Poštnina plačana v gotovini on >, Abb. postale I gruppo vjCIIJI OU IlT TRST, nedelja, 16. maja 1971 Leto XXVII. Št. 114 (7902) 25 let Slovenskega gospodarskega združenja (Ob današnjem 10. občnem zboru) Tv ANES bo zasedal v pro-11 štorih Trgovinske zbor-■R' niče 10. občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja za deželo Furlanijo - Jursko Krajino, edine tovrstne strokovne gospodarske organi-•Acije naše etnične skupnosti. Združenje je bilo ustanovljeno Pred 25 leti v težnji, da bi * združenimi močmi napravili Vse, kar je mogoče, za obno-v° gospodarstva in socialni b&predek prebivalstva slovenje etnične skupnosti, ki je bito tako težko prizadeto po pr-svetovni vojni in v dobi faktične vladavine. Zato 10. ob-'toi zbor zaseda v jubilejnem tobr in z zadovoljstvom ugo-tovljamo, v dobi globokih, pozitivnih sprememb v družbi dr-*sve, v kateri živimo, in to v Potenciranem demokratičnem razvoju gospodarskega napred-*A in socialne pravičnosti. fcnako ugotavljamo, da je ^Poredno s takim razvojem Prišlo do pozitivnega kurza v toeddržavndh odnosih in na Aplošno do večje sprostitve v toedsebojnih odnosih za po-sPešen razvoj vsestranskega ^°*Podarskega sodelovanja. Prav gotovo pa nas v tem Jtotolu življenjsko zanima kakovostni skok naprej v odno-to med republiko Italijo in ®?ptolistdčno republiko Jugosla-/to- Z zadoščenjem lahko trdi-j}°> da smo bili ves čas po voj j aktivni soustvarjalci prija-'"Jskih odnosov in za popolno korrrtalizacdjo med obema de-jba ter končno za vsestran-, razmah medsebojnega so- 'toiovanja. ®lh smo v pravem smislu jrjhtelji mostu in najbolj od-"to meje v Evropi, s čimer so . odprle nove perspektive za •Jbe, vsestranske odnose med , Jugoslavije in Italije in Posebej med prebivalstvi ob-^^Jnih področij. Temu se prl-j^uje še za nas izredno va-^ tn pozitiven element usta- ll>ltll*'K,.. Venezuelska policija Peljala na študente ribi ta 17 letna dijakinja ' Caracas, 15. — Sedemnajstlet-32 kdentka je bila ubita, drugih s_^eb pa ranjenih v silovitih JrJPadih, ki so bili včeraj v Ca- Swu med študenti in policijo, r^dn' ^-Aiešolski in univerzitetni štu- »K. *a ■ .. Pilit'* bombami, nato pa še s > študentka je bila zadeta so priredili protestno de-jjJ^rraeijo, policija pa jih ie na-najprej s pendreki in sol-h,.,rOl bombami nato Da Še S v ter je nekoliko pozneje k °°lriišniei umrla. Od ranjencev ki jih je prav tako za-strei, v nevarnem stanju. (J^toentje vseh mestnih šol so t^j^Jbstraeijo priredili, da bi pro-Wta 7 zarada uboja nekega di-J '-ahtevali so odstop ministra j^*nlstvo, reformo šolskega siki JA in odprtje mestne univerze, io oblasti že pred nekaj 1 dale zapreti zaradi nape-' študenti. novitve in delovanja avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine, ki se je rodila iz nujnosti demokratičnega razvoja in mešanih narodnosti prebivalstva na njenem področju. Kot sestavni člen te ožje družbe smo bali vseskozi zainteresirani za pozitiven in čim hitrejši gospodarski razvoj — po naših močeh in po možnostih, ki so jih nudile okoliščine. Taka organizacija Slovenskega gospodarskega združenja, kakor tudi njeni posamezni člani, gospodarski operaterji, so vedno vlagali vse napore za pozitivno rešitev gospodarskih problemov v krajevnem in deželnem merilu; posebno pa so si prizadevali za uresničitev sodelovanja z inozemstvom, zlasti pa s sosedno Jugoslavijo in obmejnimi področji. Pri tem so bili zabeleženi pomembni uspehi v napredku gospodarstva naše dežele, kakor tudi v zunanji trgovini In gospodarskem sodelovanju. Z odprto mejo pa se odpira čedalje bolj pomembno potrošniško tržišče za naše gospodarske dejavnosti skoraj na vseh ravneh, vštevši nepričakovani razmah turističnih tokov. V takšnem politično-družbe-nem in gospodarskem procesu je uspelo združenje s svojim usmerjanjem in pobudami ter nenehno prisotnostjo, predvsem pa s samo iniciativo, žrtvovanjem in, rekli bi, z mladostnim zagonom našega človeka, zabeležiti znaten vzpon v nekaterih smereh gospodarske dejavnosti, ki so izrednega pomena za obstoj naše skupnosti in predstavljajo pomembno komponento v deželnem gospodarstvu. Sem spada Izredno obsežna in številna dejavnost trgovin na drobno in na debelo, zlasti trgovina z inozemstvom, špedi-terstvo, blagovno avtoprevoz-ništvo, gostinstvo in turizem, izredno številno obrtništvo ter, žal v nezadostni razvojni fazi, mala Industrija. Nezadostno pa je denarništvo, ki še vedno čaka na globalno rešitev. Smatramo pa, da še zdaleč niso doseženi tisti uspehi, ki si jih želimo in upravičeno pričakujemo, ker obnova in razvoj našega gospodarstva ni vzporedna z razvojem gospodarstva dežele, ker se je pač naše gospodarstvo znašlo v povojni dobi v neenakem položaju, obubožano in brez vsakršnih vitalnih inštitucij. Kljub vsem našim prizadevanjem, povojni konservativni odločujoči čdnitelji niso hoteli pokreniti ničesar, da bi se tako stanje spremenilo. Obratno, bili smo deležni kvečjemu vsakovrstnih ovir na poti naših prizadevanj. Zato so, žal, še vedno odprta globalna vprašanja, ki čakajo na rešitev in ki jih v glavnih potezah zavzema skupna spomenica, poslana predsedniku vlade Colombu. Spomenico so naši predstavniki podpisali in jo v celoti podpiramo ter bo, prav gotovo, tudi naš občni zbor postavil zahtevo za čimprejšnji začetek razgovorov na nakazani poti reševanja vitalnih vprašanj v spomenici. Prepričani smo, da so, prav zaradi pozitivnega razvoja v naši družbi in ugodnih mednarodnih odnosov, kakor tudi zaradi pomembne vloge, ki jo odigrava avtonomna dežela, take rešitve možne in nujne, ker so vsestransko koristne in potrebne za nemoten in hitrejši razvoj družbe, v kateri živimo. In prav v vidu takšne smeri razvoja bo današnji občni zbor osvetlil pomembno vlogo, ki jo je odigralo Slovensko gospodarsko združenje v preteklih 25 letih, stanje našega gospodarstva ter negativne pojave in ovire, ki jih je treba odstraniti za uspešen nadaljnji razvoj. Predsednik SGZ STANKO BOLE Rdeča luč za tržaške kopalce Prejšnja leta je bilo mogoče videti v tem letnem času množico kopalcev, ki so se gnetli na barkov-Ijanski obal! in v grljanskem portiču. Letos tem prizorom še nismo priča, ne zato, ker bi bilo morda še prehladno, temveč zato, kar so letos prepovedali morske kopeli, dokler ne ugotovijo, ali je morje v resnici nevarno za zdravje ali ne. Upajmo, da bodo pristojne oblasti te analize kmalu opravile, da se bomo lahko tudi letos osvežili v nekoč bistrih vodah Tržaškega zaliva. Slika, ki jo objavljamo, je bila seveda posneta lani V PONEDELJEK NADALJEVANJE RAZPRAVE V ZBORNICI Še vedno v ospredju spor o zemljiščih Predstavnik komunistične skupine o možnostih izboljšanja zakona, ki so ga demokristjani pokvarili • Govor Colomba RIM, 15. — V ponedeljek se bo v poslanski zbornici nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike, ki je vzbudila že toliko prahu in tudi zaostrila odnose med socialisti in demokristjani. Vse kaže, da se nadaljujejo poskusi, da bi prišlo do mirne ureditve ostrega spora med obema vladnima strankama in je v tej zvezi La Malfa pozval načelnike parlamentarnih skupin štirih strank, da bi se sestali v torek dopoldne in torej še pred pričetkom glasovanja o posameznih členih. Spor se je vnel okrog člena 26, ki se nanaša na zemljišča, ki jih bodo občine razlastile za gradnjo stanovanjskih hiš. Prvotno, na seji ministrskega sveta odobreno besedilo tega člena .je predvidevalo, da se lahko zazidavna zemljišča oddajo v najem za daljši rok in da se na teh zemljiščih lahko zgradijo stanovanjska poslopja, ki bodo last zasebnikov, vendar pa ostane zemljišče lastnina skupnosti. Demokristjanski DANES SE PRVIČ SESTANE NOVA VLADA Povsem miren položaj v Egiptu po potresu v egiptovskem vodstvu Previdno poročanje moskovske «Pravde*, ki je iz Sadatovega govora črtala obtožbe o «zaroti> in n»L "'om generalnega štaba Bar Levom pregleduje vojaške položaje ob Sueškem prekopu) je v teh No V *redišču polemik: telaviveki list «Haaretz» je namreč objavil včeraj vest, da je general v % v°fu, ki ga je imel z ameriškim podtajnikom za zunanje zadeve Sitcom predlagal, da bi izraelske Nr.^rale trideset kilometrov širok pas ob Sueškem prekopu v zameno za ponovno odprtje kanala. v i« sam Dajan to pisanje demantiral, so ga nekateri vladni predstavniki in predvsem podpredsednik Alon ostro napadli, češ da pripravlja »psihološko kapitulacijo* roti* in celo o »poskusu državnega udara*), ampak samo piše, da je bil govor posvečen notranjemu položaju in vzrokom, ki so privedli do zamenjav v egiptovskem vodstvu. »Pravda* in drugi sovjetski listi poudarjajo, da je bil poglavitni vzrok odstopov ministrov in voditeljev socialistične unije v sporu okrog ustanovitve federacije med ZAR, Libijo in Sirijo. Tudi iz ZDA še ni uradnih komentarjev, značilno pa je pisanje današnjega «New York Timesa*, ki posveča dolg uvodnik kairskim dogodkom. List meni. da bi bilo zgrešeno označiti sedanjo krizo kot spor med »jastrebi* in »golobicami*, ali pa med prosovjet-skimi in prozahodnimi elementi, ker je položaj mnogo bolj zapleten. Po pisanju newyorškega dnevnika je bil Rogersov obisk povod za napad, ki ga je Sabrijeva skupina sprožila proti Sadatu, resnični vzroki pa so v boju za oblast. List pozitivno ocenjuje utrditev Sadatovega položaja ter ugotavlja, da se s tem večajo možnosti za mimo rešitev bližnje-vzhodne krize. Podobno oceno, čeprav nekoliko bolj previdno, je izrekel danes tudi bivši načelnik izraelske obveščevalne slflžbe Haim Hercog, ki ga nekateri opazovalci smatrajo za poluradnega glasnika telavivske vlade. V radijskem intervjuju je Herzog dejal, da bo Sadatova zmaga ustvarila vzdušje, ki bo ugodno vplivalo na nadaljnji potek pogajanj. Brežnjcv na obisku v Gruziji TBILISI, 16. — Bražnjev je med svojim otodslloom v glavnem mestu Gruzije danes prisostvoval tudi vojaški napadi ob priložnosti 50-leitnlce ustanovitve sovjetov v Tbilisiju Med drugimi velikimi slikami, ki so jih Gruzijo! nosili pred slavnostno tribuno, na kateri je stol Brežnjev, je bila poleg slik Marxa, Engelsa, Lenina in samega Brežnjeva, tudi Stalinova slika. Bražnjev Je med svojim včerajšnjim govorom omenil tudi Stalina, kot enega velikih gruzijskih revolucionarjev, je pa obenem obsodil kiult osebnosti, ki ga Je ta ustvaril okoli sebe. dnevni obisk v Romuniji. Srečanje med Ceausescujem in delegacijo, ki jo vodi član vodstva PSI De Pascalis, ie po poročilih agencije Agerpress poteklo v vzdušju prisrčnega prijateljstva. Prišlo je do izmenjave informacij o delovanju PSI in KPR, izražena pa je bila tudi želja po nadaljnjem razvoju odnosov med strankama ter med Romunijo in Italijo. Na razgovorih so tudi izmenjali mnenja o nekaterih vprašanjih evropske varnosti, mednarodnega položaja in delavskega gibanja. Colombo sprejel Zaganja Minister za zunanjo trgovino bo v kratkem obiskal LR Kitajsko RIM, 15. — Predsednik vlade Colombo je sprejel danes ministra za zunanjo trgovino Zagarija. s katerim se .je pogovarjal o vprašanjih v zvezi z obiskom, ki ga bo minister v kratkem opravil v Ljudski republiki Kitajski. BERLIN, 15. — V vzhodnem Berlinu se je zaključilo zasedanje vojaškega sveta varšavskega pakta, ki so se ga udeležili vojaški voditelji držav članic zavezništva. Zasedanje, ki je trajalo od 12. do 15. maja in ki mu je predsedoval Jakubovski, je bilo posvečeno vprašanjem »nadaljnje krepitve obrambne zmožnosti* pakta, kot poroča vzhodnonemška agencija ADN. PRED GLASOVANJEM V SENATU 0 MANSFIELDOVEM PREDLOGU *T« J • 11 vojaškemu umiku iz Evrope Za Nixonove teze so se izrekli številni bivši funkcionarji - Mnenja v senatu so zelo deljena - Sef Bele hiše bi lahko dal svoj veto NEW YORK, 15. — »Enostranska odločitev ameriškega senata, da ZDA umaknejo polovico svojih čet iz Evrope, bi bila zgodovinska napaka*. To je izjava, ki jo je danes dal ameriški predsednik Nixon, ob koncu sestanka, ki ga je imel s 24 bivšimi visokimi političnimi in vojaškimi funkcionarji. Nixon je priredil ta sestanek pred debato v senatu, ki bi morala odločati o predlogu senatorja Mansfielda, da ZDA umakne jo 150.000 od 300.000 svojih vo jakov, ki so v Evropi. Nobena od držav članic NATO ne bi smela prevzeti nase odgovornosti, da skrči svoje sile, posebno pa ne ZDA, ki so najmočnejša država v sklopu atlantskega zavezništva. Nixon je zahteval podporo za svoje stališče od večjega števila bivših obrambnih funkcionarjev, veleposlanikov v evropskih drža vah in drugih bivših vidnih predstavnikov ameriške vlade, ki so v glavnem podprli njegove teze. Značilno pa ie, da mu n. pr. bivši obrambni minister Clark CHfford in bivši namestnik državnega tajnika James Douglas nasprotujeta. Prav tako ni hotel podpisati predsednikovega dokumenta bivši ob rambni minister McNamara. Če bi senat izglasoval Mansfiel-dov zakonski predlog, bi lahko Nixon v skrajnem primeru dal svoj veto. Vodja republikancev v senatu Hugh Scott je izjavil, da je gotov, da bi se predsednik posl užil te svoje pravice. V tem primeru pa bi se napetost med kongresom in Belo hišo znatno po večala. Dokument, ki so ga podpisali ne omenja predloga Brežnjeva, da bi se ZDA in SZ začeli pogajati o morebitnem dvostranskem skrčenju vojaških sil v srednji Evropi. Bela hiša je na vsak način izjavila, da še proučujejo besedilo govora tajnika KP SZ. Nekaj časa po objavi dokumenta je vodja demokratske skupine v senatu Milke Mansfiedd izjavil, da bi vlada, namesto da nasprotuje njegovemu predlogu, raje sprejela predlog Brežnjeva za obojestransko omejitev oboroženih sil v Evropi. Mainsfield se je izognil vprašanju, v zvezi z izidom glasovanja v senatu. Po anketi, ki jo je izvedla neika ameriška agencija, so mnenja v senatu doikaj deljena, imajo pa zelo majhno prednost tisti, ki so proti Mansfieldovemu predlogu. Odločala bo praktično skupina 20 sanatorjev, id se do sedaj niso izrekli za to ali drugo tezo. Po anketi naj bi 37 senatorjev volilo za predlog, 40 proti, 38 so načelno zanj, 18 pa jih je v dvomu. Razlika bo vsekakor zelo majhna. Med srečanjem s časnikarji je Mamsfield polemiziral z zunanjim ministrstvom, zaradi Izjave, po kateri naj bi vlada proučevala predlog Brežnjeva: ((Predlog mora vlada nemudoma sprejeti, saj je zelo jasen. Morali bi se takoj domeniti z Brežnjevom o datumu razgovorov, ki bi se lahko začeli junija.« miMiiiiMMiMim MiiiiitiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiimiiiiiminiiiiimiimiiiiHimimiiiimiiiiiiiHtiHiiiiiiiiiuaimiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiii V Ljubljani sio vesno odprtje jubilejnega sejma «Alpe‘Adria» Prisotnih je 364 podjetij iz številnih evropskih in izvenevrop-skih držav . Prihodnji petek dan Furlanije - Julijske krajine Ceausescu sprejel delegacijo PSI BUKAREŠTA, 15. — Romunski predsednik Ceausescu je sprejel danes na svoji rezidenci delega cijo Italijanske socialistične stranke, ki je danes zaključila več- LJUBLJANA, 15. - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes dopoldne slovesno odprli 10. jubilejni sejem »Alpe Adria*, na katerem nastopa 364 podjetij iz številnih evropskih in izvenevropskih držav, pretežno seveda iz same Jugoslavije (115 podjetij), Italije (teh je največ: 127) in Avstrije. Prisotna pa so tudi podjetja iz Madžarske, Belgije, Francija, Danske, Liechtensteina, Španije, švedske, Švice, Zahodne Nemčije, Združenih a-mertških držav in celo iz Japonske, ki sodelujejo bodisi na lastno pest, bodisi v okviru razstav svojih jugoslovanskih predstavnikov. Naša dežela sodeluje letos tretjič na ljubljanski prireditvi, in sicer uradno, s posebnim paviljonom. Otvoritvenih slovesnosti se je v imenu deželnega odbora udeležil odbornik Romano, ki je ob tej priliki ponesel v Ljubljano po- zdrav Furlanije-Julijske krajine. Na sejmu bo tudi poseben dan, namenjen naši deželi. To bo prihodnji petek, 21. maja. Ob tej priliki bo odbornik za industrijo in trgovino Dulci na posebni tiskovni konferenci pojasnil razloge, zaradi katerih dežela Furlanija-Ju-lijska krajina redno nastopa na zadnjih sejmih Alpe Adria. Po konferenci bo cocktail, na katerega bo odbornik povabil organizatorje sejma, predstavnike oblasti in razstavljavce. Iz naše dežele so se današnjega odprtja udeležili tudi občinski odbornik Di Gioia, predsednika tržaške in goriške trgovinske zbornice Caidassi in Lupieri ter druge osebnosti. Videmska trgovinska zbornica je tudi na letošnji prireditvi pripravila kolektivno razstavo izdelkov in proizvodov domačih pod jeti.i. podoben kolektivni prikaz pa je organizirala tudi trgovinska zbornica iz Celovca. Iz Furlanije-Julijske krajine je na razstavi prisotnih skupno 112 podjetij, tvrdk in zasebnikov, predvsem z industrijskega in obrtniškega področja. Na današnji slovesnosti je imel pozdravni govor predsednik ljubljanske mestne skupščine ing. Miha Košak, otvoritveni govor pa državni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič. V okviru praznovanja jubilejne prireditve je predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Kresč podelil posebna priznanja najbolj zaslužnim sodelavcem pri organizaciji vsakoletnih prireditev »Alpe Adria*. Med nagrajenci so tudi nekateri operaterji in predstavniki poslovnih krogov iz naše dežele. Letošnji Alpe Adria, ki se ponovno predstavlja kot bogat izbor zlasti blaga za široko potrošnjo, se bo zaključil v nedeljo, 33. maja. popravek, ki je bil v komisiji sprejet z odločilnimi glasovi liberalcev, monarhistov in neofaši-stov pa je ta člen bistveno spremenil, tako da se lahko 30 odstotkov razlaščenih zemljišč proda zasebnikom. Demokristjani ta popravek zagovarjajo, češ da gre za pravico družine, da ima lahko lastno hišico, na kar povsem u-pravičeno odgovarjajo socialisti, da to načelo ni v diskusiji, saj se ne govori o lastnini hišice temveč o lastnini zemljišča, da pa uvaja demokristjanski popravek ponovno možnost resnih špekulacij z zazidavnimi površinami, da se skozi okno odpirajo možnosti za stari kaotični sistem gradenj in s tem ruši resna urbanistična politika. Pri tem se socialisti sklicujejo na moderno zakonodajo številnih zapadnih držav, ki so načelo javne lastnine zemljišč že zdavnaj uveljavile in pri tem ni prišlo do rušenja družbenega reda, razbili pa so zemljiški monopolizem in ustanovili pogoje za moderno urbanizacijo mest. Podpredsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Barca je v zvezi s členom 26 (ki je po novem dobil številko 33) dejal, da je očitno, da pri tem vprašanju igrajo vlogo faktorji, ki nimajo s stanovanji in s stanovanjsko politiko nobenega opravka. Vendar pa ie stališče socialistov in pobuda posl. La Malfe odprla pot, da se iščejo nove stične točke, ki naj bi oniogočile izboljšanje zakona in preprečile izkrivljanje, ki ga je dosegia KD s podporo desnice. Komunistični predstavnik v tej zvezi pravi, da bodo sodili na osnovi konkretnih predlogov in da bodo konstruktivno prispevali pri delu ožje komisije devetih. Barca nadaljuje, da je zanje bistveno, da ostanejo zgradi,e, ki bodo zgrajene na področjih, ki jih bodo razlastili na osnovi zakona št. 167, resnično v lastnini delavcev in da se zemljišča ne bodo vrnila v roke špekulantov. Po drugi plati pa se ne sme pozabiti, da je člen 33 povezan s številnimi drugimi pomembnimi vprašanji, kot je znižanje najemnine za stanovanja zgrajena z javnimi sredstvi, konvencija o pravični najemnini za nova stanovanja, povečanje javnih fondov za gradnjo stanovanj ter jamstva, da bodo novo zgrajene zgradbe res v,kulturnem okolju, v zelenju in z ustreznimi uslugami, ne pa cementne kasarne. Prav tako pa je pomembno ,da se z zakonom ne bo zavlačevalo in da bo odobren do konca maja Predsednik vlade Colombo .je danes spregovoril na zasedanju, ki ga je priredila KD o upravni decentralizaciji. Colombo je dejal, da je vlada odobrila deželne statute in da že pripravlja številne zakone o pristojnosti. Colombo je mnenja, da je nujno treba izdelati nov zakon o pokrajinah in občinah ter pri tem tudi rešiti vprašanje finansiranja lokalnih ustanov. V zadnjem delu svojega govora pa je predsednik vlade omenil tudi politični položaj, pri čemer je dejal, da obstajajo sicer težave, da pa jih lahko vedno rešijo če obstaja politična stabilnost med strankami levega centra. Ton govora predsednika vlade, je torej umerjen in odraža splošno stališče, da v sedanjem razdobju ni mogoče dopustiti vladna križa, kar pa pomeni, da je treba naiti med strankami vladne večine dogovor o spornem členu 26 (odnosno sedaj 33) in kar bo predstavljalo trdo in zapleteno delo predstavnikov parlamentarnih skupin v ponedeljek in v torek. Seja vodstva KP1 RIM, 13. — Pod predsedstvom tajnika Longa se Je danes sestalo vodstvo KPI, ki je ob koncu zasedanja odobrilo poziv proti (thudemu desničarskemu napadu, ki je v teku v državi«. Ta napad — trdi komunistično vodstvo — pomeni poskus odgovora velikemu napredovanju ljudskega gibanja, prvim zmagam na poti reform, razvoju sindikalne enotnosti, odprtju perspektive za demokratično in napredno zamenjavo v italijanskem položaju Kot znamenja tega napada navaja dokument KPI podpihovanje škvadri-stičnega izzivanja ter poskus ustvarjanja desničarskih blokov v mestih in na podeželju KPI obtožuje Krščansko demokracijo, da jc pred tem napadom klonila ter se še bolj premaknila na desno. VARŠAVA, 15. — Prvi sekretar poljske delavske partije Gierek in predsednik vlade Jaroszevvicz sta dospela danes na uradni prijateljski obisk v Budimpešto. TRŽAŠKI DNEVNIK TISKOVNA KONFERENCA NA ZAVODU INPS Predsednik pokrajinskega odbora o težavah in dosedanjem delovanju Na Tržaškem luni izplačal INPS 81,616 pokojnin in invalidnin - Težave zaradi zastarelosti zakonskih predpisov in pomanjkanja osebja Včeraj dopoldne .je bila tiskovna konferenca, ki jo je priredil pokrajinski odbor socialnega zavoda INPS in vodil predsednik omenjenega odbora Giuseppe Burlo, navzoči pa so bili, poleg predstavnikov krajevnega tiska, tudi ravnatelj zavoda dr. Rosati, predstavniki sindikatov in delavskih pa tronatov. Giuseppe Burlo je podal izčrpno poročilo o dosedanjem de lovanju pokrajinskega odbora, ki ie bil ustoličen 21. decembra lanskega leta, prikazal je najvažnejše probleme in navedel statistične podatke. Pripomnil je tudi, da se bodo razgovori s predstavniki tiska nadaljevali z namenom, da bi bila javnost obveščena o delovanju odbora INPS in raznih vprašanj, ki se tičejo zavarovancev. V začetku svojega poročila je Burlo priznal, da je bilo v zadnjih letih precej doseženega glede ureditve problema pokojnin, vendar obstajajo težave zaradi dosedanjih zakonskih predpisov. Prav zaradi zastarelosti zakonskih predpisov ie otežkočeno delovanje pokrajinskih odborov in sploh reševanje posameznih in splošnih problemov za varovancev. Sistem socialnega zavarovanja v Italiji ima vedno večji pomen, saj omenjeni zavod izplačuje nad 8 Ln pol milijona pokojnin. V pričakovanju vsedržavne zdravstvene oskrbe smo zdaj v prehodni dobi, ki seveda prinaša razne kontradikcije in težave. V zadnjem času je prišlo do bistvenih sprememb in znatnih pridobitev, ki so si jin upokojenci priborili z dolgotrajno akcijo in podporo sindikatov ter strank. Prišlo je tako tudi do demokratizacije in decentralizacije pri upravljanju socialnega zavoda INPS z ustanovitvijo upravnega sveta in pokrajinskih ter deželnih odborov, v katerih imajo večino predstavniki delavcev. Zdaj delujejo samo pokrajinski odbori, medtem ko je Pil osrednji upravni svet ustanovljen šele pred kratkim, niso pa še bili ustanovljeni deželni odbori. Na te spremembe zavod INPS ni bil pripravljen, pomanjkljivosti v delovanju zavoda pa so prišle do izraza po uveljavitvi novih norm, zlasti glede pokojnin. Pri tem negativnem pojavu ima veliko vlogo pomanjkanje osebja. Tako .je prišlo do kopičenja nerešenih prošenj in prizivov, zlasti glede pokojnin, kar je seveda povzročilo upravičene pritož- be prizadetih delavcev. Vsemu temu je treba še dodati pomanjkanje pravilnika in koordinacije dela. Ob ustoličenju pokrajinskega odbora v Trstu (21.12.1970) je bil položaj v Trstu prav tako težaven in zapleten, kakor v drugih italijanskih pokrajinah, ali pa še bolj, spričo posebnih predpisov, ki se tičejo naše pokrajine. Tudi v Trstu .je zelo »bčuteno pomanjkanje osebja in bo treba v kratkem času izpopolniti organik. V prvih petih mesecih se je pokrajinski odbor ukvarjal predvsem s preučevanjem prizivov, kar zahteva precej časa. Kljub težavam pa .je odbor v dobi od 11.1. do 30.4. definiral 947 prizivov. Ugodno je bilo sprejetih 706 prizivov, zavrnjenih pa 251. Omeniti je treba, da je po starem sistemu razpravljal o prizivih osrednji izvršni odbor v Rimu, sedaj pa o tem razpravlja in odloča pokrajinski odbor. Prizadeti so prej morali čakati približno 12 mesecev in še več, večkrat pa so se celo morali obračati za pomoč na sodno oblast. Poleg preučevanja prizivov je pokrajinski odbor opravil v teh mesecih tudi drugo važno delo in se je lotil reševanja nekaterih perečih vprašanj. Ena izmed glavnih nalog, ki si .jih je prevzel odbor, je tudi ugotovitev podjetij, ki ne plačujejo socialnih dajatev ali prijavljajo skrčene prejemke delavcev. Ta pojav je v Italiji zelo resen; računajo namreč, da neplačane socialne dajatve znašajo v Italiji nad 1400 milijard lir letno, t. j. približno 25 odst. vseh socialnih dajatev. Krajevna komisija je ugotovila, da imamo tak pojav, čeprav ne tako resen kot v drugih italijanskih pokrajinah, tudi v Trstu in da je treba stalno nadzorovati približno 25 odstotkov tukajšnjih podjetij. Burlo je ob zaključku svojega poročila še dejal, da bodo v kratkem ustanovili posebno komisijo za preučevanje socdalno-ekonomskega stanja v naši pokrajini, v kateri samo zavod INPS izplačuje nad 80.000 pokojnin. Iz diskusije in navedenih statističnih podatkov .je razvidno, da .je v preteklem letu zavod INPS na Tržaškem izplačal 39.279.239.000 lir za skupno 81.616 pokojnin, 278 milijonov 337.000 lir prispevkov za brezposelne. 3.731.735.000 lir za dru- žinske doklade itd. Skupno je zavod izplačal v lanskem letu 44 milijard 588.401.000 lir. Pokojninam in invalidninam, ki jih izplačuje zavod INPS, je treba prišteti še približno 20.000 pokojnin in invalidnin drugih socialnih zavodov. Tako imamo približno 100.000 pokojnin in invalidnin v pokrajini, ki šteje okrog 305.000 prebivalcev. V nekaterih primerih gre sicer tudi za dvojno pokojnino, vsekakor pa lahko računamo, da je v naši pokrajini nad 70.000 upokojencev in invalidov. To je dokaj porazna ugotovitev in dokazuje, da je sorazmerno malo mlade delovne sile. Lepa uveljavitev orkestra Glasbene matice v Kopru V okviru prireditev ob občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Kopru je pretekli četrtek nastopil v Kopru godalni orkester Glasbene matice, ki je pod vodstvom dirigenta Oskarja Kju-dra in s solistom violinistom Žarkom Hrvatičem izvedel dva koncerta: Jesen in Zimo iz znane Vi-valdijeve skladbe oštirje letni času. Koncert je bil v dvorani glasbene šole, ki so jo poslušalci, predvsem udeleženci občnega zbora zdravniškega društva, lepo napolnili in z iskrenim odobravanjem pozdravili kvalitetno izvajanje ansambla in solista. Prisotno občinstvo je pozdravil dr. Branko Šalamun, primarij splošne bolnišnice v Kopru in še posebej goste iz Trsta. Po koncertu, pri katerem sta nastopila tudi pianist dr. Blinc, primarij bolnišnice v Brežicah in mezzosopranistka Vergančeva, je župan občine Koper priredil v prostorih hotela Triglav sprejem, ki je potekel v prisrčnem vzdušju. MtiMfiMiiMiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiHiimtiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii ODKRITJE POMORSKE POLICIJE V Sesljanskem zalivu po mini še podmornica Nemška podmornica vrste «molk» leži zarita v pesek kakih 80 do 100 metrov od obale pred restavracijo «Castelreggio» Po večji morski mini, ki jo je o-balna policija našla skoraj slučajno v. Sesljanskem zalivu pred dvema dnevoma, so pomorske oblasti nadaljevale s podrobnim pregledovanjem morskega dna v zalivu, da bi z gotovostjo ugotovile, če pesek da bo letošnji redni občni zbor tržaške sekcije v soboto 29. maja ob 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Na dnevnem redu bo poročilo tajnika, blagajnika in posameznih referentov, razrešnica odboru ter volitve nove- ne zakriva še kakega nevarnega ga (xj^ora Tajništvo sindikata je o ostanka iz vojne dobe. _ dnevu občnega zbora obvestilo šol- Iskanje je bilo uspešno. Včeraj malo po poldne (točneje ob 12.45) je policijska izvidnica ugotovila, da je neki večji predmet na morskem dnu, pred restavracijo «Castelreg-gio». Potapljači so se takoj spravili na delo. Kakih 80 do sto metrov od obale, kjer je morje globoko približno 10 metrov, so našli v pesek zarito staro nemško podmornico vrste «Molk». Podmornica leži rahlo naslonjena na bok, s prednjim delom proti obali, pesek in blato na morskem dnu pa zakrivata približno eno tretjino njenega trupa. Na oi)eh straneh sta vidni še cevi s torpedi. Potapljači so takoj ugotovili, da je podmornica zelo dobro ohranjena in zaradi tega tudi nevarna. Edino poškodbo .ie v dolgih letih utrpel poveljniški stolpec. Pomorske oblasti so izdale ukrep, naj se podmornica takoi odstrani. Vsekakor so do odstranitve zastra-žili kraj in ga zaznamovali z ozna kom, ki opozarja na nevarnost. V Uradnem vestniku zakon o brezcarinskem uvozu mesa V Uradnem vestniku je bil končno objavljen zakon, s katerim je italijanska vlada ratificirala nedavni sporazum med Italijo in Jugoslavijo o uvedbi novih brezcarinskih kontingentov v blagovno menjavo med obmejnimi področji. Sporazum se nanaša na skupen kontingent v višini nad 2 milijardi 700 milijonov lir blaga v vsaki smeri, glavna postavka sporazuma pa se nanaša na uvoz govejega mesa za potrebe tržaškega trga v višini 2 milijard lir letno. Objava zakona bo pomenila večji razmah prometa po tržaškem avtonomnem računu, hkrati s tem pa — upajmo — tudi u-strezno pocenitev mesa v tržaških mesnicah. Občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu Odbor tržaške sekcije deželnega sindikata slovanska iole sporoča, skega skrbnika, zato naj šolniki, ki se bodo udeležili občnega zbora obvestijo o tem svoje ravnatelje. V torek, 18. t.m. se bo sestal ob 16. uri odbor sindikata in razprav ljal o bližnjem občnem zboru, o razpisanih natečajih in o usposobljenostih izpitih, tajnik sindikata pa bo obširno poročal o razgovorih v Rimu in o združenem zakonskem osnutku Belci-Škerk. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiHmuuiiiiiiiiiia ZADNJA PREDSTAVA SEZONE SG 1970-71 Mariborčani v gosteh z Anouilhovo komedijo Tržaško občinstvo je igro dobro sprejelo - Danes ponovitev tše sreča, da smo vsi tako smešni, če ne bi bila ta zgodba res preveč žalostna...*. S temi besedami, ki jih postavi v usta enega svojih junakov, se Jean Anouilh v celoti razgali pred gledalca, ko mu posreduje, zdaj že triindvajset let staro komedijo «Ardele ali Marjetica:», ki smo jo sinoči gledali v izvedbi SNG iz Maribora v Kulturnem domu. Za kaj pravzaprav gre v eArdele ali Marjetici»? Na kratko povedano, nam francoski dramatik v lahkotnem gledališkem slogu predstavi pravcato Movnijado ljubezni», pri tem pa z grenkobo in ciničnostjo secira, kot zdravnik mrliča, vse njene življenjske procese, okoli katerih spleta objestni humor in tragičnost. Zaradi pozne ure nam pričujoči zapis ne dopušča, da bi se dalj časa zaustavili rrri samem delu in gleda liški postavitvi v izvedbi mariborskih gledališčnikov, kar pa bomo storili v eni izmed naših prihodnjih številk. Za zdaj le to. da je bila sama predstava dostojna, ansambel SNG iz Maribora pa je z dognanostjo posredoval Anouilhovo umetniško sporočilo, ki ie marsikje dobilo svoje opravičilo in pomen. Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano Kulturnega doma, je na koncu s toplim ploskanjem pozdravilo mariborske ' umetnike. ki bodo danes popoldne še enkrat ponovili to francosko komedijo. leti od 1961/62 do 1965/66 in imajo usposohljenostni izpit vsaj iz enega predmeta. Včeraj popoldne so v tržaški bolnišnici sprejeli na ortopedski oddelek 16-letno dijakinjo Loredano Gerdini iz Ul. Fabio Severo 90/2, ki se je ponesrečila z motorjem malo prej v Barkovljah. Deklica se bo morala zaradi udarca v glavo zdraviti en teden. Po naročilu krajevne podružnice državne banke je prefektura sporočila, da so podaljšani zakonski roki v zvezi z bančnimi posli, ki so zapadli med stavko uslužbencev tržaške mestne hranilnice in pet dni pozneje. Zato pa so zakonski roki, ki so zapadli med 3. in 11. majem in pet dni pozneje (ko gre za posle na tujem trgu), podaljšani za petnajst dni, začenši od 12. maja, ko je tržaška mestna hranilnica obnovila svoje poslovanje. Sindikalni sestanek slovenskih profesorjev Tajništvo sindikata slovenske šole sklicuje za torek 18. t.m. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani sestanek profesorjev, ki učijo na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da bi se pomenili o uspo-sobljenostnih izpitih o natečaju za stalna mesta in o zakonih 603 in 468 (Bellisarid I. in II.), ki sta bila te dni raztegnjena na slovenske šole. V uradnem listu štev. 118 z dne 12. maja je bil namreč objavljen ministrski odlok z dne 31. marca, ki omogoča tudi profesorjem na slovenskih šolah v Gorici in v Trstu, da so deležni ugodnosti in olajšav, ki jih določata za prehod v stalni stalež gori omenjena zakona. Po teh zakonskih predpisih bodo postali stalni profesorji na slovenskih šolah tisti, ki so učili na slovenskih šolah v Gorici in Trstu vsaj dve leti med šolskimi leti 1949/50 do 1960/61 ali vsaj eno šolsko leto med Pokrajinski zdravnik je odločno zanikal neresnične vesti, da je zaradi okužbe morskih voda zbolelo nekaj otrok v Trstu za kolero. Enako ni vesti, da bi kogarkoli morali zdraviti v bolnišnici zaradi ,«gastroenteritisa». SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k uresničitvi programa proslave 25-letsnice obnovitve društva. Udeleženci natečajev lahiko prevzamejo svoja dela v Tržaški knjigami. V PROSVETNEM DRUŠTVU ' «SLAVKO ŠKAMPERLE® bo v petek, 21. t. m. ob 20.30 predaval Iztok Hohn o potovanju po Španiji s prikazovanjem 200 zanimivih diapozitivov. Vljudno vabljeni vsi člani ln prijatelji društva. Prosimo točnost 1 Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA Jean Anouilh ARDELE ALI MARJETICA Prevedla: Radojka Vrančič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Vlasta Hegedušič Režiser: ALEŠ JAN DANES, 16. t. m. ob 16. url (Abonma red B — nedeljski popoldanski), okoliški in mladinski v sredo) Avtobusa za nedeljsko predstavo dne 16. maja ob 16. url: Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cenovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljam 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Brlščkl 14.45, Mali Repen 14.50, Zgonik 15.00, Salež 15.05, Sv. Križ 15.10. Slovensko gledališče v Trstu DANES, 16. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI v torek, 18. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU Vitaliano Branoatl RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) Slovenski klub — v torek, 18. maja ob 20.30 — priredi DRUŽABNI VEČER z nastopom skupine harmonikarjev Glasbene matice. Za zaključek sezone vljudno vabljeni člani ln prijatelji Slovenskega kluba 1 Amaterski oder Prosek - Kontovel DANES, 16. maja ob 17. url v Ftnžgarjevem domu na Opčinah Norman Krasna DRAGA RUTH Veseloigra v šestih sMkah Vljudno vabljeni! SPD Tabor — Opčine ln PD Ivan Grbec — Skedenj priredita v nedeljo, 23. t.m. ob 18. uiri v Kulturnem domu Ribičičev večer Spored: uvodna beseda (Miroslav Košuta) ČUDODELNA SRAJCA (enodejanka) ŠKRATI (dvodejanka) GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 19. maja 1971 ob 17. url v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT MLADINSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA Dirigent MATEVŽ FABIJAN Spored obsega vrsto umetnih in narodnih pesmi, med njimi tudi pesmi primorskih skladateljev Vrabec: Jutranja Kogoj: Metuljček pa še priljubljene priredbe narodnih: Na Gorenjskem je fletno, Pojdam u Rute, Bom šou na puanlnoe itd. Obisk koncerta priporočamo zlasti osnovnošolski In srednješolski mladini. Vstopnina za dijake 200 lir In za odrasle 500 lir. Razstave NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava ln trgovina troplfc. nlh, sladkovodnih ln morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zllcev, dvoživk). Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takularna razstava. V mestni galeriji v Piranu Je do 23. t.m. odprta razstava na temo «Knjtga — most med narodi«. Kulturni spomeniki slovenske obale, Arhivske znamenitosti starega Pirana. V umetnostni galeriji «Cartesius» v Ul. Giulia 10 razstavlja te dni vrsto svojih kipov, risb In grafik •kipar Luciano Ceschia, Ceschia bo razstavljal v Trstu do 23. maja. V galeriji «La Lantema® v Uldcl sv. Nikolaja 6 je razstava del Antonia Guaccia. Razstava bo odprta do 28. maja. 19. redni občni zbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. junija 1971 ob 9. url v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ŠolsKe vesti Srednja šote SIMON GREGORČIČ v Dolini prireja v sodelovanju z združenjem staršev pogovor za okroglo mizo o temi: Izvenšolsko udejstvovanje naše mladine. Pogovor bo v sredo, 19. maja v prostorih Mladinskega krožka v Dodinii. Začetek ob 20.3(L Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Z današnjo predstavo komedije «Maldobrie», ki bo ob 16.30 se u-radno zaključi dramska sezona Teatra Statolle 1970/71. Nazionale 15.00 «Madcaps» (II fronte della vtolenza). Tom Stem, Ar-leine Martel. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Roblnson nelillsola del corsari«. Film Walta Disneya. Technicolor. Eden 15.30 «Indiagine su un clttadd-no al di sopra dd ogni sospetto«. Gian Maria Volon tč, Florinda Botkan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.00 «Erilka». Pleme Brice, Patrizla Viottl, Bernard De Vries, Giuseppe Fortis. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsfor 15.00 «L’ultimo omieddio«. Alain Delan, Ann Margret, Van Heflin, Jack Palance, Tony Mu-sante. Omobeli film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Rizt 15.00 «La pelie di Saitana«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «Uno stranlero a Paso Bravo«, westem — tecmlcoJor. Anton.y Steffen in Giuliia Rubini Filodrammatico 15.00 «Nelle pieghe della čarne«, teonlcolor, Annama-ria Pierangeli in Eleonora Rossi Drago, prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Una prostituta ali ser-vizio ded pubblico e in regola con le leggi dello State«. Giovanma Radii. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00, zadnja ob 21.45 «Wa-terloo«. Rod Steiger. Technicolor. Cristallo 15.00 «A1 saldo dl tutte le bandlere«. Charles Bronson, To-ny Curtis. Technicolor. Capital 15.00, zadinjia predstava ob 22. url. «11 gatto a nove co-de». Karl Malden. 1 chnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 14.30 «Quando le donne avevamo la coda«. Glullano Gem-ma, Senta Berger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Vittorio Veneto 14.45, zadnja ob 21.45 «La confesslone«. Yves Mon-tand, Simone Signoret. Fita Coste Gavrasa Ideale 14.30 «La squadrlglla ded faJl-chl rossi«. David McCallum. Technicolor. Astra 15.00 «La carica del 101». Technicolor. Dodatek slikanica Wadta Disneya: «Pierino e 11 lupo«. Technicolor. Abbazia 14.30 «Borsalino». J. P. Bal-mondo, Alain Delan. Technicolor Ljudska prosveta Karlo Škabar «PrI Skopelknih®, Veliki Repen 23, toči pristni domači teran. ■iinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMMiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in bolničarka Maria Ballari; uradnik Roberto Sardo in uradnica dara Rosini; tehnični uradnik Dušan Danes, nedelja, 16. maja JANEZ NEP. Sonce vzide ob 4.33 ln zatone ob 19.49. Dolžina dneva 14.56. Luna vzide ob 0.21 ln zatone ob 9.37. Jutri, ponedeljek, 17. maja GORAZD Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 24,2 stopinje, najnižja 16,7, ob 19. url 21,5 stopinje. Zračni tlak 1010,9 rahlo pada, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temepratura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 15. maja 1971 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 70-letna Jolanda Schleimer vd. Giovannini, 79-letna Sofia Magnone vd. Franchini, 78-letna Maria Meuglie vd. Ciuffar, 63-letna Dirce Mizzau, 80-letna Eli-sabetta Gasparutti vd. Rolli, 68-letna Maria Auber vd. Vatta, 59-letni Guerrino Zacchigna, 64-letna Stefania Scolaris por. Chierico, 78-letna Margherita de Comelli vd. Cocianni, 57-letna Ida Job por. Vi-sintin, 67 letni Marco Carli, 57 let na Maggiorina Mian por. Zerial, 86-letna Lea Arcione vd. Vedaldi. OKLICI: industrijski izvedenec Guido Bonat in uradnica Daniela Crivici; industrijski izvedenec Luciano Coreni in uradnica Loredana Giordani; tiskar Roberto Furlani in Včeraj-danes Birme 1071 Zlatnina in ure v presenetljivo veliki izbiri ln po ugodni ceni Zlato KIS —22 — Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENTI Trst - Trleste, Largo Santorio 4 SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo uradnica Rosanna Fait; mehanik Livio Argentin in prodajalka Giulia-na Fumo; uradnik Giancarlo Cam-peotto in manekenka Luigia Latin; tapetar Radislav Tence in barist-ka Darinka Turčinovič; karabinjer Ignazio Pintore in gospodinja Gio-vanna Morittu; delavec Pasquale Milone in prodajalka Maria Grazia Fcrretti; ličar Mario Vever in frizerka Giorgina Viti; radiotehnik Giuseppe Bussignani in gospodinja Jolanda Sossi; radiotelegrafist Ezio Dussi in uradnica Elvia Desabbata; učitelji Francesco Fatticcio in učiteljica Grazia Schiavone; poštar Gianfranco Balanzin in uradnica Adriana Termini; učitelj Emilio Mori in uradnica Arcangela Rocca; uradnik Giuseppe Daloiso in delavka Antonietta Deluca; stražar Se-verino Campolongo in učiteljica Angelina Todaro; delavec Guido Pi-chirallo in bolničarka Marisa Scial-pi; stražar javne varnosti Giulio Lindi in zdravniška pomočnica Gianna Orlando; uradnik Giovanni Gregorio Adragna in uradnica Eli-sabetta Tauri; delavec Annio Zuffi in šivilja Liliana Pečar; urednik Gianfranco Piemonte in učite'lica Daniela Varin; mehanik Mario Spa no in frizerka Marina Picciga; pri staniščnik Domeniko Mirabella in gospodinja Nella Guarini; inštalater Mario Krusich in uradnica Luciana Bassa; uradnik Giorgio Norio in učiteljica Giovanna Cannavč, karabinjer Nello Monti in gospodinja Lu-cia Cattunar; delavec Renato Santi-ni in likalka Mariagrazia Ferrante; električni varilec Ubaldo D’Alessio in gospodinja Bianco Argentino; finančni častnik Leonardo Gamba-rini in učiteljica Anna Pregelj; pomorščak Francesco Lionetti in gospodinja Vincenza Lanotte; komercialist Gian Felice Scovenna in profesorica Paola Frilli; geometer Carlo Pensa in učiteljica Nunzia Giando-menico; delavec Iztok Bertok in prodajalka Liliana Damiani; uradnik Cristiano Berton in prodajalka Alessandra Fachinetti; poštar Renato Bugliario in frizerka Luisa Spazzapan; Elio Tomasi in Edda Furlan; uradnik Fulvio Piccinini in učiteljica Maria Anna Chittaro; fi-načni častnik Antonio Sessa in este-tistka Dorina Sgubin; špediter Giorgio De Bei in prodajalka Nerina Matelich; uradnik Lucio Menossi in uradnica Flavia Damiani; trg. potnik Marino Tissini in prodajalka Maria Rosaria Chimenti: uradnik Romeo Fabretti in uradnica Livia Ciocolanti: uradnik Mario Biasolet-to in uradnica Giuliana Glauco: fi nančni stražnik Domeniko Cortese Za vašo poroko . .. «F0T0GRAFIA» EE ON Oglasite se pravočasno Telefon 93295 Trst, Ul Oriani 2 (Barriera) Raseni in delavka Adriana Renzi; hidravlik Bruno Qualizza in frizerka Loredana Groppazzi; univ. študent Tullio Gombač in učiteljica Elvia Dovgan; inženir Luigi Scat-tori in gospodinja Violetta Mondo; letalski tehnik Giovanni Battisti Grassi in učiteljica Elda Scrobogna; učitelj Franco Musi in študentka Mariagrazia Renier; mizar Pasqua-le Pirchio in gospodinja Angela Es-posito; električar Giorgio Beltrani in prodajalka Luciana Bisiacchi; u-radnik Federico Pacorini in študentka Elizabetta Guastalla. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Re-voltelte 41, Pizzul-Clgnola, Korzo Italija 14, Prendtnl, Ul. T. Vecellio 24, Ser-ravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. septembra št 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35, Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Plero 2. LOTERIJA BARI 67 60 Z 88 9 CAGLIARI 84 77 22 6 39 FIRENCE 81 26 30 55 74 GENOVA 69 47 10 59 67 MILAN 40 80 56 17 6 NEAPELJ 27 31 89 84 53 PALERMO 25 33 89 90 58 RIM 88 86 25 74 43 TURIN 4 68 35 12 89 BENETKE 81 17 41 80 7 ENALOTTO 222 2X1 121 2X2 Kvote: 12 točk — 30.137.000 Mr, 11 točk — 353.100 lir, 10 točk -30.200 lir. Prosvetno društvo Barkovlje, Ul. Cerreto, vabi na predavanje prof. Borisa Pahorja o knjigi «Skarabej v srcu«, ki bo v ponedeljek, 17. maja ob 20. umi. Vljudno vabljeni vsd. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v četrtek, 20. t. m. izlet v Benetke. Vpisovanje za Izlet je vsak dan od 17. do 19. ure v društvenih prostorih. Prosimo Interesente, da pohitijo z vpisovanjem. P. d. «Vesna» priredi v nedeljo, 23. t.m. Izlet k Pritvlčkdm Jezerom. Vpisovanje ln Informacije v baru Ljudskega doma ln v mali dvorani «A Sirk« vsak večer od 20. do 23. ure. Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca priredi v nedeljo, 23. maja t. 1. Izlet v dolino Trente do izvira Soče. Cena Izleta s kosilom 3.000 lir. Vpisovanje pri Slavi Slavec in Gabrijeli Žerjal. SPDT priredi v nedeljo, 23. maja ob cvetenju narciz avtobusni Izlet na ŠPANOV VRH ln na GOLICO (na Španov vrh pelje sedežnica). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do vključno srede, 19. maja. Mali oglasi ■CITROENI — mehanična delavni, ca Samarittanl In Mlceo In prodaja nadomestnih delov. Ul. Hittmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da Sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed ln družlne7 Se želite Izogniti avanturam, neresnic: ln izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah In po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. Pie teršnlkova 24 a. NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za Repentabor so v gradnji dvo - tri - ln večsobna stanovanja v vrstnih hišah. Informacije na gradbišču od 13. do 16. Gradbeno podjetje Petra, tel. 908-21. RABLJENO SEDLARSKO ORODJE prodam. Ul Gaspare Gozzt št. 1. IŠČEMO SNAŽILKO za zavetišče za mačke na Opčinah. Enkrat tedensko po ves dan, ostale dni pa po eno uro. Javiti se na tel. 229-116 vsak dan med 8. in 12. uro. IŠČEMO poldelavko ali delavko frizerko, ki si želi izboljšati plačo ta stalno službo. Telefonirati na št. 73094 (blizu Sv. Justa). NA OPČINAH se je zgubila psica, angleška setter,- črao-beje barve. Najditelj naj telefonira na št. 229143 alt na 822678. Dobra nagrada. VAJENCA — DELAVCA iščemo za stalno namestitev za predelavo pla stičnih mas. Zglasite se v Mavhi njah št. 49 v delovnih urah. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRU2ENJE za Furlanijo - Julijsko krajino sklicuje REDNI OBČNI ZBOR Id bo DANES ob 8.30 v prvem ta ob 9.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaške Trgovinske zbornice (Ul. S. Ntoo-16 5), z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora 2. poročila 3. pozdravi ta diskusija 4. spremembe statuta 5. volitve 6. razno PREDSEDSTVO KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 15. uri barvni zanimivi film: LA BATTAGLIA DI EL ALAMEIN Igrajo: Robert Hosseta, Ira FUrstenberg ta Frederik Staf-fod Darovi in prispevki Ob šestem mesecu smrti nepozabnega Franca Kavsa daruje v počastitev njegovega spomina žena A-nita 5.000 lir za Dijaško matioo. V isti namen darujejo Vlttoria in Mario Petelin 3.000 ta družina MaccU 1.000 lir. Namesto cvetja na grob Nadin® Godina por. Merfcuža, tragično P& minule 8. t. m. v Buenos Air®811' darujejo družine Godtoa-Preg®1'0 5.000 lir za Dijaško matico, 5.000 z® SPDT, 5.000 za PD Ivan Grbec v Skednju in 5.000 za Dom v Skednju. V isti namen darujeta Sod® ta Just Colja 2.000 lir za Dijano matico. Veselim izletnikom se najlep^ zahvaljujem za iskrene pozdrave I2 Starega trga ta prilagam names*0 pijače 3.000 lir za šolo spomenik T Cerknem. Podpisnike prosim, d® me posnemajo s prispevkom ®® spomenik na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Angele Gherdovich darujeta Marija ® Lovrenc Zerjul iz Lanjerja 5.000 1“ za Prosvetno društvo oLonjer-K®'1' nara«. Namesto cvetja na grob P0*' Karla Bukovca darujeta Franček Damdoa 7.000 lir za spomenik llm na Proseku ta Marija Kalc 3.Oj" lir za prosvetno društvo Prosek-Kontavel. V počastitev spomina v Ljubtj® ni umrlega strica Franca GrgE®’ darujeta Silvestra ta Rožlna 2&8®1 4.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokoj®*' mu Lučito Bukovcu darujejo: IA<* ta Mario Ukmar 10.000 lir za SP0-rneniik NOB na Proseku, Lojze pun 5.000 lir za spomenik NOB n® Proseku, Francka Potočnik 1000 P za pevski zbor Vasilj Mirk, dru®j“ Stoka ta Zužlč 5.000 lir za SP°?L nlk NOB na Proseku, Guertao K su 5.000 lir za spomenik NOB n® Proseku, Marija s Pilja 1000 Ur ^ spomenik NOB na Proseku ta KjL lo Furlan 10.000 Ur za sporne,® • NOB na Proseku. Za obnovitev spomenika NOB Kontovelu daruje pustni odbof Kontovela 50.000 lir. KINO «|R1S» PROSEK ponovi danes ob 16. uri ctae-maskop barvni dramatični film: O’ CANGACEIRO Igrajo: Tomas Milian ta drugi MLADI ITAL.-SLOV. zakonski par v Catamli išče dekle ah mlado ženo za pomoč v gospodinjstvu ta varstvo 24-meseč-nega otroka. Odlična plača. Socialno zavarovanje. Nastop takoj. Javiti na naslov: Carlo Fablamo, Vlade Llberth 106 — 95129 CATANIA ZAH VALA Ganjeni ob izrazih do našega dragega Giovannija Lonzarija se svojci prisrčno zahvaljuj®^ vsem, kd so sočustvovali z b®*1^ Trst, 16. maja 1971. Ob drugi obletnici smrti nep°^ nega sina Marina Miliča se ga spominjajo mama noma ta drugo sorodstvo. Brlščkl, 16. maja 1971. Al®1 Z A H VA L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z ob izgubi našega nepozabnega ANDREJA MAVERJA Posebna zahvala č. g. župniku Gerdolu, zdravniku dr. Šušteršiču, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vseta. ki so na kateri kodi način počastili spomin pokojnika ta 8® spremili na zadnji poti. Zena Ana, hčerka Matilda, sin Emil ln drugo sorodstvo Krmenka, Boljunec, 16. majia 1971. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval db Izgubi našega dragega IVANA GRUDNA Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, darovalcem ov®W® ter vsem, ki so ga spremili na zadinjl poti. DRU2INE GRUDEN Sempolaj, Sadež, 16. maja 1971. ZAH VALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zattad* . poti našega dragega moža, očeta, brata ta nonota KARLA BUKOVCA (LUČI) se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu društvu, sklm delavcem, starim prosvetarjem, darovalcem cvetja ^ vsem, ki so počastili njegov spomin. DRUŽINA BUKAVEC Prosek, Trebče, 16 maja 1971. RAZGOVOR O REGULACIJSKEM NAČRTU REPENTABRSKE OBČINE Tako važne zadeve se ne smejo obravnavati na birokratski in paternalistični način Zakaj ni bila ustanovljena posebna komisija? ■ Obe. svetovalec PSI Celja predložil utemeljene pripombe dni je zapadel rok za pred-tozitev ugovorov in pripomb k spremljevalnim predlogom za regula-?fiki načrt repentabrske občine, smo že poročali, .je repenta-občinski svet odobril spre-membe regulacijskega načrta z ve-■J’’0 Klasov na seji 27. februarja. P*6*!! ko so svetovalci Napredne ■ste (Psi jn KPI) zapustili sejo v protesta. ^y°je pripombe je predložil tudi panski svetovalec Pavel Colja (I-^■ianska socialistična stranka), s r'm smo se te dni pogovorili o J zadevi. Potrdil je svoje izjave « se.ii občinskega sveta in še po Poudaril, da je bilo ravnanje "finske uprave pri sestavljanju popravkov regulacijskega načrta čud-nedosledno in nedemokratično. t>činski odbor (LSS) namreč ni ču-Potrebe, da bi se ustanovila ko-v kateri bi morali biti tudi genski strokovnjaki in predstav-opozici.je. Zapravljena je bila torej, je podati1. Colja, lepa priložnost, da bi vstavili dober regulacijski načrt, bo pa preučil ugovore in pri-če niti zdaj ne bo imeno-.ana komisija? Birokratsko in pa-Jp^alistično se take stvari ne mo-in ne smejo reševati, .je zak-U®1 svetovalec Colja. Svetovalec Pavel Colja je predlo-,u naslednje pripombe glede regu-jj^kega načrta repentabrske ob- ].*^e upoštevam značilnosti nase-jT/Poljedelsko in turistično usmer-•^■ost ozemlja, njegov možni razvoj r splošna urbanistična in gradbe-a Pravila drugih kraških občin za ranitev in valorizacijo naravne-okolja in kulturnih dediščin Kra-jj. opazim predvsem nesoglasje Iti čezmernim razvojem naselja. Ra Predvideva regulacijski na-4'' la d .^arniko razvoja. Regulacijski na- ^Oarnik <^e'ans*c’m* potrebami ter Predvideva trinajstkraten porast sedanjega prebivalstva, ki bi tako lahko naraslo kar za 8579 oseb. Pri tem se ne upoštevajo stroški za vse potrebne infrastrukture, ki bi bremenili občinsko upravo, pospeševanje zemljiške špekulacije in popolna etnična sprememba občine z raznarodovanjem slovenskega življa. Razvoj naselja vzdolž cest proti Perčjem dolu, med Poklonom, Cc lom. Velikim Repnom ter v smeri proti športnemu igrišču in Briščkom, ni v skladu s tradicionalno strukturo kraških naselij, predvideva tra-kast razvoj vasi, kar je povsem neskladno z geografskim značajem Krasa S takimi gradbenimi predpisi in obvezami se po novem regulacijskem načrtu razvija vsa cona «B» — cona razširjenja stanovanjskih centrov. Kar zadeva cono »A* stanovanjskih centrov, je predvidena možnost gradnje ločenih hiš, oblika, ki je popolnoma tuja kraškim vasem. Že sami gradbeni predpisi dovoljujejo, kar velja tudi za cono «B», da se zanemarja tradicionalni način zidave kraških naselij. Menim, da je za Veliki Repen, ki ima posebne kra-ške značilnosti, saj .je v niem Kraška hiša in je predvidena ustanovitev kraškega muzeja, nujno potreben podroben načrt, ki naj ohrani in valorizira nepremičninsko premoženje. Veliki Repen je med drugim važna turistična točka in istočasno kraj študijskih srečanj znanstvenikov. ki preučujejo kratke značilnosti. Naj omenim, da je cona «B», ki je namenjena skupinskim ali javno-koristnim zgradbam, nameščena povsem slučajno, samo zato. ker so tista zemljišča občinska last. Podpisani je mnenja, da lokalizacija te cone mora nujno ustrezati kriterijem funkcionalnosti in ugodnosti glede na razdaljo med naseljenimi centri. O coni »C* — kmečki coni, naj dodam, da predvideni predpisi ni- so v skladu z nameni, ki .jih ta cona predpostavlja. Gradbeni koeficient 0.75 kub/m. kv/m. je namreč večji od tistega, ki .je predviden za cono razširjen.ja stanovanjskih centrov («E») in sama najmanjša površina zemljišča, predpisana za 3000 kv. m., jo oblikujejo bolj v cono vil kot v kmečko cono. To je v nasprotju z važnostjo, ki .jo sama občinska uprava pripisuje poljedelstvu v splošnih podatkih, ki spremlja jo urbanistična in gradbena pravila. To velja predvsem za kra-ški teran, ki ni važen samo z ekonomskega vidika, ampak predstavlja tudi močno turistično privlačnost. Podpisani zato zahteva, da občinska uprava vnese v consko porazdelitev občinskega ozemlja in v gradbene predpise in obveze regulacijskega načrta tehnične spremembe, ki izhajajo iz zgoraj navedenih pripomb*. Spominska svečanost za Zclcnom v Senožečah Včeraj ob 10 uri je bila v Senožečah pred spomenikom padlim borcem kratka svečanost v spomin 30-letnice smrti Danila Zelena, odločnega protifašističnega borca za pravice primorskih Slovencev. V prisotnosti nekaterih bivših Ze-lenovih sobojevnikov, je predstavnik krajevne ZB na kratko orisal Zelenovo življenje in njegov prispevek v narodnoosvobodilnem boju. Na slovesnosti so nastopili u-čenci in učenke krajevne osnovne šole z recitacijami pesmi in odlomkov slovenskih naprednih pesnikov in pisateljev. Daljši članek o Zelenu objavljamo na 6. strani. Akcija za spomenik NOB v Bazovici dobro napreduje Lepa gesta divaške godbe, ki je del honorarja ob 1. maju odstopila za postavitev spomenika Divaška godba na hazovskem Akcija za postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam NOB v Bazovici zelo lepo napreduje. Najbolj razveseljivo pa je, da prihajajo v sklad za spomenik poleg prispevkov posameznikov tudi pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiittmiiinimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu OB 50LETNICI MAREŽANSKEGA UPORA PROTI FAŠISTOM Danes osrednja proslava v Marezigah z govorom predsed. IS SRS Kavčiča Zanimiva in bogata razstava v koprskem Pokrajinskem muzeju Koprska občina slavi svoj občin- ] godka. Pri tem je poudaril da to ni ski praznik na dan 15. maja. Na1 bilo lahko, da so pri zbiranju zgo- l>ll|i"i,„i IIIMIII m m llllllll,llll(IIIIIIIIIIIlll(llllllllll(llllllllllllll,,lllllllillllllllt(IIIII,la,lill OBČNI ZBOR STARŠEV ŠOLE -tIGO GRUDEN* V NABREŽINI se nerešeno vprašanje prevoza otrok v šolo in domov? Starši so se pred zaključkom šolskega leta seznanili z učnimi uspehi svojih otrok ^ Ponedeljek, 10. t. m. je rav- so se starši sestal tila lc° Antonini, katera je seznami,, starše s predvidenimi uspehi Hj£*°Y kot tudi z nekaterimi teh-tstJk1* zadevami, ki ovirajo boljši tkoj; na šoli- Kljub temu je šolski p am kar dobro izpeljan. krajšem poročilu o dejavnosti *el(, 'iškega sveta se je razvila 'kf. živahna diskusija o prevozu . v šolo in domov. To vpraša-bilo že večkrat na dnevnem c*a sejah občinske uprave. Obda j Svetovalci levice so zahtevali, W e to čimprej reši v korist o-t)je ’ staršev in občine, a vse prošti^ naletele na gluha ušesa. Ta v*5?1 pr°blem je bil prisoten na Vj seji sveta staršev. O zade-*kaarn* Pa so bili obveščeni občin-kvrwrava' šolski patronat in tudi ^le t’ Starši in roditelji srednje • *? truden* se z ogorčenjem Vinjo, kako da se ta zadeva da l. skozi celo šolsko leto, ne vili j.° rešili, kot sta to napravi °b^ina Dolina in Zgonik. Tako stanje prav gotovo ne koristi nikomur. Starši čakajo zelo nestrpno na povratek svojih otrok iz šole, ker vedo, da so otroci primorani čakati na redne proge avtobusov in to na nevarnih prostorih, kot so glavna cesta v Nabrežini in na ovinku, kjer ni nobene čakalnice in so izpostavljeni prometnim nevarnostim in vremenskim ne-prilikam. Ravnateljica je povedala, da je avtobusno podjetje obvestilo, da namerava ukiniti prevažanje otrok. Povedati moramo, da se je prevoz otrok v šolo začel z zamudo, to je mesec dni po začetku pouka, sedaj pa mislijo prekiniti to tudi mesec dni pred koncem pouka. To je zelo žalostno. Po vneti razpravi je občni zbor prešel k razpravi o statutu in ga odobril. Nato so se starši zadržali s posameznimi profesorji, da se seznanijo z uspehi svojih otrok. Tako se spet bližamo h koncu šolskega leta, da se skupno oddahnemo in pridobimo novih moči za nove napore. ta dan leta 1921 so namreč prebivalca Marezig in okoliških zaselkov pognali v beg skupino koprskih fašistov, ki šo prišli v Marezige izzivat. Ker je letos 50 let od tega za Slovensko Istro zgodovinskega dogodka, so letošnje proslave temu primerne in je teh praznovanj toliko, da se že več dni vrstijo druga za drugo. Danes popoldne pa lx> osrednja proslava v Marezigah, kjer bo na zaključnem zborovanju govoril predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. V ta okvir spada tudi razstava, ki jo je pod naslovom »Upor v Marezigah* pripravil v atriju koprskega muzeja Pokrajinski muzej. Na vabilo pobudnikov te prireditve in sicer komiteja obalne konference zveze komunistov, obalne konference socialistične zveze delovnega ljudstva, obalnega sindikalnega sveta ter obalne zveze združenj borcev NOV se .je včeraj ob 11. uri dopoldne v počastitev že omenjene obletnice ter 30. obletnice vstaje slovenskega naroda, zbralo v atriju koprskega muzeja na otvoritev razstave lepo število gostov in povabljencev, med katerimi smo videli tudi veliko predvojnih revolucionarjev, spomeničar.iev, španskih borcev in predstavnikov oblasti. Goste je pozdravil ravnatelj muzeja prof. Janez Kramar, ki se .je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu razstave, nato je poudaril, da se je osebje muzeja trudilo predvsem za to, da bi prišlo do zgodovinskih resnic tega do- dovinskih materialov naletavali na težave, posebno v zvezi z materiali o sodnem procesu, da ne govorimo o arhivu tedanjega generalnega civilnega komisarja, ki da je še ved no pod zaporo in je torej celo za take primere nedostopen. Da bi se temu odpomoglo, so izkoristili ves tedanji tisk. slovenski in italijanski, in vseh političnih tendenc ali svetovnih nazorov. Po končani svečanosti so se ljudje zgrnili okoli velikih panojev po prostornem muzejskem atriju in na katerih je razvrščen material: foto grafije in fotokopije najrazličnejših dokumentov iz tedanje dobe. dokumentov, ki prikazujejo narodnostne razmere v Slovenski Istri in na Primorskem nasploh, predvolilne priprave, o volilni kampanji, končno pride na vrsto sam upor, sledijo nato še volilni rezultati in kazenski pohodi fašistov, na koncu je še o-svoboditev zadnjega kaznjenca. Razstava .je kar se da temeljita in daje nazoren pregled tedanjih razmer v naših krajih in tudi dogajanj, seveda prvenstveno dogodkov v Marezigah. Po otvoritvi razstave so se gost je zbrali v restavraciji sosednega hotela »Galeb* na tovariški sprejem, ki so jim ga pripravile v začetku omenjene družbene organizacije — {»budnice prireditve. Tu je goste pozdravil sekretar komiteja obalne konference ZKS Tomaž Bizalj, ki je prikazal, kako se je primorski človek v času fašizma spreminjal v puntarja, zaradi česar je ob zlomu italijanske vojske jeseni 1943 bilo povsem naravno, da se je množično opredelil za NOB. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, lmendani, birme ln druge slavnosti. —■ Možnost prenočitve. — Izbrana jedila ln pijače. Ob sredah zaprto. VČERAJ V MAVHINJSK1 OSNOVNI ŠOU Prisrčna prireditev otrok je bila posvečena materam Poleg vrste recitacij so otroci prikazali tudi nekaj zanimivih prizorčkov in zapeli nekaj otroških pesmic trgu ob letošnjem 1. maju spevki od raznih in tradicionalnih praznovanj. Prvi so se izkazali dijaki, ki so prispevali za spomenik dobiček od pustnega rajanja, za njimi pa so se postavile tudi naše žene ob prazniku 8. marca. Posebno lepo je bilo v tem smislu tudi letošnje prvomajsko slavje, ki je bilo posvečeno tudi 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte. V goste nam je za to priložnost prišla godba na pihala iz Divače in uprizorila budnico ne samo v Bazovici temveč tudi v Pa-dričah in v Gropadi ter se nato ponovno vrnila v Bazovico. Za kritje stroškov je požrtvovalni podpredsednik akcijskega odbora Pepi Žagar zbral v vasi kar 87.000 lir prostovoljnih prispevkov, od katerih jih je šlo za spomenik 51.500 lir. Izkazali pa sta se tudi vasi Pa-driče in Gropada, ki sta prispevali vsaka po 10.000 lir. Izredno lepa pa je bila gesta godbenega društva iz Divače, ki je od svojega že tako skromnega honorarja odstopilo 10.000 lir oziroma eno tretjino za naš spomenik. Ko smo omenili prispevke posameznikov pa je treba povedati, da so med darovalci taki, ki že več let ne prebivajo v Bazovici, pa celo taki, ki sploh niso Bazovci in v Bazovici tudi nikoli niso živeli. Vsem se bazovski akcijski odbor prav prisrčno zahvaljuje v prepričanju, da bodo sredstva v skladu za spomenik tudi v bodoče tako hitro naraščala. Navedeni primeri naj bodo za vzgled in pohvalo Posebej pa se zahvaljuje godbenikom iz Di vače in njihovemu kapelniku Radu Škabarju, Padričarjem in Gropaj-cem ter že vnaprej še vsem tistim, ki se bodo naši akciji še pridružili. ...............Predsednik!----- Ivan Mirko Križmančič V slovenskih šolah je že običaj, da ob zaključku šolskega leta pripravijo večje ali manjše šolske prireditve, ki se jih udeležijo poleg otrok, ki šolo obiskujejo, učiteljice in tudi starši, navadno le matere. Včeraj je bila taka zaključna prireditev v osnovni šoli v Mavhi-njah. Pravzaprav ni bila to samo prireditev ob koncu leta. Slovenski učiteljici — Mileva Martelanc - Ve-nner, ki pouču.ie prvi in drugi razred, in Marija Floridan - Tinta, ki poučuje tretji, četrti in peti razred — sta namreč sklenili, da združita zaključno šolsko prireditev s predstavo, ki naj bi bila posvečena materam. Zaradi tega nista čakali na zadnje dni pouka, temveč sta jo pripravili že sedaj. Nekaj besed najprej o sami osnovni šoli v Mavhinjah, v vasi, ki je skoraj na robu Tržaškega ozemlja nekoliko zanemarjena in zapostavljena . V Mavhinjah sta tako slovenska kot italijanska osnovna šola. Slovensko šolo obiskuje skupno 18 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini, kot smo že omenili: prvi in drugi razred — skupno sedem otrok (2 deklici in pet fantkov); tretji, četrti in peti razred — skupno 11 otrok (8 deklic in trije fantki). Italijansko osnovno šolo obiskuje skupno sedem otrok in vsi so v drugi stopnji, torej v tretjem, četrtem in petem razredu. Zdi se, da bodo prihodnje leto ukinili to šolo in bodo morali otroci vsak dan hoditi v šolo do Sesljana, slo venska šola pa bo baje pridobila tri otroke ali celo štiri. Med pogovorom z učiteljicama smo izvedeli, da obiskujejo šolo v glavnem sinovi delavskih družin. Nekateri so sinovi železničarjev, delavcev iz bližnje papirnice ali še redkih družin, ki se preživljajo s poljedelstvom (v vasi sta samo še dve taki družini). Malo po enajsti uri so se torej v največjem razredu mavhinjske osnovne šole začele zbirati matere. Učiteljici sta v za prireditev pripravljeni razred posedli tudi otroke, ki so nestrpno pričakovali, da bodo začeli z recitacijami, prizorčki in pesmimi. Otroci iz četrtega in petega razreda so kar pogumno začeli z recitacijami, ki so bile vse posvečene materam. Vrsta je bila nato na mlajših iz prvega in drugega razreda, ki so recitirali nekaj šaljivih pesmic. Najmlajši so nato prikazali dva prizorčka: »Zgodbico dveh medvedkov* in »Rdečo kapico*. Po dal.jši recitaciji so otroci iz četrtega in petega razreda prikazali še zgodbico »Če mame ni doma*, nakar so vsi skupaj zapeli. Navzoče matere pa je pričakovalo še presenečenje: vsak otrok je podaril materi šopek cvetja, v katerem je bila duhovito skrita lesena kuhalnica, na katero so otroci narisali stilizirani obraz. Otroci so torej stekli k materam in jim izročili darilce. Vaški nagajivček, po imenu... «Janezek* je s smehom v očeh izročil materi šopek in še dodal: »S tistim, kar je vmes, me boš lahko stepla, ko bom nagajal in... če me boš ujela!*. Matere so se vesele razšle, učiteljice pa so še nekaj minut zadržale otroke, da so pospravili «o-der*. V Vidmu včeraj ni bilo provokacij Mobilizacija vseh videmskih in furlanskih antifašistov je očitno zalegla. Škvadristi, ki so se prejšnje dni zbrali v videmskih hotelih in čakali na priložnost, da sprožijo val nasilja pod kritjem »trikolori-stične* manifestacije, so morali o-stati zaprti v svojih sobah Iz Vidma ni vesti, da bi kdorkoli skušal uprizarjati manifestacije. Vsi sedeži strank, sindikatov in drugih organizacij so bili včeraj popoldne nabito polni. Protifašisti, mladina in delavci, so bili v stalni pripravljenosti, medtem ko so avtomobili s skupinami mladincev kriv žili po ulicah in pazili, da ne bi nihče tvegal provokacij. Videmski antifašistični odbor medtem še razmišlja, da bi povezal zmago, ki jo je dosegel s tem, da je preprečil trikoloristični shod, z množično antifašistično manifestacijo ob obletnici ustrelitve skupine videmskih terencev, verjetno še prihodnji teden. Prispevajte za 30I0-spomenik v Cerknem 1 TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMtO TOVORNI PREVOZI s vse Krnit, tudi s notenutvo Svet Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem RAZPISUJE POČITNIŠKO PRAKSO za slovenske zamejske študente medicine in dijakinje srednjih medicinskih šol. Za podrobnejše informacije pišite na naslov: Ravnateljstvo Psihiatrične bolnišni-. domačo delavnico in marljivo de ce Begunje na Gorenjskem. lal za svojo družino. Leta 1941 se __________________________________I je oženil z Marijo Tul iz Mačko- niiiiiiiHmuiimiimimmimiiiHmimmmimuummiiiiimiiiiimiiiiiimiimHiiiiiiiiiiiiimiHiHiiimmiii Zadnje slovo Brežanov od Andreja Maverja s Krmenke V sredo popoldne smo spremili na zadnji poti na boljunsko pokopališče Andreja Maverja iz Krmen-ke. Njegov pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število domačinov iz vasi v Bregu ter drugi iz Ga-brovice in Ospa, .je pokazal, kako .je bil pokojnik poznan in priljubljen med našimi ljudmi. Pokojni Andrej se je rodil 21. novembra 1889 v Gabrovici pri Ospu, kjer se je naselil njegov oče. V Ospu je dokončal ljudsko šolo, nato pa se je izučil za kovača, kar .je bil že poklic njegovega očeta in deda. Po očetovi smrti je prevzel ■ ', ' ’1 V«1 v Prebenegu bodo v kratkem dobili spomenik padlim vaščanom v NOB. Fantje In možje so, kot ihT* ®Hka, že pričeli s prostovoljnim delom ob glavni cesti blizu občinske pralnice, kjer bo stal ^nik, ^ katerega je pripravil načrt arh. Darij Jagodic. Ciprese ob spomeniku je podarila Zveza borcev iz Sežane velj. Imela sta tri otroke, od katerih sta živa še dva, kajti sin Danilo .je padel v narodnoosvobo dilni borbi. Dokler niso fašisti zatrli naših ustanov, šol in društev, se je pokojnik udejstvoval v pevskem društvu v Gabrovici. Kot nešteto drugih naših ljudi, ki so bili zavedni Slovenci, je tudi on poskusil fašistične zapore. Bil je preganjan in večkrat so ga fašisti napadli. Že od začetka je bil na strani svojega ljudstva ter pomagal in sodeloval v NOB. Leta 1944, ko so podivjani fašisti in nacisti požgali Gabrovico, je Andrej izgubil v plamenih svoje hiše ženo in mater. Oba sinova sta bila takrat pri vojakih, pa tudi hčerke ni bilo tistega dne doma, tako da so se Andrejevi otroci rešili. Takoj po osvoboditvi se je preselil v Komen k sinu Emilu, kjer si je postavil novo delavnico in delal do pred nekaj leti. Leta 1950 se je drugič oženil z Ano Starc, ki mu je pomagala in stala ob strani do zadnjega dne. Andrej namreč po tistem tragičnem dnevu, ko je zgubil ženo in mater, ni bil več tisti, tako da je vedno bolehal. V zad njem času se mu je zdravie poslabšalo, pred nekaj dnevi so ca odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je v torek za vedno zatisnil oči Naj mu bo lahka breška zemlja, ki jo je pokojni Andrej zelo ljubil, hudo prizadetim svojcem pa izražamo svoje globoko sožalje. M M. UBEM VELIKA BELGIJSKA LADJARSKA DRUŽBA, V POLNEM RAZVOJU, POTREBUJE PALUBSKE IN STROJNE ČASTNIKE (PRVE, DRUGE, TRETJE ČASTNIKE). Nudimo belgijsko pogodbo s privlačnimi dohodki, naše resno in dobro znano zavarovanje za primer bolezni in nesreče ter še druge ugodnosti, kot n. pr. plačan dopust za sobote in nedelje, prebite na plovbi, visoko plačo za nadure itd. Interesenti naj pošljejo življenjepis na naslov: UBEM c/o ELLERMAN & WILS0N LINES Agency Company Limited Via della Borsa 3 P.O. Box 1380 34100 TRIESTE (ITALY) ali neposredno na naš sedež v Antvverpnu: UBEM Mechelse Steenvveg, 150 2000 Antvverp - Belgium Jamčimo za takojšen odgovor. Za nadaljnje in podrobnejše informacije obrnite se neposredno na naš glavni sedež v Antvverpnu. Naše ladje: m/v «Loverval» m/v «Marly II* m/v «Tielrode» m/v «Eeklo» m/v «Federal Schelde* m/v «Federal St. Laurent* m/v «Temse» m/v »Zelzate* m/v «Belval» m/v «Chertal» m/v «Charleroi» m/v »Turandot* m/v «Titus» m/t «Stolt Boel* 19.296 t. DW. s/l «Zeebrugge» 19.296 t. DW. s/l «Nieuwpoort» 19.296 t. DW. s/l «Heist» 42.000 t. DW. Ocean tug «Sea Horse* 33.680 t. DW. Ocean tug «Sea Lion* 33.680 t. DW. m/v «New Building* 71.145 t. DVV. m/v «New Building* 20.350 t. DVV. Fruitcarriers: 20.350 t. DW. m/v »Frubel Europa* 20.350 t. DVV. m/v «Frubel America* 20.350 t. DVV. m/v «Frubel Prinses Paola* 30.000 t. DVV. m/v «Frubel Africa* 30.000 t. DW. m/v «Frubel Asia* 32.000 t. DVV. m/v «Frubel Oceania* 13.980 t. DVV. 13.980 t. DVV. 13.980 t. DVV. 64.000 t. DVV. 64.000 t. DVV. 309.540 cub. ft 309.540 cub. ft 321.690 cub. ft 321.690 cub. ft 321.690 cub. ft 321.690 cub. ft GORIŠKI DNEVNIK OBČINSKI SVET 0 TEKSTILNI KRIZI NCDEUA, 16. MAJA TRST A 8.15, 13.15, 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Koncert za orgle; 10.00 Oli-vierijev orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.15 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Tavčar; «Red mora biti*; 17.20 Orkester Fabor; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz Slovenske folklore; 21.00 Semenj plošče; 22,00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 14.00 »El Čampa non». KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Orkester P'. Pourcel; 11.45 Plošče; 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Pogovori s poslušalci; 12.10, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Plošče; 14.40 Sosedni kraji in ljud- je; 15.00 Glasba po željah; 16.10 Ura mladih; 16.45 50 letnica upora v Marezigah; 17.00 Spored RL; 18.45 S športnih igrišč; *).00 Nedelja v športu; 19.30 Spored RL; 22.20 Plesna glasba; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 20.05 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Nagradni spored; 11.35 Oddaja za starše; 12.00 Plošče; 12.29 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popoldne z Mino; 17.00 Nogomet; 18.15 Nedeljski koncert: 19.30 TV glasba; 20.25 «Batto nuattro*; 21.55 Oddaja za ženske; II PROGRAM 7 30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 16.25, 18.30, 19.30, 22.30. 24.00 Poročila; 8.40 Plošča za po- letje; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori: 12.20 Šport; Franca Valeri; 13.00 «11 gambe-ro»: 13.35 «Alto gradimento*; 14.30 Orkestri zabavne glasbe; 16.30 Nedelja v športu; 20.10 Oddaja o operni glasbi; 21.30 Plošče; 21.50 Radijska igra; 22.40 Oddaja za Jug; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Irska folklorna glasba; 12.20 Brahms; 13.00 Medigra; 13.25 Wolf: »Der Corregidor*; 15.30 Radijska igra; 18.30 Zabavna glasba; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 19.30 Radijska drama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Igrajo pihalne godbe; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Orgle v ritmu; 15.05 Iz opernega sveta; 15.30 Radijska igra; 16.13 Lab ka glasba; 16.45 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL I ELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Kosilo v studiu; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposredni prenos športnega dogodka 16.45 TV za otroke; 17.45 Šport; 17.55 «Freccia d’oro»; 19.00 Dnevnik; 19.10 Posnetek nogometne tekme; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV nadaljevanka; «n segno del comando*; 22.10 Nedelja v športu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Neposredni prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 zabavna oddaja. PONEDELJEK, 17. MAJA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Kitarist Povvell; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.00 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 13.00 Orkester Bevi-lacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.30 Revija glasbil; 20.00 šport; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Hugo: »Nesrečniki*; 21.20 Romantične medodije; 21.50 Tenorist A. Dermota; TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska igra; 16.00 Operna glasba. KOPER 6.30, 7.00. 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila: 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.15 Glasba; 8.45 Oddaja za šole; 9.15 Jože Kampič; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.30 Albinonijeva in Torellijeva glasba; 10.45 Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Spored RL; 15.30 Od popevke do popevke; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 »Lepe pesmi so prepevali*; 16.40 Harmonikarski orkester «Miramar»; 17.30 Oddaja za šole; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Spored RL; 22.15 Orkestri v noči; 22.35 Godalni kvartet Dvorak; 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.00 «Antonij in Kleopatra*; 21.10 Plošča za poletje; 12.31 Radijska igra; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.00 Leposlovna oddaja; 20.20 Sestanek petih: 21.05 Koncert lahke glasbe. II PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta S. Vartan in M. Jovine; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05, 14.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gradimento*; 14.05 in 18.05 Kako in zakaj; 15.15 Plošče; 16.05 »Studio aperto*; 21.00 »D gambero*; 22.40 Radijska igra; 23.05 Zabavna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Mannheimska šola; 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra; 14.30 Sodobni- interpreti; 15.30 Debussy; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Radijska igra; 20.30 Glasba 20. stoletja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 15 00, 17.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke s slovenskih festivalov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Joseph Haydn; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Ljubljanski zbori pojo; 16.40 Operetna glasba; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469» — mladinska oddaja; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Maksa Kumra; 20.00 Charles Gounod: »Faust*; 21.45 Zabavna glasba; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od popevke do po pevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena vzgoja; 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za otroke: 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Un pugno di polvere*; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Gospodarska oddaja; 22.10 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 16. DO 22. MAJA NEDELJA, 16. maja 20.00, 22.20 Poročila; 9.30 Po do-nače; 10.00 Kmetijska oddaja; .0.50 Otroška matineja; 11.45 »Mestece Peyton» — ser. film; 12.35 rV kažipot in športno popoldne; 18.05 »Dečki iz Pavlove ulice* — nadž. film; 20.35 Julie Andrevvs n Harry Belafonte; 21.35 Video-’on; 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK. 17. maja 20.00, 22.25 Poročila; 9.05 Odprta jniverza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 3sn. splošne izobrazbe; 14.45 TV j šoli — ponovitev: 16.10 Fran-;oščina; 17.40 Tobija — II. del; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Ljudje v soseski; 19.05 Ma-ssimeter — glasbena oddaja; 20.35 rlnšpektor* — film iz serije VOS; H.25 Ustavna razp/iva; 21.45 Pariški mozaik. TOREK, 18. maja 20.00, 22.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina’ 11.00 Osn. iplošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 E. Peroci: »Nina in Ivo* — II. del; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Slovenski Top-pops; 19.05 Roboti — I. del; 19.30 Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 «Mladi Tbrless* — zahodnonemški film; 22.00 Bartokovi violinski dueti; 22.20 Balkansko prvenstvo v odbojki: Jugoslavija-Romunija. SREDA, 19. maja 22.30 Poročila; 8.15 TV v šoli; 17.45 »Pika Nogavička* — Šved. film; 18.15 Obzornik 18.30 Glasbena oddaja; 19.05 Naš ekran; 19.25 Nogometni finale za pokal prvakov: Chelsea - Real Madrid; v odmoru Poročila; 21.25 Wolf Ferrari: »Prebrisana vdova* — 1. del. ČETRTEK, 20. maja 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14 45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe: 17.40 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 »Skrivnosti živali* — ser. film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 »Vse življenje v letu dni*; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 L. Pirandello: Moj svet — nadalj.; .... 400 let slovenske glasbe; .... Mednarodni atletski miting Alpe Adria: .... Poročila. PETEK, 21. maja 20.00 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina: 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe: 17.30 Vijavaja — ringa raja; 18.15 Obzornik 18.30 Glas bena oddaja; 19.00 »Mestece Pey-ton* — ser. film; 20.35 »Gospa Curie* — amer. film; 22.35 Liga pevcev, ob koncu Poročila. SOBOTA, 22. maja 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.50 Nogomet Anglija:Škot ska; 17.30 Obzornik: 17.45 Andre jev zaklad — poljski plesi; 18.15 Plus 5 — mladinski film: 19.20 S kamero po svetu; 20.35 in 23.35 Beograjska pomlad — festival zabavnih melodij; 22.05 »Nepremagljivi* — ser. film; 22.55 TV ka žipot. Konkretno pomoč prizadetim delavcem pri obrambi delovnih mest in potne zaposlitve Za resolucijo so glasovale vse stranke razen PLI in MSI, ki sta se vzdržali - Dr. Bat-tello: To ni samo tekstilna, ampak tudi kriza vsega kapitalističnega sistema V NEDELJO, 23. T. M. Kot je župan Martina napovedal na prejšnji seji, so petkovo sejo občinskega sveta v Gorici posvetili razpravi o številnih interpela cijah in resolucijah, ki so se v zadnjih mesecih nabrale na dnevnem redu. Dejansko se je razprava omejila na tiste resolucije, ki govore o tekstilni krizi na Goriškem zlasti v tovarni v Podgori. Resolucije o tem problemu so predložili Gianna Pirella (PSIUP), komunistična skupina v svetu, ter Bianconi (PSU) in tik pred razpravo sta Colella in Pagura v imenu KD predložila še svojo posebno resolucijo, ki jo je župan Martina dal v diskusijo not zadnjo. Po dve in polurni debati so sejo prekinili, da so se načelniki skupin zedinili za skupno resolucijo, za katero so glasovali predstavniki vseh skupin z izjemo 4 predstavnikov PLI in MSI, ki so se vzdržali. Sprejeta resolucija ugotavlja, da so na seji obravnavali socialno problematiko z delovnega področja in da občinski svet izraža svojo zaskrbljenost spričo zmanjšanja proizvodne dejavnosti v tekstilni tovarni v Podgori ter svojo solidarnost s prizadetimi delavci. Ugotavlja nadalje, da taki ukrepi še bolj slabšajo zaposlitveno stanje, ki se odraža tudi v slaščičarski industriji. Zato ima občinska uprava nalogo, da nujno podvzame vse pobude, ki naj težijo za ohranitev zaposlitvenih možnosti v perspektivi razvoja investicijskih programov in modernizacije obratov. V tem smislu bodo zahtevali tudi pri vladnih in deželnih organih odločnejše posege in ukrepe, za polno dejavnost na tekstilnem področju in pod javnim nadzorstvom. Resolucija vzema na znanje ministrski odlok za izredne posege dopolnilne blagajne v korist tekstilnih delavec z znižanim urnikom, da ne bi še bolj poslabšali njihovega položaja. Zato predlaga: a) tekstilni zakon v pripravi naj pripomore k organski reorganizaciji tekstilnega sektorja, ki naj ga nadzirajo javni organi s pomočjo sindikalnih organov in v o-kviru državne in deželne progra-macije; b) konkretno pomoč občinske in deželne uprave prizadetim delavcem na osnovi deželnega zakona štev. -9v......................... c) izvedbo pobud, skupaj z drugimi faktorji, ki so prizadeti pr/ tekstilni industriji kot na primer javne deželne konference s temo o položaju v tekstilni industriji in ukrepih za odpravo krize; d) takojšnje in konkretno iskanje novih industrijskih pobud v Gorici, z ustvaritvijo novih delovnih mest, ki naj stalno zaposlijo razpoložljivo krajevno delovno silo. Pred debato o predloženih resolucijah je župan prečital daljše poročilo o položaju tekstilne industrije v državnem in pokrajinskem merilu ter navedel številke o vzrokih in obsegu sedanje tekstilne krize, v kateri se v Italiji zrcali zaostalost in zastarelost strojnega parka ter se čuti potreba po prehodu na izdelavo umetnih in sintetičnih vlaken. Glede tekstilne industrije na Goriškem je župan ugotovil, da občinska uprava ne more neposredno posredovati v proizvodnem smislu in na tržišču. Zato mora posvetiti svoje prizadevanje predvsem za pomoč prizadetim delavcem. Zagotovil je, da si bo občina prizadevala krizo omiliti in skrajšati s podporo posegom državnega in deželnega obsega v tem pravcu. Obenem pa si bo občinska uprava prizadevala pospeševati raznolikost industrijske dejavnosti z ustvaritvijo novih delovnih mest na pod- ročju industrijske cone in z reorganizacijo proste cone. Pri tem naj bi okrepili tudi trgovski in prevozni sektor, kar bo mogoče tudi z avto pristaniščem v gradnji. Župan je še povedal, da so s pristojnimi deželnimi organi sporazumni za podporo novim investicijam v okviru zakona 25/65. Pri debati o resoluciji so govorili: Pirella (PSIUP), ki je obrazložila svoje stališče, dalje Chia-rion (KPI) ki je obrazložil temeljne točke predloga resolucije KPI, dalje Bianconi (PSU), Pagura (KD) ter še Cohana (MSI), Caselgran-di in Fornasir (PLI), Dellago (PSI), Bratina (SDZ), Braini - Corva in Battello (KPI) ter Tomassich (PSI). Zlasti Battello je precej ostro odgovoril desničarjem ter očital industrijcem, da z javnim denarjem v prav zadnjem času skušajo modernizirati zastarele obrate in da bodo ta denar vračali v devalviranih lirah. Poudaril je nadalje, da obstaja kriza v prodaji tekstilnega blaga, po drugi strani pa je na milijone Italijanov slabo in revno oblečenih. Isto velja tudi za druge blagovne sektorje kar dokazuje predvsem krizo sedanjega kapitalističnega sistema. Po izglasovanju resolucije, katerega izid smo objavili na začetku tega članka, so svetovalci prešli na dnevni red in izglasovali še oddajo del za izvedbo rajonskih urbanističnih načrtov v Gorici in sicer za štiri področja: za upravni center, za avto pristanišče in o-kolico, za industrijsko področje in za blagovni center okrog avto pristanišča v Štandrežu, vse za nekaj nad 20 milijonov lir stroškov. Zapora ceste pri Doberdobu V torek 18. t. m. od 16. do 17.30 bodo zaprli za promet odsek ceste * v Krozada - Doberdob. Zapora je po- so bili tudi predstavniki Solway In trebna zaradi kolesarske dirke v krajevne oblasti, okviru obških športnih iger zagrajske občine. Odstop zemljišča za Portorosego Ob prisotnosti deželnega odbornika Dulcija so včeraj na Moščenicah pri Tržiču uradno podrli mejni zid zemeljišča, ki ga je vodstvo So)way odstopilo za razširitev pristanišča Portorosega v rasežnosti nad 50.000 kv metrov, ki bo služilo za povečanje operativnega prostora. Prisotni Sprememba avtobusnih postajališč v Gorici Vodstvo goriških mestnih avtobusov sporoča, da bodo z današnjim dnem predstavili nekatera avtobusna postajališča v Gorici kot sledi: Na progi št. 1 izpred bara Milano na Travniku za okrog 50 metrov proti nadškofiji. Na progah št. 6 in 7 iz Ul. Bombi proti vstopu na Travnik. Spominska proslava bivših borcev pri Peternelih Na programu polaganje vencev, govori in kulturne točk* V nedeljo 23. maja bo pri Peternelih v Brdih spominska proslava ob 27-letnici borbe pri tem kraju in požiga 22 borcev in talcev. Proslavo priredi zveza borcev ob sodelovanju pokrajinske ANPI za Goriško. Ta proslava je pomembna tudi zato, kjer je bila pri Peternelih prva skupna borba slovenskih in italijanskih borcev, v kateri sta sodelovala I. garibaldinski bataljon «Mazzini» in bataljon briško - beneškega odreda. Komemoracija se bo odvijala popoldne po naslednjem programu: 1. Godba na pihala in pozdrav. 2. Govora v slovenščini in italijanščini: govorita predstavnik zveze borcev Cigoj in predstavnik ANPI Sasso. 3. Položitev vencev na grobišču v Hruševju in pred ploščo v Peternelih. SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Zagotovljena finančna sredstva za avtocesto Redipulja-letališče S to cesto bo letališče v Ronkah hitro dosegljivo z vseh strani 4. Dve recitaciji — PDG in u“ čenči osnovne šole z Dobrovega- 5. Nastop pevcev »Briškega okte ta* in šolskega zbora z Dobrove!!*’ 6. Zaključila bo godba z igranJeID narodnih in partizanskih pesmi- Dopoldne ob 11. uri pa bodo Pr®£ stavniki vseh organizacij skupno P” ložili vence pred spomenik P*0, Iim na Gonjačah. ANPI vabi vse bivše borce s in druge strani meje ter prebiva*' stvo, da se udeležijo te spoinins* proslave. Zahvala Mladoporočenca NATAŠA PAVLJjjj in DANILO PETER1N se najM” zahvaljujeta prijateljem, znanC\j. in uredništvu Primorskega dne**" ka za lepa voščila ob sinji po?0*1' Predsednik pokrajinske uprave dr. B. Chientaroli je na zadnji seji pokrajinskega odbora z zadovoljstvom javil odbornikom, da je bil v uradnem listu dežele Furlanije-Julijske krajine objavljen deželni zakon, ki določa deželno finansiranje 600 milijonov lir za avtocestno povezavo med Redipuljo in letališčem v Ronkah. S to moderno in hitro cesto bo možna hitra povezava med avtocesto Trst — Benetke in letališčem v Ronkah, kjer se promet razvija iz dneva v dan. Naše deželno letališče bo tako, še prej kot marsikatero drugo letali- niuiimiiiiuiiiiiiiiimiMiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiuiitniiiiiuniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiHHiniimiiiiiuiiiinH OB ZAKLJUČKU GLEDALIŠKE SEZONE Povečati je treba napore za pritegnitev novih abonentov Tudi Italijanska gledališča sezona v Gorici zaključena Z dvakratno predstavo Brancatije-ve komedije v treh dejanjih *Raf-faele*, ki so jo dali v četrtek in petek v Katoliškem domu v Gorici, je Slovensko gledališče iz Trsta ob sodelovanju gledališča iz Nove Gorice zaključilo letošnjo gledališko sezono v Gorici, ki je ob organizacijskem sodelovanju SPZ, ZSKP in E MAC iz Gorice prav dobro u-spela. Osnovo za uspeh je dala poleg kvalitetnih predstav, tudi akcija za abonmaje na vse predstave in pa organizacija avtobusnih prevozov obiskovalcev iz vasi, ki so se odzvali razmeroma v večjem številu kot pa rojaki iz Gorice. To se je videlo tudi pri zadnjih dveh predstavah, čeprav sta bili sredi tedna, ko se ljudje najtežje odtržejo od svojega dela in od doma ter je bil obisk vkljub temu zadovoljiv. Sploh ni bilo treba za prihodnje leto poskrbeti, da bi tudi v Gorici pripravljali gledališke predstave po možnosti ob nedeljah popoldne in zvečer, ali vsaj ob sobotah zvečer, ker se je že dosedaj izkazalo, da je takrat obisk najboljši. Med sezono so se sicer pojavile tudi nekatere druge pomanjkljivosti, ki pa jih bodo organizatorji gotovo upoštevali in skušali odpraviti za __1 1. — -3 U 1 — TaJa Tf aaLmLam L A ba prihodnje leto s tako gledališko sezono nadaljevati, da se bo pritegnilo k predstavam še tiste, ki so letos ostali ob strani, zlasti pa da se še več pozornosti posveti tudi mladini, zlasti šolski. Tudi italijanska gledališka sezona je letos bolje uspela kot prejšnja leta, ker se je v večji meri angažiralo Stalno gledališče iz Trsta, ici je zaključilo v Verdiju z dobro obiskano komedijo na motiv stare Avstrije Maldobrie» ki je zlasti ugajala starejšim ljudem, ker so tisto okolje poznali tudi iz lastnih doživetij. Včeraj se je zaključila tudi letošnja operna sezona v Verdiju s Puccinijevo tTosco*. potem ko so v prejšnjih dneh predvajali Puccinijevo fMadama Butterfljj* v kateri je ugodno presenetila japonski sopran Atzuko Ažurna, uspešni pa so bili tudi drugi nastopajoči pevci. Tretja opera na programu je bila Donizzettijeva ^Ljubezenski napoj*. Tudi pri opernih predstavah je bil letos večji obisk kot prejšnje leto, verjetno tudi zato, ker take predstave od leta do leta pridobivajo novo občinstvo prav zaradi svoje stalnosti, kar velja tudi za slovenske predstave, kot smo zgoraj o-menili. prihodnje leto. Vsekakor pa bo tre- Malčki v sovodenj skem vrtcu Sovodenjski cicibani s svojo učiteljico Sovodenjski otroški vrtec obiskuje letos 34 otrok, ki so v glavnem iz Sovodenj, Gabrij ter z Vrha. Iz te kraške vasi se vsak dan vozi v sovodenjski vrtec 6 otrok. Vozijo jih s taksijem, prevozne stroške plača občinska uprava, in sicer 3400 lir dnevno. Ko smo pred nekaj dnevi sovodenjske malčke fotografirali, so bili nekateri iz raznih vzrokov doma. Učiteljica Valentina Komavli iz Podgore nam je povedala, da se sovodenjski otroci v vrtcu prav dobro počutijo, ker imajo na razpolago velike in dostojne prostore v majhni stavbi vrtca kot tudi na vrtu, kjer se lahko sedaj, v pomladi, lepo in prosto igrajo. Otroški vrtec v Sovodnjah u-pravlja ustanova ONAIRC in občinski svet je pred kratkim za več let obnovil pogodbo s to ustanovo. Občina plačuje letno tej ustanovi prispevek 300.000 lir, skrbi pa s svoje strani za vsa popravila. V letu 1969 je na primer občinska u-prava porabila 820.000 lir za popravilo strehe in centralne kurjave, lani pa so dali 450.000 lir za prebarvanje vrtca. V vrtcu sta, poleg omenjene učiteljice, zaposleni še dve postrežnici. Poslovanje v vrtcu je popolnoma slovensko in tudi posamezni italijanski otroci so se že naučili našega jezika. šče v državi, povezano z ostalim avtocestnim omrežjem, tako da bo možen hiter dostop z vseh strani (z avtocesto bo letališče povezano s Trstom, z Gorico in s Slovenijo, z Vidmom, z Benetkami in tudi z drugimi letoviškimi kraji ob severnem Jadranu, kar je izredno važno za charterske polete). Okvirni načrt predvideva da bodo v bodočnosti omenjeno avtocestno povezano podaljšali do že obstoječe ceste Tržič — Gradež. Sedanji deželni prispevek zadostuje za dela na prvem odseku med Redipuljo in letališčem. Posebno zahvalo je dr. Chientaroli izrazil deželni upravi ter goriškim zastopnikom v njej, ki so si prizadevali da je prišlo do tega deželnega prispevka. Pokrajinski predsednik je poročal tudi o stikih, ki jih je imel skupno z goriškim županom ter deželnim odbornikom za industrijo in predsednikom trgovinske zbornice. Pogovarjali so se o krizi v tekstilnih industrijah na Goriškem in u-gotovili, da je potrebno nuditi vso tisto pomoč, ki je nujna, da se kapacitete industrije ohranijo. S tem bi se zagotovila tudi zaposlenost številnih ljudi, ki delajo v naših tekstilnih tovarnah. V zvezi s tem bi lahko omenili vesti, ki smo jih izvedeli iz drugih virov. Posojila podgorski predilnici ne bo dala državna finančna družba IMI, marveč mednarodna banka. Prispevek naj bi bil v višini dveh milijard lir, deželna uprava bi prispevala del obresti, in sicer 45 milijonov lir letno za dobo desetih let, t. j. skupno 450 milijonov. Na Goriškem upajo, da bo ta poseg javnega kapitala deželne vlade zares pomagal pri modernizaciji podgorske predilnice, ki bi morala seveda ohraniti sedanjo delovno silo. Če bi tako ne bilo, ne bi bila deželna pomoč upravičena. Istočasno bi se morali lastniki tovarne obvezati, da uredijo tudi čistilne naprave ter s tem preprečijo nadaljnje onesnaženje Soče ter zraka. O tem prašanju bomo sicer še pisali. Na seji pokrajinskega odbora so posamezni odborniki še poročali o posameznih vprašanjih s svojih področij. Jutri zvečer ob 20.30 bo redna seja pokrajinskega sveta. Na njej bodo verjetno zaključili razpravo o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 10. do 15. maja rodilo 26 otrok, umrlo je 15 oseb, poročilo se je 12 parov in 9 so jih okiicali. ROJSTVA: Sara Petri, Simonet-ta Peri, Barbaro Olivo, Dario Zol-lia, Maria Bertossi, Anna Bertos-si, Davide Medeot, Barbara Mion, Cristian Lutman, Luca Tiberio, Mas-simo Zitter, Elena Martinelli, Robi Bobiz, Francesca De G as peri, Ta-tiana Delponte, Emiliano Luxich, Boris Visintin, Massimo Pellis, Lu-da Pontel, Chiara Vianelio, Franco Brandolin, Marta Bensa, Giulia-no Ustulin, Luca Petrarca, Fulvio Marcioni in Alessandro Rivolt. SMRTI: mehanik 25-letni Zoran Cibini, prodajalka 75-letna Maria Fornasari, gospodinja 84-letna Te-resa Colausig vd. Marchi, učiteljica 75-letna Valerja Benini vd. Her-gouth. dva dni stari Francesco Lin-doro, trgovec 85-letni Biagio Carrara, upokojenka 91-letna Pierina Simaz vd. Bradaschia, 39-letni Giordano Prinri, upokojenec 68-letni Valentino Galias, upokojenec 73-letni Giovanni Visintin, gospodinja 71-let-na Teresa Klanjšček por. Marega, 71-letni upokojenec Ettore Montana-ri, 42-letni invalid Aurelio Geromet-ta, 71-letoa upokojenka Rosa Ros-setti vd. Zilli in 77-letni upokojenec Roberto Petrini. POROKE: uradnik Bruno Mucri in učiteljica Lia Martissa; uradnik Alberto Vetrih in gospodinja Silva Trampuš; arhitekt Paolo Gasparini in arh. Serena Delponte; študent Giuseppe Brumatti in gospodinja Lidia Ferrari; učitelj Giovanni Jaz-bar in uradnica Grazielia Reja; mehanik Alojz Reri in študentka Ida Primožič: natakar Giorgio Paoletti in delavka Vincenza Nicosia; kemični izvedenec Giuseppe Aprile in uradnica Federica Tobia; prodajalec Giuseppe Zivic in gospodinja Maura Giacomazzi; šofer Uroš Ho-ban in uradnica Marija Bregant; uradnik Francesco Milo in gospodinja Carmelina Costagliola; uradnik Dario Stasi in sociologinja Zora Faganel. OKLICI: bančni uradnik Renato Dugo in uradnica Mirjam Zotti; mesar Giorgio Bregant in gospodinja Caterina Figelj: uradnik Ennio Luongo in gospodinja Nadja Peres-son; industrijski izvedenec Claudio Coderin in preddelavka Nadja Be-nes; uradnik Fausto Cechet in študentka Elena Veronesi; avtoprevoznik Franko Vidussi in delavka Maria Garutti; bolničar Claudio Orzan in delavka Iole Ersettis: u-radnik Roberto Fedri in gospodinja Bianca Maria Cumar; uradnik Franco Scocciai in uradnica Lucia Mu-rero. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10 sporoča, da bo jutri, v ponedeljek, 17. maja ob 19. uri v šolskih prostorih še zadnji roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Roditeljski sestanek in prireditev v Dijaškem domu Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici, na Svetogor-skf cesti, vabi vse starše gojencev doma na roditeljski sestanek, ki bo v Domu danes, 16. maja z začetkom ob 15. uri. Gojenci in gojenke Slovenskega dijaškega doma pa vabijo svoje vzgojitelje, prijatelje, znance, sošol. ce in dobrotnike na svojo zaključno prireditev, ki bo prav tako v nedeljo v prostorih Doma na Sveto-gorski cesti z začetkom ob 16.30. Za to priliko pripravljajo gojenci pester program, ki bo gotovo ugajal vsem udeležencem. tocniški folkloristi v Slavonskem brodu Folklorna skupina iz Ločnika je odšla včeraj na povabilo folklorne skupine «Djuro Djakovič* iz Slavonskega broda na tridnevni obisk v Slavonski brod. Spremlja jih med drugimi tudi občinski odbornik Agati. Goričani so se odzvali povabilu v okviru proslave 50-letnice delovanja gospodarskega podjetja Djuro Djakovič v katerega sestavi je tudi domača folklorna skupina. Goriški plesalci bodo ob tej priliki nastopili tudi v nekem drugem bosanskem mestu. Mali oglasi Vajenko ali vajenca z znanjem slovenščine v starosti od 16 do 20 let išče konfekcijska trgovina Mon-caro v Gorici. Obenem sprejme prodajalko, tudi starejšo, s prakso ter z znanjem slovenščine. Oboje lahko tudi samo za poletno sezono. Razstave V novoustanovljeni umetnostni galeriji »Alia Quercia» v Ronkah, bo danes odprta 3. letošnja umetnostna razstava. Svoja dela bo razstavil znani slikar Nedeljko Pečanac, ki živi v Novi Gorici. Razstavil bo slike, grafike in keramike. Kača pičila dečka . V tržiški bonišnici so včeraj držali na opazovanju 5-letnega t., bia Novella iz Štivana štev. 26. . ga je pičila kača, ko se je na gmajni. VERDI 15.15—22.00: «Sledge», J' Ganmer, DtalilJamska kavbojk* barvah. CORSO 15.15-22.00: «Stara» palazzo deile lmpostei), U- * grnaazi In G. Mosohin; kine11’*' skopski tlim v barvah. *, MODERNISSIMO 15.00—22.00: ** tre l’Eden», C. Jourden ln P-mer; francoski film v mladini pod 18. letom prePoV*' dan. CENTRALE 15.00—21.30: «La 00*- qulsta del West», J. Pepp81^ # J. Wayne; ktoiemaskopski 111111 barvah. VITTORIA 15.15—21.30: «EccO chč... le mogli degli amantl mia moglie sono mie amanti»' ' Alben lin B. Blake; ameriški t* v barvah, mladini pod 18. let0 prepovedan. Tržič AZZURRO 14.00: «Saco e Giam Maria Volontč ln Ros^ Fratetlo, cinemastoop v ban*11', EXC.ELSIOR 14.00: «Comma 22V, Perklms in Orsom Welles, ctneIiy skop v barvah. ^ PRINCIPE 14.00: «Una oon la pelle dl doma*, F'10l7L)! Balkan in G. Ferel, barvni " t SAN MICHELE 14.00: «Estet« ^ Cleopatra«, barvna slikanic*^. Dodatek: «Io e 1’altro«, Stan ^ rei in Oliver Hardy. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Dlrkft som*, angleški barvni film " 16., 18. in 20. SVOBODA: «Mož z imenom ameriški barvni film — ob 1®’> 111 20 • RENČE: «Nevesto je bila v ^ francoski barvni film — ob I6- 19-30- g/ttf riški film — ob 17. in 19-30, SEMPAS: «John in Mary», DESKLE: ((Vrnitev bandita*, barvni film — ob 16. ln KANAL: »Zlata mladost«, fra^X barvni film — ob 16. in PRVACINA: «Sos zakonolom*, jj. riški barvni! film - ob 16. h1 je danes DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici ponoči dežurna lekarna Korzo Italija 10, tel. 2576. V TR2ICU f Danes ve® dan ln ponoči Tržiču dežurna lekarna San N* ^ dr. G. Olivetti, Ulica I. magSf10 — tel. 73328. dežurna cvetličarn* . Danes je v Gorici odprta c*.a). čarna VOIGTLANDER, UL Ix " sto 3, tel. 2333. IZLET V KOSTANJEVICO 0»• p lenjskem priredi SPD iz Gorič® ^ praznik v četrtek, 20. maja. avtobusa iz Gorice preko CJU ne do Kostanjevice in povratek jjjg, ko Št. Jerneja, Žužemberka m m ljave nazaj v Gorico. Vpis°Lejj in podrobnejša pojasnila na *e ^1, SPD v Gorici, Ul. Malta 2-1 tiy 24-95, dokler je kaj mest ha polago. Zato pohitite z vpisom- Šolske vesti Šolski skrbnik Javlja, da iP ključna redovanja za prvi #> četrti razred osnovnih šol <& « J* 9. junija. Izpiti se bodo pnč^ftr junija, jeseni pa 6. septembr®’wfr drobne umike bo določi] šolski nik. Otroci, ki niso obiskovali šol, bodo pripuščeni k spre! izpitom. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Unca (1‘Aosta 181 - l’el OHS - UORjC* PREVZEMAMO PREV 02 VSAKOVRSTNEGA 5 Jubilejni dodatek 6. - 30 let OF - 1941-1971 Z,**.**. WS3£m^ t " » ::j> >. m *4f<**iA |g| F f n L I«tJ " T*ff TAKOSOUMIRALI NAŠI NAJBOLJŠI Ljubomir Sancin-Stojan, komandir iz Doline je junaško padel, da bi rešil svoje tovariše Kako se je v mladem kmečkem fantu iz Doline kovalo jeklo: narodna in napredna zavest - Bitka pri Jelšanah in Stojanova smrt - Žalost soborcev se nam Sestavek posvečam pogumnemu o?',u. in junaški smrti Ljubomdra ncina-Stojana, komandirja udarih: IJe*‘e 2. bataljona istrskega Val:- • in njegovim 7 bojnim to arisem, ki so 18. marca 1944 jnasko padli v neenakem boju z noenejšimi nemškimi silami v Jelsanah. b Kakor pred 27 leti .. ._______ ta.. lePa in topla pomlad, prav "«sna, po kakršni so tedaj hre-l^neb Stojan in n.jegovi borci, a nan^0 n’kok dočakali. Spomini p.-Je Pa so ostali neminljiv dolg gezivelih do padlih tovarišev. je tisto tragično jutro na j. 8.u Pemiadi sonce obsijalo jel-Vaitke kraške goličave in puste bhtKe vrtove, na katerih še niso trav' i^g113*6 mlade kali nežne Seina ’ se ^ med ropotom orožja jocega smrt, v bojnem hrupu Mo osem smrtnih ran, na vaški m j?!11 Pa j e vzcvetelo osem eih cvetov. Iz njih se je po slovenski zemlji razlila plesnita srčna kri padlih junakov, Dno?0 negibno obležali, boreč se gumno in do poslednjih moči . svobodo svojega ljudstva in povrne. Njihovo žlahtno kri je >„■ ^oj življenjski sok popila sor? kraaka zemlja, trupla pa Veli a domača rodna gruda. Ži-jjv,. s® in žrtvovali svoja mlada Jenja za domovino in njen na-»Pn t . za*° 2’v'm kliče njih glas: oroii ir P°P°tnik’ ko tod mimo • ■ Vsem povej, da tu ležimo, pi stražimo mejo in svobodo Ukn°' ker taJco uplel je domovine az in srca naš’ga glas!» *D° JE PRIVEDEL NEMCE V JELŠANE n Jelšane je ob veliki cesti sin “lstnca Reka zadnje večje pPpnsko naselje ob hrvaški meji. .l? vojno je bil v Jelšanah sedež cine jam je bila tudi kara-PjJri^ka postaja. Jelšand so bili (^o zavedni Slovenci in med v,d so množično sodelovali. Po jSr1 nemški oktobrski ofenzivi n. 4 j® bila pogosto v vasi nem-a Postojanka; 17. marca 1944 b„, ”emci začasno odšli. Drugi P-^ljon istrskega odreda, ki je .»edine novembra 1943 do zaluča marca 1944 operiral na Trtt ^rasu 'n v Čičariji od j., a do hrvaške meje ob cesti ka _ Trst, je bil okoli 10. g ®rca premeščen no območje Podli 6 'n Dleta, t.j. jugozahodno od ' Bistrice, da bi napadal Nem-st»ina železnici in cesti H. Bi-vj1 Ca —- Reka in II. Bistrica — jjj,®03. hkrati pa mobiliziral še ( eostale za boj sposobne moške N0V ter sodeloval s hrva-rtizar -.edeli, 12 Jelšan, zato je bataljon, pri **mi ŠIP lu_ zvedeli partizani. Obeščevalci so da so Nemci od kat id a jerri je bil prav tedaj ko-°koV'ar*t odrcda Karlo Maslo, utJ' 21. ure zasedel vas, uničil skj e Pri občini in karabinjerje b°stojanki, preprečil nadalj-v delo občinske uprave, ki so jo tret^vili fašisti in Nemci, ter sto 3l ® nemških kolaboracioni-jej.v- Vaščani so partizane spre-sk 2 velikim zadovoljstvom, jim Pai večerjo, potem pa so sku-Vd ^'rodili v vaški gostilni pri je .jb Surinu miting, na katerem ^zaigral vaški harmonikar Anja Oekada nekaj veselih valčkov &a P°lk, vaška dekleta in borci Ulil Setcr; n^'rrd borijo proti oku- P» . kon in l| naioRu bataljonskega štaba v ^manoanta odreda je ostala dobilS1 Stojanova udarna četa in odidla nalogo, da ob 4. uri zjutraj sm!0 'z naselja in postavi za-C*,2 r°b Dolenjskem potoku oz. Padi b- Bistrica — Reka ter na ; n® sovražnika. Vestni Stojan ieoi^zporedil straže, ostalim utru-nc.u borcem pa dovolil, da se t|jj®l Ur spočijejo. Medtem na so b-da' i1®203116 temne sile spletale v&i' jlalske nakane. V vasi je ži-dsi if-^tični izdajalec, cestar Tar-groLki i*1 dolga leta za judeževe šUtil ?va,ial zavedne Slovence fa tw°nirn oblastnikom. Ko so ti Nitr i s® 'e na enak nadln ti-st.i f nacistom. Zato se je v le$o ^nini noči pretihotapil s ko-pa°'n mimo četnih straž, potem v v.:?. Po stranskih poteh odpeljal He ibližno 7 km oddaljene Šapja-Pojt .Jer je bila močna nemška OvjPj.anka, in svojim gospodarjem ni, j',* da so v Jelšanali partiza- r\. Nempl o o n o T^roi c i emci so se na Torcisijevo ., v j0 s 370 vojaki takoj napoti-i, Jelšane in obkolili vas. Okoli u kre je siknila in naznanila spečim bor- zrak rdeča 2meta 2ar .Sovražni napad. Budni straže sumljivo znamenje opazil, mu^j kot on, pa je videla vaška hišo 'ika Rada Grlj in stekla v °i>Vp t-ier so borci spali, da jih b*wstl Komandir Stojan je svoje v ef. takoj zbudil in jih razvrstil v^kJlno kolono ter jih vodil po ?? Poti proti Dolenjam, da bi trebili iz sovražnega obroča, hiš} Zadnji. po domače Krajnikov! ■ Pa so naleteli Ljubomir Sancin - Stojan komandir udarne čete IO nemško zasedo, ki je z vsem orožjem udarila po njih. Morali so se umakniti pod zaščito lastnega obrambnega ognja. Potem so poskusili preboj po poraščenem zemljišču pri vaški cerkvi, kjer so se razdelili v dve skupini. Preboj oz. juriš je vodil neutrudljivi Stojan in njegovim je uspelo prebiti nemški obroč, medtem ko je skupina, ki jih je ščitila, ostala v njem.* Sovražni ogenj je bil tako močan, da je bil vsak poskus zaman. Nekaj borcev je zasedlo stari italijanski okop ali bunker in se iz njega dalj časa žilavo branilo. Med prebojem in v obrambnem boju so 4 borci padli na kraškl goličavi. Ko je Stojan, ki je bil že izven obroča, ugotovil, da se druga skupina ni uspela prebiti, se je z nekaj borci vrnil pod kritjem svojih strelcev, da reši preostale, toda v križnem sovražnem ognju je bil hudo ranjen. Navzlic temu je boj nadaljeval do zadnjega naboja in pos’ed-njih možnosti ter pobil še dva sovražna vojaka, ki sta se mu približala, dva pa hudo ranil. Potem pa se mu je pritihotapil za hrbet sovražni mitraljezec in ga pokončal. Štiri borce, ki so se branili iz bunkerja, so Nemci potem, ko jim je zmanjkalo munici-je, izmučene in ranjene ujeli in jih pri pokopališču po neznosnem mučenju enega obesili, dva ustrelili, enega pa odpeljali s seboj v II. Bistrico in ga tam nekaj dni zatem obesili. Ustrelili so tudi uglednega vaščana Franca Štem-bergerja. Na bojišču pa sta obležala 2 mrtva in 17 ranjenih Nemcev (Poročilo štala JO 19.3.1944). Nemški oficir je poskusil vaščane z obljubami pretentati, da bi izdali partizane. Ko mu to ni uspelo. je besno grozil zlasti mladinkam Radi Grilovi, Dani Komeno-vi, Mileni Ujčičevi in Faniki Jerebovi, da jih bo postrelil, če ne povedo, kam so se skrili preostali partizani. Vendar mu tudi to ni pomagalo. Vsi so molčali, trdno odločeni, da se Nemcem in njihovim izdajalcem maščujejo, kakor hitro bo mogoče. Res se je Grilovi po 14 dneh nasmehnila sreča. Pri Do'enjah je opazila izdajalca Tarcisija in obvestila vaščane, ki so ga sami prijeli in izročili partizanom. ti pa so mu za njegovo izdajalsko početje odmerili zasluženo kazen. V tem hudem boju so žrtvovali svoja življenja v cvetu mladosti naslednji borci: 1. Ljubomir Sancin-Stojan, rojen 9.7.1919 v zavedni slovenski kmečki družini v Dolini pri Trstu: 2. Romuald Klun, namestnik komandirja čete, rojen 21.9.1921 v Povžanah pri Materiji; 3. Viljem Jakomin, rojen 23.6.1921 v Pobegih v Istri; 4. Josip Cetin, strojničar, rojen 7.12.1922 v Slivju v Brkinih; 5. Anton Bančič, rojen 16.1.1927 v Folicih pri Pazinu v Istri; 6. Danilo Petrinja, rojen 16.12.1925 v črnem kalu v Istri; 7. Anton Fabjanč’č. rojen 25.3.1915 v Javorju v Brkinih; na "močno 8. Ivan Zupan, rojen 14.8.1924 v Selu pri Bledu na Gorenjskem. Prav gotovo je sleherni izmed junaško padlih borcev zaslužil, da po skoraj treh desetletjih o-svetlimo njegov človeški in borbeni lik. Iztrgajmo pozabi spomin nanje in jih ohranimo mlajši generaciji kot vzornike v boju za svetle ideale svobode in napredr ka! Vendar bi bil celotni opis preobsežen, zato posvečam ta sestavek predvsem komandirju Stojanu, najzaslužnejšemu in nepozabnemu, čigar junaški lik je ostal nepozaben, živ in svež v srcih in zavesti preživelih borcev ter pre- bivalcev kinov Istre, Krasa in Br- KAKO JE LJUBOMIR SANCIN-STOJAN PRERASTEL IZ SLOVENSKEGA KMEČKEGA FANTA V ODLOČNEGA ANTIFAŠISTA Preden je industrializacija segla preko meja južnega tržaškega predmestja, so se prebivalci Doline in okcCf.Skih vasi preživljali pretežno s kmetijstvom ta živinorejo. Znani so bili daleč naokrog kot diobri pevci ta zavedni Slovenci. Ljubomir Sancin je bil rojen v zavedni kmečki družini, ki je Imela premalo zemlje, da bi se z nj^no obdelavo vsi dostojno preživljali, zato je bito treba iskati zaslužka drugod, največkrat v tržaškem in slabo plačanem delu. Zaostrena socialna diferenciacija In nacionalno zatiranje Slovencev v času fašistične vladavine sta kljub policijskemu terorju slovenski živelj v Primorju ta tržaškem predmestju nenehno spodbujali k množičnemu detavsko-km ečkemu boju proti socialnim krivicam ta nacionalnemu zatiranju. V takšnem prepletanju elementov razrednih in nacionalnih nasprotij se Je med obema vojnama oblikoval značaj ta politična fiziognomija pretežne večine primorske delavske in kmečke mladine. Mnoge so valovi tega gibanja prepojili, jih čustveno ta zavestno izoblikovali v odločne protifašistične borce. Med te se je uvrstil tudi Ljubomir Sancin že v nežnih letih. V osnovni šoli je odtočno odklonil uniformo fašistične «balile», in čeprav so mu jo vsilili, jo je vrgel v staro šaro. Ko je končal osnovno šolo, je pod vplivom antifašistične slovenske sredine energično zavračal vsa vabila za vključitev v fašistično mladinsko organizacijo «Glovanl fascisbi«, nasprotoval njenim vajam in zborovanjem, pač pa se je raje, živahen in družaben, kot je vedno bil, vneto družil s slovenskimi fanti in jih organiziral, da so prepevali prepovedane slovenske narodne pesmi ta tako manifestirali svojo nacionalno privrženost ter nasprotovanje fašizmu. Socialni položaj (bil je otrok revnih kmečkih staršev) ga je prisilil, da sl je poiskal težaško delo v gradbeništvu. Nepomirljiva osebna upornost ta čedalje hujše zatiranje Slovencev v Mussolinijevi Italiji sta komaj 17 let starega Ljubomim Sancina privedla 1936. leta do izredno tvegane odločitve. Pridobil je še enega tovariša in organiziral beg v Jugoslavijo. Posikus jima rat uapel. Na meji so jeli ta ju zaradi poskusa pobega ta mladoletnosbi za tri tedne zaprli, hkrati pa ju Skrbno zabeležili v policijske kartoteke kot sumljiva in fašistični vladavini nevarna. Marca 1940 je bil oan kot «re(krut» na odsluiženje kadrovskega roka v Pištolo, kjer se Je spoznal z mnogimi zavednimi slovenskimi fanti s Primorskega in z italijanskimi antifašisti. Tudi v Italijanski kraljevi vojski ni miroval. NI se mogel sprijazniti z vsiljeno usodo italijanskega tujerodca. Kjer je le mogel in s čimerkoli je bilo mogoče, se je upiral fašistični strahovladi. Kot navdušen pevec in dober organizator je, ne da bi slutil, da ga nadzirajo, tudi v Italijanski vojaški sredini kmalu zbral okoli sebe dovolj Slovencev, da so po lepi domači navadi ta dolgotrajni dolinski tradiciji tako čudovito zapeli slovenske pesmi, da so želi odobravanje ih ploskanje italijanskih vojakov ta oivUdstav. LJUBOMIR SANCIN V ZAPORIH V FIRENCAH Nenavadno žilava ta za leto 1940 celo izredna upornost Ljubomtra Sancina v italijanski kraljevi vojski, ki se je prav tedaj priprav- D«l Stojanovega pisma sestri in staršem Iz zapora v Firencah ljate, da vstopi v vojno na strani Hitlerjeve Nemčije, se je časovno ujemala, ne da bi sam to vedel, z živahno dejavnostjo organizacije TIGR na Primorskem in v Trstu ter s policijskimi aretaci-jiami tigrovcev. Policijski agenti so gotovo posumili, da je njegova aktivnost zaradi prejšnjega poskusa bega v Jugoslavijo povezana s tigrovsko, zato so ga že 31. maja 1940 komaj dva meseoa po prihodu v vojsko kot sumljivega aretirali skupaj s prijatelji Mariom Slavcem, Zorkom Stefan-čioem, Stankom Olenikom, Josipom Sancinom, Mirom Stranjem, Angelom Ferjanom, Josipom Ba-rutom, In drugimi zavednimi Slovenci iz Dofltae, Mačkovelj ta od drugod ter Jih zaprli, tiste, ki so bili pri vojakih, najprej v vojaške zapore 128. polka v Firencah, nato pa jih po 12 dneh premestili v policijsko ječo med politične jetnike, doma pa njihove hiše preiskali. Tiste, ki so aretirali doma, pa so odpeljali v Trst in jih zaprli v Karoneo. Stojan je bil obtožen, kot sam ganjtjivo piše v pismu sestri 17.2.1941 »slovenske miselnosti ta zaradi varnosti dan v zavetje«. Tedaj še neizkušeni in precej naivni Ljubomir je tri dni po aretaciji, ko še ni vedel za podobne aretacije v Trstu ta drugod po Primorski, v pismu staršem potožil, da ga mori strašno dolgočasje v «samici», obenem pa izrazil upanje, da bo kmalu spet svoboden, ker so ga verjetno zaprli po pomoti. Zal pa nt bilo nobenega nesporazuma in tudi izpustili ga niso tako hitro. V preiskovalnem zaporu je moral Rudi Mahnič - Žito namestnik komandirja v IO in komisar čete. Umrl po vojni obsedeti celih 8 mesecev ta 9 dni ta prestati tri zaslišanja na kvesturi, kamor so ga vodili zvezanega iz ječe. šele 9.2.1941 so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Ljubomir je bil bister, čeprav neizobražen slovenski fant. Zelo hitro se je učil ta si v zaporu med izkušenimi italijanskimi in slovenskimi antifašisti kmalu u-stvaril j'asno predstavo o. krhkosti fašistične vladavine ta razmerah v Italiji. Ječo je kot mnogi komunisti izkoristil za svoje šolanje. Sestri je pisal 17.2.1941, da je strašno bral in v 8 mesecih proučil več kot 100 knjig. Obogaten s temi spoznanji in izkušnjami je v istem pismu, poslanem staršem ta sestri po zanesljivem prijatelju, poudaril: 4T> It 'At t*-/*«-«*.' Ary*.Z~ J* u* U* IpJtM.* ^ TL jlLi Jte f r ifžu £<*>**£, jL yf “ -je. -*i d *«*.« F Jfnlt i At *», A> d /u-OU -ut.. ittke u UtbU /»*•» JU>e itr. ^54, 4*. -44 KL-UrrtU- " ■Apeiri fiu t*& itVj/i/uj* fvA*** / Oto iy Ttt SA4*4 U je a/vSlje. / 4utt \ "f i* Črti Cin+HA*. ČP--*r T. Lr>. / C /// 4 # J«***' iui ftiu. fam f*/ ' AmAtttrmp u**, /+• | ht/fujttv A>&ma* (v*. » /4iu' h d*. 4**, a+u4t A*0Ž4T ^ CfaJUArtj* /U«. ije-t Ut Jos ČUŠ? -fZ-i /let*. - /tf&AoOČA. tbcižV- Pismo Rudija Mahniča - Žita Stojanovi sestri s takoj oo Stojanovi smrti položaja 29.3.1944 la, da bi na vprašanja odgovarjala, pač pa sta prosila, naj ju ustrelijo. Zelo pomemben uspeh so dosegli Stojan in njegovi borci v boju z Nemci 23.2.1944, ko so blizu Kubeda napadli 10-člansko nemško patrolo, ki se je pripeljala s kolesi, ta jo po kratkem in ostrem boju razbili. Padel je en nemški vojak, ujeli pa so 5 Rusov, ki so bili v nemški vojski, ta nemškega podoficirja, zaplenili strojnico, brzostrelko,4 puške, 3 pištole, 5 zabojev municije in 8 koles. Dva pobegla nemška vojaka ta oficirja pa je ujela pa-troda 3. bataljona JO. Komandant II. bataljona Stane Truden je v svojih spominih 1967. leta o tedanjem boju tudi zapisal, da je tedaj Stojanova desetina kot najboljša enota II. bataljona spremljala iz Golaca preko zasneženega Slavnika v Istro angleško vojaško misijo, Id je bila pri glavnem štabu NOV in PO Slovenije in si je želela ogledati Istro. K bataljonu pa jo je bil •pospranft' major Ravnikar: Člani misije (major, podpolkovnik in podoficir) so od blizu spremljali boj Stojanovih borcev in jih za drzni in uspešni podvig pohvalili, potem pa prosili, da jim omogočijo takojšnjo vrnitev'. «Morje in Istra jih več nista mikala, ko so poduhali smodnik, čeprav so pred pohodom trdili, da morajo v Istro zato, ker bo tja prišla neka njihova podmornica«, je zaključil svoje pripovedovanje Truden. Po opisanih uspehih, ki so bili vsi zapovrstjo priborjeni brez hujših lastnih izgub, je Stojanovo ime zaslovelo ne le med borci 2. bataljona, pač pa v vsem odredu in tudi med prebivalstvom. Mnogi borci so se želeli boriti pod njegovim vodstvom, zato je njegova udarna desetina kmalu prerasla v četo. Komandir Stojan je znal svoje tovariše vedno pridobiti za junaške podvige z lastnim zgledom in modrim prigovarjanjem: «Ne bojte se sovražnika, saj je na tuji zemlji bolj ranljiv kot mi, ki branimo svoje domove. Merite točno in strelajte, pa bo sovražnik klonil ali bežal!* Stojanovi tovariši so bili zaradi uspehov v bojih izredno priljubljeni tudi med prebivalci, u-živali so neomajno zaupanje ljudstva, ki je tedaj take junake potrebovalo. Razen opisanih, so se udeležili še mnogih drugih bojev in napadov na sovražne kolone in transporte. Komandir Stojan je bil vedno prvi v najhušem ognju. »Junaki mladi umro», pravi star ljudski pregovor. Žal je takšna u-soda doletela tudi Stojana, toda njegova junaška smrt in njegov tovariški in veder značaj sta spodbudila v srcih mladih borcev nova množična junaštva, čeprav je padel, je ostal v četi in bataljonu živ simbol, pobudnik junaških podvigov v boju proti sovražnikom svobode. Zato naj bo borbeni vzornik tudi sedanjim in prihodnjim rodovom. BORCE IN AKTIVISTE JE STOJANOVA SMRT GLOBOKO PRETRESLA Stojan je bil visok, svetlolas in močan fant, resen, toda kljub temu izredno družaben; v bojih je vedno pogumno in odločno u-krepal. Zaradii tega tovariškega in spoštljivega odnosa do soborcev ta prebivalcev, optimističnega značaja je že v življenju užival izredno zaupanje in veliko spoštovanje med svojimi borci in istrskimi aktivisti. Kolikšna je bila Stojanova priljubljenost, se je v pravem obsegu pokazalo šele po njegovi smrti. Borci njegove čete so se do tolike mere z njim so-lidarizlhali ih poistovetili, da #o se počutili ob njegovi smrti globoko prizadeti, zato so mu prisegli, da ga bodo maščevali. Razpoloženje potrtih borcev dobro o-svetljuje pismo udeleženca zadnjega Stojanovega boja, tovariša Rudija Mahniča, Stojanovega soborca in rojaka, poslano dne 29. 3. 1944 njegovi sestri, Doroteji-Jasni, v katerem med drugim piše: «Hrabro se je boril prvi med vsemi do zadnjega trenutka; daroval je svoje mlado življenje za svobodo našega naroda. Zgled junaka, pravega sina Slovenije. Slava mu... Vsi skupaj smo prisegli maščevanje nad Hitlerjevo bando in njegovimi hlapci» Nič manj kot med borci je bil Stojan cenjen in spoštovan med istrskimi aktivisti, o čemer Dričajo pisma nekaterih uglednih o-krožnih aktivistov Stojanovi sestri, aktivistki »Jasni*. Tov. Ivan Mat-kolmko, zdravnik, ki ji je 8. 4. 1944 ves pretresen ganijivo pisal-«Tudi jaz sem slišal, da je tvoj ljubi brat. ki ni bil ljub le tebi, temveč nam vsem, padel v boju,... ne peš, kako nam je vsem žal zanj. Vsem nam je bil vzornik v junaštvu, vzor dobrega partizana, saj smo ga v splošnem imeli za najpridnejšega partizana Slovenske Istre... Prevelika stvar je svoboda, da bi jo mogli vsi dočakati... Žalostno je le to. da morajo zanjo pasti vedno najboljši, tisti, ki si jo najbolj zaslužijo. Vedno je bilo tako .. Neumno bi bilo, če bi Ti rekel: »Ne bodi žalostna*, vem da ne moreš biti vesela ob tej bolesti. Vendar bodi MAKS ZADNIK (Nadaljevanje na 6. strani) Ljubomir Sa.icin kot itali.Jiiiki vojak (prvi na desni), avgusta 1943 v Finala Ligure 16. maja 1971 OB TRIDESETLETNICI NJEGOVE JUNAŠKE SMRTI Veliki primorski junak DANILO ZELEN je padel že 13. maja 1941 pri Ribnici Z bojem proti italijanskemu fašizmu je začel leta 1928 - V njem ni bilo niti sence protiitalijanskega nacionalizma Organiziral je prepeljavanje italijanskih antifašističnih voditeljev skozi slovenske gozdove - Leta 1935 je podpisal pakt s KPI o pravici do samoodločbe - Ob njegovi smrti je bil ranjen tudi Ferdo Kravanja Kakšna je bila Italija med dvema vojnama od 1918-1941 v svojih novih pokrajinah, naseljenih s Slovenci in Hrvati? Takšna, da bi bilo res čudno, če se ne bi bili slovenski in hrvaški ljudje na Primorskem in v Istri puntali. Saj so poznali le trdo nerazumevanje vojaške uprave guvernerjev in komisarjev do 1920 in nato že podivjane strahote fašizma vse do konca te medvojne Italije v septembru 1943, ki se je sesula kot država v neogibnem bankrotu. Slovenci in Hrvati so se upirali nenehno skozi vso medvojno obdobje, ker so hoteli reševati svojo kožo in zemljo pred fašističnimi škvadrami in pred nezakonito samovoljo fašističnega državnega a-parata. Najvišie je šinil zubel upora v Krniški vstaji in Labin-ski republiki ter v akcijah bazov-ske organizacije proti fašističnim raznarodoval cem. V ilegalnih organizacijah, ki so se porodile iz ruševin slovenskih prosvetnih in mladinskih organizacij, je prevzel vodstvo Danilo Zelen s svojo uporno osebnostjo leta 1928. To je bilo takrat, ko je italijanska država začela zanikati bivanje slovenske in hrvaške narodne manjšine v Italiji in prepovedovala slovensko in hrvaško govorico. Poleti 1928 je Danilo Zelen skupaj z Ivom Grahorjem, mladim slovenskim pisateljem prišel ilegalno čez mejo na ilegafno kulturno zasedanje slovenskih dijakov v skriti vasici Cvetrož na banjški planoti. Zelenova težka oborožitev je molčč sama po sebi vnesla nov moment v živahne dijaške razprave: kai delati v surovi protislovenski fašistični stvarnosti. Pri Danilu Zelenu pa ni šlo samo za enkraten učinkovit nastop z orožjem, saj je bilo prav njemu usojeno, da je vpeljal v izbruhe slovenskih in hrvaških ljudskih uporov iz obupa metodo organizirane gverile, ki ni nikdar ugasnila, venomer tlela, a od časa do časa izbruhnila kot gozdni požar na izsušenih kraških gmajnah, ki so jih zaman teptali fašistični in policijski škomji_ in se je čisto nekje" 'drugod ražplamter nepričakovano v nove visoke plamene. Skupaj s Tonetom Černačem, gozdarskim delavcem iz Prestranka, starim prekaljenim gverilcem Pepijem Kukcem iz Postojne, kasneje z Justom Godničem, čevljarskim delavcem iz Komna, Ferdom Kravanjo — Skalarjem, delavcem iz Čezsoče, Francem Forcunatom, brezposelnim učiteljem iz Volč in s tolikerimi drugimi borci je sestavil že 1. 1928 prvo gverilsko skupino, ki se je v poletnih mesecih. leto za letom težko oborožena s kratkim gverilskim orožjem premikala po velikih notranjskih gozdovih, po kraških gmajnah in tolminskih grapah. Obstreljevala je fašistične patrulje, da ne bi s svojo oblastnostjo plašili preprostega slovenskega ljudstva. Ko je fašizem posekal bujno poganjajočo Zvezo mladinskih društev, so še bujneje pognali poganjki ilegalne organizacije na Tržaškem. Zelen je prane stil v letih 1929-1930 svoje gverilce s Pivke preko Krasa v uajbližjo tržaško okolico, koder so v gornji tržaški okolici in pa v Bregu odprto napadali patrulje in posamezne fašiste. Posebno so vzeli povsod na piko redke slovenske fašiste, ki so jih preveč evfemistično imenovali »snoparje*. Zelenova gverilska skupina Je v dogovoru z Bidovcem ln tovariši napadata domače fašiste, da ne bi mogli Izdati .slovenskih tržaških ilegalcev, ki so izvajali sabotažne akcije proti italijanskim otroškim vrtcem in proti drugim ustanovam Italijanskega fašističnega režima. Tesno in učinkovito podpiranje Zelenove gverilske skupine z Ilegalci Bddovčeve organizacije je pripeijate do raznih sestankov na Drašci (Razklanem hribu) in po raznih krajih tržaškega Krasa. Zelen je tržaške ilegalce spodbujal k raznim oblikam nenehnega bojevanja in sabotažnih akcij proti fašizmu, jdh je pa svaril pred splošno vstajo, ker je točno vedel, da so se najbojevitejši italijanski antifašisti z Emilijem Lussujem na čelu morali odpovedati splošni vsettaitjamski vstaji proti fašističnemu režimu, medtem ko hi slovenski ln hrvaški ilegalci ln gverilci zanetil upor vzhodno od Tltenenta, kjer je živelo slovensko in hrvaško prebivalstvo. Zelen pa ni uganjal gverilske akcije zaradi gverile same proti fašistični Italiji kot navaden 'teroristični’ boj brez določenega cilja. Pač pa Je po narodnoosvobodilnem programu vodstva ilegalne slovenske ln hrvaške organizacije, ki je spočetka nastala lz brezimnih ilegalnih organizacij ln prevzeta ime TIG R od najstarejše Ilegalne organizacije na Pivki prav zaradi simboličnega Imena, sestavljenega lz začetnih imen mest ln pokrajin, ki so vključevale Slovensko ln hrvaško prebivalstvo (Trst, Istra, Gorica, Reka), vodil nekompromisen nenehen boj proti fašistični Italiji, da bi dosegel glavni cilj — popolno narodno osvoboditev. Ta boj Ze-lenovih gverilskih Skupin, ta nenehna narodnoosvobodilna borba je imela mimo tega še ta smoter, da bi zunanji mefašistični svet izvedel, da se Slovenci ln Hrvati v Italiji bojujejo na življenje in smrt samo zaradi narodne osvoboditve. A nekaj let kasneje ob razkosanju Jugoslavije med tuje zavojevalce je prav boj vseh jugoslovanskih narodov bil dolgo časa edini resnični hoj po fašizmu in nacizmu potlačenih narodov v Evropi. Prav ta oblika gverile je, kot kaže, u-strezna značaju jugoslovanskih narodov, kadar so bili in so v zgodovini pod jarmom tujih osvajalcev. Skozi 13 let Je Danilo Zelen, od 1928 pa do 1941, od svojega 21. do 34. leta, brez prekinitve, vodil boj za osvoboditev Slovencev tel Hrvatov pod Italijo. Toda v tem boju ni šlo samo za boj, surov in krvav, kot je pač vsak boj, temveč je bila v tem boju velika komponenta tudi velikopotezno širjenje Ilegalnega tiska, vrsta slovenskih lin hrvaških listov TIGR in cedotnega ital) lanskega antifašizma v njegovi bogati razčlenjenosti. Kot se je moral Zelen kot velik zaveden Slovenec z vso strastjo in prizadetostjo bolevati za narodno svobodo proti fašistični Italiji, tako ni bilo v ulem niti sence protiitalijanskega nacionalizma ; saj je odprl na široko vrata celotnemu antifašističnemu tlaku med slovenske ln hrvaške ljudi ln ga dal nositi naprej v notranjost Italije. Skrbno in z ljubeznijo je vodil skozi številne zasede obmejnih fašističnih milic ne le slovenske protifašistične ilegalce ln sodelavce raznih slovenskih političnih gibanj, ampak so člani TIGR prepeljevali skozi gozdove italijanske antifašistične voditelje raznih italijanskih protifašističnih strank. Seveda, kadar je šlo za pot do svobode, pa je Danilo Zelen 1. 1935 podpisal "pakt t ftrršmrtr odborom KPI skupaj z drugimi člani Tigrovega vodstva, ali pa v uradnem poimenovanju «Revoiuc'»narna organizacija Slovencev in Hrvatov v Italiji«, predvsem prav zato, ker je ta pakt vseboval izjavo italijanske komunistične partije, da priznava Slovencem in Hrvatom pravico samoodločitvs. To priznanje ni padlo kar tako z neba, saj je bilo za Danilom Zelenom v vrstah ilegalne organizacije »TIGR* že sedem let trdega gverilskega bojevanja po kraških gmajnah in sedemletna poplaviš slovenske ilegalne literature proti fašistični Italiji in še prava povodenj italijanske antifašistične literature v vzhodnih pokrajinah Italije. Skratka, slovensko-hrvaško ilegalo delovanje se je ob koncu 20. let in v prvi polovici tridesetih let postavilo na prva mesta v evropskem prostoru prav s svojo borbenostjo, ki je edino prinašala uspehe proti fašizmu, a tudi hude žrtve. V sedanji časovni odmaknjenosti vzbuja primerjava taktičnih prijemov narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni z gverilskim bojevanjem Zelena v okviru TIGR v mirnodobskem času v senci fašističnih jetnišnic presenečenje spričo marsikatere podobnosti: Nenadno napadanje s strelnim orožjem na fašistične oborožence pod zaščito noči, nato veliki nočni premiki in spet napadi na čisto drugem kraju. Večmesečno bivanje samo na odprtem in ne v naselju z velikanskimi fizičnimi napori. Strogo čuvanje anonimnosti ilegalcev ali konspiracija po novejši terminologiji. Hudo pomanjkanje hrane in, kar je še hujše, vode v pretežno kraškem značaju primorske dežele. Nobeno obremenjevanje domačega slovenskega prebivalstva v hrani ali s kakršno koli drugo dajatvijo Vso hrano so si kuhali gverilci sami. Po enomesečnem križarjenju so bili na koncu telesne zmogljivosti zaradi slabe in nezadostne hrane ter neprestanega premikanja na terenu. Italijansko prebivalstvo, naseljeno po slovenskih krajih po 1918 je bilo v takratnih letih fašističnega imperija skrajno nasprotno celotnemu slovenskemu prebivalstvu kaj šele slovenskim borcem proti fašistični Italiji. Nikjer ni bilo takrat pomisliti na občasno osvobojena ozemlja, kjer bi bil možen vsaj nekajdnevni oddih. Pač pa se je lahko skrila v podzemlje majhna gverilska skupina, ki je ni bilo moč odkriti z vsemi policijskimi zvijačami. Ko je septembra 1939 izbruhnila droga svetovna vojna, so Ze len in njegovi tovariši v vodstvu TIGR jasno začutili, da se je približala ura, ko je treba čimprej poiskati zaveznike proti fašistični Italiji po vsem svetu izven Italije. In iskali so jih povsod ne gl^de na ideološke razločke. Prevladalo je načelo: z vsemi sredstvi škodovati fašistični Italiji. Ih zato se je Zelen vrgel z vso silo v sabotažne in gverilske akcije proti italijanskemu fašizmu Danilo Zelen in njegovemu zavezniku nemškemu nacizmu. Pokali so eksplozivni stroji tu pa tam v Julijski krajini pa tudi globoko okoli Leobna. Vrstili so se napadi. Še več jih je bilo pripravljenih. V teku je bila mobilizacija novih ilegalcev, ker so fašistične kvesture po nalogu rimske OVRA konfinirali na stotine Slovencev. S preizkušenim sredstvom strahovitega mučenja pri posameznih pripornikih so fa- šistični preiskovalci odvijali klopci če ilegalnega pa tudi navadnega narodnoobrambnega dela med Slovenci v Italiji. Zelen je mobiliziral in pripravljal nove ljudi in že skupaj s svojimi sodelavci v TIGR in pa tudi že z manj kratkovidnimi o-sebnostmi v jugoslovanskih krogih, ki so pa sicer bili vse do konca nenaklonjeni kakršni koli narodnoosvobodilni akciji Sloven cev v Italiji v času fašističnega režima. Napad na Jugoslavijo s strani fašističnega imperija .je tako rekoč visel v zraku in je zato Zelen pripravljal majhna skladišča orožja tudi na jugoslovanski strani državne meje. Že nekaj dni, med 27. marcem in 6. aprilom 1941, so jugoslovanske oblasti mobilizirale tudi Danila Zelena, da uporablja njegove desetletne izkušnje v boju s fašistično Italijo in da še uporabi v nadaljnjem poteku vojne uporno moštvo TIGR proti staremu fašističnemu nasprotniku. Prišlo je prehitro do razsula ju goslovanske vojske. Ko je bila podpisana kapitulacija, ni šel Danilo Zelen ne v vojno ujetništvo in ne kam se skrivat v novo a-nonimnost po jugoslovanskih mestih, pač pa je istega dne začel z gverilo v ribniških gozdovih. Zbiral je okoli sebe stare preizkušene tigrovce, a je že padel 13. maja 1941 proti italijanski vojaški posadki iz Ribnice na Mali gori. Ko je bil hudo ranjen, si je sam vzel življenje, da ne bi dal zadoščenja fašističnim preganjalcem. Njegova skoraj 90-letna mati, ki so .jo pripeljali fašisti iz Ljubljane za identifikacijo, je pred njegovim truplom, kot prava Kraševka, suho izjavila: »Ta ni moj sin*. Po vojni, ob osvoboditvi, pa ga je ljubeče takoj izkopala in prenesla na ljubljansko ppkopa-lišče. Hkrati z Danilom Zelenom je bil hudo ranjen na Mali gori drug tigrovski voditelj Ferdo Kravanja, ki ga je nekaj mesecev kasne,je rešila iz ljubljanske jetni-ške bolnišnice ljubljanska OF, in ki je kasneje, čez tri leta, padel pri Plaveh kot okrožni sekretar. Zdaj, pomladi 1971, hranijo primorski slovenski ljudje na obeh straneh nove državne meje ob tridesetletnici njegove smrti živ hvaležen spomin nanj in na vse droge junaške primorske žrtve iz časov temnega fašizma, s katerimi vsemi je bil tesno povezan po svoji predanosti v boju za svobodo: z vsemi štirimi bazoviškimi žrtvami, z ustreljenimi iz velikega protislovenskega procesa decembra 1941, s Pihkom Toma- žičem, Ivanom Ivančičem, Simonom Kosom, Viktorjem Bobkom in Ivanom Vadnjalom, saj jim je bil vsem zgled po svoji neustra-šenosti. Posebno je vsem primorskim Slovencem Danilo Zelen drag tudi zato, ker njegova puška ni obmolknila niti takrat, ko je bila za vse Slovence noč fašistične in nacistične teme najtemnejša, a je Danila Zelena stoti, zadnji boj odmeval kot poziv k nadaljnjemu uporu. Zaman so ga hoteli dobiti živega italijanski kvestorji, visoki funkcionarji OVRA iz Rima, policijski komisarji, raztreseni po slovenskem podeželju, razni Perle, Locastri, Zecchini, De Micheli in drugi policijski strokovnjaki z italijanskega juga, niso jim mogle pomagati niti burbonske metode podkupovanja in izsiljevanja. Danilo Zelen se je bojeval za svobodo 650.000 Slovencev ln Hrvatov pod fašistično Italijo, kjer se v 13 letih njegovega bojevanja ni našel nihče, da bi ga izdal. O njegovi neustrašenosti in drznosti so širili slavo tudi vsi italijanski fašistični listi, predvsem pa «H Piccolo* in «11 Popolo di Trieste* ves čas Zelenove borbe in so bili tako s svojim žolčnim reagiranjem proti ^teroristu* Zelenu pravi «bilten» njegove narodnoosvobodilne borbe. Danilo Zelen spada tudi v vrste velikih antifašistov, ki so se bojevali med obema vojnama proti obema fašističnima režimoma — italijanskemu fašističnemu in nemškemu nacističnemu. V naši deželi, ki v njej počivajo stotisoči v neznanih grobovih in v skupnih marmornatih kostnicah, ki so se bojevali, da bi jo dobili ali pa so jo branili, hranimo spomin na Danila Zelena in vse njegove soborce iz temnih zatiral-nih let fašistične jetniške države, kot hranimo spomin, brez spomenikov, na voditelje naših kmečkih puntov in vseh tistih naših slovenskih primorskih ljudi, ki so se upirali vsem tujim zatiralcem in nasilnikom ter pojili s krvjo to našo zemljo na vešalih ali razčetverjeni ali v krvavem boju ... ALBERT REJEC Ljubomir Sancin - Stojan Posvetilo Stojanu, ki (Nadaljevanje s 5. strani) močna, bodi delavna, saj veš. sedaj je na tebi. na nas vseh, da nadaljujemo delo. za katero se je Stojan žrtvoval in ne odnehamo do zmage. Takrat bodo naši junaki maščevani... Spominjali se jih bomo s spoštovanjem in ljubeznijo...» Tov. Fini (Frančiška Korošec), okrožna aktivistka je napisala junija 1944 nad Gabrovico v spomin na padlega Stojana do solz ganljivo pismo in ga poslala njegovi sestri «Jasni», v katerem je tudi poudarila: «Tov. Stojan! V duhu Te vidim okrog svojih hrabrih borcev vsega neugnanega, polnega poleta do dela in boja. Tvoj obraz je bil vedno veder, tvoj korak nikdar u-trujen. Kadar ste prišli iz akcije mokri in izmučeni, so tovariši pospali, Ti pa si kot skrbni oče čuval svojo družino, svoje otroke tako. da bi človek mislil, da Ti ne potrebuješ počitka... Stojan, Ti si odšel, toda tvoj duh bo ostal med nami ter nas spremljal in bodril od boja do zmage...*. Potem pa je nadaljevala: «Ko ste bili obkoljeni... je bila tvoja zadnja zapoved: '(Boriti se in zmagati ali pa umreti!* Boril si se do zadnjega vzdihljaja, in že smrtno zadet, si se še enkrat dvignil ter ustrelil še dva sovražnika in druge ranil. Tedaj je tvoje prestreljeno telo obnemoglo in se zgrudilo... Kakor si bil vse življenje neustrašen, tako sl tudi smrti gledal junaško v oči... padel si junaško, na tebe je ponosna vsa Primorska*. Pismo je zaključila z verzom: Tam na robu vrh planin življenje mlado dal je hrabri sin...* Podobna, nepopisno ganljiva čustva so tedaj in še dolgo pozneje prežemala neštete borce in prebivalce Istre in drugih krajev ob spominu na bridko izgubo nepozabnega komandirja Ljubomira Sancina - Stojana in njegovih tovarišev, Iti so v najlepši mladosti žrtvovali svoja življenja za svoja imena v našo slavno pretek- ga je napisal njegov soborec Rudi Mahnič - lost, da bi bila nam in naši® potomcem lepša prihodnost. Spomnimo se jih ob naših lejih, nesimo jim šopke cvet'? ” grobove, njihova junaštva in naj postanejo in ostanejo naš večno živi mir, iz katerega b°ny zajemali moč in odločnost za hranitev naše narodne samobitno; sti. Nikoli jih ne smemo poz3®^ in zavreči, kajti narod, ki ne & ni in spoštuje svojih pleme ni u in zaslužnih mož iz preteUosuj ne more in ne sme pričakava11 boljše prihodnosti. vzeti Vse navedbe in citati so pov po izvirnih pismih, ki jih je pi*c.u dala na voljo sestra Dorote)1 Bandi-Jasna, ki živi v Do"' it. 110 pri Trstu, ter po poročil' itaba istrskega odreda in drugefl bataljona istega odreda, ki bila pisana med 19. marcem “ 16. majem 1944 ter jih hra"' Inititut za zgodovino delavske!) gibanja v Ljubljani (fascikli 2“®< 297, 298, 299) Ljubomir Sancin - Stojan kot,,, italijanski vojak 1940 v Pl*1 •nuiiifiiiiiiiiiiiiiuuiimmiiiiiiiii..............iiiiihiiiiii........iiiiiiininiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuluiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia""11 iii>e V SLOVENSKI ISTRI PRED KAPITULACIJO ITALIJE V ZASELKU BERTOŠE PRI RIŽANI USTANOVLJEN OKROŽNI KOMITE KPS Za sekretarja je bil imenovan Vidko Hlaj, ki je tudi vodil vse priprave Prisoten je bil tudi elan KPS za Slov. Primorsko Branko Babič-Vlado 11. april 1943 — ustanovitev okrožnega komiteja KPS Ni še preteklo dobra dva meseca od Vidkovega prihoda na to območje, ko sta organizacija KPS in OF prodrla v širino in dosegla lepe uspehe v politični dejavnosti. Drog za drugim so nastajali in se izpopolnjevali rajonski komiteji in odbori OF ter razpredena kurirska in obveščevalna mreža za čedalje večje po trebe hitro se razvijajoče organizacije. V svojem obsežnem organizacijskem in političnem dielu se ie Vidko prvenstveno naslanjal na nekatere predvojne komuniste in proti-fašiste, ki so takrat še ostali na svobodi, predvsem sorazmerno starejše letnike, kajti vojne obveznike in mlajše moške so odvedli1 v tako imenovane »Battagltoni speci ali* (posebne kazenske delovne bataljone za tujerodce) in jih razmestili v notranjost italijanskega ozemlja. V veliko oporo in pomoč so mu bile požrtvovalne istrske žene in dekleta, ki so opravljale za potrebe KPS in OF kurirske, obveščevalne in droge posle. Naj-požrtvovalnejše so vključevali v nastajajočo žensko in mladinsko organizacijo SKOJ ter slovenske mladine. Nazoren vpogled v tedanje razmere dobimo iz njegove tedanje korespondence z Alešem Beblerjem, Iti mu .je pošiljal dobro premišljena navodila za delovanje v slovenski Istri. 6* Iz enega od takih Vidkovih poročil (Istrsko okrožje KPS, položaj 22. marca 1943) povzemamo ugotovitve o težavah za vzdrževanje redne zveze z Rudom (Rudijem Mahničem — Brkincem, sekretarjem komiteja KPS za Južno primorsko okrožje) in s partizansko četo v Brkinih, ker je bila takrat le-ta napadena. V organizaciji KPS za slovensko Istro je bilo tedaj organiziranih že sedem celic. Vse skupaj so štele dvaindvajset članov, deset kandidatov in štiri kandidatinje. Razen tega so obstajali trije rajonski komiteji KPS. OF je imela štiri rajonske odbore in dvanajst terenskih od- borov, medtem ko ie aktiv ZMS štel le štiri člane. Potožil je, da počasi napreduje mladinska organizacija, ker mladine skorajda ni doma, razen deklet. Prizadeval si .je stopiti v stik z nekim domačim duhovnikom, naklonjenim OF zaradi njegovega velikega vpliva med ljudstvom. Poročal je tudi o delovanju belogardističnih ali mi-hajlovičevih agentov. Iz Gorice je semkaj prišel neki profesor. Na sestanek so poklicali domačega župnika in več domačinov, ki so bili že tajno organizirani v OF. Sestanka so se udeležili, vendar jih pozneje niso več poklicali na druge sestanke. Verjetno so nadaljevali z delom v ožjem krogu, toda niso dosegli nobenih otipljivih uspehov. Tedaj še niso bili prebivalci dobro poučeni o političnih razmerah, saj so sodili o vsem dogajanju, da je »jugoslovansko*, kar je prihajalo onstran meje. Zato je tudi prosil za partizansko literaturo, da bi jo širil med prebivalstvom slovenske in italijanske narodnosti zavoljo rastočega zanimanja za OF. Pristopil .je tudi k pripravam za osnovanje partizanske tehnike, ki je naslednje mesece natisnila in s pomočjo kurirske mreže razpečala velike količine narodnoosvobodilnega tiska. V svojem poročilu je posebno poudarjal okoliščine in težavne razmere ilegalnega delovanja. Na terenu .je neprestano krožilo podnevi polno fašističnih patrulj in ovaduhov, zato se ni mogel nikamor premakniti iz svojega skrivališča. Ponoči pa ga .je moral spremljati dober in zanesljiv spremljevalec oziroma poznavalec domačega kraja, kadar je zahajal na sestanke, javke in opravljal druge politične tvegane naloge. Karabinjerji in drugi varnostni organi so vsepovsod legitimirali ljudi, vdirali v hiše in preiskovali v njih. Aretacije sumljivih ljudi so bile na dnevnem redu. V svojem delu se je srečal tudi s sektaškimi pojavi. Ti so bili tu pa tam še ostanek prejšnjega političnega delovanja in nekaterih neurejenih odnosov med slovenskimi in italijanskimi komunisti. O takih pojavih .je tudi govoril v omenjenem poročilu. Izrazito hudi sektaški primeri so bili bolj o-samljeni, kajti komunisti italijanske narodnosti so že od vsega začetka oboroženega boja sodelovali na tem območju z organizacijo KPS ter njenimi množičnimi organizacijami in oboroženimi enotami. Aprila leta 1943 je prišel na kratek dopust iz policijske internacije v Italiji istrski komunist Ernest Vatovec iz Čežarjev. Pripravljen .ie bil oditi v partizane ali v ilegalo, toda Vidko Hlaj mu je svetoval naj se vrne v južno Italijo z navodilom, da bo organiziral za osvobodilne cilje številne pripadnike slovenske narodnosti, ki so se tamkaj nahajali v internaciji ali pač zaradi vojnih dogodkov. Sprejel je Vidkovo navodilo in odnesel s seboj precej propagandnega gradiva. 7* Po tako uspešni izvedbi organi-zacijsko-političnih nalog je razumljivo, da so dozorevali pogoji za osnovanje okrožnega partijskega organa, ki bo nadalje snoval in vodil celotno odporniško gibanje proti fašizmu v slovenski Istri. 11. aprila 1943 je v zaselku Bertoše pri Rižani prišlo do osnovanja okrožnega komiteja KPS, v prisotnosti Branka Babiča — Vlada, člana PK KPS za Slovensko primorje in članov novo nastalega komiteja. Mesto sekretarja je prevzel Vidko Hlaj. Za narodnoosvobodilni tisk .je bil odgovoren Ivan Cah — Iskra, za vojaške zadeve Franc Ivančič — Luka iz Gabra-vice, za obveščevalno službo Vincenc Kocjančič — Marko iz Berto-šev. Okrožni komite KPS je potemtakem štel štiri člane. Kurirske posle v okrožnem merilu so prevzemale in jih uspešno opravljale Zofka Krašovec — Vesna iz Gabrovice, Alma Miklavčič — Darinka in Jolanda Rode-la — Cvetka iz Čepkov. Z njimi so sodelovale okrajne in krajevne kurirke. 8* Tako je partizanska pošta nemoteno tekla skozi poostreno italijansko kontrolo in povezovala posamezne člene dobro organiziranega narodnoosvobodilnega gibanja. Narodnoosvobodilni tisk Priprave za postavitev partizanske tehnike, kakor so tedaj imenovali tiskan,ie narodnoosvobodilnega tiska, so bile aprila 1943. leta v polnem teku. Vidko je zanjo nabavil pisalni stroj pri nekem zanesljivem trgovcu v Trstu. Za tehniko je I-van Cah - Iskra izdelal majhen ciklostil. Poskrbel je tudi za ti skarski material in ostale pripomočke. 9* Ciklostilno tehniko so namestili v neko skrito duplino gabrovskega brega pod Tinjakom. Kurirske posle je zanjo najprej opravljal Boris Stepančič - Stane iz Mačko-velj, medtem ko so Franc Ivančič - Luka, Roman Ivančič - Vojko in Jože Purger - Slavec iz Gabrovice pomagali Vidku pri tiskanju gradiva in opravljali druga dela v tehniki. _ Milan Čuček .je napisal o začetku delovanja partizanske tehnike naslednje: «Ko sem odhajal na svojo željo na politično delo iz Šercerje-ve brigade v Slovensko Primorje, sem se priključil Urbanu — Marjanu Dermastji — Urbanu in njegovi ženi Mari, ki sta šla tudi v Slovensko Primorje — on po liniji ustanavljanja TV linij, ona pa po vprašanju postavljanja tehnike. Ob srečanju s takratnim komitejem KPS za južnoprimorski o-kraj (ki je pa združeval sprva dvoje, potem pa troje okrožij), sem bil postavljen sporazumno za vodjo prve ilegalne tehnike na tem področju z nalogo, da jo po -stavim nekje na ozemlju »okrožja slovenska Istra — tržaška okolica*. Sekretar tega okrožja Vidko me .je odpeljal s seboj v Gabrovico, kamor sva prispela 3-maja zjutraj. Nekaj dni sem se zadrževal v neki skalni duplini nad vasjo, imenovani »mlin*. Med tem časom pa je Vidko organiziral vaške zaupnike, da so pripravljali na njivah, last vaščana Lovra, novo zemljanko za sedež tehnike. Vidko je medtem organiziral tudi kanale za dovoz materiala (papirja, matric, barve), kajti prav iz tega razloga, da bo tehnika čim bliže dobavnim virom (mesto Trst), je bila tudi iz- brana Slovenska Istra za sedež prve tehnike. Okoli 8. maja smo se vselili v zemljanko pod Tinjanom: sekretar Vidko, kurir Stanko iz Mačkovelj in jaz. Preden sem začel z delom, smo morali zemljanko še malo razširiti (prej je bila na tem kraju tudi kontrabandska žganjekuha) in izpopolniti. Tako sem lahko okoli 15. maja odtisnil prve izvode letakov na ciklostilu. Po skoraj desetdnevnem delu v tem bunkerju so nas odkrili vaški pastirčki in smo se morali pri dnevu umakniti in z nočjo zateči v rezervni bunker pod Rozarjem, ki ga .je imel pripravljenega terenski delavec Angel Repič - Branko. Že drugi dan prebivanja^ v tem zasilnem bunkerju sta prišla na naš sedež Ladi Tro-bevšek - Jodi in Justin Miklavec-Očka, prvi kot vodja tehnike, drogi kot tehnik. Namreč še preden je Mara Dermastjeva obvestila PK KPS, da so mene postavili za vodjo tehnike južnoprimorskega okraja, je bil postavljen na to dolžnost Jodi in sta z Očkom potovala v Slovensko Istro. Sedaj je Jodi prevzel tehniko in jaz sem ostal v njej tehnik. Vendar z delom smo pričeli šele okoli 10. junija, ker smo morali prej sami s svojim delom pripraviti blizu Iskrine domačije bunker, ki smo ga imenovali »Naš dom* in po tem priložnostnem imenu je dobila tudi tehnika sama ime. Na delo se nam je pridružila še Ivanka Škapin - Mam-ca kot pomožni tehnik in Bruno Stepan - Željko kot kurir. Medtem smo dobili tudi rotarko iz Trsta, na ciklostilu pa nismo več razmnoževali. Na preprosti ciklostil Iskrine izdelave sem odtisnil po 300 izvo dav, na rotarko pa smo izdelali po 1.200 izvodov, pa tudi več po potrebi. Okoli 15. julija sem °dšel potem pod Snežnik, da postavim samostojno tehniko za okrožje Pivka,^ kjer so bile potrebe vedno večje, zveze s tehniko »Naš dom* oziroma Slovensko Istro pa že predolge. Zanimiv je Gučkov opis tistega nesrečnega slučaja gabrovskih pa- stirjev, kar je po ko so odkrili tehniko njem sledilo: »Luiujt, še ni bila gotova... V njej $ to noč na delu Vojko. Globoka bila šele dober meter. d?'^asta široka pa nekaj več. Zvečer prinesla Slavec in Viktor *0|J mo* za tehniko: stara vrata .fl mizo, ki bo obenem postelj3 deske za klop. gg. Že nekaj dni smo skupaj z j0, brovčani kopali in večali Ao-Bila je že tolikšna, da smo £jj vešenih glav stali v njej, ‘jg pa že tri.je na širino. Bunker bil medtem gotov. In 01 tudi. Izdelal ga je Iskra, ® in od pamtiveka istrski up„ro-Takoj sem ga poskusil. 1™,^ sti mehanizem je delal. Na®6 mreže pa sem v okvir vpel po. kos ženske kombineže. . . zašli's; r______ ___ :BUW* boste slišali in*a^apu Nekega dne nenadoma mo nad glavami glas: * hodte les se!» in že se je luknja v zakrila s kuštravo glavico. *j’a| smo začeli pospravljati m3te in robo v nahrbtnike. Nismo : bili z vsem gotovi, ko se sPig0 v bunker ves blaten in pre®00 — Slavec. . .«■ »Bežite, brž, so že šli h * binjerjem*. po Sedaj smo se šele zavedali .^j, ložaja in da je vse to res 0 Konec je dela, konec teb"*^ konec. n8- Slavcu smo naročili, naj zaIe(ji, mi pospravi ip zabriše s\^\i nato pa smo se mi trije P°»' v iz luknje v potok in po P°toK br°s' VID VREMEC (Nadaljevanje v prihodnj8'’1 jubilejnem dodatku) VIRI IN OPOMBE 6* Iz ohranjene koresp°nC*egp5 med pokrajinskim komiteje® za Slovensko Primorsko in 'b:a skim okrožjem KPS iz ob° e pred kapitulacijo Italije, £) oro hrani Pokrajinski arhiv v 7* Ustna pripoved Vidka t. 8* Ustna pripoved Zofke šovec i- 9* Spomini Ivana Caha o P. irt vojni revolucionarni dejavn°s NOB. A PO SKUPNI TURNEJI PO JUGOSLAVIJI PARALELNI INTERVJU Odgovarjata umetniški ravnatelj Teatro S ta bi le di Prosa Sergio D"Osmo in ravnatelj Slovenskega gledališča Filibert Benedetič . 6. do 10. maja sta se mudili na skupnem gostovanju po Ju- .oslariji obe tržaški poklicni dramski gledališči: Slovensko gledališče jeatro Stabile di Prosa. O tem edinstvenem gostovanju, ki .je po-dai'?:° na isto pot gledališče večinskega dela prebivalstva in gle-;jnls^ narodne manjšine, smo zastavili nekaj vprašanj direktorju Riu ibertu Benedetiču in umetniškemu vodji Teatra Stabile Ser-u Osmu, ki sta svoje vtise in ocene povedala takole: VpRAšANJE: to Kako ocenjujete Prvo skupno gostovanje Sloven-d. **a gledališča in Teatra Stabile toin SS v JuK0S,av'j* 1* kuitumo-^litičnega vidika? , D'0SMO; lJ kultu: >Ja fveškei Razen s političnega irnega vidika je bila iz-skrajno pozitivna tudi z 'ga: gledališki jezik se je ®nkrat pokazal kot najprimer- halv • nirw* Za 'komuniciranje med različ-tlarodi. Teatro Stabile za Fur- Sergio D'Osmo ... Filibert Benedetič j julijsko kra.jino in Slovensko jj/JMisče sta, vsako v svojem je w isto publiko, dosegli učinkovite rezultate. . ENEDehč : To prvo skupno v®nje tržaških gledališč, na (bi-..ln italijanskega, .je rezultat je *?letnih prizadevanj, pri čemer v*0sn ^ra odigrala na.jvažnejšo til?0' Ku>tura .je najaktivnejši no globljih vrednot človeške ^onosti To nesporno dejstvo ie sartv?as .Pripomoglo, da ni ostalo kei , Pri teoriji politične dialekti-jj' Rar se sicer tako rado doga-tUj*ftpak da moramo prav s kulis ».Počasi prehajati v prakso, Vpna.vi v boljše življenje. "'“toii AN,,E: Kako ste bil1 “• lui s sprejemom in jugoslo- *"ni vanskimi ocenami gostovanja? BENEDETIČ: S spirejemom smo bili zelo zadovol.jni, čeprav smo prepričani, da .je bilo gostovanje premalo politično pripravljeno, da bi lahko širša jugoslovanska jav nost doumela globlji pomen te skupne turneje. Naša »Antigona* .je bila sprejeta kot gledališki do godek visokega umetniškega nivoja. D’OSMO: Gostoljubnost nas ni le zadovoljila, temveč tudi ganila; reagiranje občinstva nas je prijetno presenetilo zaradi svo.je prisrč ne neposrednosti in izredno bistre ocene, ki so bile izrečene v Jugoslaviji o predstavi »Maldobrie*, so bile laskave za avtorja, režiserja, igralsko skupino, tehnike in zame bodisi kot scenografa in kostumerja predstave, kakor predvsem odgovornega za umetniško vodstvo Teatra Stabile. VPRAŠANJE: Kateri del jugoslovanske publike je vaše delo najbolje sprejel? D'OSMO: Težko je določiti nekakšen vrstni red. ker je bil sprejem izredno prisrčen tako v Ljubljani kot v Zagrebu in v Beogradu. X Zagrebu so bili gledalci spričo sočasnosti našega nastopa z veliko popoldansko javno manifestacijo številnejši, kot smo smeli upati. V vseh treh mestih nas je presenetila sposobnost občinstva za ocenjevanje humorističnih vrednot besedila, katerega govorica utegne biti ne lahko razumljiva tudi Italijanom, ki ne poznajo beneških dialektov. BENEDETIČ: Naše gledališče se .je že zdavnaj uveljavilo v jugoslovanskem kulturnem prostoru. Od mnogih priznanj na Sterijinem Po-zorju v Novem Sadu do tradicio nalnih vsakoletnih gostovanj, od prijateljskih vezi in medsebojnega oplajanja z vsemi največjimi jugoslovanskimi gledališkimi hišami do programske poiltike v današnjem Kulturnem domu in še prej v Avditoriju, uživa SG velik ugled. Ta ugled .je potrdil aplavz v polno zasedeni Drami SNG v Ljubljani, s čimer je hotela ljubljanska pu blika nagraditi ne samo gledališki umetniški dosežek, pač pa tudi pravilnost in poštenost gledališke politike SG v Trstu. V Zagrebu in še posebno v Beogradu pa šo spontani dolgotrajni aplavzi bili namenjeni predvsem visokemu profesionalnemu nivoju našega ansam bla. VPRAŠANJE: Čemu pripisujete to? BENEDETIČ: Na to vprašanje sem že delno odgovoril. Vendar bi še enkrat podčrtal, da Slovensko gledališče v Trstu nosi v sebi skupaj s tesnobo eksistenčne nuje tudi najpristne.jše elemente ljudske trdoživosti, brez katere bi naša usoda po vsej verjetnosti ubrala drugačno in bolj tragično pot. D'OSMO: Pozitiven sprejem *Maldobrič» v Ljubljani in v Zagrebu si .je lahko razlagati, saj so tema dvema mestoma kakor tudi Trstu, Reki in Istri skupni spomini na čase avstroogrske nad oblasti, kateri je predstava posvečena. Aplavze in smeh beograjskega občinstva je treba mogoče pripisati kozmopolitskemu značaju mesta, ki je navajeno na pogosta srečanja s tujimi gledališči. VPRAŠANJE: Sodite, da so taka skupna gostovanja, ki so vsaj za sedaj nekaj edinstvenega, koristna in da bi jih kazalo ponoviti ne samo v Jugoslaviji, pač pa tudi v Italiji? D’OSMO: Umetniško gostovanje Teatra Stabile za Furlanijo-Julaj-sko krajino, katerega predstave so se prvič izmenjavale na odrih Ljubljane, Zagreba in Beograda s predstavami Slovenskega gledališča iz Trsta, je prispevalo k u čvrstitvi kulturnih vezi med obema deželama. Ker se je — kot je dejal italijanski veleposlanik v Beogradu — pobuda pokazala za koristno in plodno, nakazuie možnosti za najširši možni razvoj v prihodnosti. BENEDETIČ: Zahvaljujoč se izrednemu prizadevanju bivšega italijanskega veleposlanika v Beo gradu Folca Trabalze, prizadevanju italijanske diplomacije in o-stalih odgovornih funkcionarjev italijanskega veleposlaništva v Beogradu ter italijanskega konzu lata v Kopru, rezultat te prve skupne turneje presega okvire običajnega kurtoaznega dejanja. To je zmaga humanizma nad dialektiko velikih in togih interesov, to je zmaga evropeistične ideje. kot .je poudaril veleposlanik Fol-co Trabalza na večerji v ambasadi v Beogradu v čast vodstvo obeh tržaških gledališč. Gotovo je nujno potrebno nadaljevati po tej poiti, ne samo za uveljavljanje gledališke besede, bodisi italijanske ali slovenske, pač pa tudi za Trst, za našo zemljo, za deželo v kateri živimo. Mislimo, da je napočil čas, ko se bomo lahko skupaj s Teatro Stabile predstavili tudi na skupni turneji po Italiji, v imenu gledališča, pa tudi kot zgled in opozorilo tistim, ki še ne pozna,jo ali nočejo poznati občečloveških vrednot kulture. VPRAŠANJE: Sodite, da moreta naši gledališči, poleg tega kar sta že naredili, še kako drugače bistveno prispevati k medsebojnemu kulturnemu oplajanju in kulturnemu sožitju in kako? BENEDETIČ: Ta prva skupna turneja sama po sebi rešuje problem prisotnosti v Trstu tistih jugoslovanskih gledališč, v katerih smo gostovali To pomeni bogati, tev repertoarja, z njim se bodo nadalje bogatile Ideje, ljudje se Vprašanja JOŽE KOREN (Nadaljevanje m S. strani) fiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiilluiiiiiiiiiiiiniitiiilitllliiiiiiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiuiiiiiiiiiiililiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiliillimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin : PRVO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE V AJDOVŠČINI Prebijanje k sodobnejši in kvalitetnejši literaturi Napredek tudi v kultiviranosti petja in interpretativni prodornosti - Zasluženo prvo mesto «Jakobusa Gallusa» - Nekatere neskladnosti v ocenjevanju Prvo tekmovanje pevskih zborov na Primorskem je Združenje pevskih zborov Primorske organiziralo ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze v Trstu z namenom, da bi skupina glasbenih strokovnjakov izmerila in u-gotovtla stanje glasovne In muzikalne kulture zborovskega petja v tem slovenskem kulturnem območju, na osnovi ocen nakazala smernice za nadaljnje delo in rast: dosežki najboljših zborov naj bi kot zgled prizadevanj in priborjene kvalitetne stopnje vplivali na celotno zborovstvo ne samo v pogledu stremljenj za čim popolnejše glasovno tehnične usposobljenosti In muzikalno Izvajalska poglabljanja, temveč tudi v stremljenjih po zahtevnejši ln sodobnejši zborovski literaturi. Tekmovanje, ki je bilo v dneh 8. In 9. t.m. v Ajdovščini, je ponovno potrdilo, da zanimanje za zborovsko petje raste, kar smo lahko ugotovili tudi že na predhodnih štirih revijah ln sicer tako po številu poslušalcev kakor po številu zborov v primerjavi s stanjem lanskega leta. Poudariti moramo dejstvo, da je mnogim pevovodjem uspelo privabiti v zbore precej mladih pevcev. Sploh opažamo, da jih je med mladimi vedno več, ki se ogrevajo za zborovsko petje, posebno pa se mladina odloči za sodelovanje pri Ustih zborih, v katerih čuti prizadevanja ln kvalitetno rast, ob spoznavanju lepote, ki Jo zasluti ln se zanjo vname — kar Je bilo vedno značilno za mlade- ga človeka, ki že po svoji naravi teži te odkrivanju prvin življenjske vsebine in išče zadostitve Impulzom svojega čustvenega sveta. Sporedi so pokazali, da se zbori tudi na Primorskem vse bolj prebijajo k sodobnejši literaturi oziroma h kvalitetnejši literaturi domače preteklosti, kakor k delom svetovnih avtorjev. To so predvsem zbori «Jacobus Gallus,) lz Trsta, ki že od nekdaj zavzema v tem pogledu vodilno mesto, z deli Lajovica, Romjgova, Vrabca; ženski zbor iz Postojne z delil Srebotnjaka ln Vrabca; »Srečko Kosovel)) z deli Pahorja, Gabrijelčiča, Švare; «Lojze Bratuž« z deli O. dl Lassa, A- Vodo. pivoa, Kogoja; mešani zbor lz Izole z deli Srebotnjaka, Adamiča ln Mokranjca; ceilo po svojem obstoju ln delovanju najmlajših med zbori — mešani zbor iz Brij — se je lotil Srebotnjaka ln Adamiča. če motrimo napredek zborov z vidika, glasovne kultiviranosti ln Interpretativne prodornosti, potem je ta bila zaznavna, seveda v določenem medsebojnem sorazmerju, predvsem pri mešanem zboru iz Brij, moškem zboru lz Vrtojbe, mešanem zboru lz Izole, mešanem zboru «Lojze Bratuž« la Gorice, »Srečku Kosovelu iz Ajdovščine, moškem zboru «Pantje Izpod Grmade«, ženskem zboru lz Postojne ln pri moškem zboru »Vasilij Mirk« s Proseka-Kantovela. Celo moški zbor »Fran Zgonlk» lz Branika ln «Igo Gruden« lz Nabrežine sta bila ali v smislu glasovne ubranosti ali v """■<1 umi ■■■ mi m iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn 111111111111111111111111 Or. Frana Derganc: Okrvavljena roža (Spomini partizanskega zdravnika) ko :*v ^niimrivo je, da je v času, koflcJ minilo že četrt stoletja od . Vr'jne, ostalo še vecmo nekaj Jt pričevanj o vojnem ča- ši ^ .^kovali bi, da so vsi tisti, Voljo “beli kaj povedati in so imeli hjcJi sposobnost svoje spomine v0rija P'Sati, napisali svoja priče-Ze. neposredno po vojni. V Jh 'Največ morda v desetih letih. *4r"Tlakovali bi, da je pač tisto, «lj ostalo za danes, neuporabno V;® Vsai slabše, da je pač tisto, *H»ota °?a*° na d™ rešeta. Kakšna o * sv 1 'ba Partizanska knjiga ši'ajaVoJ° najnovejšo izdajo deman-t ko zmotno prepričanje. Iz-knj'go spominov partizan-Uilg. travnika dr. Francija Der-'Okrvavljena roža* in z njo da je med udeleženci to fa, osvobodilnega boja še mno-Jtjuj Rlh, ki hranijo zapisat na Jobi, Cas, ki imajo morda samo ki p. sPomin na doživetja v vojni, H>nj So pripravljeni in tudi spo-W svoja doživetja posredovati To je storil tudi dr. Der- ■ ■m —v,, in napisal knjigo o ^doživetjih v osvobodilnem s & * r»nci 'bju Franci Derganc izvira iz % .ljubljanske zdravniške dm-*to(ia; je kot njegov brat že \ o]ci priključil Osvobodilni fronti ani Ljubljani. Najprej je ,'iatii na kirurgični klinik' v Lju-■ oh« so ga Italijani zaprli |'h Aodili na gtiri leta zapora, ki ('lito,.brestajal v Italiji. Po kapi-{1 h., se je pridružil partizanom koi-jjOval na Primorskem v IX. t^Vrn, ves čas kot partizanski Sla h«, Po osvoboditvi je svoje 1 0 nadaljeval prav tako na fovj n&kem, kjer je znan zlasti v kot -tjUriioi. Zdaj deluje v Ljubljani v V wan ort°Ped-“ojrii svojih spominov na eas in na partizanstvo je segel nekoliko nazaj. Orisal je najprej razmere v stari Jugoslaviji, zlasti na kirurgični kliniki, kjer je deloval kot volonter. Prikazal je svoje bivanje in strokovno izpopolnjevanje v Parizu, neposredno pred nemško zasedbo in po njej. Nato pa se v svojih spominih vrača v leto 1941, ko se je povezal z OF, ko je pomagal pri zdravljenju prvih partizanov in ilegalcev in se vse bolj vključeval v osvobodilni boj. Potem prikazuje usodno operacijo ilegalca, zaradi katere je z drugimi zdravniki prišel v zapor. Prika zuje nečloveško ravnanje Italijanov z zaporniki po ljubljanskih zaporih, svoje trpljenje in ponižanje v italijanskih ječah, vrnitev v Ljubljano in nato odhod preko Gorenjske na Primorsko. Tu je dr. Derganc deloval v kirurški ekipi IX. korpusa, deloma v bolnicah Franji in Pavli. Plastično je prikazanje še zadnjih dni vojne, na kratko se dotika tudi povojnih dni in z evakuacijo bolnišnice iz Gorice v Vipavo zaključuje knjigo. Dovolj obsežna knjiga partizanskega zdravnika je dragoceno pričevanje. Zanimivo je prikazano delo ljubljanskih zdravnikov pri zdravljenju ilegalcev in partizanov, kar še vse premalo poznamo. Posebno dragocena pa so seveda Der-gančeva pričevanja o njegovem delu na Goriškem in Cerkljanskem, kjer je kot zdravnik prihajal v stik ne samo z borci in aktivisti temveč tudi preprostimi primorskimi ljudmi, vnetimi za osvoboditev domovine. Dergančeva pričevanja so razporejena v krajša poglavja. V njih opisuje iz časa pred vojno posamezne ljudi, ki so vplivali na njegovo strokovno in politično u-smerjenost. V času vojne pa podrobno opisuje vsa svoja doživetja in popisuje kraje ter ljudi, s ka- terimi je prišel v stik. Njegova pričevanja o delu in življenju v znanih partizanskih bolnišnicah so še posebne vrednosti. Zato knjiga ni samo izredno zanimiva temveč je tudi neprecenljive dokumentarne vrednosti. Pisatelj pri tem ne zasleduje nikakih literarnih teženj temveč pripoveduje neposredno, naravno in iskreno. Njegova pripoved zajema ne samo dobre temveč tudi senčne strani in se ne boji prikazati napak in zgrešenih potez. Vsak bralec, zlasti pa nekdanji borci, bo zato našel v tej knjigi zanimivo branje. In pa mnogo dragocenih podatkov o delovanju partizanske sanitete. Prav ta pa doslej še ni bala prikazana tako kot bi morala, čeprav so slovenski zdravniki odigrali v našem osvobodilnem boju pomembno vlogo. Zlasti velja to za kirurgijo, okrvavljeno rožo medicine, kot jo označuje dr. Derganc. Sl. Ru. smislu Interpretacije za spoznanje boljša, kakor na zadnjih revijah. Glede na izredno muzikalno uspel nastop v Bukovici ni pričakovanj Izpolnil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Zlasti pri prvi skladbi smo pogrešali večje glasovne zlitosti celote in večje homogenosti v basih. Pretovčeva »Sedem sd rož« je bila nekoliko p re razvleč ena. Tudi mešani zbor «Slovenec» iz Boršta ni dosegel ravni, ki jo je pokazal na reviji. Za moški zbor Pevsko glasbenega društva iz Tolmina veljajo iste pripombe, ki smo jih zapisali ob njegovem nastopu na reviji; treba bo še veliko delati, da si pridobi., ootrebop el8sorop.»m«ijwe); v posameznih glasovnih skupinah in večjo zlttost v celoti, čistost v Intonaciji. To je tudi za zbor iz Velikega Repna, ki bo moral posvetiti pošebno skrb še vprašanju »odprtih« glasov v f, večji natančnosti ritma in pravilnih akordov («Na trgu«). Moški zbor «Lijak» kljub dobremu pevskemu materialu, s kakršnim razpolaga v svojih pevcih, ne bo mogel prodreti v svet sprejemljivega, plemenitega zvoka in prepričujočega pevskega izražanja ali z eno besedo lepega petja, če bo vztrajal v načinu glasnega, oeflo preglasnega petja. Žirija je po svojih ocenah zbore razvrstila tako-le: v prvo nagradno skupino nad 90% dosegljivih točk mešani zbor «Jacobus Gallus« tz Trsta pod vodstvom Ubaida Vrabca — glede na zahtevne skladbe ln na muzikalno gradbeno učinkovitost popolnoma zasluženo, veljajo pa še vedno enake pripombe kakor ob nastopu zbora na reviji V drugo nagradno skupino nad 80% dosegljivih točk je uvrščen moški zbor «Srečko Kosovel« lz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Ko-lolnija. Tudi ta zbor je Imel zahteven program, ki ga je Izvedeti v prepričljivi interpretaciji. Prav tako je v Isto nagradno skupino prišel moški zbor »Vasilij Mirk« s Praseka-Kontovela. V tretji nagradni skupini sta po oceni tesno blizu mešani zbor n Lojze Bratuž« lz Gorice pod vodstvom Stanislava Jericija in ženski zbor lz Postojne pod vodstvom Iva Je-letrčlča, na drugi strani pa zelo blizu drugo nagrajenemu zboru s Praseka-Kontovela. Kakor je lahko moje mnenje drugačno od končnega skilepa žirije, tako so lahko tudi v žiriji različne ocene vplivale na končno odločitev. Vendar ne moti razmerje med tema zboroma na eni ln zborom »Vinko Vodopivec« na drugi strani: razlika med poprečjem prvih dveh, ki sta bila daleč bolj kvalitetna po tehnično glasovni plati in po Interpretativni nazornosti ter zadnjim ni namreč niti za eno celo točko procenta, kar nas napeljuje na misel, da je bil zadnji zbor previsoko ocenjen ali pa prva dva prenizko. Poleg tega zadnji nt Imel nikakih prednosti v zahtevnostih sporeda. Do takih situacij lahko pride po kompromisnih rešitvah ali po pomanj- IsUivtfi pravilnikih in,pred»jswfb metodah ocenjevanja ali zaradi včasih prevelikega poudarka na manj bistvene elemente, kakor se na primer prisoja izboru zahtevnejših skladb, ki večkrat rešujejo slabo izvedbo. Na osnovi izkušanj bi bilo potrebno eliminirati v prihodnje vse pomanjkljivosti ocenjevalnega pravilnika. V tretjo nagradno skupino sta se plasirala tudi moški zbor «Mirko Filej« iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka in mešani zbor lz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja. Oba sta bila zvočno ubranejša in plemenitejša od zbora »Vinko Vodopivec« in tudi v interpretaciji umetniško prepričljivejša, zlasti v Fllejevi «Nekje v gorah« prvega zbora in v interpretaciji Mokranjčeve II. ru-kovetl drugega zbora. Posebno priznanje mesta Ajdovščina, ki je namenjeno zboru z najbolj izbranim sporedom primorskih skladateljev, si Je priboril moški zbor «Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. To so bile nagrade zborov, ki so se priglasili k tekmovanju v prvi kakovostni skupini, seveda po svoji odločitvi. Naj pripomnim, da lastna kakovostna ocena ne more predstavljati določenega splošnega merila za uvrstitev v višjo ali nižjo kategorijo, to določimo lahko le z razpisom vsaj ene obvezne pesmi. V drugi kakovostni skupini so prejeli nagrade tile zbori: prvo Komorni moški zbor iz Postojne pod vodstvom Iva Jelerčlča, drugo moški zbor »Jadran« iz Vrtojbe pod vodstvom Cirila Siliča, tretji nagradi pa mešani zbor «Antan Možina« lz Bttj pod vodstvom Stanka Benka ln moški zbor «Fanfcje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja, kar odgovarja dosežkom ln razmerjem. Na koncu naj omenimo še organizacijske slabosti zlasti prvega dne, ki so ob prvem takem podvigu popolnoma razumljive, zlasti ko je primanjkovalo organizacijskih sodelavcev okoli konkretnih priprav. Pokazale so se tudi pomanjkljivosti v postavitvi oziroma pri elementih pevskega odra, ki je škripal ln so se pevci na zgornji bolj ali manj labilni stopnici neugodno počutili. IVAN SULIČ V sredo, 19. t. m. ob 17. uri bo v Kulturnem domu nastopil mladinski pevski zbor RTV Ljubljana. Pevski zbor je bil ustanovljen leta 1957. Sprva ga je vodil Janez Kuhar, nato nekaj časa Majda Hauplmanova in Dinko Fio (iz Zagreba). Zdaj je drugo leto njegov dirigent prof. Matevž Fabijan. Zbor je v prvi vrsti snemalni ansambel, ki je za potrebe glasbenega programa Radiotelevizije Ljubljana doslej posnel že več kot 200 pesmi, nastopal pa je tudi v televizijskem sporedu matične hiše in skupnega jugoslovanskega TV programa. Javno je nastopal v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in v mnogih drugih mestih Slovenije in Hrvaške, odlikoval pa se je tudi na mednarodnem mladinskem festivalu v Celju, kamor je povabljen tudi letos. Koncert v Trstu bo njegovo prvo gostovanje v zamejstvu. Obisk zelo priporočamo zlasti osnovnošolski in srednješolski mladini. Na sliki mladinski pevski zbor RTV Ljubljana pri svoji vaji v studiu ljubljanske radijske postaje. tlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllMIIIIIIIHIIKIIIIIIIIIIIIIllllllItlMIIIIIIIIIIIIItlltlllllllltmiltlllllllllllllllllllMIIIt Spomini na Staneta Severja 4. Na.jino skupno sodelovanje na ma je omogočilo, da sva se s Stanetom kljub obremenjenosti pogosteje videvala, bodisi, da je spet prihajal k meni na dom, ali pa sva se dobivala na raznih prireditvah. Privlačevala ga je tudi orodna telovadba in cesto je pri sostvoval kot gledalec telovadnim nastopom. Spominjam sc, kako pri jetno smo prebili popoldne do po znih večernih ur leta 1937 na Brezovici pri Ljubljani. Stane je bil v družbi, Id se je pod njegovim vodstvom posebej potrudila, da so nagradili naše vaie na orodju z glasnima vzkliki in ploskanjem. Takšen je bil Stane, prešeren in neugnan, ki je znal svojo veselost v družbi prenesti na vse druge. Pozno zvečer pa smo se fantje in dekleta namenili peš iz Brezovice proti Viču in Ljubljani in spo torna prepeli skoraj vse šegave narodne pesmi od Terezinke pa do konjička ali pastirja Kostje iz ruskega filma pa do bele široke ceste iz Lumparija vagabunda Zadnji dve je Stane pel najrajši, ki sta bili že z igralskega področja. Stane je bil končno angažiran v ljubljanski Drami. Po vrnitvi sem ga nato do pričetka vojne videl v vseh njegovih igralskih storitvah v Drami, ki so rasle in se vzpenjale v male umetnine, dokler so ni uvrstil v prvo vrsto naših najboljših igralcev. Njegov vzpon je bil nagel in presenetljiv, dokler ni postal vodilni igralec ljubljanske Drame. Na eni izmed prireditev sva se bila po daljšem času spet srečala pri skupnem delu. Bilo je nekako dva ali mesec in pol po italijanski okupaciji Ljubljane. Nekaj mladih LEVSTIKOVI NAGRAJENCI ZA LETO 1970 FRANCE FORSTNERIČ za izvirno mladinsko leposlovno delo «Srakač» JOŽE ŠMIT za izvirno pesniško zbirko «Ka ko bomo umirali« IVE SELJAK - ČOPIČ za izvirne ilustracije v otroškem periodičnem tisku MARLENKA STUPICA za risbe v knjigi «Krojaček Hlačeks ter v slikanicah JOVAN HADŽI za Izvirno poljudnoznanstveno delo ((Razvojna pota živalstva« porajajočih se literatov smo pripravljali svoj prvi literarni ve čer. Med pripravami pa so nas prizadeli veliki tragediji: vojna in z njo okupacija Jugoslavije in kmalu zatem tragična smrt, ki ie iz naše sredine iztrgala pesnika Jožeta Šeligo. Čeprav sta oba dogodka skoraj prekrižala naše račune, smo se po daljšem oklevanju vendar odločili za liteiar .i večer in sicer iz dveh razlogov: hoteli smo navkljub okupaciji dokazati okupatorjem v brk, ds se kot kulturni delavci pred fašističnim svetom priznavamo za slovenske sinove, in da počastimo spomin mladega pesnika Šelige, seveda, če nam bodo ta manifesta-tivni nastop Italiiani sploh dovolili. Na naše veliko presenečenje so literarni večer odobrili. Svoja dela, posvečena našemu prijatelju in kolegu Šeligi, so razen mene brali še Ivan Ribič. Damjan Va-hen, Zdravko Ocvirk in Rudolf Kresal. Pesmi pokojnega Jožeta Šelige je bral naš prijatelj član ljubljanske Drame Stane Sever, ki se ie rad odzval povabilu, zlasti še, ker se je bil s pesnikom Šeligom osebno seznanil ob gostovanju Slovenske scene v Ptuju, razen tega pa ie bil ves izkupiček večera namenjen njegovim nedo-letnim otrokom. Stane Sever je razen Šeligovih pesmi prebral tudi pretresljivo u vodno besedo, ki jo je napisal požrtvovalni pospeševalec slovenske literature, umetnosti in kulture nasploh, tedanji kulturni urednik »Jutra* publicist Božidar Borko, ki je bil mnogim mentor in ie rad pomagal začetnikom z blago besedo in plemenitimi nasveti. Lepše kot bi mogel jaz napisali o tedanjem Severjevem umetniškem doprinosu našemu literarnemu večeru, so avtentične besede iz časopisov. ki so že tedaj pisali o izredni moči Severjeve umetniške besede. Naj jih citiram: »Za uvodno besedo je član Narodnega gledališča Stane Sever recitiral 0-smrtnico pesniku Jožetu Šeligi, kakor jo je v pesniški besedi in v občutju tragične smrti mladega pesnika v dneh svetnega trušča napisal urednik Božidar Borko. Ta uvod, ki ni toliko vrednotenje pesnika kakor pesem na smrt mladega človeka-pesnika, je bil najto-ple.jša stvar v prozi na tem večeru ter je tudi v Severjevi mehki besedi in čustvu našla odličnega interpreta.* - «Pač pa sta Seli-govi pesmi Aleluja in posebno zadnja Večer, ki iu je Sever podal tako, kot redkokateri recitator...« (Slovenec) Nadalje: «... se .ie na drapi ranem odru pojavil naš mladi. priznani dramski umetnik Stane Sever in ie prebral... Sever je prav prikupen recitator; njegov glas in dobro premišljen način branja, njegova tudi čustveno topla interpretacija drobnih liričnih pesmi ga usposabljajo za čita-nje modeme lirike, ki ima tako malo recitatorjev.* (Jutro) Emil Frolih (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) OD KONCA JULIJA DO ZAČETKA AVGUSTA Mednarodni filmski festival v Moskvi Geslo prireditve bo «Za humanost v kinematografiji, za mir in prijateljstvo med narodi» Na tiskovni konferenci za sovjetske in tuje novinarje je predsednik organizacijskih komisij za festivale in državnega sveta za 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Nova opereta Roberta Stolza DUNAJ, 15. — Znani operetni avstrijski skladatelj Robert Stote še ni prenehal s svojini delovanjem. Stote Je star 91 let in je najbolj znan i svoji opereti «Pri belem konjičku«. Nekateri ga imenujejo zadnjega izmed naj-vetjih skladateljev operet. Zdi se, da se Stolz pripravlja na kompozicijo nove operete, ki nad bi jo uprizorili v Broadwayu. Pravijo, da želi Stolz izkoristi to priložnost za svojo vrnitev v ZDA, kjer je deloval med vojno. «Kteopatra» na španski televiziji MADRID, 15. — Španska televizija pripravlja novo izvedbo drame «Kleopatra« Georgea Bernarda Shawa. V naslovni vlogi bo nastopala španska Igralka Maria Cuadra. Ta Igralka je ena izmed najbolj znanih interpretatork španskega gledališča. V vlogi Kleopatre je že nastopala z Adolfom MarslBachom v grškem gledališču na Montjulchu nad Barcelono. kinematografijo Aleksej Romanov izjavil, da bodo letos v Moskvi priredili sedmi mednarodni kinematografski festival. Prireditelji so na omenjeni tiskovni konferenci izrazili željo, da bi na festivalu sodelovali predstavniki vseh držav na svetu, tako tistih, kjer je filmska umetnost močno razvita, kot tistih, kjer so filmski ustvarjalci šele na začetku poti. Prvi festival take vrste so v Sovjetski zvezi priredili pred dvanajstimi leti. Pred dvema letoma je na festivalu sodelovalo 71 držav, domnevajo pa, da se bo letošnjega festivala, ki bo trajal od 19. julija do 2. avgusta udeležilo še več zastopnikov. Na festivalu, ki bo organiziran pod geslom «Za humanost v kinematografiji, za mir in prijateljstvo med narodi*, bo lahko vsaka država nastopila z enim celovečernim filmom in z vrsto kratkih filmov, poleg tega pa bo lahko vsaka država poslala na prireditev svojo delegacijo. Ravnatelj festivala bo nato odločal, kateri filmi bodo lahko na tej prireditvi tekmovali. V okviru prireditve bodo organizirali tudi tekmovanje filmov, ki so bili posvečeni otrokom. Za tuje goste in za vse, ki bodo na festivalu sodelovali, bodo prireditelji prikazali vrsto sovjetskih filmov. Čeprav še ni znano, koliko držav se bo tega festivala udeležilo, je Aleksej Romanov izjavil, da so Združene države Amerike že odpovedale svoje sodelovanje, ker so ameriškim režiserjem oblasti prepovedale udeležbo, češ da se ameriška vlada ne strinja s politično usmerjenostjo 7. moskovskega mednarodnega filmskega festivala. @ Veljaven od 16. do 22. maja 1971 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaši ljubezenski odnosi postajajo vedno bolj umirjeni. Najbrž ste našli potrebno ravnotežje. Lahko naredite načrt za neko važno potovanje v družbi s svojim poslovnim družabnikom. čaka vas uspeh v uresni čenju nekega načrta. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo že dalj i časa čaka na vašo I dobro besedo in si želi sprave. Potrudite se in pustite, da spregovori srce. V tem tednu timiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiimimiiig PARALELNI INTERVJU (Nadaljevanje s 7. strani) bomo boljše spoznavali. To je naš najboljši prispevek k medsebojnemu kulturnemu oplajanju bi sožitju. D’OSMO: Naše gledališče, ki sl prizadeva nuditi meščanstvu (davne kulturne storitve*, kolikor mogoče ustrezne njegovim potrebam, je pokazalo, da je odprto za dialog z gledališči različnih jezikov s tem, da med drugim daje pobude za plodne izmenjave z Dramo lz Ljubljane In da je zaupalo Jugoslovanu Kosti Spaiču režijo prve Italijanske uprizoritve komedije «Dundo Maroje«, s katero je začelo dramsko sezono 1969/70. V tem okviru je treba nadaljevati prizadevanja za ((medsebojno bogatenje v Imenu kulture*, prizadevanje, v kateirem je naše gledališče konkretno angažirano že nekaj sezon In kateremu tudi Slovensko gledališče daje svoj pomemben prispevek s tem, da nudi svojemu občinstvu zelo cenjene uprizoritve starih ln modemih del Italijanskih avtorjev. 12. junija 1971 ■ stopi v veljavo obvezno zavarovanje za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne. ■ Uredite zadevo! Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje, ne boste smeli voziti. Ne odlašajte do zadnjega dne lahko to opravite, potem boste doživeli notranji mir. Vse to pa obdržite zase in ne zaupajte skrivnosti prijateljem. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Nekate re osebe bodo morale sprejeti določene sklepe. Druge pa bodo odkrile novo značilnost pri ljubljeni osebi. Ti dnevi lahko tudi povzročijo precejšnjo vznemirjenost. Ne prenaglite se v ničemer. Pojdite na obiske in izlete. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V roku morate izpolniti vse svoje dolžnosti, sicer si boste nakopali vrsto nevšečnosti. V družini imejte veliko razumevanje in tu pa tam naredite tudi kakšno žrtev. Vaše finančno stanje se bo izboljšalo, vendar si pri tem ne delajte utvar. LEV (od 23. 7 do f \ 22. 8.) Preživeli boste f \ zelo prijetne dneve. I J Drage osebe se bo- \ J do vrnile iz oddalje-^' nih krajev. Nekatere osebe pa se bodo lahko zaoblju bile na potovanju. Okrepite svo je odnose s prijatelji in znanci. Ne odbijte vabila na večerno zabavo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če ne boste odnehali z zah-1 tevami in trdovratnim vztrajanjem pri svojem mnenju, boste imeli precejšnje sitnosti s predstojniki. Bolje je, da se umirite in da se zaupate znancem. Obetajo se vam izredni zaslužki, če boste do konca izpeljali svoje načrte. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V , prvih dneh tedna bo I še kakšno nerazumevanje z ljubljeno o-sebo, nato pa boste preživeli z njo marsikatero uro. Nekatere osebe bodo doživele prijetno ljubimkanje. Upoštevajte položaj drugih, ker niso vsi tako energični kot vi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Radi bi si privoščili ro mantično doživetje, ki si ga stalno želite. To pa vas naj ne preslepi, pametno ukrepajte in se posvetite svojemu poklicu. Imeli boste tudi zelo dobre stike s kolegi in prijatelji, kar vam bo prineslo zadoščenje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Parite da se ne bo tretja oseba vmešavala v vaše srčne zadeve. V odnosih z osebo drugega spola lahko nastane velika zmeda. Čas je ugoden za uresničenje nekega precej drznega načrta, ki vam bo prinesel precejšnje gmotne koristi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sedaj je čas za razne spremembe. Predvsem pa vam bodo zvezde naklonjene, če se boste lotili novih stvari z vnemo. Ni izključeno, da se boste še v tem tednu podali na dolgo potovanje. Pazite pa vendarle na svoje zdravje in da se živčno ne izčrpate. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ta teden je boginja ljubezni nekam razdražena, kar lahko privede do razgibanega položaja. Seveda bo vse odvisno od tega, kako se boste znali obnašati. Na vsak način ne smete biti zamerljivi. Na delu vas čaka mnogo uspeha če boste vztrajali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preveč sanjarite, upate in želite, namesto da bi se resno lotili dela. V teh dneh boste imeli veliko priložnosti, da se ponovno uskladite v vsakdanje življenje in si poiščete družbe. Presenečenje sredi tedna, izčrpate. TONE SVETINA 83. IHANA lllllllllllllllllllllillllllllllllimillllllll PRVA KNJIGA »Zakaj se niste umaknili, hudiča, takoj, ko sem poslal kurirja in ste slišali Nemce za hrbtom?« Je očital Orlov. Ko pa je zvedel, da kurirja ni bilo do njih In da sam ni pomislil na to možnost, ga je postalo sram. Utihnil je. Odšel je za razvaline in se vzpel na griček. V mraku Je bila veriga hribovja onkraj doline podobna nepremagljivi ogradi. Zamaknjeno je strmel v prepade teme, kjer so umirale sence. Bil Je prazen. V njem ni bilo ničesar, kar bi se dalo izraziti z besedami. Le na dnu je nekaj obležalo kakor drobec železa v mesu: Ana Je šla umret k Primožu. In odprla se je boleča rana z občutkom nepopravljive krivde. V mraku se Je četa zbrala ob kotlu. Nande jim je razdelil vsakemu zajemalko redkega močnika. Pojedli so kar stoje. Med borci ni bilo pomenka in ne običajne živahnosti. Bili so trudni in zagrenjeni. Precej Jih je spet ostalo spodaj in prihajala je noč, ki je nosila s seboj temno slutnjo novega dne. Po večerji je Orlov sklical zbor in četa je krenila k bataljonu. Na sedlu, kjer se svet spusti v dolino ob reki, se Je sešla vsa brigada. Bilo je mnogo mož, konj in orožja. To jim je vrnilo pogum In upanje. Na planota, od koder so prišli, pa Je svit požara krvavo barval sivino in se vijoličasto pretakal v temo. Orlova so klicali v brigadni štab, ki se je kril v gozdni globači pod vrhom. Ob velikem ognju, ki je razsvetljeval okolico, je stal komandant Svarun ln se raztovarjal s komandanti CIRIL GALE DE5PERAD0 JOAOUIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG ROPALI SO MESTNE BANKE,,. NIKOLI DIH NI MOGEL NIHČE USTAVITI,,. NJIHOVA SPRETNOST IN UOAQUlNOVO IMF STA VLIVALI STRAH V KOSTI,,, OROPALI SO ŠTEVILNE TRANSPORTU ZLATA,,. KDOR SE DIM 3E POSKUŠAL UPRETI, ROPA NI PREŽIVEL,.. STRAH PRED STRASMO 30AQUINOVO TOLPO UE RASEL KOT POŽAR., ČE SE UE KAKŠNA ČETA VLADNE KONJENICE ZNAŠLA KJE V BLIŽINI, SO Ul MURIETTINI LJUDJE VEDNO UŠLI IN PRI TEM VEČINO PLENA ZMERAJ ODNESLI V SVOUF SKRIVALIŠČE-/,, MNOGOKRAT SO MANJŠE ODREDE VOJSKE POČAKALI V ZASEDI,,, BILI SO NEPREMAGLJIVI ,„ KRIŽANKA A B C D E F G H I J K L M N O I ...................................................................................................................................................MnmlMI,lllli,miiM""1""* vatskem - negativna šolska na - lantan, E. erbij - anfoti bakteriolog, izumitelj cepiva P ,8. otroški paralizi - ocet, F. v čilo poslana menica - odtego^sj, pri jedi, G. zdravica, tudi nec - črnilo, H. znamenje zOCBi0tir I. veletok na Pirenejskem P°‘ c, ku - očrti, J. šivanka - gorosHA.j K. vprašalnica - zarja - kerSjaS' znak za brom, L. različna sog* ( nika iz besede CINK - vrsta za° - velik udav, M. prvi letalec * * * * v * ški mitologiji - ime Marxa, N- D , pa - diktat, O. vonjava, diša človeku najbolj podobna žival. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽAŠ VODORAVNO: 1. desnica. *• P‘. nama, 14. ekrazit, 15. epig°,n' X slepar. 17. etil, 18. Ra, 19. 20. Klis. 21. van, 22. Adojz) Gornik), 23. kost, 24. kava, 25. A* ta, 29. Pariš, 30. Irska. 31. 32. vrata, 33. porta, 34. Tain6, parmena. 37. Anka. 38. hiša. ^ rr, 41. Mia, 42. mora. 43- SK 49. 46. Al, 47. Marc. 48. opom'n- 53. Rihard, 51. anapest, 52. anonsa-polenta. VODORAVNO: 1. vrsta manjše puške - izgovarjava, izreka, 2. veliko argentinsko mesto ob reki Parana - enigmat, 3. gl. mesto franc, departmaja Lot-et-Garonne - slovenski pisatelj s psevdonimom Podlim-barski (Fran) - eden od danskih otokov, 4. kraljevič v indijskem epu «Mahabharata» - ožja sorodnica - Kettejev rojstni kraj na Notranjskem, 5. Kranj - kubanski premier (Fidel) - močvirska ptica, imenovana tudi kljunač, 6. arhitektonsko lepa veža - vrsta žita, krma za konje, 7. dan v tednu - vrsta projekcije - medmet, 8. tuje moško ime - pavliha, tepček (po šaljivem liku v francoski pantomimi) - del strehe, 9. navihanec -cerkveni zbor - italijansko pristanišče v Jadranskem morju, 10. leto-pisec, kronist - sobojevnik, 11. remiju podobna igra s kartami - akterka. NAVPIČNO: A. francoska denarna enota - denar za pet enot, B. nadzornik gozdov - starogrška pesnica, C. domača tovorna žival -prebivalec grškega polotoka, D. nekdanji kraljevi namestnik na Hr- in komandirji. V bolnici je od posledic štirih ran nekoliko shujšal, vendar se mu je zdravje že vrnilo. V bledi obraz se je risala odločnost, ki jo je še poudarila sled krogle, ki mu je presekala brado in se vlekla proti vratu. Ob njem je stal njegov namestnik Karel in beležil. Komandirji so poročali o izidu spopadov, o uspehih in žrtvah in o stanju orožja In municije. Orlovu se je glas tresel, ko je poročal o izgubah, Imel je občutek, da so vse oči uprte vanj. Od Železnikov naprej je bil zelo občutljiv, zato se je samo bal, kaj bo rekel Svarun, ki je bil zanj vse. Svarun na posamezna poročila ni imel pripomb. V težkih situacijah ni imel navade na široko razpravljati. Poslušal je, potem pa odločil z glasom, ki ni poznal ugovora In ne razprave. Sedaj se je obrnil proti reki in pokazal z roko na hribovje v temi in dejal suho: «Te hribe bomo ponoči prešli, v naslednjih dneh pa bomo napadli Nemce z druge strani. Pohod bo dolg in težak. Pripravite ljudi, držite čete skupaj in računajte na to, da nas zgoraj Nemci lahko čakajo, ali pa slede brigadi, da pobijejo zaostale. Porazdelite municijo in pripravite se za odhod, takoj!« «Orlov, s četo v predhodnico do reke, kjer postavi zasede na cesto In naprej kot zaščitnica brigate! Jasno?« ((Razumem, tovariš komandant!« je zavpil Orlov, hvaležen Svarunu, da ga je zavoljo izgub pustil pri miru. Razšli so se k enotam. Svarun pa se je vzpel na konja in odjahal k četi Orlova. Po nekaj urah hoda so se spuščali proti reki. Nad njo so bili hribi tako visoko, da so segala do neba. Slutili so, da bodo še to noč dosegli njihove vrhove, čeprav so bili videti nedosegljivo daleč. Na obeh straneh so postavili zasede in zavarovali prehod brigati čez reko. Dolgo v noč so kolone bredle ledeno vodo. Zadnja je reko prebredla četa Orlova. Keča si je naložil bolnega komisarja na hrbet in zabredla sta v valove. Potem se je medvedje močni Bosanec vrnil in znosil še nekaj ranjencev čez vodo. Kolona je izginila v strmo, temne pobočje. Slaba gozdna pot je bila zasuta s kamenjem. Mokri ljudje so omagovali. V čevljih Je cmokala voda. Vseeno so vlekli naprej In le redko počivali. Borne ostanke moči jim je požirala noč, hlad in strmina, ki se ni ublažila. Ure so minevale in ves čas niso naleteli na noben zaselek. Nihče razen štaba in vodnikov ni imel pojma, kam gredo Samo enolično so se vzpenjali. Imeli so občutek, da lezejo z zavezanimi očmi po stopnicah. Vojko in Travnikarjev sta hodila s Pajkom in ga vsak nekaj časa podpirala. Zdaj je bil ves zgrbljen in še manjši. Ko so prišli tako visoko, da so čez poti legle snežene zaplate, je Pajk omagal. Bledel je, da vidi hiše in odrejal prostor, kamor bo šla njegova četa. Pri prvih hišah pa je zaostal za kolono. V mraku sta Primož in Ana zlezla izpod vej. Primož sl je najprej pretegnil preležane In razbolele ude, potem pa se je razgledal po okolici. Tišina se je blagodejno razlivala med okleščenim drevjem. Nič se ni zganilo. V postojanki so se prižigale prve luči. S ceste je prihajal ropot avtomobilske kolone. Primož je premišljal, ali Je prišlo ojačanje ali bodo zvozili nazaj kolono, ki jih je napadla. Po žarometih je preštel avtomobile In izračunal, da jih je za eno nemško četo. Ko so izginili v naselje, je prijel Ano za roko. «Upam, da sva jo za danes odnesla.« «Toda ostala sva sama.« «Nič ne de, našla jih bova. Obkoljena nisva več In najbolje bo, če greva za njimi.« Obesil je Šarca čez rame tako, da bi lahko streljal stoje ln se s prstom na petelinu napotil skozi goščavje proti grebenu. Namenoma je zavil nekoliko niže in iskal mesto, kjer sta Nemca zaklala ranjenca. Kmalu ga je našel. Truplo je ležalo vznak. Noge so bile skrčene k trebuhu, roke pa ob prsih, kot bi se hotel ubraniti bajoneta. Primož je pokleknil k njemu. V mraku je bil obraz zaklanega bled kot kamen, le široko razprte, oste-klenele oči so se pošastno lesketale. Ano je bilo groza. Prosila je, naj ga pusti. On pa je hotel ugotoviti, kdo je in kaj sta Nemca napravila z njim. Spoznal ga je. Odpel mu je srajco in bluzo, premočeno od krvi. Ker Je bilo pretemno, da bi ^o8l rano, je segel z roko. Truplo je bilo mrzlo in sluzasto. je dve rani, eno ob grodnici, drugo nad srcem. Obrisal s> \ roko ob travo, potem pa še ob hlače in brez besede zaVl (6 strmino, v glavi mu je kljuvala bolečina in v želodcu se dvigala slabost. Ana se ga je prijela za roko in šla je za hi * kot bi sanjala. Prispela sta na senožet, kjer se je umikal V°‘ $ s svojimi. Primož je pomislil, če je Vojko ostal živ in tud* mu je prišlo na misel, če se je kdo od ranjencev skril t» kot oiiadva. Zato sta pregledala čistino in rob gozda na °%j straneh. Našla sta še dve trupli. Toda Vojka ni bilo. V S0^ je Primož obstal in nekaj časa tiho oponašal sovo, da bi zoni nase, če je bilo še kaj živega med drevjem. Mrak P® $ molčal. Prosila ga je, naj gresta čimprej od tega prek*el u, kraja. Ugodil ji je in tipaje sta se vlekla od drevesa k dreVt-ji)' Na vrhu sta zagledala odsev požarov v daljavi ln za njih1' Tji) no ozadje hribov. Potem sta se spet spustila v grapo. V je bilo temno kot v rogu, zato sta napredovala le počasi- v krat sta počivala in prisluškovala. Sla sta čez drn in str® pt iskala poti. Primož je upal, da so se Nemci že umaknili »*' da bodo prespali v zaselkih pod hribi. Preden sta spet „ v hrib, sta zaslišala ropot kamenja in zven udarcev ob K°v ^ Potuhnila sta se za skale in čakala. Ni bilo dolgo, ko sta t slišala govorico In ugotovila, da se vračajo Nemci. metrov pod njima se je utrnila iz teme kolona. Raz go var j a^T se na glas, v temi sta videla ogorke cigaret, zadaj pa so ranjence in mrtve. To sta ugotovila po hoji In ropotu. Za ™ $ je prišla še ena kolona. Ko so odšli, mu je povedala An®> mi so se razgovarjali med seboj, da je to zadnja kolona. Za „ je bil to dragocen podatek. Spustila sta se na pot in rL0jt navkreber. Po hosti ne bi prišla nikamor. Po dobri uri a sta prišla na ravnico In zavila po stezd čez senožeti. Nista še daleč, ko se Je Primož spotaknil ob železno munl^j) škatlo. Sklonil se Je in Jo odprl. V njej so bili trije P0^ ^ deniki nabojev. Z veseljem je takoj premenjal svoj n® m! izpraznjeni pas in vložil polnega, škatlo z naboji pa je sf^jJ0 v nahrbtnik. «Nemcl so jo izgubili, ali pa se je komu ni «u a ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT danes Nedelia, 16. maja 1971 NOGOMET ' A^IATERSKA liga V6,.00 v Križu j j1! '— S. Giovanni AMATERSKA LIGA e2;V T^tu. Sv. Alojzij Mr'a — Primorje B 1 * it * libfl v Como di Rosazzo r,a* Kopriva — Sovodnje Sj°° v Standrežu gv,n"n« - Audax B NArASčAJNIKI Pri^ na Proseku morio — Liberta* TS * * * 0Mi0 ,na Opčinah ""P'3 Greta — Gaja ZORICH, 15. — Tudi Jugoslavija ;e prijavila svojo nogometno reprezentanco za svetovno nogometno prvenstvo. Tekmovanje bo leta 1974 Zahodni Nemčiji. Do sedaj se je prijavilo 41 držav. v Trstu, stadion «1. maj» ~~ Breg 11.45 <6$. v Trstu, Sv. Sergij ^rta» Rocol A — Ves * * * ČETNIKI Prif^ .na Proseku "l0rie — CGS Opčine I0°$a EJemacori v Padričah "lorje — Primorec LIGA ODBOJKA H0JKA PROMOCIJSKA v Padričah 19 - CRDA * * # P0u? na Opčinah Libertas Rocol ,2 v Nabrežini 10 n« v«|0 v Gorici- Ul. XX. sept. * — Dom ♦ ¥ ♦ ENsKA PROMOCIJSKA LIGA Trstu, stadion «1. maj» A — Sokol A v Trstu, Ul. Monte Cengio — Primorec A 10.00 * * * So2 J Nabrežini k°' B — OMA t.??,v Sr. Petru ob Soči ""'doni B — Hrast 10 nn * »• tu* v Sovodnjah v°dnje __ Torrlana pju0 v Trebčah ^orec B — Gaja 1f\ * * * v Trstu, stadion «1. maj* B — Inter A .* * * DE diščib - pristaniščih in na mejnih prehodih VAM NUDI ■ popoln špediterski servis, organizira pn Te po su hozemskih, pomorskih in zračnih pote «r daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah • z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov ■ specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Rijeka 'n Koper ter opravljanje špediterskib uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini Zaupajte vaše blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem servisu **** S to LJUBLJANA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 10 Telefon: Telex: 24 601/607 24 616/619 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel a kategorije z modernim komlortom v strogem oentru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo Narodna restavracija «Klet Slon* s tipično dekoracijo, s sloven-sk1ml m Jugoslovanskimi specia litetami Nočni bar z mednarod nim artističnim programom. Kavarna z godbo, odlična slaščičar na, senčnat vrt. Btstrb Slon z delikateso, ekspresom in snack barom Globtour potovalna agencija Lepo urejeni klubski prostori to banketna dvorana za konferenoe, sprejeme, slavnostna kosila, cocktail parties in razne prireditve. — Menjalnica v hotelu — Sedež sekcije barmanov Jugo slavije. casino ljubljana APERTO DURANTE TUTTO L’AN NO GANZJAHRIG OEOFFNE1 OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L'ANNE ROULEITE - BLACK JACK - CHEM1N DE PEH - TRENTE ET QUARANTE r. 4r— —411^.: - >1, in j0 je pustU,» je razlagal Ani. Malo naprej je brcnil up Praznih tulcev in vedela sta, da gresta po sledovih boja. steza se je vila čez senožeti in skozi pasove gozda. Bila sta th a hi lačna. Primož se je oblizoval s suhim jezikom, Ana je samo prikimavala na vse, kar je govoril in se ga Va],ra za roko. BUžala sta se siju požarov, kjer sta namera-Vedeti od ljudi, kam se je brigada umikala. Iz daljave v‘h n .ala vznemirljivo mukanje živine, ki je tavala po gozdo-4lyj, ritoož je poznal te žalostne glasove, čutilo se je, da so 1 Prestrašene. Ognja se bojijo še iz davnine. In V gozdiču sta zaslišala otroško ihtenje, šla sta za glasom t>0cl 1 streljaja od steze našla triletno deklico, ki je čepela ftevesom in jokala. Ko je zaslišala glasove in zagledala ie rt . Senci, si je z ročicami pokrila obraz in zatulila. Ana jo te |ViSniia v naročje in jo komaj umirila. Z nežnim božanjem We. vmiia deklici zaupljivost. Povedala je, da je od bližnje kaj! Jh da je izgubila punčko. Ana se je z otrokom vred jo-V rj,.k-o so šli proti dogorevajoči domačiji. Nočmk je šumel Js , vejah dreves in prinašal smrad po ožganem mesu, ki Og^ramii potlačeno grozo. To Je bU duh, ki ga je Primož J** najteže prenašal. Iz gozda so se napotili kar čez semo-btn * Prvemu pogorišču. Iz zoglenelih tramov so v temo buh-Plameni. V škrlatnem siju pogorišča so zagledali ljudi. Vsi Pristopali okoli zidov kot pogrebci na pokopališču. Ko se je «tr?°2 utrgal iz teme in so ga zagledali, je pritajen krik kaij u šel od ust do ust. Ljudje so obstali in s strahom ča-Unij’ kai bo- Sele sedaj se je Primož spomnil, da ima nemško 0rmo nemško strojnico. k^’'°ober večer, ljudje,« jih je pozdravil. Ni prebil ledu, s "5ih, m so ga sprejeli, zato je ponovil pozdrav po partizansko: ljtv'rt fašizmu!)) Tudi sedaj mu nihče ni odgovoril, le nezaup-1(00, s° ga gledali, šel je mednje in za njim Ana z otrokom. mlaJša ženska zagledala otroka v Aninem naročju, je *ala, planila k Ani in zagrabila hčerkico. sta?» je dejal osiveli starec, ki je sedel na robu vod- «Iz brigade sva,» jim je pojasnil Primož. «Sem pridi, da te pogledam v oči!» je ukazal starec in Primož ga je brez besede ubogal, šel k njemu in mu stisnil roko. «Poglejta! V nekaj urah smo ostali brez vsega. Z minami so zažigali. Nobenega od vaših ni bilo pri nas,» je dejal starec z žalostjo v očeh. «Ali so te ranili?« se je zagledal v krvavo obvezo na Primoževi glavi. «Tudi mene so.» Dvignil je hlačnico in pokazal. »Zadel me je drobec mine, ko sem odvezoval živino in je bilo že vse v ognju.« Okoli njih se je nabralo nekaj otrok, ki so zvedavo gledali Primoževo strojnico. Primož jim je povedal, kako Je bilo spodaj. Starec pa je dejal s ponosom: «Tudi naš je v hosti. V Vojkovi brigadi je. še predsinočnjim je bil doma. To bo pogledal, kadar pride.« Vzel je pipo v roko, natlačil tobak, Primož pa mu je prižgal z žerjavico njegovega doma. «S takim ognjem pa si še nisem prižigal. Nič ne de. Ne bodo nas pa ne. Glavno, da ostanemo živi. Hosto imam polno in napravili bomo novo hišo.« Globoko vdrte oči so mu kljubovalno zasijale. Beli lasje pa so mu vihrali v vetru. Pokazal je s palico: «Poglejta, to hišo sem zgradil jaz in tudi hlev. Pa dvanajst glav živine smo imeli pred vojno. Zdaj pa smo skoraj ob vse. Dve kravi in junico S6m rešil, drugo pa je zgorelo. Glavno, da bo mleko za otroke. In tudi krompir bo menda ostal v kleti, ker je dovolj globoka. Malo pa nam bodo pomagali ljudje, saj si gremo drug drugemu na roko, ker nihče ne ve, kaj bo z njim jutri. Danes pogori nam, jutri sosedu. Človek sam ne pomeni ničesar. Toliko kakor kaplja na veji.« Od pogorišča je puhtela vročina. Pogrela sta se in posušila. Le žeja v grenkih ustih je bila še večja. Z vedrom vode sta se odžejala. Izvedela sta, da je brigada odšla proti hribom na vzhodu. Ko sta se poslavljala, se je deklica že potolažila, ženska pa se jima ni mogla zahvaliti. Starec je krepko stisnil Primožu roko in oči so se mu orosile, ko je dejal: «Krepko jih bij, sinko! Ne prizanašaj jim, tudi za nas jih bij, ki ne more- mo več, in za tistele,« je pokazal na gručico otrok, ki so se stiskali k ženskam.« Primož je prikimal z odločnim obrazom in z obema rokama stisnil starcu roko s ponosom in hvaležnostjo: «Oče, nisem jim prizanašal in jim ne bom!« Gledali so za njima, dokler ju ni zagrnila tema. Nekaj čez polnoč sta potrkala pri osamljeni hiši, kamor jima je pokazal starec. Odprla jima je priletna žena. Zasmilil se ji je Primož in utrujeno dekle. Zavrela je vsakemu latvico mleka in jima dala po dva krompirja. Več ni imela. Bila je to revna koča in na peči se je drenjala kopica otrok, ki so ju gledali z zvedavimi očmi. Zahvalila sta se in odšla. Zena jima je povedala, da je šla brigada mimo hiše navzdol proti reki. Primož je iz nahrbtnika vzel signalno svetilko, zaplenjeno nemškemu policistu, ki pa je le še medlo gorela. Živa je bila le toliko, da je na križišču posvetil, kam vodi sled mnogih nog in konjskih kopit. In tako ju je sled pripeljala k reki, kjer je izginila na pesknatem produ. Sedla sta pod cesto, vsak na svoj nahrbtnik, da bi se oddahnila in premislila, preden bi prebredla reko. Ana se je naslonila nanj in takoj zaspala. Primož pa je razmišljal o njuni poti za brigado. Pred njegovimi očmi se je k nebu dvigalo temno, neznano hribovje. Težke, vodene megle so spojile vrhove z obzorjem in sedale še niže. Za temi hribi Primož še ni hodil. Strah pred neznano zemljo je podoben strahu pred neznanim sovražnikom. Dvomil je, da bi ujela brigado. Jutri pa lahko naletita na Nemce. Sklenil je, da s to skrbjo ne bo težil Ane, ki je bila do kraja izmučena. Pustil jo je, da je nekaj časa spala, potem jo je prebudil in rekel: »Ana, čez reko morava.« šla sta na prod. Pomočila je roke v vodo in zastokala: «Žge, tako je mrzla.« Reka, narasla od dežja, je drla in se jezno penila. «Prebredel jo bom, potem se vrnem pote in te prenesem,« jo Je opogumil. :n gimi. \ UBEM 'P Velika belgijska ladijska družba, v polnem razvoju, potrebuje takoj palubske in strojne častnike (prve, druge, tretje častni* ke) za motorno ladjo «L0VERVAL», pod belgijsko zastavo (20.000 ton D.W.), ki je trenutno v ladjedelnici v Trstu za običajna letna popravila in ki bo odplula proti koncu maja Nudimo belgijsko delovno pogodbo s privlačnimi dohodki ter naše resno bi zelo znano zavarovanje za primer bolezni in nesreče. Interesenti naj pošljejo popoln življenjepis na naslov: UBEM c/• ELLERMAN * VVILS0N IINES flgency Company Limited Via della Borsa 3 P. 0. Box 1380 34100 TRIESTE (ITALV) Izbrani kandidati bodo mogli takoj podpisati pogodbo in se vkrcati. (To obvestilo velja tudi za ostalo palubsko in strojno osebje). ISTITUT0 Dl CREDITO F0NDIARI0 DELLE VENEZIE USTANOVLJEN LETA 1900 OSREDNJI SEDEŽ V VERONI Področja ravnateljstva v Bellunu, Bocnu, Gorici, Mantovi, Padovi, Pordenonu, Rovigu, Tridentu, Trevisu, Trstu, Vidmu, Benetkah, Veroni, Vicenzi pri zavodih Casse dl Risparmio delle Venezle In pri zavodu Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezle. Dipiuiuimii m., mr**"* rf IrTVii 1 s1 Sp! j j. Zadružna klet v Soave (Verona) - del novogradenj Financiranja iz skladov za Izboljšave v kmetijstvu Zadružna klet v Bartol omeo da Breganze (Vicenza) - del oddelka za staranje vin* Ne zasedanju dne 23. aprila t. I. je občni zbor soudeležencev pod predsedstvom odv. Domenica Mirandole proučil poročilo o poslovnem letu 1970. Preteklo leto — za katerega so sicer značilne finančne težave ter težava, ki so se izražale v zastojih ne gradbenem In kmetijskem področju — je omogočilo sklenitev nadaljnjih 2914 novih pogodb za skupno 49.070.044.192 lir. Nove operacije so bile takole razdeljene: • Oddelek za navadna posojila: 2 412 posojil za 18 920 milijonov lir • Oddelek za kmetijstvo: 468 posojil za 6 062 milijonov lir • Oddelek za javna dela: 34 posojil za 24 088 milijonov lir Zavod, ki je ohranil 5. mesto na državni lestvici, je zaključil poslovno leto s finančnimi operacijami za skupno vrednost ned 336 milijard lir ter z jamstvenimi skladi za 17 184 636 282 lir. Ekonomski račun izkazuje čisti dobiček v znesku 1 068 424 680 lir. PREMOŽENJSKO STANJE NA DAN 1. JANUARJA 1971 Aktiva Pasiva navadna posojila 116 016998 491 obveznice v obtoku 302 386 954 000 kmetijska posojila 43 204 620 031 obveznice pred žrebanjem 5 428 958 000 posojila oddelka za javna dela 177 504 536 456 tekoči račun z državno zakladnico 22 321 963 114 336 726 154 978 dolgovi na tek. rač. in razne postavke 33 450 530 742 363 588 405 856 šestmesečna povračila posojil 19 673 896 760 vrednostni papirji in soudeležbe 3 894 636 472 krediti na tek. računih in razne postavke 20 478 353 928 jamstveni in rezervni skladi 17 184 636 282 380 773 042 138 380 773 042 1 38 razvidnostni računi 140 714 745 241 razvidnostni računi 140 714 745 241 SKUPAJ 521 487 787 379 SKUPAJ 521 487 787 379 UPRAVNI ORGANI Upravni svet Predsednik: odv Domenico Mirandole: podpredsednik: odv, VValter Dolcini; Svetovalci: dr. Antonio Avezzii, odv. prof. Feliciano Benvenuti, dr. Gianfranco Bertani, comm. Fioralpino Chiodi, odv. Giorgio Jaut, dr. Franco Pilla, Nadzorni odbor Predsednik: reg. Giuseppe Mariani; Člana: dr. prof. Alessandro Antonietti, dr. Vincenzo Rodighiero. Generalni f8vn dr. Giovanni