teto XXIV.	Jklif	|	■	f
Naročnina za Jugoslavijo:	M	8L	VI	B	W»	WHk>	B	H	H	T®	B	«Mal^tvo: £)U5KS»
din (za lno- H	H	H	|J|9m	l	BS	H	Gregoričeva ulica 23.'m
nemštvo: 210din),za v«leta	BT	lUir	\HBHf	88WBr	HB	tBSIL	KB ImUm i™	HI	r>'J'ž P* V
60 din, za ■/. leta 45 din. 8P ™	W	*l6®va ^ 31 ■ T«L «-M«
mesečno 15 din. Tedenska _	2°£ P^1 ^r^fn°\7
Časopis za trgovino.	Industrllo
fahztla "** p«“®<leI**< iznuiti trtdo ta ^
Uubllana. petek 31. ianuaria 1941
£*gpamsa P08111 %,C”° Merilu din
1*50
Priznanie zasebni iniciativi
Rod ko se zgodi, toda pred kratkim se je vendarle, zgodilo, da je visok uradnik izrekel priznanje zasebni iniciativi. Ni se to zgodilo v Sloveniji, čeprav je tu ravno zasebna iniciativa silno mnogo storila za gosjKidarski in s tem tudi kulturni ter socialni napredek dežele. Zgodilo se je to v Osijeku na veliki gospodarski konferenci v sejni dvorani Trg. industrijske zbornice. Vse to se je zgodilo sicer že pred 14 dnevi, toda zaradi tega niso takrat izrečene besede nič zgubile na svoji veljavnosti. Zlasti Se, ker jih je izrekel mož, ki je po svoji uradni funkciji legitimiran za takšno priznanje. Bil je to načelnik oddelka *a obrt, industrijo in trgovino banske uprave v Zagrebu dr. La-mer, ki natančno pozna pomen dela gospodarskih stanov in čigar priznanje ima zato že tem bolj trdno veljavo. Dejal pa je:
»Ko vse naokoli po svotu besni katastrofa, ko postaja za gosjio-darsko življenje vsak dan bolj tvegan, bodočnost pa negotova, ko nastajajo vedno večje težave pri nabavi surovin ter vseh drugih gospodarskih potrebščin, potrebnih za razvoj naše industrije in kmetijstva, v takšnih časih je še zlasti naloga pridobitnikov, da ne pazijo ne samo mnogo bolj kakor v normalnih časih ua lastni iuteres, temveč tudi na to, da s privatno iniciativo sodelujejo, da bi bila gospodarsko življenje in nacionalni interes očuvana in da bi se ravno z zasebno iniciativo moglo dati našemu gospodarstvu čim več tega, kar potrebuje.
Vsi mi vemo, da so v teli težkih dneh težkoče vedno večje in baš zato banska oblast ceni in smatra za važno zasebno iniciativo — ker v takšnih časih birokratski aparat sam ne more obvladati vseh tež koč — kakor pa jih morejo podjetnost, iznajdljivost in sposobnost zasebne iniciative.«
To so besede, ki so v čast zasebni iniciativi, a tudi v čast tistemu, ki jih je izrekel, ker kažejo njegovo veliko objektivnost, uvidevnost in tudi pogumno odločnost, da brez ovinka prizna pomembnost zasebne iniciative, pa Čeprav je sam v drugem taboru. Toda superiornost zasebne inicia tivo nad birokratizmom jo tako evidentna, da je res uvideven človek ne more tajiti, kakor tudi no-. ben objektiven gospodarski človek ne taji in noče tajiti, da se tudi v vrstah zasebno iniciativo včasih pokažejo stvari, ki ne morejo ne le vzdržati kritike, temveč zaslužijo tudi kar javno obsodbo.
S tem pa jo tudi že nakazana pot, ki more privesti do zdravega kompromisa, da se ustvarjajoče sile zasebne iniciative zvežejo v skupnem cilju z oblastmi. Zasebni iniciativi se mora dati vsa možnost, da uveljavi svojo iniciativnost, da je motor življenja, naloga oblasti pa naj bo, da ta iniciativnost ne bo nikdar v škodo celote, temveč v njeni službi. Oblast zato za-sobne iniciativo ne sme nikdar °virati, kadar je ta pozitivna, zasebna iniciativa pa mora sodelovati pri prizadevanju oblasti, da se vsako vprašanje reši v čim večjo korist za celoto. Iz tega pa sledi, da bi oblast in zasebna iniciativa ne smela biti dva nasprotna si tabora, temveč dve dopolnjujoči se komponenti, ki naj dasta za celoto čim boljšo in čim
najbolj učinkovito rezultanto. — Ustvarjajoče sodelovanje obeh je zanesljiva podlaga za občni napredek naroda.
Žal pa se ta resnica v vseh njenih konsekvencah ne izprevidi in zato še vedno doživljamo predpise, ki so zgrajeni na podstavi, da se ne sme zasebni iniciativi nič zaupati in da je treba njej kar a priori pripisovati samo zle namene. S tem pa se dejansko onemogoča vsako pozitivno sodelovanje, kar je izkušnja z našimi za-
konskimi predpisi več ko dokazala. Vsa neprijetna razočaranja bi nam bila prihranjena, če bi se izdali vsi tl predpisi v sodelovanju z gospodarskimi ljudmi, ker bi v tem primeru dosegli namen teh predpisov, no da bi škodovali gospodarstvu. To bi vendar moral biti glavni namen vseh predpisov, da zagotove celoti to, kar ona neob-hodno potrebuje, da pa pri tem čim bolj tudi upoštevajo interese zasebne iniciative.
Na tej podlagi so gospodarski
stanovi bili vedno pripravljeni k sodelovanju in če do tega sodelovanja ni prišlo, je krivda le na onih, ki niso v zadostni mori cenili pomena zasebno iniciative, ki se niso povzpeli do stališča, kakor ga je priznal načelnik dr. La-mer. Iznajdljivosti, podjetnosti in sposobnosti zasebne iniciative birokratizem nikdar ne more nadomestiti, zato je naj tudi ne ovira, temveč s priznanjem njenih prednosti pridobi za sodelovanje. V tem je pot k boljši bodočnosti naroda.
Favoriziranje zadrug povzroča nered v aprovizaciii
1. september 1939. mora veliatl za vse
Nedvomno jo, da so nastale vse sodanjo težavo v aprovizaciji zaradi vojne. ’ Co te ne bi bilo, ne bi bilo tudi nobenega pomanjkanja blaga, ker bi. bil uvoz še nadalje mogoč in ker tudi potrošnja doma no bi bila. niti primeroma tako velika, kako? jo danes. Ce no bi bilo vojno, tudi ne bi bilo vojno psihoze, ne bi bilo kupičenja blaga, ne bi bilo vseh teh neprijetnosti, ki so ua vse zadnje oblasti primorale do tega, da izdajo tudi krušne karto. Z vojno so nastale izredne razmere in zaradi nje je zadostna aprovizacija prebivalstva v nevarnosti.
Ce se hoče zagotoviti zadostna preskrba prebivalstva z živili in drugim blagom, potem je pač treba gledati na to, da se razdele raz[>oložljive količine blaga med prebivalstvo tako, da je zagotovljena preskrba vsega prebivalstva. Ne gre, da bi se vsakemu prebivalcu dala popolnoma enaka količina, kajti niso potrebe vseh enake. Kmetovalec, ki sam prideluje žito in ga celo prodaja, pač ne potrebuje še moke. Ravno tako b> bilo nepravilno, če bi se dajala moka onemu, ki si je naku-pičil deset in več vreč moke, kajti če bi se dajala moka tem, bi je dobili manj oni, ki jo nujno potrebujejo. Zato se mora pravilno ugotoviti, koliko kdo blaga potrebuje in zato je zbrala oblast vse mogoče podatke, da je ugotovila, koliko se je blaga trošilo v normalnih časih. Na podlagi teh podatkov pa je razdelila razpoložljive količine blaga tako, da je oskrbu vsega prebivalstva zagotovljena do prihodnje žetve.
Jasno jo tudi to, da oblast čez noč ni mogla postaviti tako velikanskega aparata, da bi sama razdeljevala blago posameznim ljudem, temveč se je morala poslu žiti, če je botela, da začne vsa aprovizacijska akcija sploh delovati, obstoječih razdeljevalnih aparatov, to je trgovcev, zadrug, kon-sumov podjetij itd. Pri enem teh podjetij je dobival vsak prebivalec potrebno blago in zato je vsa preskrba prebivalstva zagotovljena, Če imajo vsa podjetja ono količino blaga, ki jo potrebujejo za svoje odjemalce.
Oblast jo zato odredila, da se razdeli blago mod trgovce, zadruge itd. na i>odlagi njih potreb v normalnih časih, ko se blago še ni kupičilo. Oblast je v ta namen morala določiti neki datum, ki velja za ugotovitev potreb posameznih razdeljevalnih podjetij. Naravno je, da je določila oblast kot ta dan 1. september 1939., ker ta dan se je pričela vojna, ta dan je bilo normalnih časov konec.
Zato je oblast določila, da se razdeljuje blago med trgovce, zadruge, konsume, ustanove, podjetja itd. na podlagi količin, ki so jih ti potrebovali pred 1. septembrom 1939 za svoje odjemalco.
Jasno je, da mora sedaj ta datum tudi veljati ta vse, ker mora sieer pasti vsa aprovizacija v nered. Ni mogoče nobeno zadovoljivo razdeljevanje blagu, Če bi se enemu odmerjale razpoložljive količine z ozirom na to, koliko tega blaga je potreboval 1. 1939., drugemu pa po tem, koliko ga je potreboval L 1940. ali koliko ga bi mogel potrebovati sedaj. Kadar blaga primaujKuje,. kakor je to sedaj, takrat bi ga vsak vzel več, kakor ga je potreboval v normalnih časih, Co bi se to dopuščalo, bi nekateri delali mastne kupčije, drugi pa bi bili ob vso eksistenco. A ne samo tol Celi sloji prebivalstva bi mogli ostati tudi brez hrane.
Zato se pravi onemogočati pravilno razdeljevanje blaga, če se vsi oni, ki razdeljujejo blago, no ravnajo strogo po .iatuinu 1. septembra 1939.
Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila, da nekateri občinski prehranjevalni uradi tako ne delajo in da so za potrošnjo v letu 1939 niti ne menijo. Nekateri mislijo, da je sedaj prijel čas, da se izigravajo vsi aprovizacijski predpisi in da se morejo sedaj favorizirati zadruge na škodo trgovcev.
Tako dodeljujejo trgovcem čisto neznatne količine blaga, zadrugam pa, ki jih 1. septembra 1989 še niti bilo ni, pa po cole vagone blaga.
Dogodi se celo to, da trgovci, ki s tovornimi listi dokažejo, koliko blaga so prejeli L 1939., ne morejo sedaj dobiti niti polovico to količine, dočim dobi zadruga, ki je 1. 1939. sploh bilo ni, mnogo več ko dotičol trgovci.
Tudi razne centrale za razdeljevanje blaga v Beogradu greše proli izdanim predpisom in zato je bilo tudi proti njih dolu vse jioluo pritožb.
Vse Ja pritožbe so zelo upravičene in v interesu oblasti je, da le pritožbe v polnem obsegu upoštevajo. Kajti vsa aprovizacijska akcija oblasti moru pasti v vodo, če bo smel kak urad po svoje tolmačiti ali celo izigravati izdane predpise. In grdo izigra vanjo izdanih predpisov je, Če ne velja 1. september 1939 za prav vse kot odločilni datum za dodeljevanje razpoložljivega blaga.
Zato se mora v interesu pravilne oskrbe prebivalstva z vso rigoroznostjo zahtevati, da vsi občinski preskrbovalni uradi brez izjeme dodeljujejo blago tako, kakor je predpisano in da je v tem oziru zanje odločilen edinole 1. september 1939. Ta je uradno kot tak določen in zato mora veljati za vse — ali pa se mora začeti nered v aprovizaciji na vsej črti.
Redna letna skupščina Združenja trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica
bo v nedeljo dne 9. februarja ob 2. uri pop. v gostilni Ivana Valim d iv v Slovenski Bistrici.
D u ev n i re d :
1. Otvoritev skupščine In poročilo1 predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nudzorstva.
. Proračun za leto 1941.
. Samostojni predlogi.
Uvedba nedeljskega počitka V. trgovuciti obratovalnicah, i. Slučajnosti.
Vso p. n. člane pozivamo, da 9e skupščine zanesljivo udeleže. Izostanek se mora predhodno o-pravičitL Skupščina jo sklepčna, če je ob času sklicanja navzoča najmanj ona tretjina članov. Eno uro pozneje je sklepčna ne glede na število udeležencev.
V**	>
Samostojni predlogi članov so morajo prijaviti upravi združenja najkasneje do 0. februarja t, I.,
ker so sicer v smislu Čl. 378 žajr. o obrtih ne bi mogli obravnavati.
Zaključni računi za L 1940 in zapisnik zadnje skupščine so v tajništvu združenja dnevno od 10. do 12. ure na vpogled.
Združenje trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica.
Kac Franjo L r., Lorber Fr. 1. r.,
predsednik.	tajnik.
Naša	trgovinska
v I. 1940. aktivna za 661,7, I. 1939. pa za 763,8 miliiona din
Objavljeni so bili podatki o našem uvozu in izvozu v decembru.
Po teh uradnih podatkih smo v decembru izvozili 197.349 ton blaga v vrednosti 611,4 milijona din. Lani v decembru pa smo izvozili 395.793 ton blaga v vrednosti 728,4 milijona din. V primeri z lanskim decembrom je torej naš izvoz padel za 198.444 ton ali za 5014%, po vrednosti pa za 117 milijonov din ali le za 16 06%. To dakazuje, da so se cene našega izvoznega blaga v splošnem izboljšale.
Uvozili pa smo v decembru 1940 74.594 ton blaga za 578,7 milijona din, lani pa 79.384 ton blaga za 400,0 milijona din. Po količini je padel naš uvoz za 4790 ton ali za 613%, po vrednosti pa se je povečal za 178,7 milijona din ali za 44'67%, kar dokazuje, da se je uvozno blago bolj podražilo ko Izvozno. Pri tem pa bo
zvišani tečaj marke učinkoval v polnem obsegu šele letošnje leto.
V vsem letu 1940. smo izvozil 3,254.719 ton blaga v vrednosti 6.680 milijonov din, v L 1939. pa 3,464.135 ton v vrednosti 5.521,0 milijonov din
Naš izvoz se je torej lani po ko ličini zmanjšal za 209.416 ton ali za 605%, po vrednosti pa se jc zvišal za 1159 milijonov din ali
za 20'
Naš uvoz v 1. 1940. je znašal 1,262.877 ton v vrednosti 6.018 mi lijona din, 1. 1939. pa 1,126.393 ton v vrednosti 4.757 milijonov din,
Uvoz sc jo torej po količini po večal za 136.484 ton ali za 12'12% po vrednosti pa za 1261 milijonov din ali za 2651%.
Trgovinski saldo je bil v decem bru aktiven za 32,7 milijona din, v decembru 1939. pa za 328,4 m lijona din,
Trgovinski saldo za vso leto
1940. je bil aktiven za 661,7 milijona din, dočim v 1. 1939. za 768,8 milijona din.
Po količini je obseg naše zunanje trgovine padel za 73.418 ton ali za 1'02%, po vrednosti pa se je povečal za 2.420 milijonov din ali za 23'5%. Previšek gre torej izključno v korist podražitve blaga.
Za normalizacijo domači! proizvodov
Predsednik Jugoslovanskega na rodnega odbora za normalizaciji prof. inž. Pavle Vasic je izjavi dopisniku »Jug. Kurirja«, da s bodo v najkrajšem času imenoval strokovne komisije za izdelav norm za posamezne predmete i posamezne skupine predmetov. T komisije se že sestavljajo. Član teh komisij bodo priznani stroko\ njaki iz drž. uprave ter iz gospe darstva. Definitivno pa se bodo t komisije konstituirale na seji ii vršnega odbora, ki bo 3. februarji Načrt normalizacije, kakor ga j sestavil odbor, ima naslednjo skl pine: zakovice, vijake, terminoh gijo, decimalno klasifikacijo, ti bele preračunavanja, velikosti, ed nico, črtežo, kakovost in preizkui njo snovi, kovine, gradbeni mi terial, preizkušnjo kotlov in snoi za kotle, obračunavanje gradbeni del, cevi in dele litega železa, ž< lezo in jeklo, normalne prečniki normalne številke, zrakoplovstv« avtomobilizem, zlitine, medenin usnje, varjenje, elektrotehnika, g; silski material, kavčuk in kavči kasti material, nomenklaturne sin bole, metode preizkuševanja v k miji, derivate nafte itd. Za vsal teh skupin se bo po možnos ustanovila posebna komisija.
Citajte »Trgovski listni
Trgovci v
Seia glavnega
obrambi tvoiili pravic
odbora Zveze trgovskih združeni
skih načelstev so bile ▼ odmeri brutozaslužka 100 odstotne, pa tudi do 150 odstotne razlike za isto vrsto blaga.
Zv«za se je več mesecev trudila, da je referent za kontrolo cen končno izdal odločbo, s katero se izenačujejo maksimalni kosmati zaslužki v dravski banovini. S to odločbo so vsaj najhujše stvari popravljene — čeprav odobreni kosmati zaslužki v celoti če ne morejo zadovoljevati.
Mnogo opravila so dali Zvezi tudi posamezni predmeti, tako zlasti riž, olje, sol, petrolej, mast in milo, da ne govorim o pšenični in koruzni moki.
Razdeljevanje moko po Prevodu e povzročilo mnogo pritožb, ker so se pri
razdeljevanju favorizirale zadruge.
Slične pritožbe je prejela Zveza zaradi dodeljevanja olja, riža in sladkorja. Zadruge, ki so prej delale v obsegu navadnega detajlnega trgovca, so čez noč postale obrati na debelo, ki so prejemali vagonske količine blaga. Medtem ko je za trgovce veljal'kot merilo obseg nakupa pred 1. s6ptembrom 1939, katero predpisuje uredba o ureditvi blagovne prodaje, se pri zadrugah tega merila ni upoštevalo. Zveza je po trgovcih, ki so člani sosveta Prevoda, in pismeno opetovano opozarjala na te nepravilnosti ter zahtevala, da se pravično postopa. Prejela je zagotovilo, da se slične stvari ne bodo več dogajale.	‘
Kako neupravičeno je bilo for-siranje zadrug in raznih potrošniških ustanov pri gospodarskih podjetjih z zalaganjem blaga, je pokazal zadnji čas, ko so se prav pri teh ustanovah pripetili prvi večji neredi v aprovizaciji. Članstvo nabavljalnih zadrug predstavlja razmoroma zelo skromen odstotek vseh potrošnikov ter mora čezmerno zalaganje zadrug in njih članstva, na drugi strani pa pri-krajšavanje trgovin in s tem njih od jemalcev* roditi težak nered in kaos v aprovizadji, pa tudi razburjenj« in nejevoljo večine potrošnikov.
Zveza je nastopila
proti ustanavljanju potrošniških zajednic
pri gospodarskih podjetjih, ker je za razdelitev blaga na potrošnike že trgovin in zadrug preveč. Nasvetovala pa je vsem združenjem, da trgovci po vseli svojih močeh sodelujejo pri aprovizaciji prebivalstva, tako pri sreskib prehra-jevalnih odborih kot pri občinskih prehranjevalnih uradih.
V zvezi s kontrolo cen, zalog, prehrane iu zunanje trgovine je Zveza dala posameznim združenjem in Članom številna pojasnila, navodila in nasvete ter izvršila mnogo pismenih in ustnih posredovanj.
Vprašanje minimalnih plač
Omeniti moram nadalje, da je bila 17. oktobra 1940 objavljena banova naredba o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje, katera je pri višini minimalne mezde deloma upoštevala predloge, ki jih je na-
Zveza je pa ponovno opozorila vsa združenja, naj apelirajo na svoje članstvo, da prizna nameščenstvu primerne draginjske doklade po lestvici naredbe bana banovine Hrvatske.
Osrednji lesni odsek
se je v tem času v sklopu Stalne delegacije boril za pravico svojih članov-izvoznikov lesa. Direkcija za zunanjo trgovino je objavila riaredbo, s katero je prišel ves izvoz lesa pod kontrolo. Predvidela je v naredbi, da more tudi sama trgovati. Dalje je pripravila načrt naredbe, po kateri bi se morali izvozniki lesa registrirati. Registrirati bi se smel pa le tisti izvoznik lesa, ki je v enem izmed zadnjih treh let izvozil 2000 m8 lesa in ki bi plačal kavcijo 50.000 dim To so bili zlasti za našo skromno, a vendar solidno slovensko lesno trgovino, povsem nemogoči pogoji ter smo proti njim ostro nastopili. Po mnogih sejah v Beogradu je Stalni delegaciji končno uspelo, da se je kontrola izvoza lesa omejila Je na nekaj vrst lesa in da se registrira za izvoznika lesa vsak, ki ima obrtno pooblastilo za proizvodnjo ali trgovino lesa, in brez kavcije. Sedaj morda registracije niti ne bo treba.
Osrednji lesni odsek ima s pojasnili raznih predpisov o izvozu lesa mnogo posla; v zadnjem času je izvoznike lesa eže organiziral in jih — preko 200 — obvešča o vseh važnejših zadevah neposredno z okrožircami in po sTrgov-skem listu«. Pričakovati je, da bo v kratkem času prišlo do maksimiranja cen nekaterih vrst gradbenega lesa.
Osrednji odsek trgovcev s te!'0':imi gorivi
skuša razširiti svojo borbo proti kartelu tudi na območja drugih Zvez trgovskih združenj. Vsem Zvezam in Zbornicam v državi je poslal ponatis dr. Pustiškovega referata »Tekoča goriva in naša gospodarska osamosvojitev« in je prejel zagotovila teh ustanov, da bodo začele borbe proti kartelu. Osrednji odsek namerava ponatis referata razpečati med vse avtomobiliste v dravski banovini, tako da bodo tudi ti izčrjmo poučeni o vprašanju bencinske mešanice in nafte.
Delo drugih sekcij
Sekcija drogistov pri naši zvezi ponovno skuša doseči izdajo pravilnika, katere predmete smejo drogerije prodajati, da ne bodo odvisni od lekarnarjev.
Osrednji odsek veletrgovcev c manufakturo se je ustanovil zaradi skupnega vlaganja prijav za odobritev cen. Na intervencijo Zveze je bil zvišan kosmati za služek pri prodaji kontroliranega manufakturnega blaga na debelo.
Dne 16. novembra se je ustanovil Osrednji odsek veletrgovcev z živili. Potrebo za ustanovitev je povzročilo pomanjkanje moke in zapostavljanje veletrgovine pri dodelitvi blaga, ki ga je začelo pri-. manjkovati. Poleg številnih manj-j ših intervencij, tako na primer zaradi brutozaslužka pri masti
V četrtek dopoldne je bila v (Ljubljani seja glavnega odbora Zveze trg. združenj. Seja je bila *elo dobro obiskana, kar je tudi naravno, ker je trgovstvo skoraj nenehoma v alarmu zaradi vedno novih predpisov, od katerih mnogi naravnost ogrožajo obstoj trgovcev. Zlasti mnoge težave pa je povzročila prehranjevalna akcija, ker posebno na deželi nekateri lokalni faktorji vseh izdanih predpisov niso prav razumeli, nekateri pa celo mislili, da je prišel sedaj čas, da se more prehranjevalna akcija zlorabiti tudi za nekatere druge namene. Tako so mnogi skušali aprovizacijsko akcijo izkoristiti za Čim močnejšo propagando v korist zadrug in na škodo trgovcev. Trgovcem so kratkomalo jemali količine blaga, ki bi jih morali dobiti ter jih nakazovali zadrugam, da bi na ta način trgovci ostali brez blaga in na vse zadnje morali še pri zadrugah jemati blago. Jasno je, da je takšno postopanje absolutno nedopustno in da so morali trgovci proti njemu ostro nastopiti.
Pripomniti pa je treba tu, da v večjih krajih takšnih primerov zlorabljanja aprovizacijske akcije ni bilo mnogo in da se je zlasti v Ljubljani Izvedla preskrbovalna
Zadnja seja glavnega odbora je bila 15. oktobra preteklega leta. Od takrat pa do danes, v tem zelo kratkem razdobju, je bilo objavljenih okrog 50 uredb, odločb, pravilnikov itd., ki se tičejo kontrole cen, kontrole zalog, prometa, ureditve razdeljevanja hrane in kontrole izvoza ter uvoza blaga. Ti predpisi so veljavni za vso državo, izvzemši banovino Hrvatsko, katera pa jih je večinoma tudi prevzela. Razen tega je izdal še ban dravsko banovine v tem ra dobju nad 10 odločb, ki se nanašajo na vprašanje prehrane in kontrole cen. Če upoštevamo, da so bile izdane še številne uredbe • spremembah davčnih zakonov in uredb, s katerimi je tudi trgovina prizadela — pomislimo samo na zvišanje trošarine, splošnega davka na poslovni promet in luksuznega davka — potem upravičeno trdimo, da je gospodarstvo, zlasti še trgovina, v tej povodnji predpisov t neverjetno težkem položaju.
Preobilica predpisov
Ko se trgovec bori s pomanjkanjem blaga ter s pomanjkanjem kapitala za nabavo vedno dražjega blaga, mora pri vsem tem še paziti na množico formalnih predpisov, če noče biti kaznovan, čeprav jo nemogoče, da bi vso te predpise poznal. Mnogi novi predpisi mu pa ne povzročajo samo formalnih težkoč, marveč mu že resno ogrožajo tudi njegov obstoj, to so zlasti predpisi o maksimalnih bruto-zaslužkih in o maksimalnih cenah. Znani so primeri, ko so trgovci kupili moko od občinskih prehranjevalnih uradov po din 9"20, a bi jo po zakonitem predpisu morali pod kaznijo prodajati po din 9"—. Najmanjši bruto - režijski stroški trgovine na drobno znašajo vsaj 15% vsega prometa. Na ugovor trgovca, da pri 15 % režijskih stroškov ne more iziti z 10% odobrenim bru-to-zaslužkom, ga potolažijo, da bo pa drugod več dobil, čeprav je vsakomur znano, da tvorijo moka, sladkor, mast, sol in slično blago, za katero je odrejen le do 10% kosmati zaslužek, večji del prometa.
Ker se zaradi zvišanja davčnih in socialnih dajatev, zaradi dražjega blaga in zaradi pomanjkanja
akcija v lepem sodelovanju 8 trgovci in je zato tudi tu potekla in še poteka najbolj gladko, čeprav je tu največja in s tem tudi najtežavnejša.
O vsem tem je seja glavnega
odbora razpravljala obširno in temeljito. Podanih je bilo vse polno konkretnih primerov napačnega postopanja nekaterih aprovizacij-skih uradov.
Drugo veliko vprašanje, ki ga je obravnavala seja, je bila ustanovitev obrtne zbornice v Ljubljani in sprememba skupne zbornice v ločeno. O tem pa poročamo podrobneje na drugem mestu. Pripomnimo le, da se ni nikjer pokazalo, da bi bila skupna zbornica slovenskemu gospodarstvu v škodo, da pa seveda nb more biti skupna zbornica kriva, če so nastale v obrtnem odseku nezdrave razmere.
Sejo glavnega odbora Zveze trgovskih združenj je otvoril malo po 10. uri predsednik Stane Vidmar, pozdravil vse člane In ugotovil, da je seja sklepčna, ker je na seji zastopanih 24 združenj. Združenji v Ljutomeru in Dolnji Lendavi sta se opravičili. Nato je podal svoje predsedniško poročilo:
blaga režijski stroški večajo, na drugi strani pa bruto - zaslužek manjša, je jasno, da
naša trgovina izgublja na kapitalu,
kar more povzročiti še težke posledice za preskrbo prebivalstva.
Zelo nevaren razvoj naše male, kapitalno šibke trgovine je tudi način ustanavljanja zajednic izvoznikov in uvoznikov po Direkciji za zunanjo trgovino. Iz finančnih razlogov predpisuje Direkcija za vsakega registriranega izvoznika ali uvoznika visoko kavcije, ki jih naši trgovci večinoma ne zmorejo; še bolj nevarno je to, da nekatere teh uredb dopuščajo za izvoznike ali uvoznike samo podjetja, ki so prejšnja leta uvozila ali izvozila določeno, za naše razmere precej visoko količino blaga. Ti predpisi podpirajo velekapital in tlačijo našo narodno trgovino, ki je šele v razvoju.
Ti pojavi so povzročili, da so se trgovci tesneje oklenili svojih organizacij ter da pri njih iščejo zaščite in pomoči.
Uspešno delo Zveze
Naša Z'~za skuša storiti vse, kar more, da zaščiti svoje članstvo, da pomore trgovini v dravski banovini. Posli Zveze so tako narasli, da jih more nradništvo Zveze izvrševati le še s skrajno marljivostjo in požrtvovalnostjo. Samo v času od zadnje seje glavnega odbora so se pri Zvezi ustanovili trije novi osrednji odseki, in sicer: Osrednji odsek veletrgovcev z manufakturo, Osrednji odsek veletrgovcev z živili iu Osrednji odsek trgovcev s surovimi kožami. Zveza ima sedaj žo vsega sedem osrednjih odsekov. Ko začuti kaka stroka, da ji preti nevarnost, se želi močneje in tesneje organizirati, da se laglje postavi v bran.
Zveza sama si je v tem času najbolj prizadevala doseči zadosten brutozaslužek za prodajo blaga na drobno. Po prvotnem navodilu Urada za kontrolo cen v Beogradu so brutozaslužek v trgovini na drobno določala posamezna sre-ska načelstva. Zaradi nepoznanja predmeta ter pod vplivom članov-potrošnikov je bil v nekaterih srezih določen popolnoma nemogoč brutozaslužek. Med odločbami sre-
vedla Zveza v svoji predstavki v tej stvari.
Na predlog namešeenskih organizacij, da se priznajo zasebnim nameščencem obvezne draginjske doklade, so bile sklicane za 11. november, 18. december in 8. januar poravnalne razprave, katerih se je udeležila tudi Zveza. Poravnalne razprave so se končale brezuspešno, ker delodajalske organizacije niso upravičene, da sklepajo za svoje članstvo kolektivne pogodbe.
olju, bučnem olju, rizu, zaradi razdelitve sladkorja, je treba zlasti omeniti, da so pokazali naši veletrgovci polno pripravljenost, da prevzamejo dobavo 300 vagonov koruze mesečno za Slovenijo. Dali bi v ta namen svoje nameščence, katere bi poslali v Vojvodino, najeli tam primerne sušilr nice itd. Prijavili so takoj dovolj-no količino kapitala la ta posel. Zal se je izkazalo, da poziv, ki je bil veletrgovcem dan, ni bil popolnoma resno mišljen. Sedaj je zaradi ukinitve proste prodaje ter nakupa koruze samo po Pri-
zadu prišlo do velikega pomanjkanja koruze v Sloveniji. Na našo brzojavko o tej stvari nam je ministrstvo prehrane brzojavilo, naj se glede nakupa koruze dogovorimo s Prevodom, kar si tolmačimo tako, da bo nakup koruzo zopet prost. Podpredsednik tega odseka g. Smrkolj je v tej stvari v stalnem stiku s Prevodom.
Najmlajši je Osrednji odsek trgovcev s surovimi kožami, katerega smo ustanovili v prejšnjem mesecu. Cene surovim kožam so bile z uredbo maksimirane. Ker e bila tržna cena prej mnogo viš-a in ker pri sedanjem stanju ni mogoče izvajati uspešne kontroie nad prodajnimi cenami surovih kož, je prišlo do tega, da trgovci s surovimi kožami in usnjarji ne dobe skoro nobene kože več, pač pa se kože izvažajo v banovino Hrvatsko in se tihotapijo v Italijo. Ker je v dravski banovini 65% usnjarske industrije in obrti vso države in je dravska banovina navezana na uvoz kož, more trajanje današnjega stanja povzročiti pravo katastrofo v preskrbi z usnjenimi izdelki, zlasti z obutvijo. Mnogi usnjarski obrati bi morali skrčiti ali ustaviti obratovanje, trgovci s surovimi kožami pa likvidirati.
Da se to stanje popravi, je Osrednji odsek že v decembru izdelal osnutek odločbe • prometu 8 surovimi kožami, ki predvideva ukinitev svobodnega prometa a kožami in oddajo kože od proizvajalca na določenega trgovca in od tega zopet na določeno usnjarsko industrijo ali obrt. Osnutek je poslal odsek referatu za kontrolo cen, ki je osnutek v načelu usvojil in ga predložil v rešitev v Beograd. Tu je stvar zastala ter smo v Beogradu osebno intervenirali pri vseh pristojnih mestih, toda kljub obljubam odločbe še ni, stanje je pa vsak dan hujše. Zaradi tega je odsek sporazumno z Zvezo industrijcev sestavil spomenico na bana, ki jo je banu predložila Zveza industrijcev, s prošnjo, da zadevo uredi ban sam za dravsko banovino. (Spomenico je »Trgovski list« že objavil v celoti.)
To bi bilo v glavnih obrisih naje delo od zadnje seje.
Omenim naj še, da namerava tajnik g. dr. Pustišek prirediti knjigo, ki bo vsebovala vse uredbe, odločbe, pravilnike, navodila in tolmačenja glede kontrole cen, zalog, prehrane, prometa, izvoza in nvoza. Knjigo bo založila <tve-za, to pa samo, če bo dovoljno šte-\ilo prednaročil. Obrazee za prednaročila smo razposlali združenjem 28. decembra.
Predsednik Vidmar je nato poročal
o nabiralni akciji za obmejne šole
Letos »e ta akcija ni mogla izvesti v onem obsegu ko lani, ker je bilo trgovstvo zelo angažirano v mnogih krajih pri delu za zimsko poinoč, za katero je darovalo zelo znatne zneske. Mnogi trgovci so darovali tudi za nabiralno akcijo Ciril Metodove družbe. Navzlic temu pa je bil uspeh tudi letošnje, le v manjšem obsegu prirejene akcije, zadovoljiv. V denarju se je zbralo nad 53.000 din, z darovi v blagu pa je dala vsa nabiralna ak-cija 55.060 din našim obmejnim šolam. Znova je s tem dokazano, kako visoko pojmuje slovenski trgovec svojo narodno dolžnost.
Predsednik Vidmar je nato poročal še
o obrambnem skladu
Njegovo poročilo o zbranih prispevkih ter o uspešnem delu so sprejeli zborovalci z zadoščenjem, hkrati pa stavili tudi več predlogov, kako bi se mogla zbrati še nova sredstva. Na vsak način se je izkazalo, da je bila ustanovitev obrambnega sklada nnjno potrebna in samo obžalovati je treba, Ja ni bil ustanovljen že prej.
Dodatno k predsedniškemu poročilu je na kratko poročal g. Albin Smrkolj o delu zaradi ureditve plač zasebnih nameščencev. V po-
Poroiiio predsednika
Vidmarja
jročtlu se to delo omenja te na kratko, bilo pa je zelo težko in Itudi odgovorno. Položaj delodajal-«ev je bil zelo težaven in zasluga
dr. Pleofta je, da »o 3« morali argumenti delodajalcev upoštevati. Bodi zato izročena dr. Plessu naša zahvala. (Odobravanje.)
Debata o aprovizaciiski akciii
Zelo stvarna in temeljita debata se je razvila zaradi aprovizacijske akcije. Konstatirale so se razne nekorektnosti, zlasti pa se je obsojalo popolnoma neupravičeno favoriziranje nekaterih zadrug.
Tako se je dogodilo v laškem okraju, da se je v zvezi z aprovi-zacijsko akcijo naravnost hujskal« proti trgovcem in agitiralo pri kmetskem prebivalstvu, da vse kupuje v nabavljalni zadrugi, pri kateri da dobi vse ceneje in bolje.
Zadrugam, tudi takšnim, ki jih
1.	septembra 1939. niti še bilo ni, so se dobavljale večje količine ko trgovcem.
Napačno pa se je razdeljeval tudi sladkor, riž in drugi predmeti.
Da se vse te zlorabe in napake odpravijo, je nujno potrebno, da vsak trgovec vsak tak primer javi Zvezi in d* navede vse potrebne
konkretne podatke. Le v tem primeru bo mogla Zveza v resnici uspešno braniti interese trgovcev.
Nekateri govorniki so tudi opozarjali na nujnost, da trgovci tudi sami gledajo na to, da bodo čim bolj sodelovali pri delu občinskih preskrbovalnih uradov. V interesu trgovcev je, če so pri tem čim bolj požrtvovalni.
Vsa debata, v katero so posegli skoraj vsi člani glavnega odbora, je dokazala, da je slovensko trgovstvo tudi v tem vprašanju popolnoma enotno in da je slej ko prej pripravljeno nuditi vso svojo pomoč, da bo uspeh aprovizacijske akcije čim popolnejši. Na oblasteh pa je, da dobro izkoristijo to požrtvovalno pripravljenost trgovcev in s tem zagotove uspeh aproviza-cijski akciji.
Sledilo je poročilo o spremembah pri zbornici.
Zveza predlaga za predsednika Staneta Vidmaria
Glavni odbor Zveze je razpravljal nato o uredbi o osnovanju obrtne zbornice in spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah.
Člen 3. te uredbe predvideva, da bo minister trgovine in industrije v roku 15 dni od objave uredbe (to je do 12. februarja) imenoval predsednika, podpredsednika in svetnike začasnih svetov trgovin-sko-industrijske zbornice v Ljubljani in obrtne zbornice v Ljubljani.
Zveza je takoj po zaznanju uredbe zaprosila ministra za trgovino in industrijo, da imenuje zbornične svetnike za trgovski odsek na predlog Zveze, ker je Zveza kot stanovska organizacija vsega slo-v*-nsk<-Ka trgovstva edina upravičita staviti ta predlog. Zveza je opozorila na to svojo pravico tudi pomočnika ministra za trgovino in industrijo g. dr. Savo Obradovica in bana dravske banovine g. Marka Natlačena ter ju zaprosila za posredovanje pri ministru za trgovino in industrijo. Za posredovanje je naprosila tudi predsednika Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj g. Nedeljka Savica,
Glavni odbor Zveze je gornje ukrepe odobril in sklenil, da Zve-
za zahteva, da se čimprej izvedejo volitve v trgovinsko in industrijsko zbornico, ter ugotovil, da je za postavitev kandidatne liste za trgovski odsek pristojna edino Zveza kot stanovska organizacija vsega trgovstva v Sloveniji.
Če sedaj nikakor ni mogoče izvesti volitev v Zbornico, predlaga glavni odbor, naj se imenujejo predsednik in en podpredsednik iz vrst trgovcev ter zbornični svetniki trgovskega odseka na predlog Zveze.
Glavni odbor je nato soglasno sestavil predlog za imenovanje zborničnega sveta za trgovski odsek. Zveza bo predložila ministru za trgovino in industrijo tale predlog:
Za predsednika Zbornice g. Staneta Vidmarja, predsednika Zveze trgovskih združenj, ki je obenem industrialec in trgovec, s čimer bo gotovo ustreženo tako industriji kot trgovini,
za podpredsednika Zbornice g. Albina Smrkolja, bivšega predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOl, veletrgovca z deželnimi pridelki,
za zbornične svetnike trgovskega odseka pa z malenkostnimi iz-premembami dosedanje zbornične svetnike in namestnike.
Uredba o ustanovitvi obrtne zbornice
Ker je bilo prvotno besedilo uredbe, ki je bilo objavljeno v našem listu, spremenjeno, objavljamo sedaj besedilo uredbe, kakor je bilo objavljeno v »Službenih no-vinah« r. dne 28. januarja in ki se glasi:
>Na podlagi čl. 1. uredbe o spremembi veljavnih predpisov in izdaji novih je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal naslednjo ured-_° ustanovitvi obrtne zbornice T Jubljani ter o spremembi in po m vi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah.
Cl. 1. — Za zastopanje, zaščito in pospeševanje gospodarskih interesov v zvezi z obrtništvom se usta-uovi v Ljubljani obrtna zbornica. Uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtniških zbornicah z dne
3.	avgusta 1932. velja z vsemi svojimi spremembami in dopolnitvami tudi za to zbornico, v kolikor ni s to uredbo drugače predpisano.
Območje obrtne zbornice v Ljubljani obsega vse območje dosedanje trg. ind. in obrtue zbornice v Ljubljani.
Čl. 2. — § 4. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbor-
nicah, spremenjen z uredbo m. s. št. 690 z dne 22. maja 1940. o spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932. c. št. 24.640, se spremeni v 7. točki in se besede »trgovinsko-indu-strijska in obrtna zbornica« nado-meste z besedami >trgovinsko-industrijska zbornica«, na konec odstavka po točki 14. pa doda nova točka, ki se glasi: >15. Obrtna zbornica v Ljubljani z območjem označenim pod 7.«
Čl. 3. — V roku 15 dni od dneva objave te uredbe imenuje minister za trgovino in industrijo Trgovin-sko-industrijski in Obrtni zbornici v Ljubljani predsednika, podpredsednika in svetnike začasnih svetov. Po potrebi se morejo imenovane osebe tudi razrešiti dolžnosti in na njih mesto imenovati nove.
Naloga začasnih svetov je, da izdajo nova pravila zbornice, da pripravijo vse, kar je potrebno za likvidacijo materialnih in osebnih odnošajev dosedanje trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice, da to likvidacijo izvrše ter (la opravljajo vse ostale posle, ki spadajo v delokrog zbornice.
Čl. 4. — Za likvidacijo osebnih iri materialnih odnošajev trg. ind.
in obrtne zbornice v Ljubljani veljajo predpisi §§ 38. in 39. uredbe
o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z naslednjimi iz-premembami:
1.	Novi zbornici morate prevzeti osebje zbornico za TOI v Ljubljani. S sporazumom med predsedni-štvom trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani in predsedništvom obrtne zbornice se določi, kateri del nameščencev dosedanje Zbornice za TOI prevzame obrtna zbornica. Če ne bi prišlo do sporazuma, odloča o tem ban dravske banovine.
2.	Obrtna zbornica t Ljubljani izjemno od določb § 394. toč. 11. obrtnega zakona ni zavezana, da ima pokojninski fond za svoje nt» meščence ter mora te zavarovati pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Čl. 5. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi 15 dni po objavi.
V Beogradu 18. januarja 1941.
Podpisi ministrskega predsednika Cvetkoviča, podpredsednika dr. Mačka in trgovinskega ministra dr. Andresa.
Organizacija ministrstva za prehrano in oskrbo
»Jugoslov. Kurir« poroča, da se v ministrstvu za oskrbo in prehrano pospešeno pripravlja reorganizacija sistema in ustanov za oskrbovanje. Ker je še vse pripravljalno delo v teku, se ne more reči definitivno, kakšne bodo reforme. Minister dr. Protič je že končal posvetovanja z vsemi pristojnimi činitelji za prehrano in oskrbo. Zaslišal pa je tudi že številne zastopnike gospodarskih organizacij.
V Sofijo sta šla tajnika beograjskih zbornic dr. Popovič in Marodič, da proučita tamošnjo organizacijo aprovizacije. Iz Sofije odpotujeta v Budapešto, nakar bosta ministru Protiču predložila svojo poročilo. Vse ustanove za oskrbo in prehrano, kakor Dipo-ris, urad za kontrolo cen, centrala za drva pridejo pod ministrstvo za oskrbo in prehrano. Proučuje so tudi vprašanje reorganizacije Prizada in njegove priključitve ministrstvu za oskrbo in prehrano.
Prehrana Liubliane v luii trošarinske statistike
Mestni trošarinski oddelek je ■zaključil statistiko preteklega leta in zbral pri tem gradivo, ki daje tudi zanimive podatke v pogledu prehrane prebivalstva in preskrbe z raznimi potrebšt inami. Za primer naj sledi nekaj primerjav potrošnje leta 1939. in 1940.
Klavne živine nad 350 kg žive teže izkazuje statistika v 1. 1939. 7047 glav, lani pa 6639 glav.
Pri drobnici se vidi zaradi uvedbe brezmesnih dni močan prirastek: pri drobnici nad 12 kg žive teže prej 732, lani 1799 glav, pri drobnici pod 12 kg pa prej 2835, lani pa 3142 glav.
Konsum užitne masti vseh vret je bil prej 77.105, lani pa 72.300 kilogramov. Največji prirastek pa so brezmesni dnevi povzročili pri potrošnji užitnega loja, vampov, pljuč, glav, parkljev itd. L. 1939. je bilo 10.650 kg, lani pa 45.594 kilogramov.
Pri perutnini in ribah pa se uvedba brezmesnih dni prav nič ne pozna. Potrošnja se je celo močno znižala. Tako je beležila trošarinska statistika prej HOOO puranov, lani pa komaj 4000, potrošnja rib pa se je znižala od 44.500 na 37.900 kg.
Tudi pri svežem domačem sadju in pri vseh vrstah užitnih gozdnih sadežev je močno znižanje potrošnje: od 3,195.675 na 1,993.398 kilogramov. Prirastek je za domače limone, rožiče, mak in pekm« brez sladkorja od 280.000 na 360 tisoč ter pri južnem sadju, opremljenem za nadrobno prodajo, od 19.627 na 27.517 kg. Zvišala se je tudi potrošnja medu: prej 28.156, lani 33.875 kg.
Pri poljskih pridelkih in povrtnini ni dosti izprememb. Krompirja, zelja in repe prej 6,270.000,
lani 6,600.300, suhega fižola, gra-ha in leče prej 621.000, lani 506.920 kilogr., vseh vrst žita, otrobov in krmilne moke pa prej 3,861.630, lani pa 3,268.469 kg. Pri moki iz žita, zdrobu in kaši pa je razlika: prej 10,111.776, lani 9,474.339 kg. Najveejo razliko beleži riž — prej 468.400, lani pa samo 248.000 kg.
Pri olju je razlika: prej 405.736, lani 334.201 kg.
Potrošnja mila je padla od 398 tisoč na 313 tisoč kilogramov.
Sladkor za prehrano pa je izkazal prirastek od 1,641.342 na 1 milijon 809.994 kg. Pri surovi kavi in čaju v navadnih zavitkih je razlika od 75.359 na 61.299, pri praženi kavi in etiketiranem čaju pa od 13.826 na 19.935 kg.
Potrošnja svežega mleka in sirčkov je bila prej 6,402.913, lani pa
6.648.000 litrov oz. kg.
Pri vinu in še bolj pri pivu izkazuje trošarinska statistika povišek. Vina v sodili je bilo prej blizu 4,000.0001, lani pa 4,145.5801, vina v steklenicah prej 20.800, lani 25.044 1, vermuta, bermeta in raznih »biserov« pa prej 24.750, lani 29.462 1. Potrošnja sadnega mošta pa se je znižala od blizu
37.000 na 23.737 1. Inozemskega šampanjca izkazuje statistika samo 20 steklenic, domačega penečega vina pa 3851 steklenic. Potrošnja piva je bila prej 1,119.617, lani pa 1,339.5)09 litrov.
0 kurivu daje trošarinska statistika naslednje podatke: mehkih drv 1. 1939. — 23.820, lani 22.417 kub. metrov, trdih drv pa prej 109.922, lani 120.369 kub. metrov. Močno je narasla potrošnja premoga: prej 53.249, lani pa 80.738 ton. Narasla je tudi potrošnja oglja od 696.000 na 833.000 kg.
Pililičie vesti
Ministrski predsednik Grčije general Metaxas je po kratki bolezni umrl v sredo zjutraj na svojem domu v Atenah v starosti 70 let. General Metaxas si je pridobil v Grčiji in tudi drugod po svetu legendarno popularnost ravno v zadnjem času, ko se je v grško-itali-janski vojni izkazala velika vrednost njegovega dela za reorganizacijo Grčije, zlasti pa grške armade. Njegova smrt je zato vso Grčijo zelo težko zadela in je ves grški narod združen v globokem žalovanju za svojim velikim sinom. Pokojni Metaxas je bil vedno tudi zvest in zanesljiv prijatelj našega naroda ter je zato tudi v Jugoslaviji napravila vest o njegovi prerani smrti zelo globok vtis. V
grškem poslaništvu v Beogradu so izrekli svoje sožalje vsi vidnejši predstavniki našega političnega življenja.
Za naslednika generala Metaxasa je bil imenovan Aleksander Kori-zis, dosedaj guverner Grške narodne banke, korizls je bil najintimnejši sodelavec pokojnega gen. Metaxasa ter je poznal vse njegove načrte. Prevzel je vsa ona ministrstva, ki so bila dosedaj v rokah gen. Metaxasa, namreč predsedstvo, notranje, zunanje in vojno ministrstvo. Vsi ostali člani vlade so ostali Nova vlada bo delala čisto v duhu pokol nega velikega voditelja ter se ne bo grška politika niti najmanj spremenila.
Turški listi pišejo, da bo stopila turška vojska v akcijo ne samo v primeru, če bi bila napadena Turčija, temveč v tistem hipu, ko bi bila napadena katera koli balkanska država.
Bolgarski gradbeni minister V»-siljer je v nedeljo na shodu izjavil, da hoče bolgarska vlada na vsak način prihraniti svojemu narodu vojne grozote, dokler bo to le mogoče. Hrabra bolgarska vojska bo stopila v akcijo samo v primeru, če bi bila v nevarnosti teritorialna nedotakljivost Bolgarske.
Vlada gen. Antoncsca je po mnenju Berlina absoluten gospodar položaja. Sedanja vlada ima čisto vojaški značaj in Ima samo začasni značaj, ker jo bo nadomestila vlada strokovnjakov.
Romunski poslanik v Berlinu Greceanu je bil odpoklican.
Ob osemletnici nar. socialističnega preobrata je imel Hitler velik govor. Najprej je govoril o vzrokih vojne. Vojno proti Nemčiji so začeli, ker so se bali naraščajoče nemške politične in gospodarske moči. Posebno obširno je nato Hitler govoril o politiki Vel. Britanije, ki je s pomočjo drugih narodov prišla do tega, da ima v oblasti eno četrtino sveta. Hitler je naglasil, da je hotel vedno mir ln da je ponudil Angliji mir tako po polomu Poljske ko tudi kasnejšem polomu Francije. Od Anglije ni nič zahteval, temveč samo nemške kolonije je hotel, nazaj. Sedaj pa Nemčija stoji na kontinentu in nič je > njega ne premakne. Angleži se zanašajo na pomoč Amerike. Toda Nemci so vse preudarili in če bi se Amerika res poskušala vmešavati, bo vsaka ameriška ladja torpedirana, pa naj pride čez ocean v spremstvu ali brez njega. Spravo je nasprotnik odbil in sedaj se bo zgodilo, kar se mora zgoditi. Nemčija je danes vojaško do skrajnosti pripravljena ln oborožena. Nato je Hitler govoril o odnošajih Nemčije in Italije, zavrnil neresnične vesti o revoluciji v Milanu ter naglasil, da se bori Nemčija proti Angliji povsod, kjer le nanjo naleti. Zato so tudi v Siciliji nemška letala. Z ducejem nista trgovca, temveč kot moža časti sta si segla v roko. Britanija se morda zanaša na zaveznike, ki da jih bo dobila, morda na Balkanu. Na te upe reče le eno, da bo Nemčija povsod tam, kjer se pojavi Anglija in da je zadosti močna, da bo tam. Vse smo pretehtali in prišli do zaključka, da je zmaga naSa. Nato je govoril Hitler o 1. 1941., ki bo zgodovinsko leto, ker bo Nemčija s svojim orožjem izsilila odločitev. L. 1941. bo prineslo novi red, spravo in sporazum med narodi, židovstvo pa bo za vedno pregnano iz Evrope. Ob koncu svojega govora je naglasil, da je vsa Nemčija enotna in pripravljena na vse. Hitlerjev govor so sprejeli poslušalci z velikim navdušenjem.
Madžarski vojni minister general Barta je bil sprejet od Hitlerja v spremstvu šefa nemških oboroženih sil maršala Keltla.
Nemci zahtevajo od francoske vlade v Vichyju, da dovoli, da se nemške čete prepeljejo v Trlpolita-nijo v francoskih obalnih vodah ob Tunisu.
Na albanski fronti traja močan italijanski pritisk nenehoma že štiri dni, na bojišče pa prihajajo še vedno nove čete. Zelo aktivni so tudi italijanski letalci. Grki poročajo, da so dosedaj vzdržali še vse napade, da so imele italijanske čete zelo težke izgube in da so ponekod zavzele grške čete celo nove postojanke.
V Afriki se razvijajo vojne operacije vedno bolj živahno. Oče-vidno skušajo Angleži doseči odločitev v Libiji, še preden bi mogli priti Nemci Italijanom na pomoč. Nemški letalci so po izpovedbah italijanskih ujetnikov že v Afriki. Po angleških vesteh je Derna že obkoljena. Mesto ni tako močno utrjeno, kakor je bil Tobruk. Avstralske čete pa prodirajo v smeri proti Bengaziju ter so pri Mekeli, ki je južno od Derne, obkolili dve italijanski diviziji.
Angleži so zavzeli Derno, kakor poročajo iz Kaira. Italijanske čete so se pravočasno umaknile iz mesta.
Angleži poročajo, da se operacije v Eritreji, Etiopiji in Italijanski Somaliji ugodno razvijajo.
Cete generala de Gaullea so vpadle v južno Trlpolitanijo ter prodrle do Mursuka. Sunek pa je imel le bolj izvidniški značaj.
Roosevelt je imel z republikanskimi voditelji sestanek ter z njimi razpravljal o spremembi njegovega predloga o pomoči Angliji, da bi bil ta predlog sprejet od vsega ameriškega naroda. Pristal je na nekatere spremembe. Tako bi njegova polnomočja veljala le do junija 1942., parlament bi imel vsake tri mesece pravico vpogleda v vse predloge o pomoči Angliji. Ameriške vojne ladje v nobenem primeru ne bi spremljale trgovskih ladij, ki bi prevažale vojni material v Anglijo Nikak vojni material se ne sme odstopiti Angliji, če ne bi na to pristali šefi ameriške vojske, zračnih sil in mornarice.
Zun. politični odbor reprezentančne zbornice je sprejel Rooseveltov predlog o pomoči Angliji s prej navedenimi spremembami.
Prizad nai odkupi hmeli
Teika kriza slovenskega hmeljarstva
Denarstvo
splošni zavarovalni zavod
na Bolgarskem
Bolgarska vlada je sklenila ustanovitev splošnega zavarovalnega savoda, ki bi imel v glavnem naslednje namene: 1. Bil bi nositelj državne iniciative v zavarovalništvu. 2. Skrbel bi za gladko funkcioniranje vsega zavarovalništva na Bolgarskem. 3. Vse zavarovalništvo bi moral poenostaviti.
4.	Zbrati sredstva zavarovalnih zavodov in jih čim bolje uporabiti. Zaenkrat se nameravajo združiti samo ona zavarovanja delavskih organizacij, ki so zastopane v direkciji za delo pri trgovinskem ministrstvu. Kasneje pa naj bi se •združila tudi zavarovanja trgovcev In obrtnikov.
Italijansko Sodstotno vojno posojilo
Pred kratkim je bilo v Rimu objavljeno, da bo sredi februarja fin. ministrstvo razpisalo podpihovanje novih državnih bonov, ki fce bodo obrestovali po 5% in amortizirali v 9 letih. Ni pa povedano, koliko teh bonov se bo |dalo na trg. Pri pojasnjevanju te Bove emisije naglašajo italijanski linančni strokovnjaki, da se da-hes večina državnih papirjev obrestuje v Italiji po 5 odstotkov. Poleg tega pa so državni papirji deloma ali tudi popolnoma oproščeni davka. Industrijski vrednostni papirji da se danes obrestujejo samo po 3 odstotke.
V finančnih rubrikah italijanskih listov se v zadnjem času nanaša, da so se na borzah pojavili špekulanti, ki dajejo prednost delnicam industrijskih in trgovskih podjetij pred državnimi rentami. Takšno stališče obsojajo listi kot nepatriotično. Zato predlagajo, da se izdajo podobni ukrepi kakor v Nemčiji, da se ohrani dosedanje razmerje tečajev med državnimi in industrijskimi ter trgovskimi papirji. Nadalje nagla-lajo, da more Nemčija še danes finansirati vojno primeroma zelo poceni, ker se je pred kratkim uspešno razpisala nova emisija državnih bonov po 3'5%, kar pomeni za poldrug odstotek ceneje, kakor pa se bodo obrestovali novi italijanski boni.
'Ameriška proizvodn ja zlata in srebra v 1.1940.
Po ravnokar objavljenih podatkih je bila proizvodnja zlata v Združenih državah Sev. Amerike za 5% večja od one v 1. 1939. ter je dosegla 5,91 milijona unč. Proizvodnja srebra se je j>ovečala za 10% ter je znašala 71,91 milijona nnč. Proizvodnja zlata je dosegla rekordno višino, dočiin je proizvodnja srebra za 4% izpod maksimalne, ki je bila dosežena v letu 1915. Vrednost proizvedenega zlata in srebra se je zvišala od 219 v 1. 1938. na 240 milijonov dolarjev v 1. 1939. in na 258 milijonov dol. v 1. 1910. Od te proizvodnje je odpadlo na zlato 207, na »rebro pa 51 milijonov dolarjev.
•
Švedska državna banka je zaključila lansko leto z nenavadno velikim dobičkom v višini 23.09 milijona švedskih kron. Tako visokega dobička ni dosegla banka od J. 1929. dalje. Predlanskim je znašal njen dobiček samo 168.000 kron.
Na Finskem je bila zaključena Zbirka zlata v korist narodne obrambe. 350.000 ljudi je darovalo v to zbirko zlate predmete.
v	barva,	plesira	in
Ze»24 urah s
Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore, soši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon St. 22-72.
Slovenski hmeljarji doživljajo težke čase, kakor jih niso že dolgo. Skladišča in sušilnice hmelja so polne, kupcev pa ni. Nemčija ima sama zadosti hmelja, a v Ameriko, kjer bi se hmelj dobro prodal, se hmelj skoraj ne more izvažati, oz. riziko je tako velik, da ga more tvegati le materialno močan izvoznik.
In ker ni izvoza, ue pridejo hmeljarji niti do onega denarja, ki so ga vložili v hmelj. Ta denar pa nikakor ni majhen, ker se cenijo produkcijski stroški za hmelj Savinjske doline na 15 do 20 milijonov din. Ce se ne posreči hmelja prodati, so slovenski hmeljarji ves ta denar izgubili. Kakšne težke gospodarske posledice mora imeti za primeroma majhno dolino tako velika izguba denarja, ni treba posebej naglašati.
Bliža pa se tudi že čas, ko se bo moralo delo v hmeljnikih obnoviti, če se naj letos pridela hmelj. Ali pa tudi morejo upati, da bodo vsaj ta hmelj prodali? Če bo med tem že vojne konec, bi mogli na to upati. A kaj če vojne še ne bo konec, kar je precej verjetno? Ali naj izgube slovenski hmeljarji še enkrat 15 do 20 milijonov din?
Upoštevati pa je treba tudi to, da niso vsi hmeljarji tako močni, da bi imeli sami zadosti denarja za vse produkcijske stroške. Mnogi so se morali zadolžiti že lani, letos se jih bo moralo tem več, ker veliko število njih mora živež kupovati. Zelo verjetno je, da mnogi sploh ne bodo mogli dobiti posojil za nove produkcijske stroške. Tako nastaja nevarnost, da propade kvalitativno tako visoka
Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor Kmečke zveze, katerega so se udeležili med drugimi tudi škof dr. Rožman, minister dr. Kulovec in predsednik Prevoda min. Snoj, kar da tako zborovanju ko sprejeti resoluciji še poseben poinen. Na zboru je bila sprejeta resolucija, v kateri se med drugim zahteva:
1. Ponavljamo zahtevo po organizaciji slovenske banovine. Z ureditvijo tega vprašanja je tudi moč naše skupne države zelo okrepljena.
2. Oblastva naj z ostrimi ukrepi zavarujejo kmečko zemljo; preprečijo naj prehajanje kmečke zemlje v last nekmečkih ljudi.
3. Zahtevamo uvedbo kmečkega socialnega zavarovanja, starostnega in onemoglostnega. ter bolezenskega in nezgodnega.
4. Zahtevamo, da se izpremeni zakon o ljudskih šolah. Spremeni naj se tudi lovski zakon.
5. Zahtevamo odpravo trošarine na cement za kmetijsko asanaeijo. Tudi zahtevamo odpravo mitnine, ki jo pobirajo mesta od uvoza kmetijskih pridelkov. Zahtevamo znižanje cen umetnih gnojil, zlasti onih, ki se z domačimi surovinami doma izdelujejo.
Za kmetijske stroje naj se zagotovi potrebna količina pogonskih snovi (bencina in nafte). — Klek-trifikarija podeželja naj se pospeši.
6. Oblastva naj spravijo v sklad cene kmečkih pridelkov s cenami blaga, ki ga morajo kmetje kupovati. Zahtevamo tudi odločne kazni za tiste, ki navijajo cene blagu, ki je za življenje ali gospodarstvo nujno potrebno.
7. Oblastva naj z obsežnimi javnimi deli za asanaeijo podeželja in z melioracijo za kmetijstvo sposobne zemlje priskrbijo zaslužek in tako omogočijo preživljanje vsem, ki trpijo zaradi sedanjih razmer pomanjkanje živeža in najnujnejših življenjskih potrebščin.
hmeljska kultura v Savinjski dolini.
Posledice tega propadanja bi bile katastrofalne za vso Savinjsko dolino, a zelo občutne za vso Slovenijo in tudi vso državo. Ni prav nič pretirana kalkulacija, da bi letos mogli prodati slovenski hmelj po 50 din kilogram. Pri skupni proizvodnji 20.000 kg, bi pomenilo to, da bi prišlo v Slovenijo za približno 100 milijonov din denarja. Teh 100 milijonov bi se poznalo v vsem slovenskem gospodarstvu, a tudi v državnem, zlasti pa ni za državo egaluo, če dobi za ta znesek tujih deviz ali ne. Hmeljarstvo v Sloveniji je torej v veliko korist vsemu našemu gospodarstvu, zato pa tudi ni samo zadeva slovenskih hmeljarjev, če se in kako se sedanja kriza hmeljarstva premaga, temveč tudi stvar Slovenije in vse države.
Zlasti pa v današnjih časih. Ce se le kje pokaže kakšna dobra izvozna možnost, že sežejo razne privilegirane ustanove po tej izvozni kupčiji, da si pridobe monopol na njo. Naj tudi sežejo po manj dobrih, saj morejo z dobrinii kupčijami kriti izgube slabili, če je seveda sploh treba, da pride do izgube. Kajti nikjer ni rečeno, da se hmelj sploh ne bi mogel prodati. Ce se ne more takoj in po pogojih normalnih časov, se bo pa prodal malo kasneje in morda po manj ugodnih pogojih. Toda močne privilegirane ustanove bi mogle tudi manj ugodne pogoje prenesti. Poleg tega pa bi tudi laže našle in tvegale zvezo s tujim svetom. Sičer pa, ali res ne bi bilo mogoče doseči ua podlagi odličnega savinjskega hmelja tudi kom-, penzacijske kupčije? Ali se ne bi
8. Samopomoč kmečkega ljudstva po zadružništvu naj oblastva podpirajo kar najbolj. Zlasti priporočamo podpiranje in širjenje kmečkega blagovnega zadružništva.
9. Odločno zavračamo vse trditve, da kmetje izrabljamo današnji položaj in neupravičeno bogatimo. Ugotavljamo nasprotno, da mora večina slovenskih kmetov zaradi pasivnosti svojih posestev kupovati poleg potrebščin za življenje in gospodarstvo tudi živež, zaradi česar je kmet prizadet z visokimi cenami žita in špecerijskega blaga v enaki mer j kakor drugi - stanovi.
*
Te zahteve na vsak način potrebujejo nekaj pripomb, čeprav je znano, da je vsa naša oficialna politika v znamenju neprestanega poudarjanja skrbi za kmeta, je vendar na drugi strani res, da sč stori za kmetovalca pozitivnega premalo. Zato so mnoge zahteve Kmečke zveze tudi utemeljene, zlasti one, ki se tičejo edinole kmetskih vprašanj.
Toda resolucija Kmečke zveze vsebuje tudi zahteve, ki se tičejo drugih stanov ali pa splosnosti. Mnenja smo, da bi v takšnih vprašanjih inogel zavzeti kmetski stan kot najmočnejši stan v državi širokogrudno stališče in ki bi bilo docela v skladu z interesi celote.
Zakaj se n. pr. zahteva odprava trošarine samo na cement za kmetijsko asanaeijo, ne pa tudi za drugo namene? Ali ne bi bilo pravilno, da bi se ta trošarina odpravila tudi za zidanje cenenih delavskih stanovanjskih hiš?
Prav tako bi bilo pravilno, da bi se zahtevala zadostna količina pogonskih snovi ne le za kmetijske stroje, temveč za vse stroje. Ali ne bi bilo polno kmetskih sinov in hčera brez posla, če bi se ustavili stroji v tovarnah? Ali ne bi bilo zato umestno, če bi tudi kmetoval-
mogel zamenjati naš hmelj za ameriški ali sovjetski bombaž?
Pa tudi brez ozira na to, moramo zahtevati, da priskoči slovenskim hmeljarjem ua pomoč Prizad. Slovenija je leta in leta plačevala in še danes plačuje celo vrsto pridelkov iz vzhodnih in južnih krajev mnogo nad svetovno pariteto. Samo za pšenico je plačala Slovenija v enem letu na ta način 80 milijonov din več. Kje pa so še vse višje cene, ki jih je plačala Slovenija za domači bombaž, ki se je letos naravnost neverjetno podražil, kje so še vsi milijoni, ki jih je Slovenija plačala za oblastveno zvišane cene sladkorne repe, domačega (in zaradi izenačenja cen tudi tujega) riža, kje denarji, za višje žitne in koruzne cene?
Ali nima tudi Slovenija pravico, da skrbi Prizad na isti način za dobre cene ene njenih kultur, kakor skrbi za domače kulture bombaža, riža, pšenice itd. v drugih krajih? Tudi hmelj je kmetski pridelek in kakor se varujejo interesi kmetovalcev v drugih pokrajinah, tako se morajo varovati tudi interesi slovenskih bmoljar-jev.
'/.ato pa naglašamo z vsem poudarkom: Prizad naj stopi na plan in priskoči na pomoč slovenskim hmeljarjem! Odkupi naj ves hmelj in s tem omogoči slovenskim hmeljarjem, da .bodo mogli tudi v bodoče gojiti hmelj in da ho v dobrih lurieljskih letih se razlival denar iz Savinjske doline po vsej Sloveniji in krepil slovensko ter vse jugoslovansko gospodarstvo, državi pa dajal devize,, ki jih tako nujno potrebuje.
ci podprli zahtevo po zadostnih količinah surovin za našo industrijo?
ista je stvar tudi z mitniuami in u vozninami. Te ne podražujejo le živil in kmetskih pridelkov, temveč tudi vse druge predmete in zato bi bilo pravilno, da bi se odpravile tudi na druge predmete. Zakaj da bi bili le eni oproščeni teh davščin?
Posebej pa se moramo dotakniti še ene točke, to je zahteve po čim večjem pospeševanju zlasti kmetskega blagovnega zadružništva. Ali je to zadružništvo sploh kmetsko? Ali ni čisto v drugih, ko pa v kmetskih rokah? In ali nista za kmetovalca produktivno in kreditno zadružništvo mnogo važnejši. Zakaj pa se to zadružništvo no omenja?
Nikakor nočemo polemike z našimi kmetovalci, temveč poudarjamo vse to le zato, ker je tudi kmetski stan del gospodarskih stanov in celo najpomembnejši del. V največjo korist vsemu slovenskemu gospodarstvu bi zato bilo, če bi tudi zahteve slovenskih kmetovalcev mogle biti del skupnega slovenskega gos|K)darskega programa in če bi bile tudi v tej težnji postavljene. V tem primeru bi šele imele polno veljavo in na to smo hoteli opozoriti s svojimi pripombami.
Bahave - licitacije
Dravska radionica v Ljubljani,
Kobariclska ulica 43, sprejema do 1. februarja pismene ponudbe za Izdelavo večje množine treh vrst torbic iz platna. Vzorci so na vpogled pri radionici.
Jugoslovanske drž. železnice, direkcija Ljubljana, sprejema do dne 1. februarja ponudbe za popravilo usnjenih stolov, divanov, žimnic, žimnatih podglavnikov ter nosila za bolnike; do 3. februarja sprejema gradbeni oddelek ponudbe za prevoz raznega materiala pri n, sekciji Ljubljana.
Direkcija drž. rudnika Velenj«
sprejema do 3. februarja ponudb® za dobavo koničastih lopat, železne pločevine, kolofonije, suhega rainija; 10. februarja tesnilnih obročev, razne žice, jute, jermen in usnja, bobna iz jeklolitlne; do 13. februarja električnih žarnic, akumulatorskih baterij, zobatih koles iz surove kože, osi za vitel j; 17. februarja pisalnih strojev, elek-trolitičnega trdega bakra, trinatri-jevega fosfata, železnih odpadkov, perforirane železne pločevine lo-ščenega platna, pocinkane železne pločevine, svetlopisnega papirja, zavojnega materiala, čistega bencina, raznega stekla, Samotne opeke, aparata za kopiranje; 24. februarja prenapetostnih odvajal-cev in 25. februarja trofaznih kontrolnikov.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo raznega elektromaterla-la; do 10. februarja osovine ter okrogle jeklene vrvi.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo jeklene vrvi; 25. februarja prenosnih jamskih ventilatorjev ter brezsivih jeklenih cevi.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 6. februarja ponudbe za dobavo razne železnine, zaščitnih naočal, gumenih rokavic in čevljev ter gumiranega platna; 7. februarja žarne prenosne peči in sonca, stolov in drugega inventarja; 12. februarja jeklene pločevine, jeklenih cevi; 13. februarja železne pocinkane mreže, platna za podlogo, bencinskih ur; 14. februarja raznih motorjev in 19. februarja lanenega sukanca.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo ebonita v palicah, steklenk z elektrolitom ter cinkovih elektrod.
Hidrografski inštitut mornarice v Splitu sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo večje množine raznega papirja ter karton-lepenke.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 10. februarja ponudbe za dobavo glicerina, b'iraksa, kalijevega nitrata, salmi-jaka, kristalne sode; 18. februarja električnih siren in 23. februarja impregniranega platna za šotore.
LICITACIJE:
Dne 2. februarja bo pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo razne aluminijaste posode; 4. februarja kirurške sVile, ščetk za roke ter gutaperke; 25. februarja impregniranega in lanenega platna.
Dne 5. februarja bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Hanrl-jevu pri Skopi ju licitacija za dobavo raznega smirkovega platna;
7.	februarja kovaškega premoga;
10.	februarja svinjske dlake; dne
12. februarja raznega platna in sukanca; 14. februarja svinjske dlake; 17. februarja raznega usnja; 20. februarja raznega usnja; dne 22. februarja lanenega in impregniranega platna, sukanca ter vrvice; 24. februarja sode in mila za pranje, olja, etil; alkohola, karbida idr.; 26. februarja žice cina, sponk, vijakov idr.
Dne 4. februarja bo pri Komandi
vojašnice Kralja Petra II. v Škofji Loki licitacija za oddajo prodaje raznih sladkornih proizvodov pod zakup.
Dne 4. februarja bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo ekstrakta »tuto-gena« in dne 5. februarja za dobavo barografov.
Dne 4. februarja bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo parafina ter pločevinastih pocinkanih sodov; 3. februarja konopnenih vreč; 5. februarja naftalina. Dne
13. februarja bo licitacija za prodajo raznih odpadkov od usnja.
Dne 5. februarja bo pri Upravi zavoda »Lazarevac«-Vreoci licitacija za dobavo koksa.
Dne 11. februarja bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu pismena licitacija za dobavo črne tkanine za zastore; dne 18. februarja bo tretja ofert-na licitacija za dobavo Jamskega lesa; dne 4. marca bo licitacija za dobavo 16 železniških skretnic za kolosek ter tračnic.
Dne 17. februarja bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu ter v uradnih prostorih v Zagrebu prva ofertna licitacija za oddajo keramičnih in parketar-skih del za novogradnjo sanatorija »Knez Pavle«.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)____________ ______________
POSOJILA
različna, preskrbim hitro In
brez kakega predplačila
Rudoll Zore
LJUBLJANA - Gledališka 12
Znamka 3 din
Zahteve	Kmečk
Trgovinski register
Vpisale so so naslednje tvrdko: I. Straschill, trgovina z lesom, apnom, cementom in premogom, Ptuj.
Brezno ob Dravi Obratni predmet: lesnih produktov
F. Cermuth,
(Podvelka 34). izvoz lesa in vsake vrste.
Ličen Elizabeta, Prevalje. Obratni predmet: trgovina z lesom, gozdnimi in deželnimi pridelki na debelo in žaga. Prokura podeljena Francu Lahovniku, trgovcu v Prevaljah. Firmo zastopa imetnik ali prokurist.
Jos. Matko, trgovina z lesom, Gotna vas pri Novem mestu.
Lužar Pavel, Gradac v Belikra. jini. Obratni predmet: eksportna trgovina' z lesom.
A. Krajc, lesna industrija, dru iba z o. z., Grahovo pri Cerknici. Družba se bavi prvenstveno z izvozom lesa in lesnih izdelkov, z lesno industrijo in trgovino, najemanjem žag in drugih podjetij nakupom nepremičnin, opravlja vse v lesno - industrijsko stroko spadajoče posle in se bavi tudi s trgovino z vinom in žganjem. Osnovna glavnica v višini 500.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje:	Krajc Alojzij,
Krajc Matija in Krajc Niko, vsi industrialci v Grahovem pri Cerknici. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno.
Vojko Urai, Ljub'jana. Obratni predmet: trgovina & lesom in lignitom.
Mestna hranilnica v Ljutomeru.
Ustanoviteljica občina Ljutomer. Hranilnica posluje po uredbi o občinskih hranilnicah z dne 24. XI. l‘J38 in 6. X. 1930. Pravila so potrjena od ministrstva; Člani upravnega odbora, upravičeni za podpisovanje, so: Zupančič Mohor, davčni inšpektor v pok., dr. Salberger, odvetnik, Jožef Bratu £a, posestnik, Ivo Martin ušič,; tovarnar, vsi v Ljutomeru, Anton Pučnik, trgovec v Noršincih, Fran Slavič, gostilničar v Ljutomeru. Pooblaščen za podpisovanje uradnik hranilnice Rado Pušenjak.
Učiteljska tiskarna d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru. Temeljna delniška glavnica znaša 250.000 din in je razdeljena na 1000 delnic po 250 din. Ta glavnica se stvori tako, da se delni znesek 78.750 za 315 delnic vpla ča v gotovini, ostanek, t. j. 685 delnic pa prevzamejo zadružniki Učiteljske tiskarne z. z o. z za stvarni vložek, ki ga vlagajo s svojim podjetjem. Družbi načeluje upravni odbor 7 članov, in sicer: Michler Ivan, Sol. upravitelj, Rado Grum, šol. nadzornik v pok., oba v Ljubljani, Jela Likar, učiteljica v Dev. Mariji v Polju, Ka rel Štravs, šol. upravitelj v Dol. Logatcu, Janko Pogačnik, učitelj v Celju in Ivan Womer, Sol. upravitelj v Mariboru. Družbo zašlo pata po dva Člana upravnega sveta ali en član in eu prokurist.
Mundsehiitz Baltazar, Novo me ato. Obratni predmet: eksportna trgovina z lesom.
Trgovina t lesom na veliko Jurše Ervin, Ruše.
_ Dioničko društvo za promet kovinama, Zuguiaycr i Gruber v Zagrebu, podružnica v Slovenski Bistrici. Obratni predmet: proizvodnja in nabava vseh vrst kovin v surovem stanju in proizvodnja teh surovin na polfabrikate in na dovršene fabrikate, trgovina z vsemi vrstami surovin, proizvodov, kakor tudi s fabrikali kovinske stroke za lastni in za tuji račun Delniška glavnica din 7,500.000 in so deli na 75.000 delnic po din 100. Predhodno je izdanih 50.000 delnic. Upravni odbor: Gruber Josip, industrialec v Slov. Bistrici, Mihič Čedo, industrialec v Zagrebu, ing, Zugmayer Pavel, industrialec na Dunaju in Gruber Gustav, ravnatelj topilnice Zugmayer na Dunaju. Prokurist družbe je Pavlin Viljem, industrialec v Slov. Bi-
strici Družbo podpisujeta dva člana ravnateljstva, ali en član ravnateljstva ali uradnik.
Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki: >Ab-Ko«, družba z o. z. za nakup in prodajo tehničnega, Športnega in drugega blaga, Ljubljana. Izbriše se poslovodja Franc Abul-nar, vpiše pa se novi poslovodja Dušan Breznik, stavbenik v Ljubljani.
Braz & Repovš, Ljubljana, trgovina z lesom. Izbriše se javni družbenik Braz Vojteh, vpiše pa nova družbenica Repovš Helena, roj. Bayer, soproga trgovca v Ljubljani. Besedilo firme odslej: Fr. Repovš & Co., eksport lesa, Ljubljana. Tvrdko zastopata oba družbenika samostojno.
Hranilnica dravsko banovine, Ljubljana. Dopolnil se je pravilnik za banovinski denarni zavod ter pravilnik o organizaciji podružnic.
Lončar-RaSka-Stare. Manufaktura Trio, Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti javni družbenik Julij Lončar.
»Margoc, mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z o. z. Maribor. Spremenila se je družbina pogodba. Osnovna glavnica se je zvišala od 400.000 kron na 400.000 din ter je popolnoma vplačana.
Pontos centrala, izdelovalnica Pontos aparatov, družba z o. z., Maribor. Spremenila se je družbina pogodba. Ime družbe je odslej: Tovarna kovinskih izdelkov Pontos, centrala, družba z o. z. Družba se peča tudi z izdelovanjem kovinskih predmetov. Osnovna glavnica se je zvišala od 100.000 na 150 000 din ter je popolnoma vplačana. Vpiše se nadaljnji poslovodja Pinterič Pavel, trgovec v Mariboru. Tvrdko zastopata oba poslovodji kolektivno, i Družba Dekor z o. z., Zgornja
Šiška. Izbriše se poslovodja Pav-1 lin Ivan, vpišeta pa se poslovodji dr. Lajovic Ladislav, ravnatelj Zedinjene zavarovalnice in Lajovic Mira, roj. Karlovšek, oba iz Ljub-1 ljane.
Razdražile so se in prešle v likvidacijo naslednje družbe:
Mencinger M. in drug, trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, družba z o. z., Ljubljana. Likvidator Mencinger Marija, roj. Pečnik v Ljubljani.
Smrkolj, trgovska družba za nakup in prodajo deželnih pridelkov in inlcvskih proizvodov z. o. z., Ljubljana. Likvidator Smrkolj Albin, trgovec v Ljubljani.
Slovenska tvornica orožja, zaloga P. Wcrnig, Borovlje, družba z o z. v Radovljici. Likvidator Fiir-sager Leopold, trgovec v Radovljici. Izbrišejo se poslovodje: Fiir-sager Leopold, Čemer Pavel in Magušer Vera roj. Fursager.
Ali more biti angleška blokada uspešna 7
Ze v zadnji svetovni vojni sta obe vojskujoči se stranki poskušali odrezati sovražnika z blokado od preskrbe z vojnim materialom, pa tudi z živili. Za dober del svojega uspeha so se imeli zavezniki zahvaliti uspešni blokadi Nemčije. Ni torej čudno, da obe stranki poskušata v sedanji vojni uporabljati isto orožje.
Anglija, kot močnejša na morju, ima pri tem več izgleda na uspeh. Težava je seveda zanjo v tem, da meji Nemčija na celo vrsto nevtralnih držav, ki ji lahko dovažajo velik del potrebnega blaga, ne da bi mogla Anglija kaj proti temu ukreniti. Težko je tudi določiti predmete, ki spadnjo v »vojno koritrabando«. Anglija je pri na števanju predmetov, ki jih smatra za kontrabando, navajala tudi kurivo, papir, bombaž, krmo, obutev, obleko in blago za nje izdelavo, in celo hraniva. — Težko bo torej najti predmet, ki po tem proglasu ne spada v kontrabando.
Anglija opravičuje prepoved uvoza raznih živil s tem, da se marsikako vi~.no h ra nivo lahko uporabi tudi za oboroževanje. V prvi vrsti je treba tu misliti na maščobe. Iz maščob se dela glicerin, ki je podlaga nitroglicerinu. Sicer se da glicerin dobiti tudi iz sladkorja ali žita, ki sta pa tudi hranivi. Najlaže in najhitreje se pa dobi glicerin iz maščob in tako vidimo, da znani izrek »več kanonov, manj masla« velja mnogo bolj dobesedno, kakor večina ljudi misli. Zato je Anglija prepovedala prevoz oljčnih semen, masti, slanine in masla.
Vsa živila, ki vsebujejo škrob — torej žito, krompir, sladkor — dajejo alkohol, ki je pogonsko sredstvo za tanke in tovorne avtomobile in se rabi tudi pri izdelovanju razstreliv. Hrana te vrste daje tudi aceton in glicerin.
Vprašanje je seveda: 1. ali ima Nemčija dovolj razne vrste živil za prehrano svojega prebivalstva, 2. ali je ima dovolj tudi za ev. uporabo pri oboroževanju, in 3. v koliko more Anglija preprečiti njihov uvoz v Evropo.
Kar se tiče žita, ima Nemčija dejansko žita dovoij za prehrano svojega prebivalstva. Dovolj ima za normalno porabo tako pšenice kakor rži. Sicer je zadnja leta precej uvažala — 30—40 milijonov bužljev, v primeri z lastno pridelavo in porabo okroglo 200 milijonov bulijev. A uvoz je bil menda največ namenjen za rezervo. In ena tretjina ni prišla iz prekomorskih krajev, temveč iz Romunije, Madžarske, Jugoslavije in Bolgarije, ki bi lahko dale — in dajejo — Nemčiji še dosti več. Tudi sladkorja, krompirja in zadnje čase tudi mesa ima Nemčija dovolj za prehrano. Mesa uvozi samo še 5»/« porabe. Maščobe pa mora Nemčija
dober del uvažati. Od celotne porabe 1,800.000 mt 1933. leta je bilo 52% uvoženih. Od dokaj večje porabe 1938. leta — 2,101.000 nit je bilo uvoženih še 44®/o. In precejšen del tega uvoza je prišel iz čezmorskih krajev v obliki oljčnih semen in kitovega olja.
Najresnejši problem za Nemčijo je torej preskrba z maščobami. Njena lastna proizvodnja sicer raste. In ker Je neobliodno potrebno za prehrano razmeroma malo maščobe in se da ostalo za silo nadomeščati z drugimi hranivi, bi imela nemara zgolj za prehrano prebivalstva dovolj tudi brez čezmorskega uvoza. Treba pa je računati še z nujno porabo za oboroževanje. Razen tega je vprašanje, koliko more Nemčija dobiti nadomestnih hraniv za maščobe, recimo kruha. Do precejšne mere brez dvoma more — nekaj iz svojih rezerv, nekaj s povečanim uvozom iz sosednjih dežel.
Zdi se torej, da angleška blokada sama po sebi ne inore izzvati lakote v Nemčiji. Blokada lahfeo deluje v treh smereh: 1. prepreči Nemčiji uvoz nekaterih surovin — ne hraniv, ki so potrebne za vojno (riafta, nikelj, kavčuk);
2. prepreči Nemčiji dober del uvoza maščob, ki so važne tako za človeško hrano, kakor za oboroževanje;
3. da jo prisili k omejevanju vojnih operacij. Nekoliko se to doseže Je z omejenim uvozom nafte in kavčuka. Nadalje pa, ako mora Nemčija povečati svojo lastno pri-
delavo hrane in mora zato vzeti
bojnih sredstev, ljudi iz vojaške službe in jih poslati na polja ali v tovarne za izdelavo nadomestil Seveda to zaenkrat za Nemčijo ni velik problem, saj nima nikjer na kopnem bojevanja, ki bi zahtevalo velike množine vojakov.
Drugo pa je vprašanje nadomestil, ki so brez izjeme draga in zahtevajo porabo materiala, ki bi bil važen tudi drugod. Nafta se da izdelovati iz premoga, toda postopek je dolg in drag. Alkohol aceton in glicerin se dado izdelovati iz pšenice, a pšenica je važ no hranivo. Strelivo se da narediti brez glicerina, a za deželo brez neomejenih zalog feiste celuloze je glicerin vendar najboljši. Za do bre letine je treba imeti gnojil, ki so glavno nitrati, a nitrati potrebni tudi za razstreliva.
Na splošno se da reči. da angleška blokada sama po sebi sicer ne more povzročiti lakote v Nemčiji, 'a lahko spravi Nemčijo pred resen problem, ali hoče razložljiva sredstva porabiti za prehrano svojega prebivalstva ali za izdelovanje vojnega materiala, kajti le težko da bi za oboje tega blaga imeli dovolj.
Na drugi strani pa treba omeniti, da Nemci posebno v zadnjem času naglašajo uspešnost svoje blokade Anglije, ki jo izvajajo zlasti z letali in podmornicami. Pri vsej uspešnosti te blokade pa tudi ta sama ne more izsiliti odločitve, temveč je blokada le pomožno, ne pa odločilno sredstvo.
mačke domače	10—40	(10)
zajci domači	3—6	(3)
polhi	8
(brez zanimanja) krti	1-50
(brez zanimanja) Prihodnjo dražbo krzna priredi »Divja koža« dne 10, marca 1941. na Ljubljanskem velesejmu.
Današnje cene kožuhovini
Po strokovnem zagrebškem listu »Jugoslovenska koža« od 18. januarja t. 1. posnemamo, da je izvoz krzna v Anglijo in Ameriko še vedno onemogočen in je zato situacija na trgu dovolj težka. Jugoslovanski grosisti in izvozniki plačujejo danes sledeče cene: Kune zlatice din 900 do 1.100, kune belice din 400 do 550,' vidre din 200 do 400, lisice gorske 80 do 100, lisice poljske 50 do 60, dihurji 80 do 110, divje mačke din 25 do 30, jazbeci din 60 do 70, veverice din 8 do 10, zajci din 10 do 12, krti din 070 do 075.
Vložite prošnje za nabavo oz. prodajo avto-guim
»Službeni list« z dne 29. januarja je objavil razglaB, v katerem opozarja banska uprava, da morajo vložiti nove prošnje za dovolitev nabave oz. prodaje gum na predpisanem obrazcu tudi tisti kupci oz. prodajalci, ki so že prejeli pred 31. decembrom 1940. dovolilo, to je pred dnevom uveljavljenja pravilnika o izvrševanju uredbe o prometu z gumami za motorna vozila.
Poročilo
o 31. dražbi kožuhovine dne 27. in 28. ianuarja 1941. v Liubiiani
tom dni na dražbi 22
Kakovost krzna je bila srednja in nekaj slabša od one lanskega leta. Kljub temu, da je bilo kupcev mnogo, zanimanje ni bilo najboljše, ker je izvoz kožuhovino v druge’ države otežkočen. Zato je bilo inozemskih kupcev zaradi sedanjih razmer manj kakor druga leta. Pač pa so se letos za krzno predvsem zanimali številni krzr narji iz vso države. Na dražbi je bilo tudi nad 300 srebrnih in nad 100 modrih lisic domačih farm. Do večjih zaključkov pa ni prišlo, ker se lastniki farm niso mogli zediniti radi cene s kupci. Blago domačih farm je bilo že prav lepo.
Na dražbi je bila prodana skoraj vsa razpoložljiva kožuhovina, izvzemši srebrnih in modrih lisic. Znatno se je dvignila cena za divje zimske zajce, jazbece, pižinov-ke, da, celo za domače mačke.
Dosežene cene za prvovrstno 'krzno so naslednje (v oklepaju so navedene cene dosežene pred le-
januarja
1940.):
din
lisice	180— 220
(120— 180) lisice, posebni kosi do	303
kune zlatice	1400—160;)
(1300—1700)
kune zlatice, posebni
kosi kune belice
kune belice, . kosi diiiurji
vidre
zajci zimski srne letne srne zimske jazbeci mačke divje pižmovke veverice podlasice rjave podlasice bele
do
posebni
do
1830 750— 760 (750- 900)
150—
(110-
600—
(500-
15 27
16 130
50
88
14
7
35
1060
180
140)
1000
600)
(10)
(25)
(75)
(44)
(40)
(14)
(3)
(35)
Obdačenje provizije trgovskega potnika, ki zastopa več tvrdk G. SL P. v. C.
Vprašanje: Imam po deželi svoje zastopnike, kateri delajo izključno sajno za provizijo. Istočasno delajo oz. zastopajo tudi druge tvrdke. Želel bf vedeti, ali sem dolžan te ljudi prijaviti davčni upravi, ali pa je to samo njihova dolžnost ter ali moram jaz za te ljudi plačali kak davek? Ali smem pri prijati pridobuine izplačane provizije za take zastopnike odšteti?
Odgovor: Trgovski potniki, ki zastopajo več tvrdk in delajo izključno za provizijo, vendar pa opravljajo svoj posel pretežno s hojo od kraja do kraja, plačajo pridobnino po fiksnem postavka, to je 1000 dinarjev na leto. Ce pa opravljajo svoj posel pretežno ali po večini na enem kraju, torej ne potujejo iz kraja v kraj, plačajo pa pridobnino po oceni davčnega odbora, to je, vlagajo vsako leto, kakor ostali pridobnmski zavezanci, prijave v zakonitem roku, letos do dne 4. febr. 1941. Vi sami nimate za takega zastopnika proti davčni upravi nikakih dolžnosti. Le ako bo Vas davčna uprava izrečno pozvala, da ji sporočite, koliko ste mu lansko .leto izplačali provizije, ste dolžni to storiti. Davek bodo zastopniki sami plačevali, ker zakon nikjer ne določa, da bi morali izplačevalci takih provizij skrbeti za pridob-nino. V tem pogledu Vas moti morebiti to, da so zavarovalna podjetja dolžna pobirati od provizije po odbitku 25% stroškov pridobnino. Toda to določilo velja izrečno le za zavarovalna podjetja. Pri vložitvi lastne pridobriinske prijave smete izplačane provizije brez nadaljnjega odbiti, ker spadajo Btroški te vrste med izdatke, ki so potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek Vašega podjetja. Morali jih boste pa detajiirati, to je podrobno navesti, komu ste jih izplačali, ako bo davčna uprava to zahtevala.
Naroiaite in Sirite .Trgovski list"!
Kontrola uvoza premoga, koksa in briketov
»Službene novinec z dne 15. ja-tiuarja so objavile naredbo o kontroli 'uvoza premoga, koksa in briketov iz tar. post. 169/1, 2., 3., 4. in 5. carinske tarife. Uvoz vseh teh predmetov je pod kontrol« direkcije za zunanjo trgovino. Te predmete morejo uvažati samo uvozniki, ki so zaregistrirani pri direkciji za zunanjo trgovino ali pri organih, pooblaščenih od direkcije, in aicer na podlagi potrdila direkcije. Ta dovoljenja se glase na iine in so neodsvojljiva in neprenosljiva. Vsaka zloraba teh potrdil se kaznuje. Uvozniki navedenih predmetov morajo vložiti prošnjo za registracijo direkciji za zunanjo trgovino ali na od nje pooblaščene organe v 15 dneh. Tem prošnjam se mora priložiti: potrjen in kolkovan prepis obrtnega dovoljenja ali pooblastila, potrdilo pristojnega obveznega
strokovnega združenja o članstvu pri tem združenju. Trgovcem potrdi to potrdilo še pristojna zbornica. Prošnji se mora priložiti tudi seznam uvoženih količin blaga v zadnjih dveh letih z navedbo številke in datuma uvoznih carinskih deklaracij lz carinarnice, skozi katero se je blago uvozilo. Industrijska podjetja morajo vložiti tudi potrjen prepis komisijskega poročila pristojne oblasti o letni potrebi blaga pri 300 delovnih dneh. Fo izvršeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh po dnevu, na katerem je dobil s{voročilo o izvršeni registraciji, položiti pri direkciji za zunanjo trgovino ali pri od nje pooblaščenih organih kavcijo v višini 100.000 din. Kavcija se plača v gotovini ali pa v državnih ali samoupravnih vrednostnih papirjih.
Zastoi na žitnih trgih
Iz Novega Sada se poroča: Na žitnem trgu se v zadnjih dneh ni nič spremenilo. Močno poseganje javne roke na trg je zasebno trgovino skoraj popolnoma ustavilo. Samo 85% izenačena moka se kupčuje s Prizadom in Pogodom.
Kar se tiče korui«, je treba omeniti, da melje koruzno moko zelo majhno število mlinov, ker so samo nekateri mlini tehnično usposobljeni, da meljejo še nepo-s uš e no koruzo. V glavnem so to isti mlini kakor med svetovno vojno. Najbrže pa se bo še to mletje ustavilo, ker se bo zaradi prisilnega odkupa dobila koruza samo še pri Prizadu. Zasebna trgovina je v teh razmerah skoraj mrtva.
Po ovsu je še vedno močno povpraševanje, vendar ni blaga. Plačuje se po 375 din za 100 kg, slavonski oves pa je po 365 din. Tega je še precej. Močno jo povpraševanje po ječmenu, ki se plačuje po 490 do 520 din.
Prizad in vojaška uprava se zanimata zelo za fiiol, ki ga plačujeta po 550 do 560 din. Za beli fižol se plačuje v zasebni trgovini po 575 din za 100 kg.
Močno je zanimanj« tudi za krompir, ki ga pa je zaradi mraza le malo na trgu. Plačuje se po 130 do 135, najl>oljši pa tudi po 140 do 145 din za 100 kg. Precej je na trgu rezancev repe, ki . se plačujejo po 200 do 230 din za 100 kg.
Doma in po sveta
Po izpopolnitvi vlade Je politično življenje v Beogradu zopet zastalo. V zadnjih dneh pa je postalo znova živahnejše. Min. predsednik Cvetkovič se je iz južne Srbije vrhil v Beograd. Številne konference je imel podpredsednik vlade dr. Maček. Prav tako pa tudi minister dr. Kulovec, ki se je sestal s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, trgovinskim ministrom dr. Andresom, ministrom za oskrbo in prehrano dr. Protičem, ministrom brez Ustnice Konstantinovi-čein in drugimi vodilnimi političnimi osebami.
Minister dr. Kulovec ni prevzel nobenega resornega ministrstva, da se more bolj posvetiti organizacijskemu delu, kakor piše »Slovenec«.
Kneza-namestnika Pavla je pri p»srebu grofa Csakyja zastopal žel. minister inž. Beslič.
Ratifikacija jugoslovansko-ma-džarskega prijateljskega pakta je bila zaradi smrti grofa Csakyja odgodena.
Dr. Fran Dolšak, načelnik VI. ljani v pokoju, Je umrl po dolgi bolezni.
Potrošniške zadruge pri podjetjih. ki zaposlujejo več ko 50 de-
lavcev, ne bodo več obvezne in se v Beogradu že pripravlja sprememba uredbe. Zopet nov dokaz, kako e e po nepotrebnem ustvarjajo težave, ker se pravočasno ne zašli šljo gospodarske organizacije. (V Sloveniji se ta uredba sploh ni izvajala.)
Na predlog izvršnega odbora Ju-
gočellka Je bil upokojen gen. direktor podjetja Inž. Ranko Despič. Mesto gen. direktorja se baje ne bo več zasedlo, temveč bo vse njegove funkcije opravljal izvršni odbor sam.
Delniški kapital družbe Jugo-čelik bo v kratkem z vplačilom 200 milijonov din povečan. Eno tretjino te vsote bo dala Drž. hip. banka dve tretjini pa država. Hkrati se napoveduje tudi reorganizacija podjetja.
Predlog za postavitev velikih Instalacij za proizvajanje poikoksa iz lignita namerava predložiti naši vladi madžarsko podjetje »Tcrmo-ekonomija«. Podjetje bi postavilo te instalacije v svoji režiji, istočasno pa bi bilo tudi kapitalno udeleženo. Sodelovanje domačega kapitala se ne bi izključevalo.
Neka nemška skupina nam ponuja postavitev instalacij za proizvajanje alkohola iz lesa. Predlog je stavila nemška skupina, ker se pri nas že dalj časa občuti nezadostna proizvodnja špirita.
Beograjska opera je bila povab-
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2*/.H Val drugi pa se mučilo In delalo brez ozira n* zdrav)el Zato vsa) doma pljt«
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
llulega m rdeCImi »rol, naSo nalbollSo prlrodno mineralno vodo. Zdravic In užitek I
ljena na enomesečno gostovanje v Nemčijo.
Otvoritev banovinske avtomobilske šole so zahtevali na svoji iet-ni skupščini zagrebški šoferji in avtomehaniki.
Na seji združenja špediterjev in carinskih posrednikov v Zagrebu se je konsta tiralo, da trpe legalni špediterji zelo mnogo zaradi vojne In pomanjkanja pnevmatike, do-člm se je istočasno silno razpaslo število ilegalnih odpremnikov.
Opozarjajo se uvozniki umetnih gnojil in modre galice, da morajo do 1. februarja vložiti prošnje za registracijo na direkcijo za zunanjo trgovino.
V Zenici se je ustanovila podružnica nemškega Kulturbimda.
Švicarska vlada je najela dva naša parnika »Talas« in »Vihor«, ki pripadata družbi »Grgič, za prevoz živil.
Kmetijsko - gozdarska fakulteta je bila slovesno otvorjena v Sarajevu.
Dubrovnik in Gruž je lani obiskalo 16.153 domačih in 2440 tujih gostov. Med zadnjimi so bili v veliki večini Nemci.
V Južni Srbiji je bilo lani zgrajenih 108 novih šolskih poslopij.
Ravnateljstvo »Jugoslovenskcga IJojrda« sporoča, da mora smatrati svoja parnika »Ivo Račič« in >Is-gleds kot izgubljena.
Umrl je nemški pravosodni minister dr. Giirtner, ki je veljal kot odličen pravnik.
Rooseveltov odposlanec Donovan se Je sestal v Grčiji z generalom Wawelom.
Grška vlada je odredila, da se ukinejo vse telefonske zveze z Bolgarsko.
Na albansko bojišče sta odpotovala k svojim edlnicam ministra Bottal in Goria. Oba pa bosta še naprej opravljala svojo ministrsko službo.
»Hrvatski dnevnik« je objavil več kratkih izvlečkov lz komentarjev italijanskih listov k zadnjemu sestanku Hitlerja z Mussolinijem. Tako ponatiskuje tudi »Corrlere della Sera« z 21. januarja, ki je pisal o nemških vojaških pripravah med drugim tudi naslednje: Nemčija se mrzlično pripravlja. Vsi kovinski delavci in specialisti so bili poklicani s fronte v tovarne. Letalci in mornarji, ki so se proslavili v bojih, so bili pozvani, da pojasnijo strokovnjakom, kakšna zboljšanja bi se morala uvesti na vojnih strojih in pripravah. Posebno važno vlogo ima pri tem dr. Porsche, konstruktor nemških ljudskih avtomobilov. Zaradi volne se sedaj ti v njegovi tovarni v Fa-lerslebenu več ne izdelujejo, temveč edino vojno orožje. Dr. Porsche je konferlral tudi s Hitlerjem. Gre za Izdelavo letalskih motorjev, ki delujejo brez šuma. če se izdelava teh motorjev posreči, potem propade vsa protiletalska obramba, ker ta dela predvsem z aparati, ki registrirajo šum motorjev. Posebne divizije vojske so zaposlene v posebnih vežbah v krajih, ki so za angleško letalstvo nedosegljivi. Te čete se .vežbajo noč in dan. Kakšna pa bo njih naloga, o tem pravi madžarski list »Magyarorszag«, ki piše V svoji številki z dne 22. januarja, da se more po vsej verjetnosti pričakovati veliki invazijski pohod v AnglUo.
Tudi v Angliji računajo s skorajšnjo invazijo Nemcev v Anglijo. Mislijo, da bo invazija v februarju, ker je ta mesec morje malo bolj mirno. V zvezi s tem razpravljajo angleški listi tudi o vojaški sili sedanje Nemčije. Tako sodi »Manchester Guardian«, da ima Nemčija sedaj pripravljenih okoli <210
pehotnih divizij po 20.000 mož, poleg teh pa še 11 do 14 oklopnih divizij. S pomožnimi edinicami se more ceniti moč nemške armade na 5 milijonov mož. Od teh 210 divizij je po mnenju angleškega lista okoli 15 do 20 divizij na Nizozemskem, 60 do 80 divizij v Franciji, 5 do 6 divizij na Norveškem, 3 do 4 na Danskem, do 60 divizij na Poljskem in ob sovjetski meji, 20 do 21 v Avstriji In Oeško-Morav-ski ter okoli 10 divizij v Romuniji. Za vdor v Anglijo pa je ob obali Severnega morja, Rokavskega preliva in Francije pripravljeno okoli 60 elitnih divizij. Če bi Nemci poskusili invazijo v Anglijo, bi jo izvedli 7. vsemi sredstvi in v takšnem obsegu, kakor ga zgodovina še ni videla.
Iz Berlina poročajo, da Ima Nemčija danes trikrat več letal, kakor pa jih je imela lani maja meseca, ko je začela svojo veliko ofenzivo proti zapadu.
V Angliji so bili poklicani pod orožje mladeniči v starosti od 18 do 19 let ter možje v starosti 37 do 40 let. Na vojaško službovanje se morajo priglasiti mladeniči dne 22. februarja, možje pa kasneje.
IVendell VVillkie se je sestal v Londonu z generalom Sikorskim ter drugimi višjimi poljskimi oficirji.
Velika švedska tvornica strojev
v Stockholmu »Swenska Maskinen-werkenc je bila od požara popolnoma uničena. Skoda znaša 4 milijone švedskih kron.
Trije italijanski aeroplanl so padli po poročilih turških listov na turška tla. Vsi trije aeroplani so zgoreli.
Po podatkih japonskega vojnega ministrstva je veljala dosedaj Japonsko vojna na Kitajskem 4 milijarde dolarjev.
Na zadnji seji španske vlade se je zlasti razpravljalo o pomanjkanju živil in veliki brezposelnosti, ki vlada v deželi. Po ameriških vesteh jedo ljudje v nekaterih krajih drevesno skorjo in zbirajo travo.
Vsak deveti Parižan je brezposeln, kakor poroča »Pariser Zei-tung«. Vseh brezposelnih je v Parizu po trditvi tega lista nad 400 tisoč.
Japonska vlada je predložila vladi Nizozemske Indije nove zahteve. Tako zahteva dovolitev, da se ustanove nove podružnice velikih Japonskih trgovskih hiš. da dobi Japonska koncesije za ribolov ln da ugodi Nizozemska Indija tudi starim Japonskim zahtevam. Po vesteh iz Moskve bo Nizozemska Indija te zahteve sprejela, po vesteh iz New Yorka pa vse te zahteve kategorična odklonila.
Na seji japonskega parlamenta je nelcl poslanec zahteval, da se pretrgajo vse diplomatske zveze z Nizozemsko Indijo, zun. minister Matsuoka pa je izjavil, da bo Japonska vlada poskusila vsa razpoložljiva sredstva, da doseže sporazum z vlado v Batavijl, preden bi se odločila za bolj drastična sredstva.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dno 29. januarja objavlja: Uredbo o ustanovitvi ministrstva za oskrbo in prehrano — Naredbo o kontroli 'voza volne, kozje dlake iu dlake ostalih živali, umetne volne, volnene preje in fjoke — Naredbo o prodaji pralnega mila — Naredbo o obsegu blagovne prodajo — Pravilnik o poslova-
SEJEM RAJHA V LEIPZIGU
sa vril spomladi 1941. od 2. do 7. marca
nju centrale za kurivo — Dopolnitev navodil za zbiranje podatkov o gibanju zunanje trgovine — Odredbo glede kontrole zdravil biološkega izvora — Učui program in načrt za tečaje ininistp* siva za telesno vzgojo ljudstva radi izobraževanja učiteljev telesne obvezne vzgoje — Spremembo čl. 4. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih — Po-pravek v odredbi o izenačenju maksimalnih kosmatih zaslužkov v trgovini na drobno (da se glasi besedilo toč. 1. čl. 2, odredbe pravilno: >1. vseh vrst moke, otrobov in koruznega zdroba 10%, pšeničnega zdroba 15%).
Nemška industrija poljedelskih strojev na Dunajskem pomladanskem velesejmu 1941.	i
Z ozirom na uradno sodelova-J nje državne postaje za prehrano (Reichsnžihrstaud) na dunajskem pomladnem velesejmu 1941, ki bo od 9. do 16. marca in z ozirom na velike potrebe jugovzhodnih agrarnih držav v nemških produkcijskih sredstvih je strokovni oddelek za gradnjo poljedelskih strojev dovolil nemški industriji poljedelskih strojev razstavljanje na dunajskem pomladanskem vo-lese j mu. Vso razpoložljivo razstavno površino je že prevzela nemška industrija poljedelskih strojev.
00*/, popusta na nemških državnih železnicah
25°/» popusta na jugoslovanskih državnih železnicah
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše (Impra *, najpozneje do 5. febr. 1941. pri pristojnemu častnemu zastopniku
V Ljubljani: Ing. & Tfinnles. Tyrieva 33, Telefon 27-62
V Mariboru: los. Beljak. Gosposka 25. Telefon 25-97
V Beogradu: Zvanllnl biro sajma rajha u Lajpcigu. Knez Minajlova 33.
Sejmi
3. februarja: Murska Sobota, Novo mesto, Krško, Loški potok, Lukovica, Škofja Loka, Ormož, Ka-lobje, Žužemberk, Gornja Radgona,
4. februarja: Metlika, OrmoŽ, Ptuj, Dolenja Lendava;
5. februarja: Ljubljana, Celjo, Ptuj, Trbovlje, Sv. Peter pod Sv. g.;
6. februarja: Št. Jernej na Dol* Črnomelj, Turnišče;
7. februarja: Goronji Logatec, Maribor;
8. februarja: Brežice, Celje, Trbovlje.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo bret predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne lopuščajo odlašanja.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I rtff. n*, z a. in. g
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournaic, šolske zvezke, mape, odlemolne knjižice, risalne bloke Itd.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji slovenski pnpilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice	MeStlia	ObČilTO	IjUbBiadSka
ladajatcil »KomotcIJ Trgovskega U*a«, nj«*or pmkTOlk ar, Zv» Pie«, urednik Aleksander eelesdkar, »taka tetama »Merkur«, «. d„ njen predstavnik Otmar Mihah*. vrt v Ljubimi.