L«to LXXII, St. 91	pWm t - Q!< Po»<iebtthj t>w fcmMt__Preig ■ cena C 1
Uredništvo • sprava, LJnbUama.	^^^^^^^	^^^^^^	^^^^^^	^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^	^^^^^^^^^^
Kopitarjeva I. Telefon 40il—MOL	^^^^^^ ^^^^^	A ^^^^^^^	^	APRIL- 1944
Meaečna naročnina SS lir, aa lao-tematvo <0 Ut. — Cek. raS. LJubljana 10.650 aa naročnino la 10.394 aa Inserata. • Itkljnčno aaatopatvo (a oglase li Italija tn Inotematvai
DPI S. A. Milan«. Rokopisov na Tratam«.
SLOVENEC
21
PETEK
SS Ohergruppenfiihrex General Riisener nnd Prnsident General Rupnik griis-sen die Landesvvehr im Vorbeimarsch — SS višji skupinski vodja general Riisener in prezident general Rupnik pozdravljata mimohod domobrancev.
Die Reichsflngge nnd die slowenische Nnzionalfahne ver-	Miidchen in Volkstrachten grtissen die Marschkolone der Landeswehr am Kon-	SS Obergruppenfiihrer Genernl Riisener feilt vervvundefcn
den auf dem Bnlkon des Regiernngspalastes gehisst —	gressplatz — Dekleta v narodnih nošah pozdravljajo mimohod domobrancev	Landeswehrmannern die Vervvnndctenabzeichon — SS viSji
Zastava Rnjha in slovenska narodna zastava sta sc dvignili	na Kongres nem trgu	skupinski vodja genernl Riisener deli ranjenim domobralina balkonu vladne palače, ceni značke za ranjence.
Fuhrerju za rojstni dan
Govor ministra dr. Gobbelsa na predvečer Fuhrerjevega rojstnega dneva
Berlin, 20. aprila. DNB. Na predvečer Fiihrerjevega rojstnega dneva je govoril drž. minister dr. Goebbels v državni operi v Berlinu.
Ne samo sreča, tudi slava, tako je dejal med drugim dr. Goebbels, niha v vojni stalno med velikimi možmi in narodi sem in tja. Najprej nn koncu vojne, večinoma pa šele uckaj časa pozneje, ko stopi vojna vidno v svojih zgodovinskih izidih pred očmi vseh na dan, bomo komaj mogli njene posamezne dogodke oziroma njene odločujoče činitelje objektivno in pravilno soditi. Vojno lahko sodimo zgolj kot celoto. Ona ima poleg svojega aktualnega tudi zgodovinski razvoj in moramo jo gledati že z zgodovinsko zelo izšolanimi in izurjenimi očmi, da lahko to spoznamo že med njenim potekom. Če primerjamo na primer ocenjevanje, s katerim so Frideriku Velikemu njegovi sodobniki med sedemletno vojno tolmačili vojni položaj, potlej bomo presenečeni, kakšna velika protislovja bomo odkrili.
Iz zgodovine problemov kake vojne izhajajo njene najpoglavitnejše in najtežje obtežitve in žrtve. Čim manj pa zmore »plošnost spoznati te probleme v njih globljem in neizogibnem pomenu in potrebi, toliko bolj bo boreča in trpeča generacija, ki mora vzeti te obtežitve in žrtve nase, pripravljena, da jih napak razume ali da smatra, da bi se jim bilo mogoče izogniti. Iz toga latentnega nasprotja prihaja vsa različnost sodbe, ki jo zapušča doživljajoči svet glede zgodovinskih pojavov poznejšemu svetu.
Kateri dogodki te vojne bodo trajnega pomena še po stoletjih? Kako težko je to napovedovati v slehernem posa-
meznem primeru, tako jasno se še izluščijo tudi danes iz te ogromne drame evropskih narodov nekateri temeljni razvoji, ki bodo poznejšo zgodovinsko skupno presojanje te vojne merodajno določevali. Deset let po zaključku miru ne bomo na primer predvidoma mogli naleteti več v nemških mestih na preostanke razrušeni, ki jih je povzročil sovražni letalski teror. Iz lega vojnega poglavja bo verjetno torej ostalo v spominu le še mišljenje in zadržanje, ki je premagalo vse strahote. Če bo pa Evropa boljševi-ška ali pa če nam bo uspelo obvarovati našo celino pred to nevarnostjo in s tem rešiti evropske narode pred to smrtno grožnjo, bo ta odločitev podobo bodočega sveta merodajno določevala za mnoge rodove, če ne celo za vedno.
V tem leži torej tudi zgodovinsko težišče te vojne. Mož, ki je našo celino dokončno osvobodil iz te duhovne in vsaj načrtne vojaške obkolitve, bo koncu te ogromne borbe c zgodovinskega vidika mož te vojne. To se na noben način ne spremeni s tem, da njegovi nasprotniki niso opustili in ne opuščajo ničesar, da bi mu otežkočili njegovo v pravem pomenu besede zgodovinsko nalogo, ki sega daleč preko našega časa, da mu ne bi metali polen pod nogein da ne bi zbrali vso njim na razpolago stoječo materialno nadmoč v ljudeh in orožju, da bi njega in njegovo delo uničili. Od trenutka, ko bodo padle kalne megle pokvarjene in odurne polemike, bo nenadoma stopil kot veliki zgodovinski pojav te gigantske drame narodov pred oči živečih in še bolj pred oči vseh bodečih generacij. Od njegovih nasprotnikov pa, ki so bili pripravljeni in so hoteli izročiti 2000-lctno zgodovino in kulturni razvoj naše celine kaosu in stepi, bo potlej preostalo
le šc toliko, kolikor utegne služiti, da si bomo lahko ustvarili temno ozadje te bleščeče pojave človeške veličine in svetovno in daleč gledajoče osebnosti.
Te ugotovitve ne izhajajo nikakor iz slavospevov ali čustva narodne ošabnosti. So enostavno izliv zgodovinskega smisla pravičnosti, ki ga danes delijo tudi vsi najboljši v vseh državah Evrope.
Mi čutimo danes, da izpolnjujemo vsi zgodovinsko poslanstvo. Za nas jc cilj te vojne ne samo jasen, temveč tudi nespremenljiv. Služiti cilju pa se pravi slediti Fuhrerju, zvesto in udano sodelovati pri njegovem delu in v vseh viharjih te vojne po njem uravnati sleherno osebno mišljenje in delovanje. Lahko smo srečni, da ga imamo, kajti on utelešuje v svoji osebi ne samo na/o trdno vero v zmago, temveč tudi stalnost našega narodnega vodstva, enačajno pridržavanje našega pojmovanja vojne in jasnost naših vojnih ciljev. Potrebno je !e, da se ozremo preko meja naše Nemčije na tuje in sovražne narode in že spoznamo v vsej jasnosti, kaj on pomeni za narod in kaj je za nas vse.
Ceneno in udobno je, če v časih velikih narodnih uspehov, ki so bili vrh tega še doseženi z majhnimi žrtvami, slavimo uspehe narodnega vodstva, ki nam je že na dlani. Težje pa je ▼ dolgo trajajoči žilavi borbi za življenje naroda ostati zvest vodstvu.
Kar je bila v težkih letih borbe narodnih socialistov za oblast velika, vse težkoče in ovire nnagovito premagujoča vzvišena krepost borbenega pokreta, to je v tej vojni postala vzvišena krepost našega borečega sc noroda; zvestoba samemu sebi, ki najde v zvestobi do
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slovesnost Hitlerjevega rojstnega dne v Operi
Ljubljana je nadvse svečano počastita praznik voditelja nemšksga Rajha Adolf a Hitlerja
Voller Abwehrerfolg am unteren Dnjestr
Deutsche Truppen siidwestlich Narvva in die sowjetischen Stellungen eingedrungen - 56 Sowietflugzcuge auf der Krim vernichtet - Bolschevvistische Banden verloren iiber tausend Tote - 31 Terrorflugzeuge abgeschossen • Ziele im Raum von London angegriffen
Aus dem Fiihrerhauptauartier, 20. 4. DNB. Dns Oberkommnndo der \Yehr-mneht gibt bekannt:
Nordostlich Sevvastopol vvurden erneute Angriffe der Bolschewisten unter Abschuss einer griisseren Anzalil von Pnnzern abgevviesen. ">6 feindliche Flugzeuge vvurden iu Luftkiimpfen, 20 vveitere am Boden vernichtet. Dabci zcirhnete sich Oberleutnnnt Smola, Staffelfiihrer in einem Schlaehttlieger-gesehvvader, besonders aus. In den harten Ahvvehrkiiiiipfen der letzten Tagc bat sich eine Knmprgruppc der 73. Infanterie-Division unter Fiihrung von Oberst Dorcnbock mit einer unter-stellten Sturmgcschiitzbatterie licrvor-ragend geschlagen.
Am unteren Dnjestr errangen unsere Truppen beiderseits T i g h i n a gegen die mit mehreren Divisionen an-greifenden Sowje<s in schweren Kiimpfcn einen vollcu Abvvehrerfolg.
Zvvisehen den Kar pa t h en und den oheren Dnjestr vvurden im Zusnmincii-\virken mit Schlnrhtfliegerges'eh\vadern die sich ziili vvehrenden Bolsehevvisteii svciter zuriickgevvorfen. Feindliche Go-genangriffe hliehcn oline Frfolg. Im Kampf raum siidvvcstlich Tarnopol brachen starke sovvjetischc Angriffe zusammen. Im riickvviirtigen Gebiet des mittleren Frontabschnitts vvurden mehrere Unternchincu gegen sowjctischc
Banden mit grossem Frfolg durch-gefiihrt. Die Bolselievvisten verloren iiber tausend Tote, iiber hundert Bundenlnger vvmdcii zerstiirt nnd*um-fangreiehe Beute einsebrneht.
Siiduestlich Narvva drnugen unsere Truppen in die stark nusgchnutcn feindlielien Stellungen ein uiidgevvan-nen in srhwierigem Sumpfgeliinde gegen erbietterten feindlielien \Viderstaml Boden. Die Sovvjets hatten bobe bln-tige Verlustc und verloren "50 Gc-schiitze.
Im l.aiidekopf von Nettuno brarh ein feindlicher Vorsloss nordvvestlich Lit tor in im ziisammongetnssten Ah-\vohrfctier r.usnmmen. An der Siidfront verlief der Tag ohne besondere L'r-eignisse.
Nordanierikaiiisehe F'lug/euge ver-senkten am 19. April vor der sil d-f r a u z ii s i s c h e n Kiiste dns schvvedi-sohe Rote-Krenz-Sebiff »Fnibln«.
Feindliche Bonilier grilleu am Vor-mittng des 10. April mehrere Orte in \Vcst- und Mitteldeutschland on. Besonders in den Stiidten Kassel mul Paderborn entstnnden Schiidcn und Verluste unter der Beviilkerung. "»I feindliche Flugzeuge, in der Mehr/nhl viermolorige Bombcr, svurden vernichtet.
In der letzten Nnclit griffen scbnelle deutsche Rnmpfflugzcugc Ziele im Raum von London an.
Snoči je bila v državni Operi slovesna proslava rojstnega dne voditelja nemškega Rajha Adolfa Hitlerja. Za to priliko ' je SS Gruppentiihrer Rftsencr povabil k svečanosti vse odlične in vodilne osebnosti našega javnega življenja in se so se njegovemu vahlht odzvali prezident pokrajinske uprave general Rupnik s soprogo, nemški generalni konzul dr. Miiller, konzul Nezavisne Države Hrvatske prof. Salih-Baljič s soprogo, prevzvišeni knezoškof dr. Ore-gorij Rozman, rektor univerze dr. Kos, predsednik Slovenske akademije znanosti n umotnosli dr. Milan Vidmar, zastopstvo nemške vojske in slovenskega domobranstva, predstavniki nemških oblasti in slovenskih uradov. V ložah so bili častniki nemške oborožene silo in številni -ugledni zastopniki ljubljanskega javnega življenja. Oder, na katerem jc bil v sredini doprsni kip Fiihrerja, je bil ves v cvetju in v nemških zastavah.
Spored slovesnosti se je začel z Bee-thovenovo uvodno glasbo »Egmont«, ki jo je izvajal operni orkester pod vodstvom namestnika upravnika Državnega gledališča polkovnika Herzoga. Takoj nato se je z odra oglasila »Fiihrer-jeva beseda« — to je, da je mlad govornik v uniformi nemškega vojaka s
krepkim in donečim glasom prednašal glavne odlomke iz najvažnejših Fiihrer-jevih govorov in spisov. Za njim je govorni zbor neke vojaške edinice prav lepo ln zelo ubrano prednašal pesniško sestavljeno izpoved mladega nemškega rodu liašeca časa, pesem: »Mladi narod vstaja«. V klenih in izdelanih Slavkih je bila v tej pesmi izpovedana vsa močna in neomajna vera sodobne nemške mladine v svojega Fiihrerja in v bodočnost Nemčije.
Orkester je nato zaigral Griecovo slavnostno koračnico, nakar je stopil na govorniški oder Hanptbereichsleiter dr. Lapper, ki se je v za nosne m govoru spomnil praznika moža, v kalerega zre ves združeni nemški narod s tolikšnim ponosom in zaupanjem. Govornik je
orisal lik Fiihrerja kot vojaka, državnika in umetnika, podal je njegovo življenjsko pot, ki jo bila vsa posvečena dvigu in sreči Nemčije in očrtal naloge in dolžnosti Nemcev in tudi drugih evropskih narodov ob borbi velikega moža, ki stoji danes na čelu nemškega naroda.
Uvertura k Waenerjevi operi »Mojstri pevci« je v odlični izvedbi zaključila glasbeni del prireditve, nakar je krajevni vodja stranke v strumnih besedah podal izjavo trdne vere in zaupanja Nemcev v svojega voditelja.
Vsi navzoči so nato sloje zapeli himne nemškega naroda in jo bila s tem nadvse zbrana in resna proslava velikega praznika zaključena.
Popolen obrambni uspeh ob spod. Dnjestru
Nemci vdrli v sovjetske postojanke jugozahodno od Narve 56 sovjetskih letal uničenih na Krimu - Boljševiške tolpe so izgubile preko tisoč mrtvih - 31 terorističnih letal sestreljenih Cilji na londonskem področju bombardirani
Fiihrcrjev glavni stan, 20. 4. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Severovzhodno od Sebastopola smo zavrnili ponovne boljševiške napade. Sestrelili smo mnogo oklepnikov. 36 sovražnih letal smo uničili v letalskih bojih, 20 pa na tleh. Pri tem se jc posebno odlikoval nadporočnik Smola, krdelni poveljnik neke jate borbenih letal. V hudih obrambnih bojih zadnjih dni se |e skupno s podrejeno baterijo naskakovalnih topov vzgledno borila bojna skapina 73. pehotne divizije pod vodstvom polkovnika Dorcnbecka.
Ob spodnjem Dnjestru so dosegle naše čete na obeh straneh T i g h i n a v težkih bojih z več napadajočimi sovjetskimi divizijami popolen obrambni uspeh.
Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so vrgle čete skupno z jatami borbenih letal boljševikc dalje nazaj, ki
80 se žilavo branili. Sovražni protinapadi niso imeli uspeha. Na bojišču lugnzapad-no od Tarnopol a so se zrušili močni sovjetski napadi. V zaledju srednjega odseka bojišča smo izvedli več nastopov proti sovjetskim tolpam z zelo velikim uspehom. Boljševiki so izgubili preko tisoč mrtvih, nad sto tolovajskih taborišč smo porušilL Zajeli smo obsežeu plen.
Jugozapadno od Narve so vdrle naše čete v močno izgrajene sovražne postojanke ter so vkljub ogi rčenemu sovražnemu odporu io težavnemu močvirskemu ozemlju dobro napredovale. Sovjeti so imeli visoke krvave izgnbe in so izgnbill 30 topov.
Na nettunskem predmostju se jc v strnjenem obrambnem ognju izjalovil sovražni sunek severozapadno od L i t -t o r i j e. Na južnem bojišču je potekel dan brez posebnih dogodkov.
Severnoameriška letala so potopila 19. aprila pred južno fiancosko oba-1 o švedsko ladjo Rdečega križa »Emblo«.
Sovražni bombniki so 19. aprila dopoldne napadli več krajev v z a p a d n i in srednji Nemčiji. Zlasti v mestih Kassel in Paderborn je nastala škoda ter jc prebivalstvo imelo izgube. Uničili smo 31 sovražnih letal, večinoma šlirimotornih bombnikov.
V pretekli noči so napadla hitra nemška bojna letala cilje na londonskem področju.
Domobranstvo je priseglo zvestobo svoji domovini
Potem ko sta s palače pokrajinskega predsedništva slavnostno zavihrali nemška in slovenska zastava, se je na stadionu Izvršil zgodovinski dogodek: slovenska domobranska vojska je prisegla svojim voditeljem pokorščino, neizprosno borbo komunizmu in zvestobo slovenski domovini - Ogromne ljudske
manifestacije spremljajo pohod domobranske vojske po mestu
uprave, Icjer po se zadržali do četrt na
deset. Obe častni četi sta odšli z godbo na čelu proti Stadionu, kjer se je izvršila zaprisega domobrauccv.
Ljubljana, 20. aprila 1944.
Maloknteri praznik je Ljubljana proslavila tako prisrčno in navdušeno, kukor današnji praznik — praznik slovenske zastave, prazuik slovensko narodno vojske. Čeprav so Ljubljaučani o obeli slavnoslih zvedeli šole dva dni prej, jo bil vendar ljudski naval k obema sve-čanostlma naravnost ogromen, resnično zmagoslavje slovenske narodno misli, ki se je po treh lotih komunističnega strahovanja očiščena in okrepljena dvignila visoko, tem višje, čim nižje so jo hoteli ponižati brezbožni in mednurod-n i komunisti, kateri so so morali poskriti pred takim zmagoslavjem slovenske narodne zavesti, ali pa bo s strahom in trepetom zrli nn strumni pohod naše domobranske vojske ter si morali v srcu priznati, rla jo usoda komunizma v naši domovini zapečatena. Z ramo ob rami, povezana po istih idealih člove-čnnstva in evropsko kulturno tradicije, sc borita nemški vojak iu slovenski do-
mobranec proti sovražniku evropskih narodov, zavedajoč se, du Je njiju usoda Btrnjeua v en sum program, kl no pozna nobenega odstopa in ki zahteva brezkompromisno zmago nad sovragom. Danuš-nja slovesnost je bolj kakor katero koli drugo dejanje dokazala, da je v celoti premagan tisti toliko škodljiv in strahopeten predsodek, ki jo hotel zabranitl Slovencem skupno tovarištvo nemškega in domobranskega vojaka, ki je hotel, da bi so slovenski narod Izločil iz povezanosti evropskih narodov, da bi zatajil najnujnejši klin časa in se vrgel v naročje največje pasivnosti ter s tem razkrojem zapadel kot lahek plen v roko svojemu sovražniku.
Dvojo zgodovinskih dogodkov so jo danes odigralo: razvitje slovenske zastavo In zaprisega domobranske vojske. Ni treba poudarjati, kakšen pomen ima za slovenski narod uradno priznanje njegove narodne zastave. Zastava jo simbol narodne usode, znamenje njegovo samo-
bitnosti, skratka, slovenska zastava je
priznanje slovenstva, je javna izpoved uaroducga programa.
Logično temu dejanju jo sledilo drugo zgodovinsko dejstvo, prisega domobranske vojsko. Prod vsemogočnim Bogom so se uaši domobranci zavezali, da bodo v pokorščini svojim voditeljem branili slovensko domovino pred njegovim sovražnikom — komunizmom, in čo treba, za ta namen žrtvovali svoje življenje. S tem so je njih življenjska usoda tesno zvezala z usodo njihove domovine, njihova Idejna enolnost in njihova organizacijska povezanost pa je dobila s tem svet značaj, ki jI ga no more nihče odvzeti. Ni treba reči, da jo slovensko domobranstvo doživelo s tem zadnjo stopnjo svojega organizacijskega razvoja. Sedaj jo tudi duhovno popolnoma opremljeno, da stopi v bojno areno, za obrambo slovensko domovine, v borbo proti uujvočjcmu slovenskemu sovražniku.
SS
Svečano razvitje nemške in
V zgodovini narodov «o dnevi, kakršnega smo doživeli Slovenci danes, edinstveni. Javno, uradno je bila priznana in razvita na palači Pokrajinske upravo slovenska zastava, simbol naše narodne samobitnosti. Vsi smo pričakovali tn izredni dogodek z nekim prazničnim raz|H)loženjem, v kakršnem smo živeli nato šc ves dan.
Že zgodaj zjutraj je bilo nn ulici vse polno vrvenja. Ljudje so pričakovali domobransko godlio. zn katero so vedeli, da bo ob sedmih korakala skozi mesto in igrala budnico. Z godlio je šla tucK četa domobrancev, samih krepkih, visokoraslih, od sonca zagoreli!) fantov. Ljudje so se ustavljali in 7 občudovanjem poslušali lepe koračnice naše domobranske vojske. Godba jc prišla ob 7.4> pred palačo Pokrajinske uprave, kjer se je imela izvršiti svečanost razvitja nemške iu slovenske zastave.
Pred palačo se je že prej nabralo veliko ljudi, ki so hoteli prisostvovati tako važnemu dogodku. Tam je bila tudi častna četa nemške oborožene sile. Na balkonu palače, s katerega sta 7nplapololi zastavi, sta bila dva slovenska in dva nemška podčastnika, ki sta po/ncjc obred izvršila. Desno oil
že razvita je...
slovenske zastave na palači pokrajinskega predsedništva
tega balkona na drugem bnlkonu je bila zbrana družina prezidenta gospoda generala Rupnika. Nu levem balkonu so bila dekleta v lepih narodnih nošah. Spodaj, pred palačo, je prezident general Rupnik sprejemni dostojanstvenike. Slovesnosti so prisostvovali nemški konzul Miillcr, hrvaški konzul Šalili Buljič, lluuptbereichs-leiter dr. l.npper. od nemške oborožene sile podpolkovnik Bulkc, zvezni oficir med nemško vojsko in med do-mobrnnstvom, šef varnostne službe stotnik Scliluifc r. Od slovenskih predstavnikov so bili navzoči o<l-.jutanl podpolkovnik Kregar, poveljnik slovenskih domobrancev podpolkovnik Krcner, načelnik štaba domobranstva podpolkovnik Pctcrlin in pomočnik načelnika štaba podpolkovnik Vizjnk. K razvitju zastave so prišli tudi številni predstavniki našega kulturnega življenju. Akademijo znanosti in umetnosti je zastopal dr. Milan Vidmar, njen predsednik. V imenu itni-ver/e se je udeležil slovesnosti dr. Kos Milko, rektor univerze. 'I ja so prišli tudi številni drugi zastopniki naše pro-svete, univerzitetni profesorji, zastopniki srednjih šol in zastopniki tiska.
Točno ob osmih jo prispel pred palačo višji skupinski vodja SS geuernl
Riisener. Sprejel in pozdravil ga jc (11-vizijski general prezident Rupnik. Po pozdravu je sprejel general Rfcsencr raport poveljnika nemške častne čete, nato pa je s prezidenlom Rupnikom obšel obe častni četi ter je po obhodu imel krutek slavnostni govor.
Po nagovoru generala Rdsencrja je domobranska godba zaigrala najprej nemško drž. himno, nato nacionalsocin-listično in slednjič še slovensko himno »Naprej zastava slave«. Ko so oddoneli jKislednji zvoki, se je pričel obred dviganja zastav, nem-ko in slovenske. Nemško zastavo je dvigal nemški podčastnik, odvijal pn ni 11 jo je slovenski podčastnik. Obratno je slovensko zastavo dvigni slovenski podčastnik in jo je odvijal nemški podčastnik. Bil je svečan trenutek, ko sc je po tolikili letih spet dvignila naša slovenska zastavil, tako oskrunjena od komunističnih odpadnikov in tolikokrat od njih zlorabljena za njihove zločinske namene, ko se. jc ta zastava dvignila neomadeže-riina kot zastava slovenske domobranske vojske, ki je ta dan tudi prisegla zvestobo narodu, katerega nedotakljiva svetinja jo njegova zastava.
Ko sta obe zastavi znplapolali 7 balkona, sta jih obe vojaški častni četi
Fiihrerja svoj najvidnejši, za slehernega umliiv, pa tudi globoko obvezni izraz.
V drugih vojskujočih se državah utegne biti vod«tvo upravnik razrednih in stanovskih koristi, ki ga parlamentarna večina bolj ali manj pripravljeno krije ter ga gleda in sprejema kot potrebno zlo, ker pač nima na razpolago boljšega, ali pa je celo to vodstvo strah vzbujajoč izid besnega množestverega strahovanja, ki koraka nad milijoni trupel.
Pri nas je Fiihrer govornik in izvrševalec volje vsega naroda. Od prvega dneva vojne do te ure ni bilo napram vsemu sovražnemu obrekovalnemu kričanju v Nemčiji niti enega samega edinega pri-
Nadaljcvanje s 1. strani
mera, ko bi kak vojak prelomil zvestobo Fiihrerju s tem, da bi položil orožje, ali pa bi kak delavec v domovini zapu6til
delo.
Vemo, da sovražno inozemstvo tega re more razumeti in zato pripisuje to dejstvo pritisku ali nasilju. Kaj smo mi kot narod in vodstvo v tej vojni prebili in obvladali, ne more bili s takšnimi sredstvi sploh storjeno. Tukaj morajo biti na delu že druge sile, sile zvestobe in 6kupnosti, ki jih pa ljudje, ki teži teh sil nc občutijo v samih sebi, sploh ne morejo razumeti.
Fiihrer je ostal vedno isti. Nikoli ga ' nisem videl dvomili in nikoli omahovati.
O"
Berlin, 20. aprila. DNB. Maršal Nem- : čije Hermann Goring je za rojstni dan Fiihrerja izdal naslednji poziv nemškemu narodu:
Nžmšlci sonarodnjakil
Našemu Fiihrerju, ki dopolnjuje danes v najbolj usodnem in odločilnem ča9u svoje 55. leto življenja, prihajajo najiskre-neiše čestitke iz. vseh nemških pokrajin, iz bojišča in domovino. Pozdravljamo ga z vsem srcem, spominjamo se ga v globoko občutenem spoštovanju. Za njega prosimo varstva in blagoslova Vsemogočnega.
V vseh preizkušnjah te vojne, v najhujših bojih in najbolj napornem delu r.e je pokazalo, kako trdno in tesno sta medsebojno povezana Fiihrer in narod. To razmerje zvestobe so poskušali sovražniki motiti z najbolj zlagano propagando in najbolj grozovitim strahova-njem S tem pa so dosegli ravno nasprotno. Pod naraščajočimi napori vojne se je nemški narod, okoli in okoli obdan z mržnjo in voljo uničevanje, le še bolj odločno strnil okoli Fiihrerja, Kar emo Adolfu Hitlerju nekoč v srečnih mirnih časih s prijaznim srcem prisegali, je ves nemški narod v viharjih tega grozovitega svetovnega požara zvesto držal in z žrtvami in dejanji še povečal.
Nikoli prej ni bilo v naši domovini tako trdne enotnosti med vodstvom in narodom kot v naših časih. To je za našo politiko in za naSe vojno vodstvo naravnost odločilno, Naš narod s svojimi bogatimi zmožnostmi in svojo prirojeno sposobnostjo je dorasel vsem nalogam, če so lahko verno zaupa dobremu vodstvu. Nemško zgodovino bi prekrivalo mnogo
manj tragike, če ne bi prej tako pogosto v urah nevarnosti bilo manjkalo strumne strnilve vseh sil in njih cilja se zaveda-jočega vodstva z nadredno močno voljo. Danes tvori edinstvena notranja strnje-nost nemškega naroda in njegova enotna usmerjenost pod vodstvom Adolfa Hitlerja trdni temelj naše odporne sile.
Ta temelj ne more biti, to je moje sveto prepričanje, tudi v bo-dočnosti nikoli razrušen. Pregloboko se je zaupanje do Adolla Hitlerja zasidralo v srcih in mišljenju vseh sonarodnjakov, prejanno je povsod spoznanjfc o potrebi močnega vodstva. Kot voiak in državnik iz notranjega klica, je Fiihrer vodil svoj narod v malo mirnih letih, ki mu jih je pustila eavist in prevzetnost sovražnika, iz najgloblje bede v novo življenje, ter je ustvaril mogočno in trdno Nemčijo. On je prižgal bakljo nemškega socializma, njemu mora biti naše bre.zprimerno delavstvo hvaležno več kot vsem drugim politikom. Zato zaupamo, da bo njegovi sili tudi uspelo, voditi Nemčijo in naro-d na novo trdno obalo skozi deročo reko te gigantske vojne. V njem je utelešeno naše zaupanje v zmago, V njem živi naša vera v veličino in krasoto Nemčije, večne domovine vseh Nemcev. Njegova straetna volja preveva bojišče in domovino. Njegov junaški duh nas tudi v težkih in temnih dneh vedno znova preveva z novim junaštvom in novo močjo.
Naj grozi tudi tisoč nevarnosti, naj bodo nove skrbi in bremena neizogibna l in naj nas čakajo nadaljnji napori in I žrtve, mi se jih nc bojimo. V zaupanju I in pripravljeni na vsako delo se borimo | in delamo ob sirani Fiihrerja. Zvestoba I do njega jamči svobodo in zmagol
kakor tudi vsi navzoči svečano in spoštljivo pozdravili. S tem je bil slovesni obred razvijanja zastave končan. Dostojanstveniki so odšli z generalom Rupuikom v palačo Pokrajinske
Prisegi domobranske vojske
Po škofovi maši so slovenski domobranci dvignili roke in pri Vsemogočnem Bogu prisegli zvestoba domovini
Medlem ko so se pred palačo Pokrajinsko uprave vršile slovesnosti ob dviganju z;istav, se jc planota Stadiona že polnila z oddelki domobrancev. Ljubljanski posadki so se pridružili zastopniki čet iz Novega mesta in ostale Dolenjske ter Notranjske. Dunajska cesta je bila živa kot že dolgo ne. Po njej so brzeli proti Stadionu avtomobili z zastopniki oblasti, gosti in vojaštvom. Ko se je ob osmih začela 6vela maša, j. nudil Stadion prelep prizor. Na zeleni ravnici, faj je v prejšnjih dneh dež osvežil travo, so sestavljale domobransko četo v svojih sinjih uniformah podkev, odprto proti tribuni. Ob njej so bili na levi strani ranjenci na klopeh, na desni pa častna četa in godba. Pred tribuno so vihrale slovenske in nemške zastave, slovenski zastavi sta bili tudi ena na desni 6lrani glavnega vhoda v Stadion, ena pa na vrhu tribune. Njima nasproti sla bili nemški. Streha tribune j« bila lepo okrašena z belini slovenskim grbom, stoječim na podstavku v narodnih barvali. Pod tribuno je 6tal
sko domobranstvo. Tedne in mesece jo bilo treba delati iu uspelo nam je, iz te majhne čredico narediti ugledno vojsko.
S pomočjo Velikonemškega Rajha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: Vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni opravljati naloge, ki vam jih bo >o naložila bodočnost. Vojak pa luliko izpolnjuje svojo vojaške vrline samo tedaj, čc iz vse svoje notranjosti izpolnjuje svoje dolžnosti v vroči ljubezni do družine iu redn.
Zvestoba jo prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede, koga ricspninet ali nezadostno prepričanje. Nezvest po srcu pa ne more in ne smo postuti nihče. Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestolio, so izdajalci in so brez časti, čast pa je najvišje, kur more imeti človek in vo-juk. Vojak lahko izgubi vse; enegu pa
R
' DOMOBRANSKA PRISEGA
»Prisegam pri Vsem ogočn oni Rogu, da (nnni zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom iu komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slo- > vensko domovino kot dol svobodne Evrope. J Zn ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«

Pred vsemi drugimi državniki naše dobe se odlikuje s tem, da pravočasno spozna nevarnosti in sc jim hrabro zoperstavi. Zato se mu dane? zahvaljuje nemški narod. Ves civilizirani svet mu bo nekoč moral biti za to hvaležen. Toda tudi najboljšemu vodstvu ni prizanešeno z udarci in porazi. To so edine prilike, v katerih se lahko popolnoma izkažejo. Kje sta Nemčija in njegovo vodstvo kdaj odpovedala pred temi preiekušnjami? Kje smo kdaj stali brez sveta in obupani pred silo kake usode, ki je prišla nad nas, in katere ne bi zemogli več zadržali? Vedno so nas doletele v pripravljenosti. Vedno je stal načelu naroda mož, ki se je, pred' stovljajoč za ves narod svetal in podžigajoč primer, znal upreti tudi najhujšim udarcem in jc s svojo ravnodušnostjo in vztrajnostjo svojega srca končno znal odvrniti tudi ajvečjo nesrečo. Nikoli ni nemški narod tako gledal na svojega Fiihrerja, kot v dneh in urah, ko se je zavedal vse težine tega boja za naše življenje, ter si ni dal vzeti poguma, temveč so je toliko bolj trdno in nezmotno oprijel svojih ciljev.
Vojna je čas, v kateri lahko uresničimo zgolj ono, čemur smo prej tako pogosto prisegali, To počiva kot prisega na naših zastavah in kot tiha prisega v naših srcih.
Da stoji Fiihrer na čelu naroda, je za nas vse nnjsigurnejše znamenje bodoče zmage. Nikoli nam ni bil tako blizu kot v trenutkih nevarnosti, nikoli se nismo čutili z njim tako povezane, kot tedaj, ko smo imeli občutek, da nas tako eelo potrebuje, kakor ga mi potrebujemo. S tem smo razbili veliko upanje naših sovražnikov. Hoteli so, da bi mi sami storili to, česar oni niso mogli storiti s svojo silo, namreč da bi same sebe premagali. V tem je bila za nje dana edina možnost našega poraza. Iz tega pa smo mi naredili največjo šanso naše zmage.
Fiihrerju hočemo na njegov rojstni dan povedati, kako nam je on vse, in to tako v tej trpeči sedanjosti kot tudi v bodoči svetlejši prihodnjosti. Želeti mu hočemo zdravje, moč in blagoslovljeno roko. Če sta stiska in nevarnost tik pred njim, potlej smo mi še bolj strnjeno za njim. Verujmo v njega in njegovo zgodovinsko delo ter v to, da ga bo ob koncu kronal z zmago. Ne njegovi nasprotniki, temveč on bo mož tega stoletja, kajti on mu je dal smisel, vsebino in cilj. Potrjujoč ta smisel in razumevajoč to vsebino bomo dosegli ta cilj On pa nam bo kažipot. Ukazuje nam, da mu sledimo. Tudi v lem boju ria življenje ir. smrt nam je in ostaja to, kar je vedno bil: naš Hitler!
1» 1»
l> ■
rdeč govorniški oder, pred njim Irijo bobni, desno in levo od teh pa piramide pušk, dva muuMiietalca, dve sirojni&i in dva tanka. Načelniki uradov Pokrajinske upravo in zastopniki mestne občine so so zbrali na levi strani na prvi stopnici, gledano od glavnega vhoda.
Ob pol devetih so je začela maša, ki jo je daroval ljubljanski škof dr. Grcgorij Rožinan. Kmalu potem, ko je bila služba božja končana — zlasti lepo je bilo vide.ti planoto Sladiona pri povzdigovanju, ko so zavalovile vrste in so stražniki dvignili svoje roke v belili rokavicah — so skozi glavni vhod prikorakale nemške častne četo. Skupinski vedja SS general Riisener je prišel ob 9.21. Častna četa ga jc pozdravila s puškami. Tedaj sla prišla k zastopnikom oblasti nemški gen. konzul dr. Miillcr in hrvaški konzul Šalili Baljič. l3omobranska godba je zaigrala pozdravno koračnico, poveljniki so opravili raporte, nato je bil obhod čet. Skupinski vodja general RiJeener je obšel vse vrsto z dvignjeno roko, spremljala sta ga prezident diviaijski general Rupnik, poveljnik slovenskega domobranstva podpolkovnik Kreiner in drugi častniki. Ko so se gospodje vrnili pred tribuno, jo skupinski vodja SS general IiOsener po ojačevalcu pozdravil zbrano vojaštvo s »Hell KameradenU, nakar so mu odgovorili nemški vojaki e »HellU, slovenski domobranci pa z »Zdravolt. Sledil je spet pozdrav s puškami. Podpolkovnik Kroner je spregovoril nekaj besed v spomin v boju padlim tovarišem, godba pa je medtem zaigrala tiho »Imel sem tovariša...«. Napovedovalec prisege jo razložil v nekaj besedah, kaj prisega pomeni. Prisega zahteva zvestobo, brez katero se zruši vse, kar je veliko in sveto. Kdor zavržo pri-eego, zapade smrti in pogubi. Čo ni zvestobe, se strga vez, ki vse spaja, prestane tovarištvo, prestano vsaka skupnost, razpade družina, neba obstajati vsako pravo, razbije se vojska, propade država.
Ko je odigrala godba mogočno melodije, jo slopil na govorniški oder skupinski vodja- SS general Roscner in imel sledeči nagovor:
Nagovor skupinskega vodje SS Rosenerja
Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelio za ustanovitev Slovenskega domobranstva. V nekaterih predelih pokrajine so so bili že zbrali možje, ki so pod vodstvom odločnih mož hoteli svojo vročo ljubljeno domovino ohraniti in rešiti pred boljševizmom. Ti možje se sicer niso zakleli na zunaj, toda na znotraj so opravili 6veto prisego, da se bodo za svojo domovino in svojo družino borili proti gibanju, ki je hotelo pahniti deželo v propast. Ti možje še do dunes niso prelomili zvestobe. Iz onih majhnih krdel tako-imenovanlh — belogardističnih legio-nurjev je na moj ukaz zrastlo Sloven-
i
ne smo izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe.
ilodito disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina jo pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi no more biti zvest. Zakaj le oni jc zvest, ki je jki-koren in discipliniran.
Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Nc gre samo za Nemčijo. Tudi ne gre samo za lo ali ono državo. Gre za to, nli po naši borbenosti, pripravljenosti in odločnosti hočemo živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. Kdor ni hraber, borben in odločen, je nezvest. Nezvest je svojim tovarišem, starešinam, družini in domovini. Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila jxid srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je nrabro in srčno branila novsod, kjer je bilo v življenju potrebno.
Zvestoba jo najvišje dobro na zemlji. Mnogi vaši tovariši so v zvestobi darovali svoju življenja. Izgubili s<> kri; nezvesti niso bili. častno in zvesto so šli v borbo in so izgubili življenje. Vso svoje življenje se tega spominjajte in to naj vam bo v vzpod-budol
Danes slo nastopili za prisego, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaško SS in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Nastopili ste zn prisego, rla se boste borili za svojo domovino, z.n izgubljeno kri, da se bomo tako nekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope.
Ko prisegate, se zavedajte, da sle stopili v novo razdobje svojega življenja Kdor misli, da svoji prisegi ne bo mogel slediti, mu dajem priložnost, da odide, ne da bi mu to kdo eameril. Vaš Skoi vas je to jutro pripravil, Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka
Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast Ti ljudje nimajo ničesar iskali v družb: častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaš predniki so bili zvesti in poslušni. Sam premislite, kako 'se godi in kako se jc godilo naro-dom, ki so postali nezvesti Pljujemo na te ljudi. V življenju naro-dov bodo zamolčani Narodi s častjo ne ma rajo Imeti 6 temi izdajalci nobenegi opmvka.
Danes, na vaš praznik, pozivam vse one ljudi, ki so doslej stali ob strani, na se uvrstijo med vas in naj se skupaj ; vami borijo za svobodo svojega narode proti banditom proti komunistom in njegovim pomagačem.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Zmagoslaven pohod domobranske vojske
Med ogromnim špalirjem ljubljanskih množic korakajo slovenski domobranci, obsutl s cvetjem ob vzkllkanju in pozdravljanju zavedne slovenske Ljubljane
(Nadaljevanje z 2. strani)
So to ljudje, kl to nekoč prisegli na osebnosti, katerih danes ni več, ali pu so svojo domovino v nesreči zapustili in izdali, Kdor hoče prisego tem izdajalcem fe naprej držati, izdaja svoj narod, svojo domovino, svojo družino in se sam izloča iz narodne skupnosti.
Dal sem vam ime »Slovensko domobranstvo«. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojska bo nekoč končana. Tedaj pa bomo čitali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo valih otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih Slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, i« srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine.
Nastopite sedaj! Prisezite na meč, pri-sezite na orožje, ki nam je vsem svetol Vojak izvleče meč, ker mora braniti svojo čast in svojo domovino. Vojak pa odloži meč, oziroma orožje šele takrat, čc je častno in zvesto izpolnil nalogo, braniti in čuvati domovino, narod in družine.
Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz Slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite ludi v bodoče, da ste vredni, boriti sc za svojo svobodo in svojo domovino.
Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držalo zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko eanesete nanj in na njegove može. Bodite potem
pa tudi vi njemu v bodoče zvesti! •
Podpolkovnik Krcner jn ponovil nagovor v slovenščini. Spet so je oglasila godba in zaigrala predigro k molitvi. Čete iio ee postavile v pozor in snele čelade, ln godba jo odigrala molitev. Častna četa jo spet kakor en sam mož izvršila nekaj gibov s puškami in jih postavila predse. Tedaj so na povelje izstopili Iz vrst častniki in sredi podkve so stale štiri skupine po trijo domobranski častuikl nasproti po trem nemškim.
Besedilo zaprisego jo bilo prebrano najprej v nemškem jez.iku, nato so na povelje dvignili domobranci tri prste desnico in ponavljali za podpolkovnikom Krenerjem zaprisego na meč.
l'o zaprisegi so šli častniki k ranjencem. Skupinski vodja general Hoeener, ki sta ga spremljala prezident general Hupnik in podpolkovnik Krener, jo izročil vsakemu posebej v priznanje za njihovo žrtev poseben znak. Domobranska godiia je odigrala nemško narodno hitimo in našo »Naprej, zastava slave!« — ves ta čps so tudi gostje stali v po-zoru, Nemci z dvignjeno roko —. Čete so pozdravile s puiko in s pogledom na desno. Sledil je raport skupinskemu vodji, s čemer ie bila slovesnost na Stadionu končana, rttetojanstveniki so s« odpeljali na Kongresni trg, čele pa so se pred Stadionom razvile v 6prevod in po Dunajski cesti odkorakalo proti mestu.
Na Čelu sprevoda so jeadili štirje «!rajniki v svojih novih uniformah na iskrili rjavoih. Sledila je godba, častne Čete, častniški zbor slovenskega domobranstva iu moštvo. 01 > Stadionu se ni bilo dosti ljudi na hodnikih, kajti vsak je želel gledati sprevod bliže mesta, kjer se bo že. lepšo razvijal. Vendar so si nekateri častniki žo pred sv. Krištofom okra&ili gumbnice -zelenjem in cvetjem.
Pohodi domobrancev po ljubljanskih ulicah
Pred železniškim prelazom pa je bilo na cestah že vse živo. Z nekaterih hiš miže sv. KrlStofa so vihrale domobrancem v pozdraiv slovenske zastave. Kdo bi si pred letom sploh upal misliti na kaj takega! Godba je Igrala »Po jezeru...«, triglavsko koračnico in druge. Nekatere domobranske četo so začele prepevati svoje himne, vzklikanje v špalirju jo naraščalo. Skoraj vsa dekleta so imela s seboj šopko in ves čas je deževalo cvetjo na naše fante. Le kaj to. da nekatere nočejo oddati svojih prelepih nageljčkov z asparagueom, povitih z narodnimi trakovi? Ni bilo treba dolgo čakati. Oči so uzrle pravega. In tedaj se mu lica niso brez vzroka zjasnila, ko je vihtel med korakanjem svoj prelepi šopek v desnic.!. Usta so kar sama zapela »Delaj, delaj, dekle pušelje...« Okna lniš — nekateri so jih okrasili s papirnatimi slovenskimi zastavicami — so bila vsa polna glav. Tudi od tod so se razlegali vzkliki in je padalo cvetje.	,
V špalirju jc bilo ludi veliko doaela-nov, ki so hoteli v.ideti v sprevodu svoje drage. V začetku kar niso mogli spraviti lz sebe krepkejšega vzklika, pa kmalu jo bila nepotrebna sramežljivost premagana in tedaj so lahko naši fantje videli, kako bi jejo zanje srca njihovih domačih. Pri »Figovcu-t je bil Spalir žo tako širok, da jo zasedel ves pločnik in ni bilo mogoče priti za njim proti »Slaviji«. _ _ Za domobranci je korakal policijski varnostni zbor. Kdo bi mislil, da jo za varnost meata poskrbljeno s tako močno četo? Ljubljančani! srno se žc bali, da bo I o naši stražniki obdržali tiste bele trakove okrog levega rokava in vojaške čepice. Pa se je vse lepo uredilo. Stražnik mora imeti strežniško čepico. Prav lep okras so stražnikom rumeni trakovi z napisom na levem rokavu. Kakor domobranci, so tudi stražniki dobili dokaj cvetja in bili deležni vzk likanj a. Za njimi je korakala nemška častna Četa, njej na čelu častnik z mečem in žela zaradi svoje etrumnoatl veliko občudovanja. Sprevod sta končala dva tanka. Medtem, ko so se starejši Iz špalirja razhajali, ko je bil sprevod mimo, pa se mladina s tem ni zadovoljila. Drla jo za sprevodom ln iskala ulic, kjer bi ga mogla prehiteti, da bi ga videla znova in ponovno pozdravila nas o vojsko.
Na javnih poslopjih, ob cestah, kjer je korakal sprevod, smo danes prvič videli slovenske zastave s slovenskim
grbom. Beli Ščiteč grba je obrobljen z rumenim Irakom. Rumena jo tudi orl<»a krona. Polja polmesca na orlovib prsih so menjaje se bela In rdeča. Da bi dali duška svojemu navdušenju, so nekateri hišni lastniki, ki si nieo mogli omisliti tako hitro zastav iz blaga, Izobesili velike tribarvnice, zlepljene iz papirja.
Poleg velikega števila šolske mladine, kl jo držala špalir ob obeh straneh ceste od železniškega prelaza na Dunajski cesti pa do Gradišča, so se zbrali mnogoštevilni odrasli, ki so hoteli videti mimohod naše domobranske vojske, ko se je vračala s Stadiona, kjer Je položila slovesno prisego. Vsakdo Je hotel biti v prvi vrsti, vsakdo je hotel biti Čim bližjo domobranski vojski v tem svečanem trenutku. Množice so prihod domobrancev nestrpno pričakovale. Ves čas bo se ljudje zbirali, kdaj bodo prikorakali domobranci. Ko so jo od daleč zaslišala godba in je bilo že videti mogočen četverokol, ki se jo pomikal po DunajBki cesti proti Kongrosnemu trgu, je med množicami zavalovalo. Zlasli inladina Je navdušeno pozdravljala domobrance, jib posipala s cvetjem in jim neprestano vzklikala. Množico so so nabiralo na pločnikih in na večjih križ-poljih so nastali kar celi vozli gneče. Tako je bilo zlasti veliko ljudi zbranih okoli glavno pošte. So večjo množico pa so so zbralo na Kongresnem trgu.
Vremo so je la čas popolnoma zjasnilo. Posijalo je sonce, nastal jo lep sončni dan, da jo začelo kar pripekati. Bil jo res pravi slavnostni dan.
Ta čas so so zbrali pred nunsko cerkvijo nasproti stebru sv. Trojice dostojanstveniki. pred katerimi naj bi domobranci defilirall. Tja jo prišel skupaj z generalom Ilupnikom skupinski vodja SS oddelkov, general ROsener. Navzoč je bil ludi podpolkovnik Balke. General Ilupnik jo prišel skupaj z generalom Rosenerjem iih častno tribuno peš. Ril jo ves nasmejan, dobro volje in mladosten. Mimo njega in mimo dostojanstvenikov se je nato razvil defile nemških in domobranskih čet.
V vrsti so korakali vsem nn čelu poveljnik domobranske vojsko podpolkovnik Krcner, nato zbor domobranskih olirirjev, podoficirjev, gojencev domobransko oficirsko šole in So ostali domobranci. Spredaj jo korakala najprej čela Nemcev s šopki cvetlic, ki so jih prejeli od množico. Za njimi se Jo razvil dolg, lep sprevod domobrancev. Naši fantje so strumno korakali. Imeli so v rokah vse polno rož, kalero so dobili od deklet in žena, ki so spremljale njihov sprevod ob pločnikih, jih navdušeno pozdravljale in jim metale cvetje. Množice so gledale z navdušenjem, s ponosom in z zaupanjem na domobrance, ki so sklenili prijeti za orožje, da branijo sebe in svoj narod.
7.a domobranci so korakali Še Člani ljubljanske policije v uniformah, ki so čisto podobne domobranski, samo da imajo drugačne kape in oranžen Irak na rokavih. Za vsemi pa jo spet kora-
kala četa nemško vojsko v paradnem, mogočnem koraku. Domobranci in nemška vojska so pozdravljali dostojanstvenike na častni tribuni, ki so Jim navdušeno odzdravljali. Defile jo trajal dobre pol ure. Ko so vsi odkorakali mimo tribune, se je general ROaoner poslovil od prezidenta Rupnika in od drugih članov nemške vojske ter se odpeljal. II generalu Rupnlku pa so prišla dekleta v narodnih nošah, mu prinesla cvetja in ga pozdravila. Prozident jo bil njihovega pozdrava silno vesel. Bil jo navdušen in kar ganjen. Ko se jo poslovil od njih in še od drugih navzočih, ki so prisostvovali defileju na častni tribuni in ob njej, so Jo tudi sam odpeljal.
Navdušenje množic
Množice pa se kar niso hotele raziti. Na Kongresnem trgu je bila zbrana velikanska množica ljudi. 2c prej so stali v Zvezdi, kjer so se gnetli, kdo bi dobil višje mesto, da bi lažje gledal pohod domobrancev. Drugi so sc postavili ob strebru Sv. Trojice, zlezli so na stopnice in stegovali vratove, da bi čim podrobneje lahko videli vse, kar se je godilo. Zdaj, ko jc bil mimohod končan, so se množice zgrnile v Selenburgevo ulico in šc naprej do pošte, da je nastala prava gneča. Začele so se navdušene, prisrčne manifestacije za slovensko domobranstvo. Posebno mladina jo vzklikala naši domobranski vojski, njenim častnikom, in slovenskemu narodu. Z burnimi vzkliki je obsodila komunizem, vzklikala je smrt »Smrt komunizmu«, »Smrt izdajalcem slovenskega naroda!«, »Smrt Titu!« Ljudje so začeli peti domobransko himno, drugje spet »Hej Slovenci!« in so tako pokazali, kako živo so občutili pomembnost današnjega dogodka, ko smo Slovenci dobili svo)o zastavo in je naša, res naša narodna vojska prisegla zvestobo svojemu narodu in boj njegovim sovražnikom.
Mogočni pohod domobrancev skozi meslo bo ostal vsem v trajnem spominu. Kdor ga jc videl, se mu je moralo vzbuditi zaupanje v bodočnost naroda, ki ima take vojake. Odhajal je od tam v trdni zavesti, da bodo ti lantje priborili svojemu narodu lepšo bodočnost Ljudje z dežele so videli v njih poroštvo, da sc bodo lahko vrnili na svoje domove in v miru uživali sadove zemlje, ki jo bodo domobranci očistili'tolovajskih tolp. Fantje pa, ki so korakali v sprevodu, so mogli videti navdušenje ljudi, ki so stali ob strani ln jim vzklikali. V njih se ie zbudila ponosna zavest, da v svoji borbi niso osamljeni. Za njimi stoji vse, kar je za domobrance slovenska mladina, ki jtf pri nas še zdravega in vse to jih bo podprlo. Zlasti je pokazala svoje navdušenje spremljala njihov pohod skozi Ljubllano. In zlasti la mladina ic poroštvo, da bodo naši domobranci dobili za svojo borbo, potem ko jo bodo zmagovito končali, vse priznanje in da se bo po tej borbi pričela nova, srečnejša doba za vse Slo vcncc.
MM m manifestira po ljubljanskih ulicah
Nova tedenska ilustracija
Z datumom 22. aprila 1944 jo izšla v Trstu prva številka novega ilustriranega tednika približno iste oblike kakor »Domoljub«. Številka obsegu lb strani in nosi nuslov »Adria lllustricr-tec, pri čemer jo poseben poudnrek na obeh začetnicah »Al«. Nu to kratico so žc tedeu dni opozarjali v Ljubljani veliki in učinkoviti lepaki z vprašajem, ki jo seduj dobil odgovor. — Glavni urednik tednika je VVilhelm 1 tonkci, založnik pu Deutscher Adria Verlag v Trstu. Ilustracija prinaša na naslovni strani motiv z morske obale v bližini Miramura, nato pa posveča nekatere strani zanimivim vprašanjem, k! so bogato ilustrirana. V listu je velika slika Adolfn Hitlerja. Posebej omenjamo niz slik, ki obravnavajo obisk Vrhovnega komisarja pri članih Slovenskih narodnih varnostnih straž, dalje strani, ki obravnavajo: boje pri Nettunu; izbruh Vezuvu in potres; telesno usposabljanju Japoncev; sovjetsko provuro z lesenimi tanki: nemškega meščana nn dedni kmetiji; prizore iz »Lohengrinn« v tržaškem gledališču in zadnjo stran risanih smeS-nic pod naslovom »Pomlad v Trstu«. Ilustracija začenju tudi 8 posebnim podlistkom in ima zanimivo reportažo iz rusko-japonsko vojske. Seveda ima tudi zanimiv drobiž. Podpisi k slikam so v nemščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini, tako da bo ilustracija v resnici lahko služila vsem prebivul-cem Jadranskega primorje.
Pošta Ribnica na Dolenjskem
posluje za pisemsko in blagajniško službo.
Semenski krompir iz Nemčije
Kmetovalcem, ki so naročili pri svoji občini semenski krompir, ki ima priti iz Nemčije, se sporoča, da jo iz zanesljivega vira prispela vest, du se ta krompir že naklada in bo verjetno v kratkem dospel. Zato naj kmetovalci šo nekoliko potrpe s saditvijo na površini, ki eo jo bili določili za nemški krompir. Prišli bosta vrsti »Ackersegen« in »bitnje«. »Acker-segent Je pozna, zelo rodovitna vrsta. Rastlina je zdrava, gomolji so belorume-ni. Glede časa saditve opozarjamo, da lahko krompir mimo sndlmo konec aprila in šo veo prvo polovico maja. Večinoma da pozno sajeni krompir boljši pridelek kakor zgodnjo sajen. Ker prido v toplo zemljo, kjor lahko hitro ozeleni in ga ne zatira plevel. Tudi letos zgodnjo sajen krompir ne bo imel nobene prednosti pred pozno 6ajenim, niti ne na peščeni in prodnati zemlji, ker je bila do sedaj zemlja tako suha, da krompir ni mogel kalili. Hlevski gnoj Jo treba takoj seda| zaorali, čo ga niste že jeseni, zemljo pa dobro pripraviti, da l>o lepo rahla in sipka. Ce bi se Imela zemlja do saditve za/plevellli, jo Je treba pred saditvijo šc enkrat dobro prevleči.
»NASR KNJIGI«
Iztel je roman velikega Foškega pisatelja
JanaVrbe: BOŽJI MLINA
Romanu po dodano še Iri krasne Vrhove novele: .Oluher, .Noina zgodba' in .Vrtnar'.
Narotnlkl! Dvignite knjigo v naši knjiuarni!
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škofijo r>
Za današnji dan
Koledar
Potek, II. malera travna: Anzelm, {kot in cerkveni nOanlk; Simeon, ikof ln mn-6anoc; SilvIJ, mučenaoi Krotat, mučonco. Sobota, !!. malega trutnai Šotor, pnpe« In mučoneo: Uaj, papež ln muSonoo: Tar-bulu, devica ln inučontoa; Apel. »poinav.
Dramsko gledališče
Zaprto.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Matica •Nenavadni dvoboj« ob 16 la 19.
Kino Union »Srečen človek« ob 10 in 19.lt.
Kino Sloga »Na rokah te bom nosil, ob 15, 1? In 19.
Lekarniška služba M o f n o 11 n t b o Imajo lekarna:
dr. Kmot, Ciril Metodova centa 4.1; mr. Tmkoeiy ded.. Mostni trg 4. ln inr.
Ustar, flolenburgova ulica 7.
novice
Ko je bil mimohod čet nn Kongresnem trgu že končan, so del špalirja — srednješolska mladina — nikakor ni hotel raziti. Uredil so je sprevod, ki jo odkorakal pred palačo Pokrajinske uprave.
Na Erjavčevi cesti je mladina z vzkllkanjem privabila na bnlkcm gosp. prezidenta generala Rupnika, ki se je mladini z nekaj besedami iskreno zahvalil za njeno ljubezen do slovenskega domobranstva. Na njegov |>oziv je sprevod odkorakal na Bleivveisovo cesto, kjer je pozdravil izobešeni zastavi. Odtod je sprevod prepevajo domobranske himne odšel po Gregorči-
čevi, Igriški, Erjavčevi cesli na šelen-lmrgovo ulico in od tam na promenad-no cesto, kjer je vzklikanje doseglo višek.
Ko so sc manifestanti vrnili od železniškega preln/.a nazaj do palačo »Bata«, je eden izmed n jih imel kratek navdušen nagovor. Za njim je spregovori! nekaj besed še domobranec — medieinec in žel burno odobravanje. Ko jo s pesmijo -Hej, Slovenci!« in z vzkllkanjem mladina dala duška svojemu navdušenju za slovensko vojsko, ki se tako uspešno bori proti mednarodnim komunističnim zločincem, se jo nekaj minut pred dvanajsto razGla.
Slovenci: Ostanimo zvesti izročilom naših očetovi Slovenske družine: Posvetite se brezmadežnemu Marijinemu Srcul
Ob obletnici smrti mojstra II. .lakoplfn
ho danes, v potek, ob 7.30 slovesni Ueiiuleui v cerkvi »v. Cirila in Metoda.
Sodralanll V nedeljo, 2.1. I. m . bomo Imeli sv. tnaio ob H v kapeli frančiškanskega konvlkla. Vhod kakor v dvorano. Tri. dlte polnoStovllnol
Opozorilo potrošnikom! Sindikat trgov cov Speceristov vso potrošnika vljudno na-proSa, da dodatna živila, kl so bodo to dni delila, takoj plačajo ob pro.Hrnn. Ti> Velja r.a vso vrsto dodatnih ti vil brez lzji-tno. — Združen.lo trgovcev.
Stolna kongre* aelja »a akadcmlčarke bo Itnola svoj rodni »oslanok v potek ob IS. — Voditelj.
n n e u n e I . vabile so k osmini «a praznik Varstva st. Jolefa, kl so bo obhajala od nedelje II. do nedeljo 3». aprila v cerkvi sv. Jolefa. Vsak vočer ho oh 11.3» rovnr r. tltanljami lil blagoslovom ter priložnost »a spoved. Na praznik «ain. dno 3». nprlla, ho ob 7 sv. ma5a za befuncc In inrd innlo skupno sv. obhajilo. Prldlto pglnoitevllno vsi. kl sto te v Ljubljani!
Tlorra dela Ima tri telefonske prnre r.a
svojo poslovanje. In sicor: 46-KI »a zadevo, tlčočo vodstva urada; 4G-«4 zn posredo-vanjo dela (moSkl ln Jonski oddelek), ni podpiranje brezposelnih ln za sploSno uprav no zadevo; 42.06 (nova prognl) r.a vladnega Inšpektorja (r. Walterja Wtir«herg«rjn lov z« nomlko delegacijo prt Borzi dola vohče. 1'oslodavcl, delojemalci, državni uradi. Javno ln samoupravne ustanove »o naproJAjn, da so ravnajo pri morohltnlh pogovorih z Tlorzo dela po naznnčrnlh vidikih.
Učilo se strojepisja! Novi pno-, dvo. In IrlmeseCul tečaji (dnevni In večerni) pri-čonjHjo 24.. 35. In aprila. Pouk Jo dopoldne, popoldne ali zvooor po želji obisk«, valoev. Vpisovanje dnovno. Informacijo in prospokti: Trgovsko učIlHče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15,
Kundmachungen der Ernahrungsansfalt
—ii.
Amnestija oh Fiihrerjevcsti rojstnem dnevu
Vrhovni komisar za Jadransko Primorje g. dr. Rainer je odredil, da se v Ljubljanski pokrajini amnestira kazen 361 pravomočno obsojenim pod pogojem, da se v času treh let dobro vedejo,
S tem so bile pogojno odpuščene zaporne kazni v celotnem iznosu 126 let, 6 mesecev in deset dni, kakor tudi globe v znesku 75.359 lir.
Razen tega se s pomilostitvijo ustavi 643 v Ljubljanski pokrajini tekočih in še ce pravomočno razsojenih kazenskih predmetov.
Dne 19. aprila 1944 v zgodnjem popoldnevu se po kratkem pouku od strani domačih sodnih organov izpustijo tisti, ki so v preiskovalnem zaporu.
Ni brez pomena, da sta razviije
slovenske zastave in slovesna prisega slovenske domobransko vojske bila določena na dan Fiihrerjevega rojstnega dne. Kot nov dokaz nemške volje za čim večji razmah slovenske narodne misli in za čim trdnejšo ureditev in konsolidacijo slovenskih razmer pa je sedaj Vrhovni komisar g. dr. Rainer odredil široko amnestijo kaznjencev. Istočasno je to dokaz, da lebdi nemškim oblastem jired očmi ne samo zatrt jc komunističnega anarhizma, temveč tudi iskreno poboljšanje zapeljanih in od komunistične propagande zaslepljenih ljudi. Tisti, ki so pomiloščeni, bodo znali ccniti to velikodušno dejanje nemških oblasti in znali indi pravilno uravnati svoje nadaljnje življenje.
Abgabc vom llnrlkiise an Sehvveinc-hiiltcr
Jene Schwolnchllltor In dor Stadt T.al-bach, dio don Absohnltt »IG—Ap« dnr April-(rrundlobensmittclkarto nicht erhnlton ha-bon, kllnnen Jc 2110 s Ilsrtkllso (Parmesan) auf besondoro Anvvelsuiur, dio eie beim SVA Batapalast am 21. und 22. April be-hebon konnon nesen Vorlegrun« von Stnmm-nbsclinittcn dor AprilBrundlchensmlttelknr-ten, joner Familienmllffllodor, die vrcRon der Sclmoinoschlacblune don Abscbnitt »16— Ap« nicht bekommen liabon.
Abgabe von Apleln
Ergiinzcnd znr postriifon Kundmnohung libor Ahnubo von Sondorzuteilungen bo-kommon Verbraucher in der Stadt Laibach noch folgendo Mongen von Aptcln:
1.	Kinder lils zum 18. Lcbonsjnhr auf den Abschnitt Buchstabe »K« der Fcborju-eondzulagckarlo Jc ! kit Apfel;
2.	Ivranke ecucn Abgabo des Stnmmnb-sehnittos »A« der Krsnkonnnvvelsuni: fiir Monat Miirz Je 2 ke Apfel, und
3.	Personcn flber (0 Jahren nuf den Abscbnitt No 4 Do. St. dor 'Allerzulni?okarto fiir Novcmhor jo 1 kg Apfcl und zvvar bol folgenden Firmcu:
T. delavsko konznmno druStvo. Gospodarska zveza (Maistrova), Gospodarska zadruga (ltlolw»lsava), Kmotljskn družba (Novi trgi, Obst- und Oeinilschiindlor. Stiindo anT dem Pogn^nr-Vodnlkplatz, Mllebl&dcn, donim kiirzllch dor Mllehvprkauf en t toge n wurdo, »Kkonom« (Kolodvorska) nnd Knd-jarna (Dunajska cesla).
Auf dio sehon fiilllg gewordonen Ah-schnltlo von frilheron Verteilungen kiinneu Verbraucher ApfeJ bel dor Kmetijska dru/.-ha (Novi trg) hozichen.
Der Klolnverkaufsprels filr Apfcl he-trftgt 15 Liro fiir 1 k«.
Abgabo vom Fleiscli
Vorbrnuclier dor Stadt I.alhach hekoin-mon am Samstag, deo 22. d. M. bol Ihren Metzgorn jo 15 Dg Kindflolseh gognn Ab-gabo der Absehnitto »No. 3, 4 nnd 11 Ap< dor vom SVA ln Lnihnoli ausgegebcuen Aprllgrundlobensmlttelkarte.
Die orsle llillfto dor Vorbrsuehor he-kommt nach dor bishorigon Itoihonfolgo auoh Je 5 Dg Flolsohorzougnlsso.
Bcrochtlgto Vorbranchor In den Gcmein-den: D. M. v Polju, Dobrunje, Jožica ii"'i Rudnik bekommon am 22. d. M. jc 15 Rlndflelich gogen Abgabo dos Ahschnltlcs »M Ap« dor Aprilgrundlohcnsmlttclknrto.
Obvestila Prshranjsvalnsga zavoda v LJubljani
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Zimsko pomoč sta oškodovala
Tvrdka Izidor Jelinčič na Rakeku jo poslala v Ljubljano za Zimsko pomoč 4520 kg raznih jeioivili odpadkov za kurjavo v vrednosti 1800 lir. Ko je jalovina prispela na glavni tovorni kolodvor, sta so teh odpadkov polakomnila Polde Drnovšek, 47 letni delavec, in Lojze Lavrič, 41 letni delavec, ki ©ta bila zaposlena kol težaka. Jelovino sla naložila in jo skrivaj odpeljala ter jo prodala nekemu trgovcu s kurjavo. 2e poprej 27. decembra lani pa sta vzela na škodo mestne plinarne 24150kg koksa in ga prodala. Naposled sla 28. februarja letos spet segla po ko-ksU mestne plinarne. Odpeljala sta 2000 kg koksa. Tudi koks sta prodala nekaterim trgovcem s kurjavo. Mestno plinarno sta oškodovala za 2-100 lir. Naposled sta se ujela. Bila ela aretirana in Izročena okrož-
nemu sodišču, kjer ela bila v eolobo pred 1 ccstnc žclcznice.
sodnikom poedincem obsojena zaradi treh prestopkov tatvine vsak na pet mesecev strogega zapora. Tatvine sta brez vsega prostodušno priznala.
Ceste v Ljubljani
V območju mesta je 186 km 454 m cest I. reda in "9 km 91 m cest H. reda. Ob koncu 1945 leta jo imela Ljubljana tlakovanih, ozir. sodobno utrjenih 257.767 mJ cestišč in trgov, v skupni dolžini 28 km 125 m. V preteklem letu je bilo tlakovanih 745 m cestišč s površino 5555 ma. Te številke nam povedo, du jo upravičen sloves Ljubljano kot izredno snažnega mesta. Te-žuva je lc, ker primanjkuje pogonskih sredstev za škropilne avtomobile, škropilni tramvaj pa na žalost ne zna voziti po cestah, kjnr ni speljana proga
Delitev trdega sira prnšičjerejcem
Tisti praMčjerojcl v mestu Iijuhljanl, kt niso prejeli odrozlta >16—Ap« osnovno živilsko nakaznico za april, bodo laliko nabavili 200 gr trdega sira (parmezana) na posebno nakazilo, ki ga laliko dvignejo na mestnem proskrbovalnem uradu, palača Bn-la, dno 21. in 22. aprila proti predložitvi glav osnovnih živilskih nakaznic za mesec april vseli onih članov družine, kl zaradi zakola prašiča odrezka »16—Ap« niso projeli.
Razdeljevanje jabolk
Dodatno k razglasu o delitvi posebnih dodatkov bodo prejeli potrošniki, stanujoči v mestu Ljubljani, tudi So sledečo količino jabolk:
1.	Otroci do 18. leta starosti na odre.zek črke 10 dodatno februarsko mladinsko nakaznice po 2 kg Jnholk.
2.	Bolniki proli predložitvi celega lintn A glavo bolniškega nakazila za nioscc ma-rcc po 2 kg Jabolk in
3.	osobo nad 60 lot starost 1 na odrezek St. 4 Do. St. dodatno slaroslne nakaznico zn mesec november po 1 kg Jabolk pri sledečih tvrdkah:
I. delavsko konzumno društvo, Gospo.
darska zveza (Maistrova), Oospodarska zadruga (Blelvvclsova), Kmetijska družba (Nn-vl trg), trgovci s Fndjom ln zelenjavo, stojnice nn Vodnikovem In PognčArjevcm Irgu, mlekarno, katerim jo bila nedavno odvzet« prodaja mleka, »Ekonom« (Kolodvorska) in Sadjarua (Dunajska eesla).
Na žo zapadlo odrezko prejšnjih delitev lahko nabavijo potrošniki jabolka pri Kmetijski družbi Novi trg.
Prodajna cena jabolk na drobno Je 1"> lir ra kilogram.
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne 22. t. m. pri svojih mesarjih 13 dkg gove dlno proti odvzemu odrezkov »St. 3, 4, 11 Ap« aprilske živilsko nakaznice. Izdano (»I Meslnega preskrhovnlncgn urada v Ljubljani.
Prva polovic« potrošnikov ho prejela po dosedanjem rodu na iste odreike tudi 5 dkg mesnih Izdelkov.
Upravičeni potroSniki v občlnnh: D. M. v Polju, Dobrunje, Jožica in Rudnik bodo projoll 22. t. m. 15 dkg govedino proti od-. vzomu odrezka »61 Api aprilsko živilske I nakaznico.

gter. H.
Kaj je novega pri naših sosedih
Iz Trsta
Tragičen sprehod dveh dečkov. Preteklo nedeljo popoldne sta šla na sprehod ol) morju Livij Gerlan in Julij Htok, prvi star 10, drugi pa 18 let, Gerlan je na poli opazil dve ročni bombi in 110 da bi mislil na nevarnost, ju je pobral. Z prijateljem sta jih vrtila^po rokah, nato pa jo Gerlan odtrgal od one varovalko, ter ju vtaknil v žep. Oba sta potem odšla nazaj proti domu. Naenkrat je bomba, ki je bila odprla eksplodirala fantiču v žepu iu ga raztrgala, tako da so noge odletele tri metre daleč in je ostal na mestu mrtev. Njegov prijatelj je bil ludi hudo ranjen. Na pomor jp prišel rezilni avto, ki jo odpeljal Gerlana v mrtvašnico. Stoka pa na kirurški oddelek tržaške bolnišnice.
»■■■■■■■■■■aaoaHHHHaa
Novi grobovi
-f- Fr. Filip Dobrim. V Križankah je umrl po dolgem in mučnem trpljenju -amostanski brat Filip Dobrim, i'.oma z Jezerskega. Pogret) ho v fvelok ob [>ol štirih z Žal k Sv. Križu.
■f Frančiška Kajdiž. V Ljubljani je v Bogu zaspala gospodična Frančiška Kajdiž. lllago rajnico bodo pokopali v petek [»poldne ob 3 iz kapele sv. Jakoba na Žalah.
+ Anion Laurič. Za vedno je v Ljubljani zatisnil oči posestnik g. Anton Laurič. Pokopali bodo blagega rajnega v petek popoldne ob štirih iz kapele sv. Nikolaja na Žalah.
Naj rajnim sveti večna luč, TSfnl njihovim dragim naše iskreno soialjc!
Zgodovinski paberki
21. malega travna
1149. leta je general Diiraudo, poveljnik čet Cerkvene države prekoračil reko Pad z namenom, da se združi z vojsko Karla Alberta. Durnndove čete ca. 10.000 mož naj bi tvorile desno krilo italijanske armade, ki je operirala med Padom, Adi-žo in Mincioni proti četam maršala Ra-deckvja. Ker papež ni dal za tak korak nikakega odobrenja in ee jc general nekako svojevoljno vpletel v vojno z Avstrij-(■.!. je nastala zaradi tega v nekaj dneh velika zmešnjava.
1872. leta je umrl v Zagrebu Ljudevit (inj, hrvaški književnik in politik, ki je imel nemajhen vpliv tudi na naše slovensko kulturno in politično življenje v .štiridesetih letih preteklega stoletja. Hodil ».e je 1809. leta v Krap ini, obiskoval v Varaždinu in Karlovcu gimnazijo, pa odšel nato v Gradec. Doma je bil vzgojen v nemškem duhu in je še kot dijak pesnil v nemščini. V Gradcu se je kot član »llir-.-Uecra kluba« seznanil s Slovenci in Srbi ler eital Vukove narodne pesmi srl>ske. Jeseni 1828. leta je odšel v Pešto Študirat pravo, tam se je spoznal z Janoni Kollar-jem. Pod njegovim vplivom je izdal »Kratko osnovo hrvateko-slovenskog pravopisa-nja< (1830). To delce je prvi glasnik narodne misli na Hrvaškem. Gajev pravopis si je zlasti po zaslugi Bleivveisovih Novic- pridobil veljavo tudi na Slovenskem in dokončno izpodrinil staro boho-ričico ter zadal smrtni udarec tudi danj-čiei in metelčici, 6 čimer je bila končana črkarska pravda«. Po dovršenem študiju je prišel Gaj v Zagreb, začel zbirati okoli sebe mladino ter jo navduševati za narodno stvar. V tej dobi je spesnil hrvaško budnico >.Toš Hrvatska ni propala, dok mi živimo...<. Leta 1835. je pričel izdajati »Novine Hrvalskct s prilogo »Danico«, prvo leto še v kajkavščini in starem pravopisu, nato pa v štokavščini in novem piavopi.su. V Kollarjevem smislu je prekrstil svoj list v »Ilirske Novice«, dokler ni vlada 1843 ilirskega imena prepovedala. V tej dobi je dovršil svoje življenj--ko delo; na osnovi ilirske misli je politično in kulturno preporodil Hrvate, vplival pa s temi mislimi' tudi na Slovence in Srbe. Odkar je bilo ilirsko ime prepovedano. je stopil Gaj bolj in bolj v pozabo. Leto 1848. ga je znova dvignilo na površje, v Je.lačičevi vladi je vodil skoraj vse politične in diplomatske posle. Bil je imenovan za kraljevega svetovalca, akademska mladina ga je pa kot svojega zastopnika poslala v sabor. V dobi Bacha ne je udinjal vladi, s čimer je zgubil ves vpliv v hrvaški javnosti, skoraj pozabljen je umrl.
Iz Srbijo
Življenje na beograjskem vseučilišču. Poročali smo že, da je na beograjskem vseučilišču zavladalo čisto novo življenje. Sedanja srbska prosvetna uprava je z univerze odstranila vse, kar je prej zastrupijovalo akademsko mladino ter postavila novo upravo. Pa tudi na vseučilišče v bodoče ne bo več mogel vsakdo priti, temveč bo moral pri sprejemnem izpitu dokazali, da lina že potrebno splošno znanje, ki ga usposablja za študij izbranega predmeta. Kektorat beograjskega vseučilišča je določil rok za vlaganje prošenj zaradi polaganja predpisanega sprejemnega izpita do 4. aprila t. I. Zaradi prijave večjega števila dijaštva 111 zaradi ureditve še nekaterih vprašanj, pa je nato še podaljšal za osem dni, tako. da je jvotekel dne 12. aprila. Rok jo bil podaljšan predvsem ludi zaradi tega, ker se več kandidatov ni moglo prijaviti, ker so pričakovali vpoklic na odslu-ženje roka v obvezni delovni službi. -Medtem so pa pristojne nemške oblasti na predlog srbskega ministra za pro-svrfo in vere izdale odredbe, po kateri so vsi dijaki, katerim je v mejah nu-merusa klauzusa, določenega od prosvetnega ministra, dovoljen vpis na beograjskem vseučilišču, oproščeni služenja roka v obvezni delovni službi za ves čas študija na vseučilišču. Po tej odredbi nemških pristojnih oblasti pa slušatelji beograjskega vseučilišča vseeno niso oproščeni obveze služenja roka v nacionalni službi za obnovo Srbije. V zvezi s podaljšanjem roka za vlaganje prošenj za polaganje sprejemnih izpitov,
Mladinski pisatelji
morejo biti ponosni na svojega nestorja Julija Slapšaka, ki se je pred svojo sedemdesetletnico duševno pomladil in spet nadaljuje s hvalevrednim pisateljskim delom in bogati mladinsko književnost.
Nekaj svojih zadnjih pravljic bo izdal pod naslovom: »En starček je živel...«
Dr. Tine Debeljak jim bo napisal primeren uvod. Da bo knjiga še lepša in zanimivejša, je akademski slikar prof. France Podrekar zanjo napravil lepe celostranske slike in več inicialk.
Knjiga bo gotovo všeč vsem mladim in starim.
Pisatelj je znan slovenski javnosti po svojih mladinskih spisih, ki jih je v zrelih letih izdajal pod pseudonimom Mišjakov Julče. Zadnja leta pa piše uvodne povesti v najboljšem mladinskem listu Vrtcu. V vseh prejšnjih pravljicah, kakor tudi v zadnjih, se odlikuje s svojim plastičnim načinom pripovedovanja in e lepimi narodnimi reki, ki jih vpleta v 6voje spise.
Knjiga bo lep dar tombole Zimske pomoči Kdor še nima tablic, naj jih kupi pri poštarjih, trafikantih ali v pisarni knjižne tombole. Če mu bo sreča naklonjena, bo za borih 10 lir dobil 5 do 10 knjig. Žrebanje sc bo pričelo v nedeljo, 7. maja in bo javljcno v dnevnem časopisju.
so bili odloženi ludi roki, določeni za samo polaganje sprejemnih izpitov. Polaganje pismenega dela sprejemnega izpita je določeno za dneve od 20. do 23. aprila, ustmeni sprejemni izpiti bodo pa od 24. aprila do 5. maja t. 1. Nato bodo začela redna predavanja.
Šmarnice Marije Pomaga so izšle!
Dobite jih od danes naprej po vseh knjigarnah ali pa pri Škofijskem pripravljalnem odboru petih prvih sobot v Ljubljani, Poljanska ccsia 6 (pisarna KA).
Naznanila ljubljanskih prireditev
Franc Liszt
veliki mojster romantike, je zložil nekoliko sinfoničnih pesnitev. »Mazepa« sodi poleg »Les Prcludes< med najmočnejše skladbe tega skladatelja. Liszt se je, kakor v podnaslovu pove, inspiriral ob pesnitvi Viktorja llugoja. Kratka vsebina tega epa je naslednja: Ukrajinskega het-mana Mazepo privežejo na divjega konja, ki z zvezanim jezdecem oddirja jio brezkončni stepi. Sonce žge, ptice ujede, kl slutijo že dober plen, zasledujejo v poletu jezdeca ter mu živemu kljujejo meso. Ko konj omaga in se zgrudi v vroči pesek, se prikaže do smrti izmučenemu jezdecu privid: narod so bliža, pojoč slavospeve, fanf.-vre časte hetinana, rdeč purpur obdaja njegova pleča, narodni junak doživi svojo apoteozo, v legendah živi večno. — Vse to ume Liszt izrazili s sredstvi velikega modernega orkestra tako mojstrsko, da tvori »Mazepa«. zlasti ježa v smrt eno najveličastnejših slik programske glasbe. Skupno z Beethovnovo ? Pastoralno* sin-fonijo in Cajkovskega -»Romeo in Julijo« borno slišali to skladbo v izvedbi velikega Radijskega orkestra pod taktirko D."M. Sijanca na VIII. ainfoničuem koncerti!. ki sc bo vršil v ponedeljek, dne 24. IV. 1914 ob 19 v Unionu. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Malice.
Dramsko gledališče
Petek, 21. aprila: Zaprlo.
Sobota, 22, aprila, ob IS: »Ognjenik«, premiera. Reil Prvi.
»Ognjenik« jo naslov L. Fuldovc petde-jansko veseloigre, ki .io 1)0 uprizorila Drama prvič v soliolo. 22. I. m., za red Prvi. »Ognjenik« .io izraz zn nasprotje mirnega dnmneega ognjišča, ki bi g a rada imela dva mlada zakonca, pa jima njuna temperamentna nrnv vedno znova prokriž-n načrte in želje. Igrali bodo: ženo Sabino — V. Ju-
vnnova, moia — Nakerst, avotnika Bloma — •T. Kovič, V»ro Vereno — Gabrijelčičeva, Krusoja — Brezigar, Kresceneijo — Rakar-jeva, dve sobarici — Pugljeva In Maiovče-ve. Roiiser J. Kovič, scenograf Inž. E. Frani.
Nastop Mile Kačtf Koširjeve. V nedeljo bo nastopila prvič v vlogi Gabrove Lizike v Aozongrnborjevi »Slabi vesti« Mila Kačič-Koširjcva, člnniea opernega zbora, kl je znana občinstvu Indi po raznih nastopih v manjših solističnih partijah v operetah. — Ostala zasedba »Slabo vesti« bo običajna.
Operno gledališče
Petek, 21. aprila: Zaprto. Sobota. 22. aprila, ob 18: »Don Jnan«. Red Sobota.
Opozarjamo u* gostovanje Zlate Ojnn-gjenfeve v Pncc4»U«vl operi »La noheme«
v partiji Miml. ki b0 v nedeljo. 22. t. m. Oslnla zasedba bo običajna.
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje. RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 21. april:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	II Poročila v nemščini — 0.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nnto koračnica — 12 Opoldanski koneert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 13.4") Koneert malega orkestra vodi Dermelj
—	14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.1."» Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 38.45 T r. našega leposlovja — 10 Komorni zbor — 10.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 10.45 Uazgled — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Tz opernega sveta, sodelujejo soprnnistkn Valerija Heybal, tenorist Drago fuden in basist .Tulij Beletto — 21 Vos svet vrli se krog ljubezni — 22-10 Podoknieo.
J. B. PO LAK
livirna povest ir časov Keltov v naših krajih
In kneževič začne pripovedovati na dolgo in široko; in slikal je dogodek s tako živimi barvami kot bi doživel nesrečo sam; ko konča, pa eče kneginja tako hvaležno in udano. da se je ob tem storilo inako še možu in 6inu:
»Srčna hvala bogu, ki nam daje dan in noč, da se ni pripetilo kaj hujšega!«. ,.
Res, čudni ljudje so bili Kelti; zakaj v boju so bili pogumni kot levi. na lovu krvoločni kot risi, proti tujcu brez mej; doma po družinah sta iih bila sama duša in srce; to velia še sosobno za ženske, Te lastnosti Keltov so užgalc v njih strast osvete do skrajnosti; to še sosebno nasproti onemu, ki se je drznil poseči z drzno roko v njih družinske in ljubezenske razmere; v tem tudi ženske za moškimi niso za las zaostajale.
7.ato ni bilo nič Uvanrednega to, da je presedela kneginja pri knezu ure in ure; 'odevala ga je, da bi ga ne zeblo; obračala mu je kožuhovinasto, v belo platneno vrečo zavilo, blazinico, da bi mu v j;lavo ne bilo prevroče; nosila mu je čaj, ki ca je naročil kkuhati za kneza Arnid
Legetcmund; in devala mu je na prsa ob-kladke, kakršne je določil leta.
Knez ni mogel zaspali: zakaj v prsih ga je zbadalo in kuhala ga je vročino, da se je polil kot še nikoli. Kneginja mu je menjavala platnene srajce drugo za drugo; to je delo knezu dobro.
In proti jutru, ko so začeli peti petelini, je knez zaspal .. -
7.
Na eno izmed skrinj je legla tudi kneginja; zakaj postelj, v našem pomenu besede, Kelti niso poznali; za posteiio so uporabljali skrinjo, na katero so polagali kožuhe svojih divjih in domačih živali; take postelje so bile pozimi tople, a poleti niso bile vroče. Del sobe. ki so ga uporabljali za spalnice, so okraševali pri moških z različnimi trofejami, pri ženskah pa 7. različnimi doma izdelanimi umetninami, kar je bilo razvidno iz okornosti i/.dekve okraskov in kričečih barv, čeprav je bilo videli, da so vedeli že ludi Kelti, kako prilaga barvo burvi narava sama. Ume se, da je bilo vse to pri vel-
FILMI TEGA TEDNA
Zvočni tednik prinaša prizore iz življenja nemškogii pesnika Avgusta Hinricba, iz športne tekme, katere so jo udeležilo 1000 tekačev, iz prevzemanja nu novo urejenih kmečkih domov v Lolariugijl, kjor so biti ob vojnem pohodu uničeni. Posebna vrsta slik odgovarja Američanu H. G. Wellsu, ki jc postavil trditev, da bo uničene umot-nino mogočo nadoknaditi s posnetki ia točnimi odlitki. Sledijo slike, ki kažejo, kako prejomajo odlikovanja borci iz prednjih vrst neltunskoga bojišča; knko letalski izvidnik fotografira pristanišče Anzio in kako so posnetki izkoriščajo ter so na ullje uumer-jnjo najtežji železniški dolgoeevui topovi, ki bruhajo razdejanje na velikansko razdaljo. Na vzhodnem bojišču se bore vojaki z ledom na Pejpuškem jezeru, kjer z vsemi orožji odbijajo sovražno napado. Dalje govori bojni lotaloe major Itudel, ki jo prejol žo najvišja odlikovanja in ki je z letalom uničil cele vrsto sovražnih tankov. Za zaključek se vrste posnetki, ki jih je napravila fotografska kamera prnv v tronntkili, ko je top iz letula zadeval nasprotne tanke.
»Na rokah te bom nosil« jo naslov filmu, ki ga predvaja kino Sloga. V marsičem jo podoben zadnjemu filmu v istem kinu. Spet so na vrsti prepirčki dvoh mladih zakoncev. ki so ljubita, vendar pa po letih spoznavata, da ni znkon tisto, o čemer sla sanjala, preden sla se poročila. Kemik prav gotovo ne more posvečati preveč časa svoji leni, ker ga pri tem aa-držuje delo in mu begajo po glavi bolj kemične formule kot pa njegovo privatno življenje. Saj žena no zahteva mnogo, le točnost pri kosilu in pa malenkostno pozornost, ki pa ji tnož, preobložen s svojimi poskusi, ne zna posvečati. Film je komedija, ki spominja na prejšnji film po načinu obdelavo. Ilealnost časa, ki ga film prikazuje, so, žal, proveč topo z nerealnostjo prikazanega zakona. Pretiranja motijo ves čas, ima pa film nekaj posročo-nih prizorov, tako n. pr. nerod v hiši brer. gospodinje itd. Vso to pa no more dati filmu pravoga učinka.
ČRK0VNICA
a — a — a — a — a —č — e — e — e — h — i — i — i — j — m — n — n — n — n — n — o — r — e — s — š — t — t — t — v — v.
Pa • . • • . • pa .... . . pa . . • . . . pa . . , . . . pa . ..... pa Iz 50 črk sestavi poleg danih dveh 6 besed, ki v drugačnem redu pomenijo: mesto na Siciliji, evropska država, inesto v Bafcki, ena izmed Muz, rt na Balkanskem polotoku, mesto v Iranu
Rešitev zlogovniee iz prejšnje številke
Ovidius; Novi Sad; Plovdiv; Golovec; Krakovo; Saratov.
MALI OGLASI
1* LETEN KANT
pošten, išče službe čevijarskegu vajenca. Naslov v upravi Slo. venca pod št. 3501.
Šiviljsko
pomočnico s prakso (samostojno) sprejmem takoj. Salon ItUPAR, Miklošičeva 36.
ZGUBILA SEM
t bližini splošne bolnišnice denarnico z osebno izkaznico in »Passiersehein« na ime Pozuršek Milena. Najditelja prosim, da vse oddn proti dobri nagradi pri Marnu, Rožna ulica 9-1.
PRODAM: moško kolo »ST1R1A« ter voziček, neokovan. Naslov v upravi Slovenca pod šl. 3307.
KUPUJEMO prazne cementa« II •lične papironie »reče Pt l RONAFTA. I y rie-»a o.
STAR PAPIR in papirne odpadke vsake vrsie, velike in ma jline količine, ko-pn jemo po najvišji ceni! Prevoz oskrliimo sami! Združene papirnice, pisarna: Dunaj, ska tb-ll (tel. 20-941. skladišče pri Knverii, Ciril Metodova ulica ' Št. 67, nasproti stare milnice.	tk
KNJIOE v raznih jezikih, znan stvene, medieinske ii tehnične, novejšega i asa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje
stalno knjigarna Klciumuvr & llamber Miklošičeva 16
KARFIJOLA
šplnača se dobi pri »Gospodarski zvezi«, Blclvveisova 29 ln pa v Maistrovi 10.
KROMPIR-TOPINAMBUR
krma za prašiče, zajce ln kokoši po 5 L. Sever & Komp. Ljubljana.
Rdeči križ poroča
KK sporoča, da se nahajajo aedaj posamezni njegovi odsoki ua sledečih mestih: Glavna pisarna in poizvedovalni odsek na Marijinem trgu 5, tal. 21-90; Podporni in gospodarski odsek v šeutjakobski Soli, tel. 21-29; Paketni odsek na Viilovdanski cesti, iti mu telefona; Postaja za prvo pomoč »t. 1 na glavnem kolodvoru, tel. 34 03; Postaja za prvo pomoč St. 3 na Ledini, tel. 45-B2: Bolnišnica RK v bivšem Kolmanovem gradu, tel. 30-00; Glavno skladiščo na Ljubljanskem gradu. Hkrati sporoča RK, da jo številka njegovega čekovnega račnna pri ToStni hranilnici v Ljubljani 15384.
Poziv. Oseba, ki jo zgubila svoj Penkala svinčnik, naj so r.glasl v paketnom oddelku ItK na Vidovdanski eesti 6,
V vseh javnih lokalih (gostinskih, trgovskih, obrtnih) in v vseh javnih uradih in zavodih morajo biti vidno nameščeni napisi in puščice, ki kažejo, kje je najbližje zaklonišče in kako je dostop do njega.
PEGE IN I.ISAJ vam zanesljivo odstrani »Al RA« krem« DROGtRIJ A KANC, Židovska ulica 1.
KIPIMO:
Kos, Gradivo I. knjiga; Klnng-Kommeniar 11. G. B.; Pleleršnik, Slovensko-nemški slovar: ljubljanski Zvon 1SS2—1901, 1916, 1911; Kroniko VI.; Časopis za zgodovino in narodopisje XXVIII 1933; lliyrisehes Rlatt, vse letnike; . Carinthia, I. letnik in tudi kompletno serijo; Cornio-I ia 1839, letnik 1.; Miti. d. Musealv. v. Krain. ts9l, 1S94. 1893, 1896; Milt. d. krain.. kllslenl. Forstvercins, ; -n- letnike, knjigarno Kleinmavr & llamber^ Miklošičeva 16.
možeh, knezu, kneževičih, kneginji in princesah okrašeno in izdelano ličnejše; zakaj pri teh so bile razvrščene dragocenosti, ki so jih donašali in poklanjali v dar velemožem, knezu in kneginji trgovci iz Grčije in Italije; s takimi darovi so si pridobivali leti trgovci naklonjenost knezov in velemož in pravico, da so smeli graditi skladišča za blago, s katerim so trgovali po kneževini in v katera so vlagali blago, ki so ga dobivali v zameno.
Na skrinji je kneginja ležala, dremala, a zaspati ni mogla; zakaj mučile so jo sanje; a ko so minile te, so jo mučile misli, kaj bo treba storiti, da knez zopet popolnoma okreva; na misel sta ji prišla druid Pirevint, ki je imel svoj dom nad današniim sliškim samostanom, in druid Albarot. ki je domoval v okolici današnje Muljave; tudi k druidu Visoguntu, ki j2 živel v okolici današnje Krke in k še slavnejši druidinji Bijanizi, ki je domo-vala v okolici današnjega Sv. Duha nad Višnjo goro, so ji uhajale misli; in v drc-mavici je delala načrte, sklepe in obljube toliko časa, da je zaspala še sama; in v sanjah jc romala od Albarota do Pire-vinta in od Visogunta do Bijanire tako vztrajno in s tolikim eaupaniem, da jc bila ubita in utrujena, ko sc je zjutraj prebudila.
Ko se je kneginja dvignila in pogledala proti knezu, jebil ta že zbujen. S pogledi sta se srečala in knez ji je prijazno nasmejal.
,EL KINO »UNION«r
Je človek, kl jc res celo življenje »rečen? Na to vprašanjo nam odgovarja film
»Srečen človek«
V glavnih vlogoh: Ewnld Balser, Viktor
do Kowa, Maria Landroek itd. Predstav« ob delevnllilh ob U In 1».H
,EL K K IVO »MATICA« ^
Lepa in slavna liana Vltova ter simpatični Ernst v. Kltpsteln v veliki ljubezenski drami
»Nenavadni dvoboj«
Film čustev ia lepote. Ciganska glasba, ple»l Predstave ob dolavnlklh ob Ii In ob 1f
,EL KINO »SLOGA« vu
prav zanimiva in zabavna zgodbica zakonskega problema lz današnjih dni v krasnem TOBIS-fllmu
Na rokah te bom nosil
ali
Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko .. .1
Nazorni pouk za tensko — pa tudi za moško mladinol V glavnih vlogah: Hell Flnkenzeller, Hans Nielsen, Wolfgang Lukschy Režija: Kurt Iloffmann Predstave ob delavnikih ob ti. 17 In It
Zahvala. Vsem. ki ste spremili na zadnji poti naša predraga in nepozabna
Babšeka Ferdinanda
in ftoprogo
Ivo roj. Rechberger
izrekamo nošo prisrčno, toplo zalivalo. Posebej se zahvaljujemo čč. Hu-liovščini. uradnišlvu železu, direkcijo za častno spremstvo, pevecm društva »Sloge« za v srce segajoče žnlostink.e in vsem darovalcem veneev in cvel-ja, ki so tako lepo okrasili njun prezgodnji grob. Maša zadušnica bo darovana v soboto, 22. t. m. pri sv. Pelru ob 7 zjutraj.
Ljubljana, dne 20. aprila 1944. Žalujoči: Marjan, sin; Justi Morušič roj. Rechberger, Funi Rechberger ter ostalo sorodstvo
EH
Zahvala
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo ljubljeno
Danico škafarjevo
in ji poklonili cvetje so najlepšo zahvaljujemo.
Maša zadušnica bo v soboto, 22. aprila 1944, ob 9 dopoldne pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. aprila 1944. Š k a I a r j o v i

»Tolistobar, kako ti je?« ga vpraša kneginja skrbno.
»Danes je že mnogo boljše,« jo potolaži knez. »Diham in govorim lažje.«
»Kaj pa bolečina«? vprašuje kneginja dalje.
»So še; a tudi le bodo s časoma ponehale,« meni knez.
»Dal bog, ki nam daje dan in noč,« vzdihne kneginja.
»Tolistobar, s čim ti naj postrežem?« vpraša kneginja kneza po kratkem molku, ga prime z obema rokama za desnico in ga pri tem poglda tako lepo, da je bil za kneza že ta pogled več vreden nego najdražji balzam, kar jih je donašal trgovec Špartak knezu in kneginji iz svoje daljnje -domovine, Grčije.	*
»Ničsar ne želim in ničesar ne potrebujem, draga moja Helvesvinta,« odgovori knez.
»Kako to, da ne?« se čudi kneginja. »Saj že dva dni nisi ničsar jedell« —
»Morda je prav to dobro,« meni knez.
»Preveč bi oslabel,« ugovarja kne-ginja.
»Dišalo bi mi morda kaj prav lahnega...«
»Dala bom napraviti malo drobovine s svežo krvjo; včasih ti je taka jed dobro teknila; in tudi težka ni,« ugiba kneginja.
»Saj res,« reče knez.
In kneginja je odšla, do mu pripravi to jed sama...
Kelti so bili praznoverni ljudje; soseb-no ženske; in to je napotilo kneginjo, da je izbrala od drobovja pljuča, srce, želodcc, obisti in jetra; od vsakega je vzela kosec, ga razrezala na drobno, potrosila s soljo in z različnimi zelišči in dala v kotliček, v katerem je pripravila praženje. Drobovina se je počasi dušila in kneginja jo je mešala in zalivala, da sc ni prismodila, zdaj z vodo, zdaj s svežo krvjo junčke, ki so ga v ta namen zaklali. Dušenje drobovine je trajalo izredno dolgo; zakaj kneginji ie bilo največ do lega, da dobi čim več močnega soka.
Ko je bila jed gotova, jo kneginja precedi v malo situlo in jo nese knezu...
»Tolistobar,« reče kneginja, ko vstopi z jedjo v sobo, »tole ti bo gotovo teknilo; in tudi okrepčalo te bo.«
»Kdo pa je jed pripravil?« vpraša knez.
»Sama,« mu pojasnjuje kneginja.
»Helvesvinta, potem je gotovo tečna in krepilna,« reče knez in že se hoče dvigniti, da bi sedel.
»Tolistobar, počakaj no, da ti poma-gem,« zakliče kneginja in postavi situlo 7. jedjo na mizico poleg skrinje, na kateri je ležal knez.
In žc pribiti knezu na pomoč, ga dvigne in mu z blazinami podloži hrbet.
»Sedaj bo pa dobro,« reče knez, pogleda kneginjo in se ji hvaležno nasmehne.
FUi "»Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno; liže Kramarič - llerau-^eber. Iz' jatelj; tni Jož« Sodja - SchrUUeitet, orednik! Janke dalner.