Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 226.	v hodim v ponedeljek, s. g«ra 1914.
Leto M
5 Velja po pošti: » Z* oelo leto napre] . . K 26-— s« en meseo „ . . ,, 2*20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29-— ■a ostalo tnosemstvo . „35'—
V Ljubljani na dom t
Za salo leto napre] . . K 24'— ia en mecen „ . . „ 2 — T iprifl |ti|eit» aiiiCM „ 1*70
5 Sobotna izdaja: =
aa oelo leto....... 7*—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— • ostalo inozemstvo. „ 12*—
Iuseratl:
Enostolpna potltrrsta (72 mm): ca enkrat .... po 18 v ia dvakrat .... „ 15 „
sa trikrat...... 13 „
ia večkrat primeren popnst.
ParoCrta oznanila, zahvale, osmrlnlee III.:
enostolpna petitvrsta po 2) vin.
1 Poslano: -i enostolpna petitvrsta po 40 Tin.
Izha|a vsak dan, lzvzemšl nadalje ln praznike, ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga Vozni red
par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračalo; neiranklrana pisma se ne oes »prejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo ]o v Kopitarjevi ullol it. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it 188.
lunašlvo našega domačega pešpolka.
Poročali smo te dni o visokem cesarskem odlikovanju polkovnika našega pešpolka št. 17, barona S t i 11 f r i e d a.
Deželni glavar dr. ŠusteršiČ je poslal tem povodom g. polkovniku brzojavno čestitko, kjer je zlasti poudarjal, da je njegovo Najvišje odlikovanje, pridobljeno s sijajnim junaštvom pred sovražnikom, obenem v čast celemu polku in kranjski deželi.
Na to je polkovnik baron S t i 11 f r i e d odgovoril deželnemu glavarju s sledečo brzojavko:
»Sprejmi Vaše visoko blagorodje izraz moje najvljudnejše in najgloblje občutene zahvale za ljubeznive čestitke, s katerimi ste me visoko počastili o priliki odlikovanja, v katerem vidim predvsem Najvišje avaževanje brezprimerne hrabrosti častnikov in junaške žilavosti vrlih sinov lepe kranjske dežele. Čutim se srečnega, da sem se boril na čelu slavnega kranjskega polka za čast naše domovine. Bog ga vodi dalje k zmagi! — Stilliried, polkovnik,«
Radostnim ponosom vzame cela dežela na znanje najmerodajnejše spričevalo o junaštvu našega slavnega polka. Iz srca čestitamo častnikom in moštvu, osobito pa junaškemu polkovniku, ki mu ponovno iz srca želimo, da bi skoro okreval od težke rane, ki jo je zadobil na čelu svojega polka.
Franklirerli.
Cenzurirana Pijeva korespondenca piše pod omenjenim naslovom;
V vojnem času se udejstvujejo človeške strasti v podvojeni meri in rode zglede najplemenitejše požrtvovalnosti, pa tudi zglede največje podlosti. Vojni čas je pač čas vsakovrstnih četašev. Pa to ime je še prečastno za ono vrsto ljudi, katere mislimo; saj četaša, ki se ne izpozabi do krutosti in grozovitosti nasproti sovražniku, sicer ne moremo opravičiti, vendar ga njegova, četudi blodna ljubezen do domovine nekako razlikuje od onega podleža in zločinca, ki muči in mesari ranjenega sovražnika, ki pleni mrliče na bojnem polju. Takemu peklenskemu lopovu gre edino ime: hijena. In to ime gre tudi onim brez-vestnežem, ki vojni čas izkoriščajo v svoj osebni dobiček, ki plenijo itak dovolj stiskano ljudstvo na gospodarskem polju. Toda ne s prvimi, ne z drugimi se ne nameravamo pečati na tem mestu, marveč hočemo osvetliti sedanje delovanje tretje
vrste hijen: to je onih ljudi, ki izkoriščajo vojni čas v to, da brez ozira na državne in ljudske koristi skušajo razširiti in uveljaviti svoje politične in kulturelne ideje in načrte. To so hijene političnega in kultu-relnega življenja.
»Berliner Tageblatt« od 29. septembra poroča — in ta list je v tem slučaju pač več nego nepristransk vir — da so italijanske prostozidarske lože vse svoje člane pozvale, naj porabijo ves svoj vpliv, da se v Italiji razširi Franciji in Angliji prijazno razpoloženje, to se pravi, da naj agitirajo proti dvozvezi. Tu vidimo zgled tajnega rovanja tajnih družb v politične in postransko tudi v kulturelne svrhe, tu vidimo na delu politične in kulturnobojne četaše. Kakor v Italiji, najdemo to vrsto četašev tudi v drugih deželah in državah. Vsepovsod vidimo skrite, pa jako urne roke na delu, da nagnejo ljudske mase v gotovo smer in jih uporabijo v svoje tajne namene. V Italiji in drugih nevtralnih državah si ta tajna sekta ter njeni zavedni in nezavedni zavezniki prizadevajo vlade zapeljati k nepremišljenim, proti Avstriji in Nemčiji naperjenim korakom, v državah, ki se nahajajo v vojnem stanju, predvsem pa v Avstriji in Nemčiji, pa sejejo svoje vsaki pozitivni veri in zlasti katoliški duhovščini sovražno seme in si pripravljajo tla za kasnejšo žetev. V to svrho se razširjajo prava tatarska poročila o neštetih aretacijah katoliških duhovnikov, ki so se bojda izvršile zaradi veleizdaje, sovražnih izjav v cerkvenih govorih, v katerih so se verniki napeljavah, naj ne vrše svoje patrijotične dolžnosti, ali se celo hujskali proti oblastem itd. Kakšna tatarska poročila so se širila o veleizdajniškem delovanju katoliške duhovščine in samostanov v Zgornji Alzaciji, potem o številnih zavratnih umorih, ki naj bi jih bil v Lowenu izvršil na nemških ranjencih neki redovni brat, čegar grozodejstva da so dala neposreden povod za porušenje mesta; dalje so se marno širile vesti o belgijskih franktirerjih, ki da jih organizujejo tamošnji župnilu itd. Vse to so same grde izmišljotine gotovih ljudi, ki imajo samo ta namen, da sejejo in širijo sovraštvo in nezaupanje proti katoliški duhovščini tudi v lastni deželi. Niti v enem gori navedenih slučajev ni bil doprinešen najmanjši dokaz o resničnosti namenoma razširjanih vesti; vendar se je na podlagi teh golih izmišljotin uprizorila taka gonja v gotovem delu nemškega časopisja, da so nemške cenzurne oblasti iz ozirov na notranjo edinost nemškega naroda s posebnim odlokom prepovedale nadaljno razširjanje takih nepotrjenih, s sovražnimi opazkami opremljenih vesti proti katoliški duhovščini.
Kakor na Nemškem, se ruje med ljud-
LISTEK.
Med Mara in Mm
Luigi Barzini piše v »Corriere della Sera« o grozotah na ogromnem bojišču ob reki Mame sledeče: Kakor hitro prestopiš meje pariškega okoliša, že se ti z vseh strani vsiljujejo znamenja, ki pričajo o divjanju vojne furije. Nahajamo se na cesti, ki pelje iz Claye-Souilly v Meaux. Kamor doseže pogled, povsod nepregledna zmeda dolgih vrst vozov s hrano in živili in strelivom. Krepki, vo-liki normanski konji, vpreženi no štirje ali po šest, ki jih vodi jezdec, vlečejo na stotine vozil s škripajočimi kolesi, visoko naloženih, pokritih s plahtami, v spremstvu dragoncev ali husarjev. Med njimi dolge redi avtomobilov z Rdečim križem, ki tečejo tiho po svojih pnevmatikah in odvažajo svoi žalostni tovor s fronte. Vodniki in eskorte korakajo trudno in zaspano po svoji poti. Vsako vrzel, vsak premor v vožnji porabijo avtomobili i?lavnei?a Štaba, da bliskovito Švignejo skozi. Ob straneh taborijo čete ob stražnih ognjih, podobne nepreglednemu taborišču ciganov. Ali pa tudi ni zares vRa vojna nekak povratek k preseljevanju nomadov? To cesti pod drev-
jem korakajo vojaki, zavzamejo mesta padlih tovarišev in izpolnijo vrzeli, ki so jih naprile v vrstah strojne puške in topovi.
Polk Z u a v o v se je ustavil na polju. Puške so sestavljene v skupine in ovenčane s cvetjem, ki so ga vojaki natrgali medpotoma. Od daleč izgleda to kakor vrt pestrega cvetja, med katerim moli kvišku bodeče trnje bajonetov. »Vive la France!« zatuli polk in kmalu se odpravijo. Vasi so zapuščene. Claye-Souilly! Nahajamo se ob obali kanala reke Oureq. Vse je zbežalo, tudi oblast-nije. V nekaterih krajih je ostala samo ena živa duša — župnik. Prevzel je uradno poslovanje županovo, postransko pa je tudi orožnik. Toda sovražnik sc bliža. Že se prikažejo onstran obale semtertja bodala sulic nemških ulan-cev. V Čreilu so Francozi ravnokar nameravali prekoračiti most čez reko Oi-se, kar je na nasprotni obali pridrvelo nemško konjeništvo. Imeli so še toliko časa, da so že podminirani most pognali v zrak. v naglici pa so pozabili prerezati cevi plinovoda, ki je bil pod mostom napeljan v svetiljke. Plin se je vnel, plamen sc je razširil v mestu, ki je popolnoma zgorolo. To pa nima nobenega pomena. Majhna pomota! Na drugi strani so pa Angleži, ki bi morali most v Chantilly razstreliti, na to poza-
stvom tudi pri nas proti katoliški duhovščini, in sicer ne toliko v časopisju, kakor po tajnih, skritih potih. Ponekod se trosijo med ljudstvo govorice, ki označujejo katoliške duhovnike za veleizdajalce, ovaja se drug za drugim radi špionaže in veleizdaje ter spravljajo v zapor; da, ne boje se celo govoriti, da je bil ta in ta duhovnik ustreljen. Saj je zloglasni »Wartburg« še pred kratkim pripovedoval, da je bilo samo v Gradcu ustreljenih 12 slovenskih duhovnikov.
Ako pa obrekljivci tudi pri najboljši volji ne morejo nikomur natveziti laži o špionaži in veleizdajstvu naše duhovščine, potem jim mora služiti očitek o popolnem pomanjkanju patrijotične požrtvovalnosti za vojno skrbstvo med katoliško duhovščino, samo da bi v ljudstvu omajali in uničili zaupanje vanjo. Saj ni nič lažjega na svetu, nego z vestmi, ki se ne dajo kontrolirati, hujskati in spletkariti prott stanu, ki ima najmanj prilike, da se brani. Skrajni čas je, da se javno nastopi proti temu očividno po gotovem načrtu organiziranemu in uprizarjanemu hujskanju in opozori javnost na absolutno pomanjkanje vsakega dokaza o resničnosti razširjanih vesti, obenem pa naj dokaže, da daje katoliška duhovščina, kakor vselej, tako tudi v teh težkih časih vsem najlepši zgled nesebične požrtvovalnosti. Tu naj omenimo le one tisoče katoliških duhovnikov, ki na raznih bojiščih izvršujejo svoj duhovniški poklic, hite v dežju krogel in granat po bojnem polju od ranjenca do
ranjenca in jim prinašajo zadnjo tolažbo kot zadnje plačilo za domovinsko službo. Da je k temu treba resničnega junaštva in poguma, priča dejstvo, da je že veliko število vojaških duhovnikov padlo na bojnem polju ali so pa bili ranjeni, drugi so pa zopet podlegli boleznim, dobljenim na bojišču. Opozarjamo dalje na tisoče ženskih in moških članov katoliških redov, ki se z največjo požrtvovalnostjo posvečajo negi ranjencev in bolnikov; opozarjamo na tisoče in tisoče postelj, ki so jih različni katoliški samostani, zavodi in župnišča dala na razpolago za ranjene in bolne vojake; opozarjamo končno na sto-in stotisoče kron, ki so jih katoliška duhovščina, katoliški zavodi in samostani dali v svrhe vojnega skrbstva. Ako bi hoteli vse to imenoma in podrobno navesti, bi morali napolniti vse predale našega lista. V tem bi pa še ne bila vpošteta velika moralična pomoč in podpora, ki jo katoliška duhovščina izkazuje državi v svojem poslanstvu s tem, da v svojih pridigah in drugih verskih prireditvah dviga v ljudstvu pogum in zaupanje ter požrtvovalnost. V očigled vsemu temu bi človek menil, da si tudi najhujša nevoščljivost in sovraštvo ne bosta drznila sumničiti pa-trijotizma katoliške duhovščine. Ker temu ni tako, je dolžnost vsakega katoličana odločno nastopiti proti tajnim razširjeval-cem takih obrekljivih izmišljotin in tatarskih poročil, in to tembolj, ker je le sovražnikom v prid, ako se ljudstvo na ta način hujska in podpihuje.
Fmš
Ogrskem. -
rmM
Tretji del bojev na gališkem bojišču se je pričel. V zadnjih dveh tednih se je avstrijska armada pod varstvom novih, močno utrjenih pozicij lahko mirno in temeljito preskrbela z živili in municijo, izravnala je s svežim moštvom izgube, ki so bile pri nekaterih polkih precej velike, in pomnožila svoje čete z velikimi rezervami.
Rusi vsled utrujenosti in pomanjkanja municije med tem niso prišli čez ozemlje v Galiciji in sever. Bukovini, katero so naše čete prostovoljno zapustile, Vrhutega je pa večtedensko deževje, ki je izpremenilo rusko dovozno cesto iz Sjedleca in Podo-lije v močvirje, otežilo dovoz živil in novih čet.
Vsled tega so bile ruske operacije proti prodiranju nemških čet prepozne in so ostale brez uspeha. Sedaj je podala
nemška armada svojo roko zvezni avstrijski armadi, ki je nad mesec dni zadrževala mnogoštevilnejšo glavno rusko sile in preprečila nameravano rusko prodiranje v Nemčijo.
Rusi so bih brez moči, da bi to združitev preprečili, zato so vpadli čez Karpate in s tem nameravali doseči, da se bodo naše bojne sile cepile. Ker se jim je tudi ta namera ponesrečila, so sedaj prisiljeni vsled avstrijsko-nemške ofenzive sprejeti boj na ozemlju, katero so izbrale in pripravile zvezne armade. Na posameznih točkah so že v teku hudi boji, ki se za nas ugodno vrše. Naše operacije na obeh straneh Visle uspešno napredujejo. Pripravljeni moramo biti na dejstvo, da bodo ti boji zelo dolgotrajni.
Na severnem ruskem bojišču so Rusi
bili. Pozneje so hoteli to popraviti, a so namesto v Chantillyju pognali v zrak most čez Marno v Langy, kar je postalo za premikanje zaveznikov naravnost usodno. To dokazuje, da se je hladnokrvnih Angležev sčasoma polastila zmešnjava, ki je napravila v vrstah umikajočih se lastnih čet nered. Fran-cosko-angleško levo krilo vsled tega ni bilo v stanu, da bi zopet pričelo z ofenzivo.
Zopet nazaj v Caye SouIly! Ljudstvo je zapustilo mestece. Korakanje bataljona preglasno odmeva od praznih hiš. Na gladki cesti vidimo razvaline iz vozov napravljene barikade, ki je imela zapreti pot v mesto. Ena sama trgovina je odprta: lekarna. Tu se je pričela bitka s praskami prednjih straž. Vojna fronta je napredovala vštric kanalu Ouraje, v katerga tihih valovih se zrcalijo drevesa ob cesti in višine v okolici, Skrajno levo francosko krilo seje naslanjalo na Nauteuil - le - Haudoin, 25 km od struge reke Ourc. proti severu. Zapustili smo glavno cesto, ki vodi v Meaux, in se obrnili na levo, da dosežemo kraje, kjer je bitka najhujše divjala. Med zelenimi travniki gre naša pot čez livade, ki počivajo v globokem miru. Ta mir pretrga le žalostna procesija avtomobilov z ranjencinepregledna vrsta t
V smeri proti Crepy-en-Valois in Villers—Cotterets še vedno buči gromenje topov. Bitka se oddaljuje, kakor nevihta, ki se odstranja. C h a r n y, vasica, ki leži v bujnem zelenju, iz katerega gledajo le rdeče strehe hišic, je natlačena ambulančnih vozil, municijskih vozov in konjev. Strel iz topa je vrgel uro z nizkega cerkvenega stolpa na cesto, ena hiša gori. Zunaj pa se pojavljajo znamenja bitke in postajajo čedalje jasnejša. Kjer je bil boj gostejši, je ozemlje tako, kakor da je nad njim divjala huda ura. Zemlja je poteptana, kakor da ie šel ogromni parni valjar čez njo; jarki in ceste so izravnani. Po celem okolišu je zemlja razorana; to so zapuščeni strelni jarki, ki te s svojimi nasutimi vdolbinami spominjajo na brloge, ki so jih zapustile divje zveri. Ovoji izstreljenih patron leže kakor nasejani krog in krog, med njimi listi, škatljicc konzerv, okrvavljeno perilo in križem križički vse mogoče in nemogoče reči. Saniteten častnik skoči z voza Rdečega križa in gre ostro v smer, ki mu jo jo pokazal nek topničar. »Kje je?« vpraša moža. »Tu tik drevja, tam v jarku!« Na mestu, kamor je pokaral, je razločiti na travi kakor rmenkasto senco. »Kaj pa je?« vprašajo vojaki, ki so prihiteli v. vseh strani. »Pozabljen ranjenec.« — »Oh, saj je žc mrtev.« = »Ne, ne I Sc še
dobili nove čete, najbrž precej tudi iz Galicije, in sedaj prodirajo proti guberniji Suwalki, katero so Nemci zasedli. Generala Hindenburga čaka novo težko delo. Upati pa je, da bo njegova armada tudi v teh bojih ostala zmagovita, ker že Prihajajo poročila o novih uspehih.
XXX
Dunaj, 4. oktobra. Vojni poročevalec lista »Rundschau-; poroča: V Galiciji si stoje nasproti avstrijske in ruske čete, da pričnejo nove odločilne boje. Pričakovane velikanske bitke se lahko vsak trenutek prično. Topot se bo to vršilo pod znatno ugodnejšimi pogoji.
.XXX
Berolin, 5. oktobra. (Uradno.) Veliki stan poroča 4. oktobra zvečer: Operacije ua vzhodnem bojišču se vrše po načrtu in brez bojev.
XXX
Dunaj, 4. avgusta. Vojni poročevalec lista »Rundschau« brzojavlja s severnega bojišča: Bitka se bo topot vršila pod znatno ugodnejšimi pogoji. Nova fronta je jako ugodna za izvrstno koncentracijo. Zvezni armadi imata veliko napadalno silo, med tem ko je ruska ofenziva že skoro zlomljena. Razpoloženje v obeh zveznih armadah je veselo in upapolno.
XXX PRED VAŽNIMI D060DKL
»Lokalanzeiger« poroča iz Rotter-dama: Poročevalec lista »Times« v Peterburgu poroča, da se nahajamo pred važnimi vojaškimi dogodki. Kakor sodi ruski vojaški strokovnjak polkovnik Šumski, je Poljska določena za največjo bitko sedanje vojske. Namen Nemcev je, da prisilijo Ruse, da ali zapuste Galicijo ali pa odločilno bitko bijejo. Kolikor se more domnevati, se bodo Rusi tej koliziji izognili. Nemci kažejo veliko veselje do boja in poizkušajo zavzeti Osovjec, ki leži na drugem krilu vojne črte. Nemci upajo, da zmagajo.
XXX
NEMŠKI KONZUL O SKORAJŠNJEM OSVOJENJU LVOV A.
Berolin. Bivši nemški konzul ▼ Lvovu fteinze je rekel krakovskemu dopisniku »Beri. T.« sledeče: Nemški konzulat se je iz Lvova za sedaj preselil v Zakopane: Mi smatramo to preselitev kot provizorno in upamo, da bomo v sredi oktobra zopet v Lvovu.
XXX
KNEZ OTON WINDISCHGRAETZ RANJEN.
Dunaj, 4. oktobra. Knez Oton Win-dischgraetz je bil pri napadu na Ruse ranjen od drobca šrapnela.
XXX
AUFFENBERGOVA BOLEZEN.
Glede na razne ustmene razlage bolezni generala pehote viteza Auffenber-ga se poroča z Dunaja, da je general lahko obolel na griži in da ostane najbrže na bojišču.
XXX
giblje!« Zai*es se zdi, da se mala reč še slabo premika. Približamo se. Je Maro-kanec, oblečen v kaklii-uniformo. Tur-ban enake barve sc mu jc razpletel in mu pokril lice in vrat. Nesrečnež je bil ranjen v spodnji del telesa in je tu ležal dva dni in dve noči brez pomoči in brez hrane. Razvijemo mu obraz. Lep Arabec je, črnolas, v očeh mu žari mrzlična vročina. Ne more govoriti; menda jc izkrvavel. Položijo ga na ambulančni voz. »Ko bi vedeli,« reče sanitetni častnik, »koliko ranjencev izgubimo na tak način! Padejo v grmovje, v močvirje, v kako grapo, pa ne morejo klicati, če slišijo, da gre kdo mimo. Tako umrejo neznani, pozabljeni. Na svidenje, gospod!« In ko je bil že precej daleč proč, se je še enkrat obrnil in zaklical: »Če hočete videti kaj prav groznega, pojdite v Bar-cy«. Vrsta ambulančnih vozov se počasi premika mimo, naprej in naprej. To je edini znak življenia. ki se kaže v>a tem zapuščenem ozemlju.
XXX
Opisovalec vojne Ludovik Barzini zna o bitki med rekama Mar ne in Aisne še vedno kaj novega povedati. Piše med drugim tako-le:
V Ch&teau-Thierry se je nemška vojska ustavila. Ko se je umaknila proti reki Aisne, je zapustila na višinah, ki nadvladujejo mesto, nekaj čet in težkih topov, ki bi naj zaveznikom preprečili prehod čez reko. In ko so topi rjoveli na zasledovalce kakor tolpa 1 utdog, po sivi nolkf, sklenjeno in pravilno ter v popolnem redu odkora-
POLJSKE LEGIJE.
Krakov, 5. oktobra. Poljske prostovoljne legije štejeio že do 20.000 mož; vsi legionašl so se žc bitk udeležili.
XXX
NOVA PRUSKA POLJSKA POLITIKA.
Berolin. Pruski naučni minister je izdal naredbo, s katero se dovoljuje, da smejo duhovniki v poljskem delu po-znanjske pokrajine zopet začeti poučevati krščanski nauk v poljskem jeziku. — »Kuryer Posnansky« pa poroča, da izhaja sedaj »Kriegsblatt«, uradno glasilo nemškega vojaškega poveljstva, tudi v poljskem jeziku k^>t tednik pod uredništvom vojnega poveljstva. Prva številka je izšla 22. septembra. V uvodnem članku razpravlja o vzrokih sedanje vojne in konča z besedami: »Nemška zmaga pomenja svobodo Poljske, ruska zmaga pa njen konec.«
XXX
KAKO JE V VARŠAVI.
»Berliner Tageblatt« prinaša naslednje poročilo o resničnem položaju v Varšavi:
Mesto je navidezno zadovoljno in mirno, v resnici pa v njem neprestano vre. Ruske oblasti se trudijo, da za vsako ceno vzdrže ta navidezni mir in optimizem v mestu. Zato se laskajo poljskemu prebivalstvu in širijo med nje znani manifest velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, v gle- ' dališču pa dopuščajo, da se poleg ruske carske himne svira tudi poljska: »Ni še Poljska izgubljena.« časopisje je prisiljeno prinašati lažnjiva poročila o ruskih zmagah. Toda kdor vse to od blizu pogleda, vidi, da je poljsko prebivalstvo polno pričakovanja in da se pripravlja na bodoče dogodke. Predvsem narašča beda dan za dnem. Uradniki podružnice ruske državne banke so odpotovali v Petrograd. Ostale banke, ki večinoma nimajo gotovine, komaj poslujejo. Krog 60 % trgovcev in industrijcev stoji pred bankrotom ali so pa že bankrotirali. Ta gospodarska depresija se povsodi pozna. Kljub vsej državni subvenciij so morali nekatera gledališča zapreti radi pomanjkanja obiskovalcev. Ustanovil se je meščanski odbor, ki deli kosila med inteligentne sloje prebivalstva. Neki drug odbor podpira družine rezervistov. Toda to so kaplje v morju. Med delavstvom se širi silna beda. Pravijo, da je samo v Varšavi krog 60.000 nezaposlenih delavcev, v L o d ^ z u pa 130.000. Dnevniki so polni vesti o slučajih, ko se ljudje vsled lakote onesve-ščajo, umirajo ali se v obupu sami končajo.
Kljub vsem oblastvenim odredbam se banditstvo silno širi. Zvečer ni nihče življenja varen. Ako bo vojna dolgo trajala, je v Varšavi in Lodzu z gotovostjo pričakovati nemirov in revolucije, ki bo še hujša, nego so bile onevletih 1905. in 1907. Oblasti postopajo vedno bolj samovoljno in brez vsakega nadzorstva, Gledališki intendant Me-1 y s z e w je v svojem stanovanju interniran. Oblasti širijo vesti o zmagah Zylinskega, ki je, kakor znano, generalni gubernator v Varšavi. Toda med pre-
kali proti Soissonsu in proti Reimsu. Na vprašanje, ali jih je bilo mnogo, nam je odgovorila stara krcmarica v Breny: »Bože moj, bilo jih je kakor kobilic.« — »Utrujeni?« — »Kdo to ve? So kakor leseni!«
Nemške baterije so v prvi vrsti streljale na most, čegar razpadajoča ka-menita ograja še vedno drži ostanke Železnih litih svetilnic. Toda most je ostal nepoškodovan in na njem je zelo živahen promet. Na tem križišču sc snidejo čete vsake vrste; rdečehlačniki in moštvo oblečeno v khaki, se tu sreča. Ostalo mesto je zapuščeno. Mirno se vozi v vrsti angleških vozov vozilo, nabasano z nemškimi častniki Rdečega križa. Njihove ploščate čepice premotijo kakšnega rezervista, da zakliče: »Evo kozakov! Živela Rusija!«.
Kolikor dalje prodiraš, toliko sve-žejši, mlajši In zgovomejši so sledovi bitke. Za Oulchyjem zaslišimo topove. V dveh urah dospemo na torišče velikanske bitke, ki je največja v človeški zgodovini, divjala kakor požar v steplh, naglo in uničujoče čez Cham-pagno. Vrste vozov se ustavljajo. Na kilometre daleč je pot zaprta. Na nekem angleškem vozu so ljudje vporabili premor za to da so gori na vozu napravili brivnlco. Kdor se hoče dati brlti ali si striči lase, mora zlesti na zaboj z municijo.
Od Angležev pridemo zopet nakrat k Francozom. Angleško vozovje sc jc pomaknilo na stransko ccsio. Tega niti nismo zapazili.
(Dalje.'
bivalstvo so prodrle vesti o njegovih In Rennenkampfovih porazih. Uporno razpoloženje se vedno bolj širi med prebivalstvom. Je pa neka skupina, ki je za sporazum s Petrogradom. Med njimi je tudi pisatelj Vladislav Reymont, ki je podpisal znani zvestobni manifest na ruskega carja. Medtem pa skrivni in brezimenski elementi razvijajo vedno večjo delavnost. V Varšavi je cela vrsta revolucionarnih organizacij, ki se nadjajo osvobojenju po Avstriji in Nemčiji. Ti krogi izdajajo tajen list z imenom »Vojne vesti«. Mladina beži v Krakov k poljskim legijam. Ruske oblasti v Varšavi so poskušale v ruske svrhe organizirati poljsko legijo, a se jim ni posrečilo. To je tudi razumljivo, ker je zbiral ljudi znani agent »Obrane« Snarski. Kar je zbral, je jako sumljiva deška družba, kateri se oblasti niso niti upale izročiti orožja. V neprestanem strahu pred razpoloženjem med prebivalstvom, izvršujejo oblasti neštete aretacije, in sicer brez vsakega pomisleka in izbere. Tako so n. pr. aretirali znanega poljskega pesnika T, Micinskegainga internirali v Kalugi, dasi je znan panslavist.
DRAGINJA IN PANIKA V VARŠAVI.
Krakov, 5. oktobra. »Czas« poroča iz Varšave, da vlada v mestu strašna draginja. Premoga tako primanjkuje, da so morali ustaviti električno razsvetljavo. Vse to je provzročilo paniko, ki se je še povečala, ker je ruska državna banka zopet Varšavo zapustila in se preselila v Moskvo.
POSLEDICE PREPOVEDI PRODAJE ŽGANJA V VARŠAVI.
Krakov, 5. oktobra. »Novva Reforma« poroča iz Varšave: Listi objavljajo vsak dan celo vrsto poročil, da se vsak dan zastrupi več žganjarjev, ki pijejo denaturiran špirit, odkar se je prepovedalo prodajati žganje.
XXX
LVOVSKEGA PODŽUPANA DR. RU-
TOV/SKEGA RUSI NISO ZAPRLI.
Nasproti govoricam, da bi bili Rusi zaprli bivšega lvovskega podžupana, gališkega deželnega poslanca dr. Tadeja Rutovvskega, se iz Krakova poroča, da je dr. Rutowski na svobodi.
GALICANI ZA PODALJŠANJE MORATORIJA.
Krakov, 5. oktobra. »Kuryer Cod-zienny« poroča, da se je po posredovanju galiških bank v navzočnosti načelnika Poljskega kola dr. Leona sklenila spomenica, ki zahteva, naj sc za Galicijo moratorij do 31. decembra podaljša.
XXX
BEROLINSKI ŽUPAN DUNAJSKEMU.
Dunaj, 3. oktobra. (Kor. ur.) Bero-linski župan dr. Reicke je poslal dunajskemu županu dr. Weiskirchnerju naslednje pismo: Velečislana ekscelen-ca! Na Vaše prijazno pismo, ki ste ga mi poslali, sta že pred nekaj dnevi na najprisrčnejši način odgovorila berolin-ski magistrat in mestni zastop, toda tudi osebno nočem opustiti, da bi Vam ne poslal svojega zvestega pozdrava. Saj se je imela nam Berolincem ravno ta dan razvesti sreča, da bi bili imeli v svoji sredi naše prijatelje, in natančno danes bi bil tisti dan, ko bi Vas bili pozdravili zvečer na slavnostnem banketu v mestni hiši. A prišlo je drugače. Toda besede, ki hite danes k Vam, so iste, ki bi jih bili tukaj slišali. A vendar je še nekaj več. Zvesto orožno bratstvo, o katerem smo smeli iz naj-poštenejšega prepričanja tolikokrat govoriti ob slavnostnih prilikah, se je v teh težkih časih sijajno uresničilo. Na hrabre avstrijske bojevnike, ki imajo v očigled silni ruski premoči tako težko nalogo, mislimo vedno le kot na svoje srčno ljubljene brate, ki jih spremljamo na njih težkih potih s tisoč najboljšimi željami in mislimi in bi ničesar bolj ne želeli, nego da bi naše nemške čete, ki so, prepodivše Ruse iz Vzhodne Pru-sije, postale nekoliko prostejše, odrinile na jug in ondi skupaj z vrlimi avstrijskimi četami pognale sovražnika iz dežele. Daj nam Bog skoro doživeti ta prizor! Naj bi iz krvne skupnosti, ki je bila tisočerno dokazana na bojiščih, dozorela vedno ožja zveza med Avstrijo in Nemčijo kakor drago odkupljen sad. Vse dobro Vam, ekscelenca, Vašemu mestu In deželi! Z odkritosrčnim spoštovanjem Vaši ekscelenci najudanejši dr. Georg Reicke, župan.
XXX
PROTI RUSKIM VPADOM NA OGRSKO.
Budimpeifa, 4, oktobra. (Kor. ur.) Edina ruska kolona, ki se še nahaja na Oprskem In ki Je vpadla v deželo pn KfrosmezO, se je borila 3. t, m. v naši-
mi obmejnimi stražnlml eddelkl, ki so bili napram Rusom v veliki manjšini. Ker šele sedaj prihajajo ojačenja na to črto, ki Je ud središča zelo oddaljena, so se morale naše obmejne straže umakniti do HossumezB, kjer bodo s pomožnimi četami, ki so še na potu, napravile, kakor je pričakovati, tndi tej epizodi konec. Ker so se naše čete umaknile do Hossumezb, je bilo treba Marmaros-Sziget začasno izprazniti. Uprava ko-mitata posluje v Husztu; ko bodo Rusi vrženi nazaj, se bo vrnila v Marmaros-Sziget.
V	ostalih karnatskih prelazih so bile naše čete povsod zmagovite.
BOJI pri UZSOKU KONČANI.
Dunaj, 4. oktobra. Pobočnik generala. ki je poveljeval našim četam, katere so bile odposlane proti Rusom, ki so vpadli Čez prelaz Uzsok, je dopisniku »Neue Freie Presse« izjavil, da so se boji predvčerajšnjim končali. Ruske izgube so zelo težke, vpad se je izvršil v petek iz Sianki. Rusi so imeli eno in pol brigade ter nad 16 topov.
V KOMITATU BEREG NOBENEGA RUSA VEČ.
Budimpešta, 4. oktobra. Ogrski brzojavni in dop. urad poroča iz Nyire-gyhžza: Veliki župan komitata Bereg Franc pl. Buttykay je poslal uradno poročilo, da ni v njegovem komitatu nobenega Rusa več. Vsi uradi poslujejo točno. Prebivalstvo, ki jc zapustilo svoje domove iz strahu pred Rusi, se je pričelo vračati.
XXX
NOVA HINDENBURGOVA ZMAGA.
Berolin, 4. oktobra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča 3. t. m. ob 10. uri zvečer:
Na vzhodu so bili trije sibirski armadni zbori in deli 22. armadnega zbora, ki so se nahajali na levem krilu čez reko Njemen prodirajoče ruske armade, po dvakratnem zelo hudem boju poraženi. Nemci so vjeli 2000 neranjenih Rusov in zaplenili veliko topov in strojnih pušk.
KSnigsberg, 5. oktobra. Namestnik generalnega poveljstva v Konigsbergu izpopolnjuje že objavljeno poročilo o zmagi čez Ruse: Rusi so bili v dvadnev-ni bitki pri Suwalkiju 1. i 2. oktobra popolnoma poraženi. Izgubili so 3000 vjetnikov ln 30 topov, med njimi eno težko baterijo, veliko strojnih pušk, voz In konj.
HINDENBURG SE VEDNO UČIL STRATEGIJE.
V	Stuttgartu jc prirejal pred 20 leti neki literat pesniške večere. Povabil je nanje tudi takratnega polkovnika Hindenburga, ki mu je pa odkrito izjavil, da odkar je bil kadet, ni še nikdar vzel v roko leposlovne knjige. Nečastno bi se mu zdelo, če bi s svojim imenom nastopal za stvari, ki jih čisto nič ne pozna. Študij strategije evropskih narodov mu ponoči in podnevi vzame toliko časa, da mu ga za druge stvari ne preostaja.
NEMCI UJELI DOSEDAJ 1920 RUSKIH ČASTNIKOV.
V	nemške ujetniške tabore je bilo da 25. septembra pripeljanih 1920 ujetih ruskih častnikov, med temi 18 generalov.
RUSI BI RADI BOŽIČEVALI V BEROLINU.
Berolin, 4. oktobra. Iz Amsterdama se poroča, da je ruski general Rennen-kampf tolažil svoje častnike in vojake z besedami: »Bodite veseli, v Božiču bomo v Berolinu!«
Eve »Morali veli bolni ladji grl Mfllll.
Trst, 4. oktobra. V Pairas je došel parnik ogrsko-hrvaške paroplovne družbe »Korona«. Kapitan tega parnika je pripovedoval, da je na višini Malte opazoval, kako je več manjših ladij vleklo dve veliki bojni ladji proti Malti, To je bilo v času, ko se je vršil ob črnogorski obali boj naše hrabre »Zente« s francoskim brodovjem. Domneva se, da je ti dve ladji poškodovala »Zenta«,
Slo dosedanjih nojev pred Cinglovom.
Bnrolin, 3. oktobra, (Kor. urad.) Če povzamemo dosihdob došle vesti o napadu na Čingtav, ki izvirajo deloma v angleških vrstah, dobimo to-le sliko: Združene japonske in angleške vojaške sile so 27. septembra po neznatnih praskah s prednjimi nemškimi četami prodrle do reke Litsun. Tu so tri nemške ladje iz notranjega zaliva obstreljevale desno krilo združenih sovražnikov, dokler niso posegli japonski letalci vmes, pri^čemer jc bilo eno letalo poškodovano. Skupaj je sovražnik imel 150 mrtvih. Nemške izgube niso znane. Med boji je nek nemški top-
1221$. Ker.
SLOVENEC, dne
5. oEtoSra 1914.
Stran 3.
oliki čoln izborno podpira) čete na kopnem. Japonske čete so topniški čoln napadle, a ga očividno niso poškodovale. Dne 28. septembra, ko se je Čingtav na kopnem popolnoma zaprl, so Japonci z eno divizijo linijskih ladij obstreljevali dve nemški obrežni bateriji, ki sta krepko od-
govarjali. Uspeh ni znan. Dne 29. septembra je pričela zvezna sovražna vojska napadati nemške prednje postojanke, štiri kilometre od glavne nemške obrambne črte. Na ta napad so Nemci z naporom vseh sil odgovarjali.
Dolgotrajni hoji na Francoskem. -Francozi izgubili doslef 300.000 mož.
Velika premoč Nemcev se čezdaljc fcolj kaže v velikanski bitki na Francoskem, kakor tudi v trdnjavskem boju v Belgiji. Vsak poizkus sovražnika se razbije ob vztrajnosti, trdovratnosli in mora-lični sili nemških čet.
Na zahodnem krilu so Nemci ne samo odbili francoske ofenzivne sunke, ki so imeli namen obkoliti nemško krilo, pač pa se jim je posrečilo kljub temu, da jim stoji nasproti glavna francoska sila, stopiti iz defenzive v ofenzivo, ki jih vodi do novih zmag. Zadnji zmagoviti boji so privedli do nspeha, da so Nemci sedaj gospodarji pozicij južno od Roye.
Od Oise do Argonov vlada že nekaj dni mir. Zdi se, da so Francozi, ko je bila tu zlomljena njihova ofenziva, odpoklicali veliko svojih čet iz te bojne črte in jih poslali na zahodno krilo. Vsled tega Francozi tu za nadaljno ofenzivo nimajo več dovolj čet in morajo v svojih utrjenih postojankah toliko časa čakati, da bodo Nemci izrabili ugodno priliko in jih napadli.
Armada nemškega prestolonaslednika toadaljuje s prodiranjem v Argonih proti jugu; zadnja vest o tej armadi je sporočila zavzetje Varannesa. Sicer se nc pove, do kam je že prodrla ta armada, vendar si lahko predstavljamo učinek tega prodiranja, ako si predočimo razdaljo med Varan-nes—St. Mihiel. Ta razdalja znaša 45—50 kilometrov, torej niti dva dnevna pohoda do armade bavarskega prestolonaslednika. Obe armadi prodirata približno v smeri Bar le Duc v dolini prekopa Rena-Marne; treba je lc enega koraka obeh armad in
£oražene bodo francoske sile, ki se še na-ajajo tuj pot do Pariza bo prosta in odprta. Ko bodo Nemci napravili ta korak kakor je pričakovati v dveh dneh — potem bo padla odločitev, ker Francozi ne bodo imeli na razpolago nobene armade, ki bi ustavila prodiranje združenih armad obeh prestolonaslednikov.
Ta položaj popolnoma pojasnuje ob-npne dnevne in ponočne boje Francozov med Verdunom in Toulom; ker, če bi v teh bojih imeli Francozi uspeh, bi bila dana edina možnost, da zadrže bavarskega prestolonaslednika, da sc ne bi mogel združiti z nemškim prestolonaslednikom.
XXX
Berolin, 4. oktobra. (Kor. ur.) Veliki glavni štab poroča 3. t. m. ob 10. uri zvečer:
Na francoskem bojišču danes ni bilo nobenih znatnih izprememb.
XXX
Berolin, 5. oktobra. (Uradno.) Veliki glavni stan pq~oča 4. t. m. zvečer: Na zahodnem bojišču uspešno napredujejo boji na desnem nemškem krilu in v Argonih.
Operacije pred Antwerpnom sc vrže po načrtu in brez bojev.
X
X
SEDEMNAJSTDNEVNA BITKA.
Parizer »Temps« piše na 60. dan voj-tike, ko se bije velika bitka ob Aisni že 17. dan, zelo črnogledo. Izvaja med drugim: Odločitev še dozdaj ni padla. Bije se bitka utrujenosti. General Blume pripominja, da je pričela bitko francosko-angleška armada z napadom. Dosegla je tudi na obsežni fronti, osobito na nemškem desnem krilu, proti kateremu je uporabila svojo glavno silo, od početka sem z namenom, da ga obkoli, delne uspehe; a napadalna sovražnikova sila je kmalu opešala in je pričel prevladovati duh podjetnosti na nemški strani. »Kreuzzeitung« izjavlja: Če v minulih dneh najvišje vodstvo nemške armade lastne premoči ni smatralo dovolj silne, da se izvede zadnji, odločilni udarec, sc zdi, da je zdaj tisti trenutek tu.
VROČI BOJI V FRANCIJI.
Iz poročil berolinskih vojnih poročevalcev sledi, da se zdaj bijejo vroči boji pred Verdunom in pred Antwerpnom. Nizozemska vlada jc vse potrebno ukrenila, da razoroži belgijske vojake, ker pričakuje, da jih bodo Nemci potisnili na nizozemska tla.
FRANCOZI SO IZGUBILI DOSEDAJ 300.000 MOŽ.
Kolin, 4. oktobra. V listu »Guerre sociale« piše znani francoski republikanec Naquet med drugim sledeče: Vodilni angleški politiki in razni angleški listi so izrazili željo, da bi se vojska zavlekla dve, tri leta ali pa še delj. Kar se tiče Francoske, je to nemogoče. To na Francoskem
vsakdo trdi. Že dosedaj znašajo irancoske izgube do 300.000 mož. Če bo šlo tako naprej, kakor zadnje tedne, bodo narasle francoske izgube te.kom pol leta na poldrugi milijon mož. V očigled teh številk je nepotrebno vprašanje, če more kaka država prenesti tolike izgube, ne da bi bila gospodarsko uničena,
NOVA FRANCOSKA ARMADA.
Genf, 4. oktobra. S francoske meje poročajo; Štiri dni sem sc med Mont-beliardom in Besanconom zbira nova francoska armada, ki bo štela do 100 tisoč mož. Tretjič so že porabili Francozi ta prostor za zbiranje čet. Te čete topot niso namenjene za Zgornjo Al-zacijo, pač pa se bodo udeležile proti Lotarinški in na ozemlju pri St. Mihielu.
INDIJSKE ČETE V FRANCIJI.
London. Indijske čete so se izkrcale na Francoskem dne 2. oktobra. Med četami so vojaki Ghurkas iz pokrajine Pend-žabin iz Beludžistana. Vojaki so se pripe-lali na 20 parnikih.
NEMCI ZOPET POZDRAVLJAJO PARIZ Z BOMBAMI.
Zadnje dni sc jc zopet nad Parizom pojavil neki nemški aeroplan. Ena bomba je padla v vrt ravnatelja Banque de France, kjer je, kakor tudi na Clemenceauovi sosedni hiši, napravila veliko škode.
REIMS ZAPUŠČEN.
London, 3. oktobra. (Kor. ur.) >Daily Telegraph« poroča iz Pariza: Bombardiranje Reimsa traja že devet dni. Skoraj vsi prebivalci so mesto zapustili. Zadnje dni so se morali skrivati po kleteh.
NEMŠKI ROVI OB AISNI.
Milanski »Secolo« poroča o čudoviti zgradbi nemških rovov. Treba je te nemške rove ob Aisni videti z lastnimi očmi; še globlje so in še številnejše razpredeni, nego oni ob Marni. V glavnem sc dele na tri dele. Prvi je namenjen samo za predstraže; 200 m dalje leže glavni rovi, ki so deloma cementirani in pokriti, dobisi zato, da se prepreči, da bi sovražnik prelahko ne vdrl vanje, bodisi zato, da se prepreči poizvedovanje iz aeroplanov. Za to drugo črto ni več rovov, marveč velike in dolge votline, kjer so spravljena živila in municija in so v obratu kuhinje; pa tudi ležišča so napravljena tu. V teh votlinah stoje poljski topovi; veliki oblegovalni topovi pa stoje za tretjo črto na cementnih temeljih. Z eno besedo: tu je celo skoroda podzemeljsko mesto z navskrižnimi in vzporednimi hodniki, ki se razprostira 10 km daleč v dolini reke Aisne t.je do Argonov; tu se more skriti na tisoče in tisoče moštva tako popolnoma, da iz daljave 100 m ničesar ne opaziš.
POHVALA NAŠE ARTILJERIJE NA FRANCOSKEM.
Dunaj, 4. oktobra. Vojni poročevalec lista »Neues Wiener Tagblatt« je imel razgovor z nekim hanoverskim častnikom, ki jc izjavil: Resna dolžnost, ki me je pred nekaj dnevi privedla na francoskem bojišču v bojno črto, mi jc prinesla ponosno veselje, da sem lahko občudoval avstrijske vojake. Nobene skrivnosti ni več, da je avstrijska artiljerija odlično sodelovala pri zavzetju Namurja, Givcte in Maubeuge in da sedaj svoje delo zmagovito nadaljuje na Francoskem. Neki drugi častnik je izjavil omenjenemu poročevalcu: »Noben poklon, ki bi ga napravil vašim vojakom, ne more biti zadosti velik. Naši častniki, ki z zrakoplova opazujejo delovanje artiljerije, nam vedno pripovedujejo, kako izvrstno streljajo Avstrijci.«
VJET NEMŠKI GENERAL?
Graški listi poročajo z Dunaja: Angleški listi objavljajo brzojavko »Central Newsa« iz Pariza z dne 24. septembra, da je došlo v Pariz do 100 nemških vjetnikov, med njimi neki general štaba generala Klucka, ki je bil blizu Reimsa vjet.
X X X
KAKO SO NEMCI RAZDRLI ŽELEZNICO VERDUN — ST. MIHIEL.
Berolin, 3. oktobra. (Kor. ur.) fova pisarna poroča: Zelo važna predigra pred zavzetjem zatvorne utrdbe Camp des Romains in pred vojnim pohodom, namenjenim, da se prodre vrsta zatvornih fortov Verdun—Toul, je bilo razdejanje železniške oroge med Verdunom in Sv, Mi-
hielom, po kateri so bili Francozi neprestano dobivali iz Verduna novega streliva. To drzno delo sta uspešno izvršila dva častnika s 24 pionirji, ki so se preplazili med sovražnimi stražami zapadno od reke Maas, to široko reko preplavali ter potem še morali napraviti daljno, nevarno pol po močvirjih in jarkih, polnih vode, med francoskimi predstražami in spečimi bivaki, da so slednjič izsledili železniški nasip in ga razstrelili. Razdrli so podzemsko brzojavno zvezo med Verdunom in St. Mi-hielom. Vsi, ki so se vrnili, so bili odlikovani z železnim križem.
Eden poročnikov, ki sta se udeležila tega drznega čina, piše t.ako-le: Noč je bila temna kakor v rogu. Gosti dež in tuleči veter sta zakrivala naše premikanje. Ko smo odhajali, smo sicer vedeli, kje se nahajajo sovražni oddelki tostran reke Maase, ne pa onstran. Vedeli smo samo po zemljevidu, kje so dotične železnice in osmero krajev, kjer jih naj naši naboji po-ženo v zrak. Prvi del naše poti je bil v primeri s poznejšim lahak. Trebalo nam je samo preplaziti se preko črte francoskih utrdb in priti čez kanal tostran reke Maas, ki je bil pa močno zastražen. Posrečilo se nam je, da smo francosko stražo enega mostu spravili na boljši svet, ne da bi jo alarmirali. Potem smo šli naprej po močvirnatih nižavah Maase, prepreženih z jarki. Bili smo do kože premočeni, pokriti z blatom in tako prezebli, da so nam zobje šklepetali, ko smo dospeli do obale reke Maas. Reka meri tu približno 50 m v širini. Odložil sem sabljo in poskušal kot prvi, da bi reko preplaval; toda bilo mi je pretežko, in vrnil sem sc. Zapovedal sem moštvu, da sezuje škornje in se po možnosti razbremeni. Naboje smo zvezali na zatilnike, užigala pa utaknili pod čepice. Sedaj je bilo sila težavno dobiti primeren kraj, kjer bi stopili na obalo, ker je bila zamočvirjena. Končno se jc nam posrečilo, da smo med ostrim trstjem dospeli na kopno. Šli smo naprej, vedno do kolena, včasih globlje vpali v vodi. Nazadnje smo prispeli do kraja, ki smo ga nameravali razstrelili. Položili smo razstrelilne naboje in prižgali užigalne vrvice. Potem smo se umaknili v neprestanem strahu, da bi nas čete v bližnji vasi Banoncourt ne zapazile. Neka konjeniška patrulja, ki je bila slišala eksplozijo, nas je zagledala in na nas streljala. Toda močvirje nas je rešilo. Pot nazaj je bila enaka. Končno smo prišli v neko vas tostran kanala, kjer smo z revolverjem v roki rekvirirali vozove in konje. V divjem begu smo prispeli v svoj stan. Drugi večer že je kinčal železni križ prsi nas vseh. To drznost sta morala drugi poročnik in en podčastnik plačati z življenjem. Plavaje čez Maaso sta utonila,
XXX
ANGLEŽEM MANJKA TOPOV?
London. Manchester Guardin poroča, da ima armada zaveznikov v severni Franciji s sabo angleške topove, ki so jih vzeli z ladij.
NEMŠKI AVIATIK NAD TRDNJAVO CALAIS,
Berolin. Iz Londona se poroča: »Daily Telegraph« piše, da so nad mestom Calais v veliki višini opazili nemškega aviatika, ki je vrgel tri bombe.
X
X
IZREDNO UGODNO VPLAČEVANJE NEMŠKEGA VOJNEGA IZPOSOJILA.
Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad) Do včerajšnjega večera jc bilo na račun
vojnega izposojila vplačanih že 918 milijonov mark, čeprav je kot prvi dan vplačevanja določen šele 5. oktober.
ZALOGA ZLATA ANGLEŠKE BANKE.
KodanJ, 3. oktobra. (Kor. urad) »Berlingskc Tidendc« poroča iz Londona: Zadnji tedenski izkaz angleške banke izkazuje pomnožitev zaloge zlata za VA milijona funtov šterlingov. Ta pomnožitev je deloma izravnana s tem, da se je izdalo zopet, za % milijona bankovcev. Rezerve so torej poskočile za manj nego pol milijona, namreč na 36,391.979 funtov, dočini so se pasiva pomnožila za 22,800.000 funtov. Dis-kontiranje moratorijskih menic je poskočilo na 117 milijonov funtov.
STANJE FRANCOSKIH FINANC UGODNO.
Bordeaux, 2. oktobra. (Kor. urad). Finančni minister Rebot je v ministrskem svet\i naznanil stanje poglavitnih izkazov Francoske banke in stanje državnega zaklada z dne 1. oktobra ter izjavil, da je finančni položaj docela zadovoljiv. Nc bo treba misliti na to, da bi bilo potrebno seči po javnem iz-posojilu.
XXX
PROTEST PROTI UPORABI MUSLIMANOV V FRANCOSKI IN ANGLEŠKI VOJSKI.
Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.} »Berliner Tageblatt« priobčuje poziv predsednika egipčanskega kluba v Ženevi orientalskim narodom, ki v gorečih besedah protestuje proti čedalje večji uporabi muslimanskih čet v francoski in angleški vojski. Te čete da morajo biti prve žrtve topov in tako ščititi domače vojaštvo.
XXX
20 MILIJONOV NEMK DELA ZA VOJSKO.
izračunali so, da sodeluje pri delih za vojake nemške armade 20 milijonov Nemk.
SUFRAŽISTKE HOČEJO V BOJ.
Stockholm, 3. oktobra. »Svenska Dag-bladed'< poroča, da organizira znana angleška sufražistka Haverfield četo prosto-voljnik amaconk, ki bi bile vladi na razpolago za brambo dežele in obal. Ženski vojni zbor bo v treh mesecih pripravljen. Najprej se sufražistke nauče streljati, potem drugih vojaških spretnosti. Častnike, ki jih poučujejo, plačajo iz lastnega. Oprema angleških amaconk bo zelo pestra; stala bo s čelado in škornji vred po 60 K.
X X X
NEMŠKI CESAR JE PREPRIČAN O KONČNI ZMAGI.
Draždane. Cesar Viljem jc poslal saškemu kralju Frideriku Avgustu sledeči brzojav: Veseli me, da Ti moreni poročati o 19. armadnem zboru in 12. rezervnem zboru vse najboljše. Včeraj sem obiskal tretjo armado, zlasti odlični 181. polk, ki sem mu izrekel svoje priznanje. Tvojega tretjega sina, kakor njegovega brata Maksa sem našel pri najboljšem zdravju. Razpoloženje čet, jc izborno. S tako armado bomo rešili tudi ostanek naše težke naloge zmagoslavno, v kar nam Bog pomagaj. Viljem.
Hninterpen pred padcem. — Nemci zaplenili 330 belgijskih topoo.
Nemci so dosedaj porušili že pet fortov pred Antwerpnom in vse redute, ki leže med temi forti. Ti forti pripadajo k zunanjemu pasu utrdb južnovz-liodne črte na po kakih 15 km oddaljeni od starih mestnih nasipov in približno 12 km od notranjega utrjenega pasa. Zunanji pas obstoji iz kakih 40 fortov in je dolg do 100 km, notranji pas pa ima okoli 20 utrdb in jc dolg 50 km. Za obrambo tega prostora je potrebnih 100.000 vojakov. Nemci so napravili sedaj v zunanji pas utrdb odprtino in bodo sedaj lahko obstreljevali ne samo notranji pas, ampak Antwerpen sam.
Padec Antvverpna bo imel važne politične in vojaške posledice. S tem bo končan belgijski odpor in močne nemške sile, ki so sedaj potrebne za obleganje Antwerpna, bodo proste in jih bodo Nemci lahko porabili drugod. En cilj sedanje vojske bo s tem za Nemčijo dosežen. Padec Antwerpna bo pa imel tudi posledice za pomorsko vojsko.
Iz Berolina poročajo uradno 4. oktobra:
Pri napadu na Antweroen so nadalje padu foril »Uore«, =WSIchem« ln »KSnlg Hookl« ln vse redute, ki ležijo med temi forti. Naši so pri tem zaplenili 30 topov. V zunanji pas utrd na-
pravljena odprtina dovoljnje, da lahko prenesemo napad na notranjo utrdbeno črto in mesto samo.
NEMCI ZAPLENILI PRED ANT-WERPNOM 330 TOPOV.
Dunaj, 5. oktobra. Berolinski listi poročajo, da so Nemci zaplenili pred Ant-werpnom 330 belgijskih topov. Nemški zrakoplovci so metali v mesto proklama-cije, v katerih se zahteva predaja trdnjave, da se prepreči prelivanje krvi.
ANTWERPEN SE NE BO MOGEL DRŽATI?
Kristljanija, 3. oktobra. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik lista »Aftonpostcn« piše, da ima Nemčija silnih pripomočkov na razpolago, da izvede obleganje Antvverpena in ostalih velikih trdnjav. Ko bo enkrat zunanji pas fortov v nemških rokah, ni verojetno, da bi se mogel notranji pas utrdb še upiratL Nemški topovi bi mogli tedaj preko notranje vrste fortov mesto samo bombardirati ter ni misliti, da bi Belgijci Antwerpen še dalje branili. Sploh je pričakovati, da se ustavijo sovražnosti med Belgijo in Np.mčijo. ko bodo zunanje utrdbe zavzete, kajti potem ne bo več pričakovati, da bi se prikazalo pred Ant,werp-nom strašilo, ki i njipa gioze zavezniki,
to je angleški teritorialni vojaki, ki bi pa zadobili vojno vrednost itak šele čez mesece in mesece. Z zavzetjem Ant-werpena se položaj Nemcev še znatno zboljša.
BELGIJSKI KRALJ MIRI LJUDSTVO.
London, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Ex-anch Telegraph« poroča iz Haaga: Ko so padle v Antwerpen prve granate, je nastal splošen strah. Kralj se je prikazal na balkonu palače ter opominjal ljudstvo, naj ostane mirno in posnema njega ter počaka, kaj pride.
ANTWERPEN PRED PADCEM.
»Pester Lloyd« poroča: Da bo Ant-\verpen kmalu padel, to je za nas gotova stvar. Mi ne verujemo na dolgotrajno obleganje, tembolj pričakujemo obupne bitke z belgijsko posadko, ki se zbira med forti. Do pouličnih bojev najbrže ne bo prišlo.
Reuterjev urad poroča iz Antvvor-pna z dne 3. t. m.: Namen bombardiranja utrdbe celo noč. Naši forti krepko odgovarjajo in dokazujejo, da so naše bojne sile še nedotaknjene. Včeraj zjutraj sc je artiljerijski dvoboj nadaljeval na celi črti.
VTIS 42 cm TOPOV.
Kristianjia, 5. oktobra. Neki Norvežan, ki se je vrnil domov, piše v nekem listu v Bergcnu, kak vtis so nanj 42 cm topovi napravili. Stanoval je v nekem mestu blizu Antwerpna. Mesto so Nemci zasedli. Med topovi, nastavljenimi
DVE ČRNOGORSKI BRIGADI PORAŽENI.
Dunaj, 4. oktobra. Uradno se poroča; V vzhodno Bosno vpadle srbske in črnogorske sile so nas prisilile, da smo poslali v te kraje, ki leže na strani kraja glavne odločitve, naše vojne moči.
Prva tam vpeljana akcija se je končala z velikim uspehom. Dve črnogorski brigadi, spužka pod poveljstvom generala Vukoviča in zetska pod generalom Raje-vičem sta bili po hudih dvadnevnih bojih popolnoma poraženi in vrženi proti Foči. Črnogorci v silni zmešnjavi beže čez mejo. Obe brigadi sta morali prepustiti našim ves svoj tren in znatne zaloge, katere so naplenili po Bosni. Tudi pri tej priliki smo našli več naših padlih vojakov, ki so bili odposlani kot prednje straže, med njimi nekega praporščaka, ki so bili vsi na zverinski način pohabljeni.
Pri akciji, ki je bila vpeljana na severnem delu, je pol našega bataljona ujelo celoten srbski bataljon.
Potiorek, feldcajgmojster.
PAŠIČ PROSI GRČIJO POMOČI.
Dunaj, 5. oktobra. Pašič je zaman prosil Grčijo pomoči. Brzojavil je, da postaja stanje srbske armade vsak dan bolj obupno. Kažejo se že znaki narodne katastrofe.
SRBIJA MORE LE šE DVA TEDNA VZDRŽATI.
Zagrebški namestnik držav, pravdnika dr. Zimpermann je dobil z južnega bojišča dopisnico, ki mu jo je neki višji častnik pisal; med drugim piše: Kar me v teh napornih dneh zadovoljuje, je, da napredujemo, in ne verujem, da bi se mogli Srbi še en teden aH dva držati. Lakota, slabo vreme in pomanjkanje municije nam pomaga, da jih uničujemo. Pri operaciji nekega ranjenega srbskega majorja so našli zdravniki v njegovem želodcu le ostanke ovsa.
»KONEC SE BLIŽA.«
Sofijsko uradno glasilo »Narodna Prava« objavlja uvodnik pod nadpisom: »Konec se bliža«. List naglaša: Pripravljeni sn\o bili, ko se je vojska pričela, trikrat bolj pa moramo biti pripravljeni, ko se približuje konec. »Politika« piše: Armada nestrpno pričakuje povelja, da prekorači mejo. Poizkusi Srbov, da pridobe po Essad paši mohamedanske Albance, se bodo izjalovili.
ODLOČNA BOLGARSKA DEMARŠA V MACEDONIJI.
»Siidslavische Korrespondenz« poroča: Bolgarski poslanik v Nišu, Čola-
j proti Antwerpnu, je stalo na gričih tu-
i di več 42 cm topov. Prepovedano je bilo, da bi se jim bil kdo do enega kilometra približal. Celo mesto se je pretreslo, kadar so topovi bruhali na vsake nol ure mogočne kroglje. Izgledalo je, da bruha kak ognjenik.
SLOVENSKI FANTJE PRED ANT-W£RFNOM.
Slovenci topničarji, ki so z velikimi avstrijskimi oblegovalnimi topovi pri-deljeni nemški armadi, so bili, kakor posnemamo iz dopisnice, ki je prišla po vojni pošti, dne 23. avgusta v Bruslju, nakar so se podali proti Antwerpnu. Slovenski topničar piše: Hvala Bogu, če nam bo še tukaj tako šlo, kakor nam je šlo dosedaj, bomo kmalu končali svoje delo.
BELGIJCI SPUŠČAJO PO ŽELEZNIŠKI PROGI PRAZNE VLAKE.
Kodanj, 4. oktobra. Namen Nemcev je, vse belgijske čete potisniti v Antwer-pen in zasesti vse kraje v zahodni Belgiji, kateri služijo Angležem za izkrcavanje. Boji južno od Antvverpna se nadaljujejo. Belgijci so spustili po železniškem tiru s peskom obložen, sicer popolnoma prazen vlak, ki je nedaleč od Hale zadel v nemški vlak. K sreči je malo minut prej zapustil ta vlak velik transport vojakov. Vlak je bil popolnoma razbit. Nemci so nato razstrelili dva mostova zahodno od Hale in takoj nato sta padla dva belgijska stroja, ki sta pridrvila z veliko hitrostjo, ne da bi napravila kaj škode, v vodo.
kantič, je izročil Pašičevemu kabinetu noto, v kateri zahteva, naj hitro konča tiste razmere v Macedoniji, ki bolgarsko javnost trajno razburjajo. Te razmere bi lahko dovedle do izbruha ljudske nevolje, ker se zatirajo bolgarski rojaki v Macedoniji. Bolgarski poslanik je izjavil, da sedanje razmere zelo; otežkočujejo bolgarski vladi, da ostane' nevtralna in jo lahko dovedejo do drugih odredb. V Sofiji je ta korak javno mnenje zelo pomiril. Pokazal je tudi, da na Bolgare snubitev trojnega sporazuma ni vplivala.
PRED BOLGARSKO OKUPACIJO MAKEDONIJE.
Dnnaj. »Sudsl. Korr.« poroča iz Sofije; »Kambana« piše, da hoče Bolgai*i-ja na vsak način okupirati Makedonijo, ker so preganjanja Bolgarov že dosgela svoj vrhunec. Po svojih informacijah, pravi list, da je dala Turčija za to že dovoljenje, ker je te dni prišlo v tem oziru do sporazuma. Rumunija se je zadnji čas odrekla bukareškemu dogovoru, tako da ga sedaj držita še samo Srbija in Grčija. Gre za okupacijo srbskega dela Makedonije. Bolgari upajo, da bo šlo čisto lahko; pripravljeni so pa tudi na daljšo vojno. Upajo, da Grčija Srbije ne bo branila, trozveza je že dala dovoljenje za okupacijo. Rusija te-pa ne bo dovolila ali v teh razmerah je ne ho nih*e za to vprašal.
NEPRESTANI BOJI V NOVI SRBIJI.
V okolici Gevgelija divja že več dni boj. Srbi so izgubili osobito veliko ljudi pri Sermeninu. Ko so se srbska ojačenja približala, so se vstaši umaknili. Srbi so nato pričeli v celi okolici Turke in Bolgare klati. Srbski četaši so več veljakov s seboj odvedli.
MACEDONCI NOČEJO V SRBSKO ARMADO.
Solun. V Štipu je prišlo med srbskimi orožniki in prebivalci do krvavih spopadov, ker niso hoteli moški v srbko armado stopiti.
ALBANCI V SRB>KI ARMADI.
Albanska korespondenca poroča iz Skadra: Po došlih poročilih morajo sicer Albanci v Novi Srbiji odriniti v vojaško službo, a vporabljajo jih le, da stražijo železniške proge. Ranjenci, ki so se v Novo Srbijo vrnili, poročajo, da so med boji ob avstrijski meji častniki v strelnih jarkih postrelili mohamedanske Albance, ker niso hoteli na Avstrijce streljati,
morala porta popolnoma zapreti Dardanele vsled groženj Anglije napram turškemu brodovju. Križarenje angleške es-kadre, ki šteje baje 21 enot, v bližini Dar-danel, je že neopravičeno omejevanje svobodnega gibanja turških ladij. Razen tega se je neki turški torpedovki zabranilo, da bi nadaljevala svojo plovno pot. Ko je nedavno »Midilli« (bivša »Breslau«) z mnogimi torpedovkami križarila ob obalah Male Azije v Črnem morju in se potem
Od zdravstvenega oddelka c. kr. deželne vlade prejeli smo naslednje poročilo: Med Poljaki begunci, ki so prišli na Kranjsko, sta se bakteriologično dognala dva slučaja azijske kolere, in sicer eden v Idriji in eden v Litiji. Oba bolnika sta se talcoj zanesljivo izolirala ter so se odredile vse potrebne varnostne naprave. V splošno vednost naj služi, da je kolera od osebe do osebe le malo nalezljiva, če gledamo na potrebno snažnost rok in če si roke pred vsakokratnim zauživanjem hrane skrbno operemo. Pač pa se kolera lahko razširi po vodi, po surovem sadju in sočiv-ju in po surovem mleku. V prizadetih in ogroženih krajih naj torej nikdo ne zauživa teh hranil v surovem stanju. Vodo pa uživajmo le prekuhano, če nam ni na razpolago zanesljivo zdrav vodovod. Občinstvo se dalje opozarja, da naj si ob nastopu driske in želodčnih slabosti (bljuvanja) takoj preskrbi zdravniško pomoč in da naj vsak sumljivi slučaj takoj naznani oblasti. Even-tuelni novi slučaji obolenja za kolero, ki bi se pojavil na Kraniskem, se bodo takoj objavili po dnevnikih.«
V deželni bolnišnici v Ljubljani sta dva kolere sumljiva slučaja in en slučaj smrkavosti. V poslednjem slučaju je vojak od smrkavega konja nalezel bolezen.
KOLERA V AVSTRIJI.
Dnnaj, 4. oktobra. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva uradno poroča: Dne 3. oktobra so konstatirali po en slučaj azijatske kolere v Litiji in Idriji, nadalje po en slučaj v Brodcih na Moravskem in v Bjelicu v Šleziji. Razven v Brodcih gre tu povsod za osebe, ki so došle iz Galicije. Nadalje so 3. oktobra konstatirali v Grybowu v Galiciji dva slučaja kolere med vojaštvom.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva obvešča: 4. oktobra se je v Pohrlitzu, okra j Austerlitz, in v Neugasse pri Olo-mucu na Moravskem ter v Jagerndor-fu (Šlezija) bateriološko dognal po en slučaj kolere. Obolele so s severnega bojišča došle osebe.
KAKO SE VARUJEMO KOLERE.
Fizikat ljubljanskega magistrata razglaša:
Kolero provzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izloči-lih za kolero obolelih in pa okrevajo-čih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (n. pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, čc pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli.
Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu logarja ali tifusa. Ker se pa kolera malo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, za-
SirnSen potres v Moli Azili.
2500 osen izgubilo življenje.
(Kor. urad.) Glasom uradnih brzojavk, ki so došle notranjemu ministrstvu, se je sinoči proti polnoči pripetil v Bonduru in Sparti (vilaiet Konia v Mali Aziji) močan potres. Lahni potresni sunki se Še neprestano ponavljajo. Posebno hud je bil potres v Bonduru in okolici. Natančno število ni znano, a sodi se, da je 2500 oseb zgubilo življenje. Vlada in Rdeči polumesec sta uvedla pomočno akcijo za prizadeto prebivalstvo.
Dnevne novice.
-f Cesar in armada. Med vsemi čestitkami, ki jih je prejel naš ljubljeni vladar, je bila gotovo najveselejša ona, v kateri inu šef armade nadvojvoda Friderik naznanja, da je pričela naša armada na dan 4. oktobra vsa prenovljena in navdušena ofenzivo v zvezi z nemškimi četami. — Njegovo Veličanstvo je nato odgovorilo: Tople čestitke Moje na vojnem polju stoječe skupne vojne sile, so Moje hvaležno srce tembolj ganile, ker so se izjavile v usodnem trenutku, ko se pripravljajo, z enim slavnim delom z nami tesno zvezane zmag navajene numške armade nastopiti proti sovražniku. Hvaležna in na žrtve pripravljena domovina gleda na svoic sinove
združila s turškim brodovjem v Marmar-skem morju, je angleški veleposlanik Edvard Mallet poslal porti dopis, v katerem pravi, da smatra Anglija ladji »Goeben« (sedaj »Yavus Sultan«) in »Breslau« (»Midilli «) še vedno za nemški vojni ladji in da jih bo angleško brodovje uničilo, če zapustita Dardanele. Z ozirom na te pretnje je turška vlada imenovano morsko ožino docela zaprla.
vladal je svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala kot uspešna proti legar-ju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in zatreti kolero. In res se s previdnim in prevdarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni.
Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere?
1.	Gledati nam je uredvsem na to, da ne pride nikdo v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti.
2.	Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd. Ie vodo iz mestnega vodovoda.
3.	Vsakdo naj uživa jedila le kuha« na. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jedila najlažje prenašajo navadna želodčna in črevesna obolenja navadna žeoldčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo v obče zmerni.
4. Posebno varnost je polagati na telesno snago! Bocili kolere morejo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej srbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo In po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in če možno še s kakim razkužilom, na pr. z 2% lizolovo ali lizoformovo raztopimo. Skrbimo pa tudi za snago v hiši in stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu.
5.	V stanovanje, v katerem se je po* javil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno zastraženje ne opusti.
6.	Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili.
7.	V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, paziti je na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji stopnjic itd. Te je treba opetovano oprati z 2% lizolovo raztopimo, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom.	.
8.	Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju.
v boju. Naj božji blagoslov prinese uspeh našemu orožju kot trda plača zvestega izpolnjevanja dolžnosti, veselja do boja, ki se smrti ne boji, in preizkušene, jeklene vztrajnosti, ki premaga vsak odpor. Vsemogočni spremljaj Moje vrle vojake._
Franc Jožef L
-f Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Novi odbor se je takole sestavil: Kanonik Ignacij Nadrah, predsednik, dr. F. Grivec, tajnik in blagajnik, profesor dr. Pernd, prof. dr. A. Merhar, župnik J. Kalan, odborniki; prof. dr. A. Levičnik in dekan M. Rihar, namestnika. — Z dovoljenjem presv. g. knezo-škofa je odbor daroval 200 K za »Rdeči križ«.
-h Slovenska krščansko-socialna zveza za Goriško prosi in poživlja vsa društva, prijatelje in somišljenike, naj se spominjajo ubogih vojakov na bojišču, ki bodo sedaj pozimi tembolj potrebni podpore od svojih v domovini. Zimska spodnja obleka, nogavice itd., dalje razna okrepčila, sadje in drugo jim bo prišlo dobro. »Slovenska krščansko-socialna zveza« prosi vse, ki morejo prispevati s kako tako stvarjo, naj jo pošljejo. Dekleta in žene v naših društvih naj sc pomenijo, zbirajo in delajo ter pošiljajo na ženski odsek S. K. S. Z. v Gorici. Posebni odbor krščanskih Slovenk v Gorici bo te darove zbiral in oddajal »Slovenskemu odseku Rdečega križa v Gorici«, ki bo poskrbel, da pridejo v roke našim oolrebnim voiakom. Na delol
Ultimatum tripelentente Turčiji.
Rim, 5. oktobra. Angleški poslanik poroča, da je tripelententa v obliki ultimata zahtevala od Turčije, da cdpre Dardanele.
ZAKAJ JE TURČIJA ZATVORILA DARDANELE. Dunaj, 3. oktobra. ^Politischc Kor-respondenze poroča iz Carigrada, da jc
Dne » Mmm upadli črnogorski isrl« gadi poraženi. — Palic zaman prosi Grško pomoči — Narodna katastrofa u Srbiji. - Bolgarija se pripraoifa, da se mašosfe nad Srbijo.
Kolera na Kranjskem.
—	Prepoved alkohola v armadi.
Zadnje dni je bilo, kakor »Reichspost« poroča, izdano sledeče zborno povelje avstrijskim četam: Alkohol Škoduje organizmu in slabi odporno silo proti boleznim. Vživanje alkohola naj se naj-ostrejše prepove in nadomesti s kavo in s čaiem, s citronami.
—	Na severnem bojišču. V hudih bojih pri Lublinu je padel poročnik 3. dragonskega polka Herman pl. C h a -laupka, sin gosp. Maksimilijana pl. Chalaupka, c. in kr. polkovnika v pokoju, ki stanuje v Gorici. Zadela ga je i kroglja v trebuh, nakar je padel s ko nja. Pri padcu si jc zlomil nogo v ste- ' gnu. V strašnih bolečinah je ležal vel j ur na tleh. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, so ga operirali, a jc izdihnil. — Na južnem bojišču jo padel hrvatski domobranski stotnik Milan Divja k. — Padel je na severnem bojišču stotnik pri krakovskem domobranskem polku g. J u r m a n. — Enoletni prostovoljec 47. pešpolka Jožef P o v š i č sc nahaja v ruskem vjetništvu v moskovski bolnišnici št. 3. Nadporočnik Julij Defra-ceschi iz Šturij pri Ajdovščini je bil na severnem bojišču težko ranjen na nosu, na ustih in na levem stegnu.
—	Na južnem bojišču je padel ab-solvirani tehnik Josip Dol j a k, enoletni prostovoljec.
—	Pogostitev naših vojakov v spomin imeiidana Njegovega Veličanstva je izvršilna izredno lep način v Sp. bi-ški g. Alojzij Zaje. — Opoludne je povabil vse pri njemu nastanjene vojake. Na lopo dekoriranem dvorišču se je zbralo vojaštvo in mnogo odličnih civilnih oseb. Med pogostitvijo se jo vršilo več govorov: Njeg. Veličanstvu itcl. Gospodu Zajcu, pogostitelju se je zahvalil g. poročnik. Navdušenje je obvladalo celo slavnost za katero se mora g. Alojziju Zajcu v vsakem oziru izreči zahvaia.
—	Naši izseljenci, ki so se vračali iz Amerike v domovino so v ujetništvu na Francoskem. Tako piše neki naš rojak svojim domačim v Št. Rupertu na Dolenjskem. Med drugim pravi, da se ujetnikom ne godi dobro, za hrano dobivajo le kruh in vodo. Francozi so jim pobrali tudi ves denar z obljubo, da ga dobe nazaj, ko bodo zopet prosti.
—	Prekajevalci mesa in vojska. »Prager Tagblatt« poroča, da so sklenili prekajevalci mesa, da no bodo več izdelovali klobas. Več izdelovalcev je bilo namreč kaznovanih, ker so izdelovali premajhne klobase.
—	Graško univerzo spreminjajo v lazaret. Vpisovanjo se redno vrši in predavanja se boelo nekoliko v omejenem obsegu vršila.
-- Nadučifelj Silvester se nahaja kot ujetnik na Ruskem, od koder jc to dni poročal. V dopisu pravi, da so naše ujetnike Rusi izredno gostoljubno sprejeli. Toliko v vednost, ker se je o njem z gotovostjo trdilo, da je bil ubit, težko ranjen itd. Nc verjeti govoricam vsakega ranjenca!
—	Zagrebški narodni kasino raz-puščen. Iz Zagreba: V tukajšnjem narodnem kazinu je dosegla kriza svoj višek, odkar je odstopil grof Erdody in več magnatov. Deželna vlada je zdaj kazino razpustila, dasi je tudi ban Skerlecz njen član. Kazino so ustanovili pred 30 leti mažaronski činovniki, plemiči in politiki. Ustanovil jo je znani grof Khuen Hedervary.
UuDljanske novice,
lj Cesarjev god. Povodom cesarjevega godu je bila vsa Ljubljana v zastavah. V sobdto zvečer je salezijanska godba priredila po Ljubljani lep mirozov. Pred godbo je svetila mladina z bakljami, katere sta dali na razpolago tukajšnji tvrdki Dolenec in Schupeutz, za mladino je korakal z bakljami oddelek črnovojnikov artilerijskega nadomestnega oddelka, godbo so pa s svetilkami tudi obkrožili črnovojniki artiljeri-sti. Za godbo je korakala mladina z lampi-jončki, Bila je lepa, pomembna skupina: vojaštvo in mladina, najlepša poklonitev cesarju za trdno bodočnost države. Manifestacije so se udeležili tudi za deželni odbor dr. Pegan, člani kluba obč. svetnikov S. L. S. in zastopniki slovenske kršč.-soci-alne organizacije. Pred bengalično razsvetljenim cesarjevim spomenikom na Slovenskem trgu je bila svirana cesarska pesem. Včeraj doooldnc je bila v stolnici slovesna sveta maša, katere so se udeležili razni dostojanstveniki. Po tukajšnjih bolnišnicah so bili ranjenci povodom cesarjevega godu postrežem s priboljški,
lj Seja S. K. S. Z. se vrši danes ob 8. uri zvečer v posvetovalnici katoliškega tiskovnega društva.
lj 4000 ljubljanskih otrok se je preteklo soboto v ljubljanski stolnici udeležilo proženjske slovesnosti in molilo za cesarja in srečen izid naše vojske. Več o tej lepi, ganljivi slovesnosti jutri,
lj Poročil se je včeraj v Beljaku tukajšnji odvetnik in deželni poslanec dr. Ferdinand E g g e r, z gdč. Marto J e v n i-ker,
lj Odirava maksimalnih tarilov Mestni magistrat razglaša, da je raveljavljen in odpravljen maksimalni tarif za pšenično moko št. 0, št. 2 in št, 3 ter za rženo, koruzno in ajdovo moko pri prodaji na debelo (100 kg in več). Prodajalci se opozarjajo, da se do v smislu cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194, postopalo kazensko z vso strogostjo proti vsakomur, kdor bi izkoriščal vojni položaj za to, da bi zahteval za neobhodne potrebščine očividno pretirane cene. Od c, kr, deželne vlade razglašeni maksimalni tarif z dne 1. septembra 1914 za prodajo teh vrst moke na drobno ostaja do preklica še v veljavi.
— V ruskem vojnem ujetništvu je c. in kr. nadporočnik 17. pešpolka Friderik Krenn, sin c. kr. adjunkta deželne vlade v Ljubljani. Ranjenega so odpeljali seboj Rusi.
lj Radeckyjev veteran umrl. Umrl je železniški sprevodnik v pokoju g. Josip Mikota, star 90 let. Pokojnik je bil Radec-kyjev veteran. Vrlemu možu blag spomin!
lj Po Ljubljani se razširjajo govorice, da je bil bivši župan Ivan Hribar obsojen na 18 mesecev. Te govorice niso resnične. Svarimo take govorice razširjati.
lj Nevarna igrača. V sredo zvečer je šla čez neko dvorišče na Bleiweisovi cesti Tereziia Požga.ieva, delavka v tobačni tov., ko je nekdo ustrelil s flobert puško in jo zadel v levo stran života. Krogla ie obtičala v mesu in bo morala na odredbo zdravnika iskati pomoči v deželni bolnišnici.
Med notjo v bolnišnico umrla. V soboto so iz juž. kolodvora peljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico Antonijo Pristov, 24 let staro posestnikovo hči iz Breznice okr. Radovljica, katera pa je v vozu umrla in bila prepeljana v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Umrli so v Ljubljani: Marijana Bergant. žena žel. kurjača, 3i 1. — Ivan Lužar, elektromonter, 26. 1. — Neža Peterka, delavka, 18 1. — Ana Vončina, re-jenka, 2 mes. — Ivan Kušar, uradnik, 50 1. — Ivan Primšar, delavec, 42 1. — lj Dva ranjenca umrla. V tukajšnjih bolnicah sta umrla: Emil Kapo-sta, pešec 94. nešpolka in Teodor Racy, pešec 5. pešpolka. Racy je poleg ran imel tudi še tifus.
Rušilo napade Milo?
Sofija. Tukajšnji poslanik je dobil iz Peterburga brzojavko, v kateri se poroča, da bo Rusija Turčijo napadla.
Politične spremembe v Perzl
Carigrad. Perzijski list »Haver« poroča: Perzija je izročila Rusiji noto. Obravnave se vrše. Rusi so izpustili glavarja rodu Ikbal, Saltineha in njegovega sina. Odlični general perzijanski Sallah ud Danleh je prišel z več častniki in municijo v obmejno mesto Kasryšnin, da vznemirja Ruse.
Perzijska vlada jo odpustila več belgijskih uradnikov v politični službi, med njimi generalnega zakladnika Mornarda. Kontrola nad njegovimi računi jc poverjena posebni komisiji. Armado bo organiziral neki švedski general. Vojni minister jc ukazal vsem glavarjem naj zbirajo vojne čete. Šah bo sklical parlament. Obenem je ukazal, naj se napišejo vsi uradniki, ki drže z Rusijo. Najbrže bodo odstavljeni.
Rumuni na naši sirani.
RUMUNSKI kro*t<5*' svet SE NE BO VRŠIL.
Bukarešt, 2. oktobra. Neki vladni komunike pravi, da se je posvetovanje med ministrskim predsednikom Bratianom, voditeljem konservativcev Marghilomanom in voditeljem demokratov Take Janescom končalo s tem, da se rumunski kronski svet ne bo vršil, ker se je konstatiralo, da ni nobenega povoda za izpremenitev sedanje oolitike Rumunije. Ministrski predsednik Bratianu bo predložil ta sklep kralju.
20 sovražnih bolnih ladij zasleduje „EmdenM.
London. Angleški tiskovni urad uradno poroča, da zasleduje nemško ktižarico »Emden« 20 angleških in francoskih vojnih ladij.
Italija in Valooa.
Laški listi pišejo, da zahteva javno mnenje v Italiji, naj Italija Valono zasede. Uradno se ta namera dementira, vendar ni izključeno, da je Italija glede Valone dobila nekaj obljub«
Rim, 4. oktobra. Italija bo okupirala Valono lo v slučaju, če jo bo ogrožala Grška. Dokler bodo Valono ogrožali albanski vstaši katerekoli vere, se Italija ne bo ganila.
Boj v zraku na Daljnem Vzhodu.
Dunaj. • Wiener Ztg,« ima Reuterjevo poročilo iz Tokija, ki pravi; Trije aeropla-ni so iz višine 700 metrov obstreljevali nemške vojne ladje. Nemške krogle so preluknjale letalom krila in poškodovale sprednje ogrodje. Aeroplani so nato odleteli nazaj.
Zopet parnik žrlev mine.
London, 5. oktobra. Lloyd poroča iz Ostende, da je angleški parnik Dawdon na potu iz Hulla v Antwerpen v noči od 2. na 3. oktobra zadel ob mino in se potopil. Devet mož pogrešajo, osem mož je sprejel na krov nek ribiški čoln in jih pripeljal v Ostende.
Turki groze Grkom.
Carigrad, Jkdani« kritizira govor grškega ministrskega predsednika Venizela in pravi, da ima ost obrnjeno proti Turkom. List pravi, da je Grčija neštetokrat prelomila nevtralnost na korist Srbije in tripelentente, ne da bi čakali na to, da bi bil dan slučaj zavezniške pogodbe. Grki naj vedo, da ima vsaka stvar svoj konec in vsaka predrznost svoje posledice. Mogoče, da se bodo kmalu čutile.
Pomenljiva Konferenca med Angleži in Poriogaci.
London. >Daily New« poroča, da je pristala neka angleška vojna ladja pretekli ponedeljek v Lizboni. Predsednik republike je prišel v mesto, da sprejme kapitana. Obisk te ladje se spravlja v zvezo z malo poprej vršečo se konferenco v angleškem poslaništvu, pri kateri so bili navzoči: an-
gleški, francoski poslanik in pa portugalski ministrski predsednik.
Norveška protestira proti Angležem.
Kristianija, Norveški zunanji ministei se jc pritožil pri angleški vladi. Pritožba ima namen vplivati na Angleško, da bo svojo izjavo, češ da jc železno rudo smatrati kot kontrebando, preklicala.
Bazna poročila.
CESARJEV GOD,
Dunaj, 5, oktobra. (Kor. urad,) Včeraj sc je vršil v Schonbrunnu družinski obed, katerega so sc poleg cesarja udeležili: nadvojvodinja Cita, nadvojvoda Franc Salvator s soprogo in nadvojvodinja Marija Valerija z otroci.
ODLIKOVANI POVELJNIK PODMORSKEGA ČOLNA »U 9«.
Dunaj, 4. oktobra. Cesar Franc Jožef je podelil poveljniku nemškega podmorskega čolna »U 9« kapitanskemu poročniku Weddingen vitežki križec Lcopoldovcga reda z vojno dekoracijo.
POTOPLJEN ANGLEŠKI PARNIK.
London, 5. oktobra. (Čez Berolin.) Reuterjev urad poroča iz Valparaiso: Nem: ška križarica »Leipzig« je 15. septembra v čilskih vodah potopila angleški parnik za olje »Eleiner«. Posadko so v Galopagosu spravili na suho.
mešane stroko, starejši, prva moč, žali službe v mestu ali na deželi; nastop takoj. Cenjene ponudbe pod: »Zanesljiv 100« nu upravništvo »Slovenca«.	2890
Mlad
trgovski sotrudoik
mešane stroke absolvent I. letnika Mabrove trgovske šole, žoll primerno službe. Nastop takoj. Cenjene ponudbe naj se dopošljejo pod »Vesten« na upravo tega lista.	2892
2893
Potrtim sroem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naS srčnoIjubI,eni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
IVAN KOBfi
c. kr. stotmk c. kr. domobranskega pešpolka št. 17.
dno 29. augusta 1.1. v 36. letu starosti na severnem bojiSču junaške smrti preminul.
Sv. ma-'e zadušnice se bodo bralo v obeh tukaiSnjih cerkvah. Tem potom se tndi vsom znancem in prijateljem najiskreneje zahvaljujemo za v obilni meri nam izkazano sočutje.
Rudolfovo, meseca oktobra 1914.
Žalujoča rodbina Mramor-Kobe
,	in njegova nevesta.
Brez posebnega naznanila.
Rodbina Mikota naznanja vsem sorodnikom, prijateljem iu znttncein tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče in stari oče, gospod
Josip Mikota
železniški sprevodnik
v nedeljo, dne 4. t. in po dolgi iu mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 6. t. m. ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti, Kcsljeva cesta 22 na pokopališčo k sv, Križu, kjer se ga bo položilo k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1914.
Žalujoča rodbina Mikota
Mestni pogrebni zavod v Ljubljaui.
Št, 18019.
Razglas.
2891
Pri ranjencih z bojišč in bolnih tu okrevajočih vojakih, ki so, deloma tudi že iz bolnic, odšli v domačo oBkrbo, ravnotako pri beguncih in potnikih iz raznih krajev kjer so nastopile nalezljive bolezni (griža, legar, kolera i. t. d.) paziti je na razvitek teh nalezljivih bolezni in opozarja zato podpisani mestni magistrat vse po epide-mijskem zakonu z dne 24. aprila 1913 drž. zak. št. 67, § 3, naznanjevanje nalezljivih bolezni zavezane osebe, kakor zdravnike, strežnike po poklicu, družinske načelnike (vodstva zavodov), imetnike stanovanj, gostilničarje, hišne posestnike, da vsako, tudi le nalezljivosti sumljivo obolenje naznanijo semkaj, kakor to zahteva zakon, kajti le tako bo mogoče pravočasno postopati proti razširjenju teh bolezni.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. septembra 1914
NA NEMŠKI PRAŠKI UNIVERZI SO IZ-KLJUČILI TUJCE.
Praga, 30. septembra. Senat nemškega vseučilišča je sklenil, da sc dijaki onih narodov, ki se vojujejo proti Avstro - Ogrski in Nemčiji, ne bodo več dopustili k vpisu. Kakor znano, je doslej na tem vseučilišču študiralo precej Srbov in Rusov. Senatov sklep še nima potrdila naučnega ministrstva, a ni dvoma, da ga dobi. Predavanja na vseučilišču se začno ob običajnem času.
— Pridige v vojskinem času. V raznih škofijah je ukazano, naj se pridigarji ozirajo na sedanji čas vojske. Ljubljanski »Škofijski List« (str. 9, 101) naroča: »Pri pridigah naj se ob času vojske vpletajo nauki, tolažilni za ljudstvo, kakor jih bodo zahtevali razni dogodki, ki se bodo na bojnem polju razvijali.« Naš homiletični list »Duhovni Pastir« je objavil v zadnjih dneh že celo zbirko govorov za čas vojske. Med njimi sia zlasti primerna govora, ki sta jih spisala P. Hugolin Sattner in P. Bohinjec. Snov za pridigo »Pred odhodom vojakov« je priobčil J. Hafner, »Kako naj Marijine družbe dekliške sodelujejo v vojski« opisuje Josip Šimenc. Izmed važnih oddelkov iz pastirskih listov, ki so natisnjeni v »Pastirju«, omenjamo »Opomin k pokori« iz pastirskega lista prvaka pridigarjev, škofa dr. P. V. Kepplerja.
kmufc »zetan in o usaki množini, ftssar SMfii usz deželne pr^eike izf pSac^e Najdražje irg. firma
J. H a 2 5 a is, Kranj, dioreniskD.
*
[ŠANATORIUM ■ EMONA 1
ZA • NOTRANJE -IN• KIHURGICNE • BOLEZNI. I ■PORODNIŠNICA.
J LrJUBLrJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 1
SEF^wiK.praMARU-Dft FR. DERGANC
Za dan molitve v vsi Avstriji i. oktobra podaje krasne misli v lepi obliki govor, ki ga je priobčil Fr. Umnik, kanonik v Gospej Sveti. »Duhovni Pastir« izhaja vsak mesec in se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
išče za popoldanske are primernega opravila proti skromni odškodnini. — Lenjene ponudbe pod št. 2880 ua upra\o „Slovenca".
zdravniško priporočeno kritvoreue vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenico 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
r,
O ¥ i C
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.


2631
Zanesljivega trgovsko Izobraženega F* V V
sprejme takoj ANTON KOLENO, veletrgovina s specerijo, CELJE.
Ponudbe z naznanilom o dosedanjem službovanju naj se pošljejo direktno na zgoraj imenovano tvrdko. 2887
Na Slovenskem trgu št. 8. se odda stanovanje v prvem nadstropju s £ sobami in pritiklinami za november. Pripravno je za pisarno.
Več se izve pri hišniku.	2602
Špecialitete v konfekciji za dame
in deklice ter v oblekah za gospode in dečke, po priznano najnižjih cenah
Ljubljansko skladišče oblek, O. Bernatovič
.	■. : Ljubljana, Mestni trg 5—6.	--rt
2579 3
Oglasi/o.
bode vozil od ponedeljka dne 5. t. m. dvakrat na dan
in sicer:
Dopoldne ob 7. uri iz Kranja v I. ubljano za ceno □opoldne ob 11. uri iz Ljubi nne v Kranj za ceno Popoldne ob 1. ur' i t Kranja v Ljubljano za ceno Popoldne ob S. uri iz Ljubljane v Kranj za ceno —————• V petkih dopoldne vožnja prekinjena zavoljo snaženja auto. . ■ i
S lem se nudi slavnemu občinstvu u mina prilika in 7. nizko cono tudi do oldan-ka zveza z Ljubljano ler se ptosl po možnosti posluževati se luni te vožnje, ker v slučaju, da bi bilo premalo prometa, bi se morula prekiniti dopoldanska vožnja.	AvtOiUObllna zveza
K 150 K 1-50
K Z'— K 2 —
Št. 10.283/V. u.
2845
Preg!c dovanje čr nov«? j ras kav, ki so rajsiii leta »892... 18&3 in
uiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiMiHiuniniuiiiiiiiiiiiiiiuin
■aamm
28S4 3
dltočni salon

a£;6ovsfia ulica št. Z ffrjors/ti irg št 1
priporoča svojo vel ko zalogo okusnih najnovejših damskih in otročjih klobukov, športnih čepic in
vse v modistovsko obrt spadajoče stvari ====== po najnižji ceni.
V smislu določil razpisa ministrstva za domobranstvo z dne 9. septembra 1914. Praes. štev. 6614/XIV. se razglaša:
1.)	Vsi leta 1894. rojeni črnovojniki, dalje vsi leta 1893. in 1892. rojeni črno-vojniki se poživljajo k pregledov ai ju; poslednji le tedaj, če seje iztek pri naboru leta 1914. zglasil na »zavrniti" (zuiiickstellen) in potemtakem niso bili potrjeni ali končnoveljavno ktasfeirani.
2.)	Pregledovanja se vrši:
a)	dnč 9 oktobra za domače v Ljubljano pristojne črnovojnike, in sicer ob 8. uri za letnik 1894, ob 9. uri za letnik 1893 in ob 10. uri za letnik J892.
b)	dne 10. oktobra za tuje v Ljubljani bivajoče črnovojnike, ki so se za pregledovanje zglasili v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu, in sicer ob 8. uri za letnik 1894, ob 9. uri za letnik 1893 in ob 10. uri za letnik 1892. Črnovojni legitimacijski list je prinesti seboj.
3.)	Uradovanje prične se vselej ob 8. uri dopoldne v Mestnem domu, Cesarja Jožefa trg štev. 2.
4.)	Crnovojnikom priti je pravočasno, snažnim in treznim na pregledovališče ter jim je prinesti s seboj izkaziia za morebitno olajšdo po § 29 v. z. (duhovniki in kar.didatje duhovnega stanu) ali za olajšilo kot enoletni prostovoljci.
5.)	Za one črnovojnike, ki so izostali od pregledovanja, se dne 16. novembra in 15. decembra 1914 vrši naknadno pregledovanj.
6.)	Črnovojniki, pri katerih pokažejo poizvedbe, da so neopravičeno izostal) od pregledovanja, se izroče najbližjemu domobranskemu sodišču.
Silesini magistrat ¥ Ljubljani,
dne 25. septembra 1914.

tmmmi
o
Prešernova ulica št. M
prireja

>N
v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo
vseh potrebščin za mrliče
kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri.
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drugod. — Ceniki
so franko in zastonj na razpolago.
Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča
2818
Josip Tur k
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tlak: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostlnfear, državni poslanec.