■ Stoletnica iz Koblarjev NOVE NOVICE IZ RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA april 1992 cena 38 SLT št.24 poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica ■ Z Novimi novicami do popusta v NAMI! FRIZERSKI, KOZMETIČNI IN PRODAJNI SALON Angelika NUDIMO VAM MODEREN Trg 25- maia Sodražica NAKIT IZ ZLATA IN SREBRA URE PO 2 i "ANGELIKA" nagrajuje naročnike NOVIH NOVIC s 700SLT v protivrednosti blaga ali storitev iz svoje ponudbe! Tokratna izžrebana nagrajenca sta: Danijel Puc iz Mlake 6 in Jožica Dragar iz Brež 12 Čestitke nagrajencema! SHODU URBAN d. o. o. Gornje Lepovče 36, Ribnica tel: 862-169, 861-858 a pooblaščeni servis ŠKODA a prodaja vozil ŠKODA model 92 a orginalni rezerni deli a vsa dodatna oprema za Favorit in Forman a brezplačen test zavor za vsa osebna vozila a testiranje motorjev, nastavitev CO in porabe goriva STROKOVNE SERVISNE STORITVE Z GARANCIJO PO NAJNIŽJIH CENAH V SLOVENIJI! SERVIS Z 20 LETNO TRADICIJO JE VREDEN VEŠEGA ZAUPANJA. Jf. ČEVLJARSTVO d. o. o. Šeškova 16 (pri trgovini Avoden) Kočevj e, tel. 853-565 - hitro popravimo vse vrste obutve - prodajamo obutev, vseh vrst nogavic, usnjene galanterije in vseh vrst modnih dodatkov - komisijska prodaja predvsem otroške obutve Del. čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, sobota od 9.00 do 13.00 PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK. PRESENEČENI BOSTE NAD UGODNIMI CENAMI! bistro in trgovino Kolodvorska 23, Kočevje, tel.: 061/ 858 - 063 Obveščamo cenjene stranke, da zaradi preusmeritve dejavnosti trgovine s konfekcijo nudimo izdelke iz prodajnega programa po zelo ugodnih cenah PRIPOROČAMO SE ZA OBISK V BISTROJU! Dekorum d. o. o. POSLOVALNICA C ^0/0^0/ KOČEVJE, TZO 12-18 tel.: (061)852-192, 851 -415 Za lepši danes... za lepši jutri... za vaše ugodno počutje... ekskluzivno in klasično spodnje PERILO Izberite pravo darilo svojemu partnerju ! Vstopite v bogato založeno trgovino in zaupajte svoje želje prijazni prodajalki! "Gracija" - ime, ki se ne pozabi! DEKORUM PODJETJE ZA EKONOMSKO PROPAGANDO, TRGOVINO, GOSTINSTVO TER IZVOZ IN UVOZ d.o.o. Šeškova 13, KOČEVJE - storitve reklame in ekonomske propagande (display) - trgovina na debelo m drobno - posredovanje v prometu blaga in storitev _ - založniška dejavnost: snemanje in izdajanje video kaset in ostale - video usluge SODELUJTE Z NAMI! tel. (fax) 061 / 852 -192 J/.%V/.W/.%VV.V.V.V.V.V.V.VV,/V,//«V«V»V»V»V/.V.V.V."xV»V»V«V»V»V»V»V^; i ** “ I : 1 ‘l I I 1 ; MIRU IN BLAGINJE Po novem je na koledarju velika noč s svojim velikonočnim ponedeljkom zabeležena kot državni praznik. Globino pomena Kristusovega križanja in vstajenja od mrtvih bodo podajali v cerkvenih obredih in drugih duhovnih srečanjih posvečenejše osebnosti, kot je vaša uvodničarka. Ker pa je verski praznik tudi kulturni dogodek za večino s krščanskim izročilom prežetega slovenskega naroda, sem poiskala v knjigi PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV tista mesta, ki omenjajo na praznik in naše kraje vezane šege in običaje. Za veliki petek je bila po raznih krajih v Sloveniji navada, da se od tretje ure dalje " straši boga" z zganjanjem hrupa. Boga so ponekod strašili tudi tako, da so dopoldne nažagali osem hrastov in jih potem povezali v krošnjah z vrvjo, popoldne ob času Jezusove smrti pa so hkrati podrli vse nažagane hraste, da se je slišalo kot grom pri potresu. Boga so na podoben način strašili tudi v Ribniški dolini, zakaj pa so to počeli, danes ne vedo več. ŽELIM, DA BI TAKO TUDI NAM LANSKO GROMENJE IN STRAŠEN JE ČIM PREJ IN Z4 VEDNO UTONILO V POZABO! Marsikje so se na veliko soboto ves dan postili, čeprav veleva Cerkev post le v predpoldnem času. Skoraj pozabljena je predpostna jed" aleluja" iz posušenih repinih olupkov, ki so jo še do nedavna pripravljali celo v nedeljo zjutraj. Med ljudstvom je namreč živelo izročilo, da so repni olupki kot velikonočna jed spomin na hude čase, ko za veliko noč niso imeli boljše jedi na mizi. ŽELIM, DA NIKDAR VEČ NE BO POTREBE PO TEJ JEDI NA NAŠIH MIZAH! Po sobotnem kosilu je bil po večini slovenskih krajev in je po večini še danes blagoslov jedil," velikonočnega žegna". Od nekdaj je tako, da je za to priložnost potrebnega veliko dela in truda, kajti za veliko noč si je oskrbel jajc, klobas, hrena in če že kolača ne, pa vsaj kruha tudi najrevnejši človek. ŽELIM NAM PRA V VSEM TUDI LETOS IN V PRIHODNJE POLNE JERBASE! Velika nedelja je po verovanju našega ljudstva tako velik praznik, sveti dan, da se, ne samo da se ne sme nič delati, ampak tudi ne hoditi z doma, razen v cerkev, seveda. V Ribnici bi svoje čase tako vsivljivemu velikonočnemu obiskovalcu nič kaj gostoljubno zapretili, da ga bodo potisnili v peč za zglavnih ŽELIM NAM TOREJ TUDI MIRU IN POČITKA. ;! •: J® S® I® J8 s J® S8 »® J» s® S' s® s* * s® S8 1° J® « S8 f ® * S8 : f. ■I ji ji ji ■I ■i ji J® S" "» J* * S ii I8 ji ji s ji i ji ji ji : g VSEBINA 100 let Frančiške Žele RIKO: Listine kot nadomestilo za prenizko plačo NOVE NOVIČKE MELAMIN: Nezaupnica direktorju VAŠ INTERVJU: Družina Mihič Mejaškemu sporu v Dol. Lazah botrovala občina? NAŠ GOST: Anton Škerjanc ODMEVI: O nezaupnici... PREJELI SMO ŠPORT: Pionirji INLES-RIKO državni prvaki PREDSTAVLJAMO VAM: Bife in trgovina Šparovček Nama in NOVE NOVICE: Do konfekcije s popustom... ***** ijübljani' ______________________\\ . ^ y MALI OGLASI • Prodam psičko, nemško ovčarko brez rodovnika. Tel.:860-338 • Prodam pralni stroj OBOD, nov, cena po dogovoru. Tel.:866-168 • Poceni prodam nemški športni voziček z vso opremo, tri pajace in torbo za nošenje dojenčka. Pernek, Šeškova 9/b. Urednica **.W,’VV«V.V.*»V»V»"«V.V.V.V«V.V.V.V.V.V«V.V.*»V»".V.V.V.V.V«V«V.V.V«V«*»’Ž8 ■M V fc. N OVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slov. Konjice, Mestni trg 9. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar Stane Hafnar. Lektorica Milena Volavšek. Tisk Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 960 SLT, polletna 480 SLT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Uradne ure: ob delavnikih od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861-704 Žiro račun NOVE NOVICE 51310-685-1349. 100 LETNICA i »'•v.'.v^v.v.v.’.v.v.v.v.v.vXvNvvXvXvX'K^XwXwKvXvS NOVICE Koblarji Zelejevi iz Koblarjev so minule dni, natančneje 07.04.1992, praznovali velik jubilej. Kako tudi ne! Mama FRANČIŠKA ŽELE, rojena GERBEC, seje namreč rodila prav na ta dan pred natanko sto leti. Dekliška leta je mama Frančiška preživela v vasi Lipsen pri Cerknici. Leta 1921 pa se je z družino preselila na Kočevsko, najprej v Ložine, potem pa leta 1924 v Koblarje, kjer je tudi dočakala svoj visok jubilej. V svojem dolgem življenju je mama Frančiška preživela marsikaj. Že kot petnajstletna deklica je služila po kmetijah. Življenje se je zdelo trdo. Prišel je Jakob, njen bodoči mož, in življenje se je nasmehnilo. Jakob je bil kočijaž cesarske dvorne kobilarne v Pristranku. Takrat je bilo lepo. Še se spominja, kako se je z možem vozila s kočijo... Življenje pa se je hitro spremenilo. Že je bila tu prva svetovna vojna in prek Italije so se morali s konji umakniti na Češko. Ko so se leta 1921 vrnili v svojo domovino, takrat že v Jugoslavijo, je bilo življenje mnogo trše kot pred vojno. Oče Jakob je delal v rudniku, mama pa je skrbela za družino, saj so se jima v tem času že rodili trije sinovi. Svetovna kriza, ki se je začela čutiti že okrog leta 1927-1928, je tudi njih zelo prizadela. Živeli so zelo skromno, življenje pa je postajalo čedalje težje, še posebej po letu 1937, ko je mama Frančiška najprej izgubila moža, med drugo svetovno vojno pa še sina. Zadnje vesti so prišle od njega z dalnjega Rodosa, od tam pa se je za vedno za njim izgubila vsaka sled. Ostala sta ji dva sinova, ki sta si ustvarila družini, eden doma v Koblarjih, drugi pa v Metliki. Ima šest vnukov in osem pravnukov in vsi so se zbrali pri njej za njen praznik. Pa ne samo oni. Mame Frančiške so se na ta dan spomnili sosedje in vaščani, pa upokojenci, prišli so ji čestitat iz krajevne skupnosti, zapeli so ji pevci iz Kočevja... :: DOGODEK IZ :■ PRAZNOVANJA j ;I Mamo Frančiško so na njen ? praznik obiskali znanci od blizu in £ !; daleč. Tako sc ji je približal možakar, / !■ f ;! ki jih je imel okrog petdeset. Mama ? 'I . . i* J; se ga ni takoj spomnila. !; Mož se ji je predstavil, nakar sc je ji ;! začudeno zastrmela vanj:" A, ti si! Ja, i !« kaj si že tako star ?" £ ii j Sin Alojz, ki je že dopolnil sedeminsedemdeset let in je še tako čil možakar, da je kaj, se v imenu vsega sorodstva zahvaljuje vsem, ki so se mame spomnili in ji izkazali pozornost na ta dan. Med drugim nam je povedal, da sta mamin oče (njegov ded) in mamina sestra( njegova teta) dočakala dvaindevetdeset let, mamina druga sestra, ki je živela v Ameriki, pa jih je obiskala zadnjič pred šestimi leti, takrat stara štiriinosemdeset let. Torej je dolgo življenje po mamini strani kar v rodovini. Naj za konec tudi mi zaželimo mami Frančiški še mnogo lepih in sončnih dni, predvsem pa, da bi ji zdravje služilo vsaj tako, kot ji je doslej. Darja D.H. Časi, ko seje na razcvet ribniškega Rika gledalo z mešanico občudovanja in zavisti, gredo v pozabo. Tudi privoščljivost postaja vse bolj neokusna reakcija na resne težave tega 1 300 članskega kolektiva. Leto dni trajajoča agonija je namreč povsem izčrpala rezerve zaposlenih, prebijanje od ene do druge polovice (pre)nizke plače pa je že na samem začetku vzelo sapo vsej ribniniški storitveni dejavnosti. Posamični izbruhi nezadovoljstva so se bolj kot v obljubah o bližnjih naročilih iz vse bolj zaprtih vzhodnih trgov izgubili v spoznanju, da očitki na račun v preteklosti vsekakor zaslužnega vodstva ne bodo prinesli niti večjih plač niti bolj zanesljive prihodnosti. Na Riku se tako v strahu za skupno usodo vedno znova porajajo drugačne oblike kolektivne pripadnosti podjetju. Zadnji tak poskus je nastal v dogovoru med vodstvom sindikata in podjetjem, delavcem pa je bil vročen v obliki listin, na katerih so zapisani za današnje pojme kar ogromni zneski v DEM kot nadomestila za prenizke plače v lanskem letu. Mnogim so se te listine zdele kljub obrazložitvi kot neokusna prvoaprilska šala in norčevanje iz njihovega težkega položaja, saj jim je bilo takoj jasno, da je znesek nekaj tisoč DEM na listini v današnjem položaju Rika zgolj mrtva črka na papirju. S to listino pa jim je bilo vsaj jasno, da je neumestno vsako upanje, da bodo dobili poračun za nazaj v "pravem" denarju. Na Riku so s to listino izkoristili možnost, ki jim jo daje branžna kolektivna pogodba v svojem 62. členu, po katerem imajo delavci za manj prejete OD od navedenih v kolektivni pogodbi možnost dobiti listine, "s katerimi bodo v kasnejših obdobjih sodelovali v procesu lastninjenja podjetja ali pa jih prijavili v stečajno maso." Kot smo izvedeli pri pristojnih na Riku, take listine niso redkost tudi v drugih podjetjih, le da jih je Riko izdal za celotno obdobje od aprila do decembra lani. Razliko med prejeto plačo in minimalno plačo, zagotovljeno po kolektvni pogodbi, so preračunali po povprečni vrednosti 20 SLT za DEM. V dolgu Rika do svojih delavcev,ki je naveden na posamezni listini, je zajet tudi dolg, ki ga mora delavce odvesti državi, torej razlika med prejeto in po kolektivni pogodbi zagotovljeno bruto plačo. Skupen znesek takšnih dolgov znaša za vse delavce okrog 5 milijonov DEM, kar predstavlja 0,7 % vrednosti podjetja. Malo za tako veliko podjetje, a še vedno veliko za posameznega zaposlenega, ki se ukvarja s preživetjem od danes do jutri. K temu je potrebno dodati, da pri določanju zneskov na listinah ni bilo razlik med sindikati in vodstvom podjetja, kar si dovolimo razlagati na več načinov: kot volja, da se izkaže korporativni duh oz. skupna odgovornsot za usodo podjetja; kot zanikanje vrednosti same listine, zaradi česar višina dolgov niti ni bistvenega pomena; kot manifestacija listine zgolj navzven oz. opozorilo drugim upnikom, da bi s sprožitvijo stečajnega postopka v stečajno maso pomembno posegli sami zaposleni, ker imajo po veljavni zakonodaji dolgovi do delavcev prednost pred zunanjimi upniki; kot priprava na privatizacijo Rika, kjer naj bi domači upniki spremenili svoje terjatve v delnice in s tem postali v čimvečji meri solastniki podjetja. Katera od teh ugibanj so poleg osnovne zaščite pravic delavcev po kolektivni pogodbi bolj verjetne, bo pokazal čas. Lc-ta pa žal ne dela v prid Riku, kakršnega smo bili vajeni. Trenutno začasno čaka na delo že okrog 100 delavcev, 17 delavcem pa so uspeli dokupiti leta za predčasno upokojitev. V prvih treh mesecih letošnjega leta so plače še vedno daleč zaostajale pod spodnjo ravnijo zahtev iz kolektivne pogodbe, zato bodo listine letos še vedno aktualen način kompenziranja plač - po nekaterih napovedih vsaj še do tretjega kvartala. Vse bolj je prisoten tudi beg sposobnih kadrov, če že ne na boljše, pa vsaj na svoje. Negotova je tudi prihodnost 16 pripravnikov, ki jim letos v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje sicer omogočajo opravljati vsaj pripravništvo. Skratka, kljub temu, da ni razlogov v dvom o legalnosti izdanih listin, je po drugi strani prav malo razlogov za optimizem, ki naj bi jih takšni in podobni ukrepi prinesli. Stane Hafnar NOVICE NOVE novičke Kočevje Loški Potok Kulturno društvo ali pogrebna ______________ustanova?__________________ Delavska godba Kočevje v odgovoru na delegatsko vprašanje zanika,da je od rudarjev prejela inštrumente in se zato ne počuti dolžno, da bi brezplačno igrala na pogrebih umrlih rudarjev. Zaradi nejasnosti pri nadaljnjem delovanju godbe so bili v začetku letošnjega leta prisiljeni ukiniti tudi podporno članstvo, tako da brezplačno igrajo le na pogrebih podpisnikov pogodbe. Vsi ostali morajo plačati sodelovanje po veljavnem ceniku ali pa godba na pogrebu ne sodeluje. Na Delavski godbi namreč menijo, da so kulturno društvo in ne pogrebna ustanova. Sodražica Trg 25.maja preimenovan v ______________Krekov trg?________________ V Sodražici so se na pobudo aktivnega krajevnega odbora SKD preko krajevne skupnosti lotili preimenovanja ulic. Predlogi za preimenovanje so v javni razpravi od 1.4. do 1.5., da pa bi bila razprava čim širša, so imena ulic, za katere obstajajo pobude za zamenjavo imen, poslali v obliki ankete kar v vsako gospodinjstvo. Občani lako pripišejo tudi svoj predlog, vrnjene lističe pa bo obravnaval svet KS. O imenovanju glavnega trga se bodo odločali vsi krajani, o morebitnem primenovanju posameznih ulic pa le prebivalci teh ulic. Za res dokaj ponesrečeno ime Trg 25. maja so šli v razpravo kar trije predlogi: Krekov trg, Glavni trg in Trg; Cesta notranjskega odreda bi predlagateljem zvenela bolj domače, če bi jo preimenovali v Notranjsko cesto; Cesta Majde Šilc naj bi dobila ime po smeri, kamor vodi -Potoška cesta ali po po znanem domačinu - Prijateljeva cesta; eden izmed predlogov za preimenovanje Kurirske ceste pa je Ulica Franceta Goršeta. _________________Črne sečnje________________________ V loškopotoškem revirju GG Kočevje ugotavljajo,da so se z zakonom o svobodni trgovini z lesom močno povečali zahtevki po posekih zlasti v zasebnih gozdovih. Kljub temu da zakon o gozdovih še vedno obstaja,so si mnogi vzeli preveč svobode tudi na tem področju in brez žiga posekali za okrog 5 000 kubikov bruto mase. Za področje Loškega Potoka je predviden letni etat 11 500 kubikov pretežno jelovega lesa, zato se je črna sečnja v tem koncu kar bogato razmahnila. S sekanjem na črno pa se zadnje čase nadaljuje v nekoliko manjšem obsegu, najbrž zato, ker pri odkupu lesa prihaja do zastojev pri plačilu. Ali pa so malo zalegle tudi grožnje s sankcijami? Dolga vas Kdo naj investira v smučarske ___________________naprave?_________________________ Letošnja bela zima je razgalila pomanjkljivo vzdrževane smučarske naprave, krivca za to pa se je iskalo tudi preko delegatskih vparšanj.Gostinsko podjetje Hotel Pugled poudarja, da so naprave last smučarskega kluba Kočevje, ki je letos v lastni režiji organiziral smučanje. Kljub temu da s smučiščem to podjetje nima nič, predlaga kot možno rešitev snežne topove, vendar so tudi ti vprašljiva investicija. Pugledova je edino brunarica, ki pa je v najbolj prometnem dnevu iztržila vsega slabih 14 000 SLT, kar je enako iztržku 13 prodanih celodnevnih kart na Krvavcu. Pugled se ne čuti odgovornega niti za vzdrževanje parkirišč niti za smotrnejšo izrabo prostora v časih, ko se tako kot celotno gospodarstvo podira tudi gostinstvo. Direktor Pugleda je vzel poslansko vprašanje kot poskus rušenja nezaželjenega direktorja, le da so po njegovem takčni boljševistični časi že minili. Z Kočevje-Ribnica-Sodražica i POMLADANSKO KRPANJE CEST : m - — —— 1 - ■ - " — ■■■-" ' — m m m m Zima je letos kar nekajkrat pokazala zobe, tako da imajo cestarji na pomlad tudi v našem koncu polne roke dela.Vcje, ki so popadale na cesto ob zadnji snežni ujmi, so najbrž spodbudile Cestno podjetje iz Novega mesta, da je prav na kratko porezalo obcestno drevje in grmovje. Cesta v Sodražico pa je tako na gosto posejana z luknjami, da je imel mož na cesti kar težko delo tudi pri odločanju o tem, katera je dovolj globoka, da si zasluži lopato ali dve asfalta. m •aaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaas v:-x-:':-:-;vč-:vxX>>v.'x:vXxX;: Kočevje Nadškof med birmanci in _______________oskrbovanci_____________________ Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar se je prvi konec tedna v aprilu mudil na obisku v Kočevju. Obiskal je Dom starejših občanov, kjer je spodbudne besede namenil tako delavcem doma kot oskrbovancem. Ker je bila v kočevski farni cerkvi v nedeljo birma, se je udeležil krajšega razgovora s predstavniki birmancev, animatorjev in staršev. Zadržal se je tudi v razgovoru s predstavniki skupin Veritas, Karitas ter molitvene in biblijske skupine, ki jih je zanimalo, tudi to, kaj je z gradnjo cerkve ob množičnem grobišču v Rogu in Kočevski Reki. Dr. Šuštar je bil glede Roga proti temu, da bi spomeniki ločevali mrtve, odgovarjal pa je tudi na vprašanja o političnih razmerah pri nas ter o odnosih med katološko cerkvijo in drugimi verami, ki so po njegovem mnenju preveč obremenjeni s politiko. Kočevje Upokojenci proti prodaji _________________stanovanj_____________________ Na občnem zboru Društva upokojencev Kočevje so povzeli svoje enoletno delo in se posebej posvetili vprašanju, kako bi zanimanje za delo v društvu vzbudili tudi nečlanom, saj jih je v društvo včlanjenih le polovica upokojencev. Radi bi pritegnili predvsem upokojence v mestu, saj je na podeželju praviloma večina upokojencev tudi članov društva. Niso se strinjali s težnjo SPIZ-a, da bi prodal čim več upokojenskih stanovanj, saj bi se denar odtekel v Ljubljano, na Kočevskem pa bi ostali problemi z zagotavljanjem stanovanj upokojencem. Izvolili so nov izvršni odbor društva, ki mu predseduje g.Jože Svete. Občni zbor so imeli tudi upokojenci ribniškega društva, več o njihovem delu pa v prihodnjih NOVIH NOVICAH. iDolenja vas | 7» š Kovač konja kuje 1 s® Stane Češarek iz« Dolenje vasi se je» pred 20 leti sicer | prenehal preživljati g izključno s S kovaštvom in se” zaposlil v kočevskem £ Itasu, vendar tc® danes vse bolj redke* obrti ni opustil. Pri» njem se še vedno« oglasijo okoliški £ kmetje, da jim” podkuje konja. Kljub S temu da jih je vse«; manj, konj še vedno g pride prav pri S m spravil u lesa iz gozda « ■ali okopavanju krompirja. Konj pasme Haflinger na sliki je« jdobil podkve prvič, mojster pa ve povedati, da ti konji niso® «tako mirni kot pravijo. ” t*tl«Xtl«8«Xt8lltlt*tXtXtX«XSX*Ktx*£*XtXtX«X*X»XSX*XŽ*I Popravek S V zadnji številki sem v poročilu o glasovanju za uvedbo m S postopka o nezaupnici predsedniku IS Janezu Henigmanu ” pripisal izjavo, da se je v preverjanje postopkov v zvezi s “ prodajo vključil javni tožilec. n ” Po opzorilu avtorja izjave Janeza Henigmana, da je S zapisana interpretacija netočna, dopuščam možnost ™ pomote in hkrati popravljam prvotno besedilo v tem BS Z smislu, da se je v preverjanje postopkov v zvezi s prodajo S vključil družbeni pravobranilec, ki je sprva pogodbe »odobril. _ « * fgSgggSXSBggfigSBgggggggBgggggggBggSBSBSBggSBgBSgggSEli Ribnica * STAR NICHTS * TUDI PRI ___________________NAS_______________________ V soboto, 04.04.1992, se je ob 19.uri v TVD Partizan v Ribnici nabralo za ribniške razmere kar veliko število radovednežev, predvsem mladih, ki so si za 120 tolarjev lahko ogledali predstavo, show, ples, modno revijo... Kakorkoli že, kljub nekaterim zlobnim komentarjem, prireditev je bila mladim očitno všeč, saj so jo spremljali z burnim odobravanjem. Nevernežem, ki so kljub velikim ( in vabljivim) plakatom ostali doma in prihranili denar, naj na kratko pojasnimo, za kaj je pravzaprav šlo. Mlada imitatorka je skušala v skoraj dve uri dolgem programu z obleko, plesom in petjem oponašati zvezde, ki so v zadnjem času najbolj popularne, nekaj pa je bilo tudi pravih legend (Mariin Monroe, Elvis Presley, Tina Turner...) Mladi so bili gotovo najbolj navdušeni nad imitacijo Michaela Jacksona in pa, jasno, nad Madono. Osebno sem bila presenečena nad zadnjim delom prireditve, kajti protestne pesmi, predvsem pa JANIS JOPLIN na koncu...Ne, ni mi šlo skupaj. Janis Joplin gotovo ni zvezda, ki bi jo lahko kdorkoli imitiral ali izvajal njene komade, ne da bi pri tem potegnil zelo, zelo, zelo krajši konec. Naj za konec pohvalimo prireditev, saj je za malo denarja nudila dovolj, naj omenimo enkratno sceno, razkošne obleke, dober ples, predvsem pa plesalko, ki se je s svojo postavo in gibčnostjo dala verjetno v zobe že marsikateri precej bolj zašpehani "plesalki", ki se jih žal nikjer ne manjka. Če upoštevamo, da je bila to predstava dveh ljudi, da samo dva človeka poskrbita za vse, od organizacije do izvedbe, jima gredo dejansko vse čestitke! g g g g g g g gg g g g g g g g g gg g g g g g g g g g g g g g g g g NOVE NOVICE VROČA TEMA iV.V.V.V.V.r.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAW.V.V.V.V.r.V.V.V.V.W.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V Melamin V zadnjih tednih se stolpci slovenskih časopisov polnijo z - za bralstvo sila hvaležno temo-odstrelom rdečega direktorja". Tovrstne lovske štorije bi vam bile, drage bralke in bralciNOVIH NOVIC, povsem prihranjene, če se lov ne bi odprl prav na našem koncu. In to ne morda sredi kočevskih gozdov, temveč v samem industrijskem središču občine - Melaminu. Lovska zgodba pa ne bi bila lovska, če jo pripovedovalec ne začini s precejšnjo mero domišljije. Da o tem, da se prav junaško oplemeniti šele potem, ko se širi od ust do ust, ne govorimo posebej. In če se na koncu ne ve več, kdo je junak in kdo žrtev, je to še najbliže resnici, ki je skrita že v samem izhodišču lovske zgodbe: ni ne junaka in ne žrtve, ker si ju je ravno zaradi tega, ker ju ni, treba izmisliti. LOV JE ODPRT Vest o neizvolitvi direktorja kočevskega Melamina Dušana Popoviča na reelekciji bi prav lahko ostala le tema tedna ali dveh znotraj ograje tega kemičnega podjetja, direktorjevih ožjih družinskih članov in morda nekaterih poslovnih krogov, v katerih bi ga začeli pogrešati. Gospod Popovič bi se kot izkušen poslovnež za nekaj časa umaknil v manj odgovorno vlogo svetovalca in če bi mu poslovodska žilica le ne dala miru, bi se poizkusil na kateri od gospodarstvenih funkcij takoj, ko bi se pokazala priložnost ali pa svoje poslovne zveze izkoristil za zasebno podjetništvo. Toda direktor Popovič je po ponovni neizvolitvi spregovoril in javnosti nanizal razloge, ki mu jih je delavski svet navedel v obrazložitvi nezaupnice: slaba informiranost v podjetju, slaba organizacija in vodenje, slabo kadrovanje ,nizke plače in grožnje s tehnološkimi presežki. Sam pristaja le na to,da bi se pogovarjali o zadnjih dveh razlogih in pri tem navaja, da so bili pri plačah limitiraniz zakonom in da so ob začetnem spoštovanju kolektivnih pogodb zdrsnili s plačami le 20 % niže.Tehnološke presežke, skupaj 60 po številu, naj bi reševali po t.i. mehki metodi, se pravi z dokupom let in podobnim. Ob tem, da podjetje posluje z lastnimi sredstvi, da ni zadolženo, da s plačami niso imeli težav in da so po zaključnem računu iz dobička delili trinajsto plačo, se mu drugi razlogi zdijo vsaj čudni. ODSTREL Ce je z navajenjem formalnih razlogov in protirazlogov direktor Popovič ostajal na utečenih pravilih, po katerih naj bi se postavljalo in odstavljalo vodilne gospodarstvenike, je z zadnjo izjavo odprl široko paleto ugibanj o "pravih" razlogih za nezaupnico, ki so se v današnjih s politiko prenasičinih časih zreducirale prav na to temo. Namig ali dva sta bila dovolj, da so v njegovem protikandidatu inženirju Štefaniču, ki je bil zaradi neustreznih kvalifikacij za direktorja izločen že na kadrovski komisiji, nekateri mediji odkrili gorečega krščanskega demokrata in srna prvaka kočevske VROČA tema iil III •.■.•.•.•••.•.v.v.v.nwXvMvXnv: ••'•'•■■'•'•■•'■•■■•■•‘•■•'•'■v.v.v.v.vX'‘V.v.vX*XvX*X,XvXvXvX*X,X,XvX,X,XvXvXvX,Xv« SKD. Mlad inženir kemije naj bi po istih virih zganjal med direktorjevo odsotnostjo zase pravo volilno propagando in zahteval sklic delavskega sveta. Piko na i v političnih igrah pa naj bi prispevala Popovičeva javno izražena podpora direktorju Opreme Božidarju Zajcu, s čimer naj bi se morda zaradi tega, ker je bil stavkajoči Mihič podpredsednik lokalnega odbora SKD, dodatno zameril krščanskim demokratom. Z iskanjem političenega ozadja nezaupnice so se v še bolj domiselnih variantah polnili še prenekateri stolpci. Dušan Popovič jih niti ne potrdi niti ne zanika. Cim več podrsavanja na spolzkih političnih tleh, tem neopaznejši je padec?! LOV JE KONČAN "Čemu je vse to potrebno?",se sprašuje Lada Dropulič, predsednica delavskega sveta podjetja, ki direktorju po štirih letih ni več obnovil mandata. Sprašuje se, kaj hoče doseči bivši direktor z vsemi temi nastopanji v medijih, ko pa je svojim sodelavcem sam svetoval,da se v interesu podjetja poizglasovani nezaupnici "umiri žoga". Sam uradno namreč ni dal še nobene odpovedi iz Melamina, da bi ga tudi v tem smislu ne zanimala več njegova usoda. Na strokovnem kolegiju je celo sam predlagal za v.d. direktorja g. Kozinca, kar je soglasno potrdil tudi delavski svet. Seznanjen je tudi s tem, da se proti njemu ni opredelila le skupina delavcev v delavskem svetu, saj so le-ti samo posredovali zahteve iz svojih delovnih skupin, ki so se z veliko večino glasov iz takih ali drugačnih razlogov odločile, da je bil g.Popovič dovolj dolgo njihov direktor, da so izgubili zaupanje vanj in da želijo na čelu podjetja pač nekoga drugega. Ce je zato, da bi si opral pred javnostjo svoje ime, pripravljen metati v slabo luč celoten kolektiv, potem s tem dokazuje, da res ni bil vreden zaupanja delavcev. Naj bo tako ali drugače, predsednica delavskega sveta ima tudi sama slabe izkušnje s sprevračanjem njenih izjav v medijih, zato si želi, da bi mediji pustili Melamin čim bolj pri miru. Še posebej zdaj, ko so si z novim v.d. direktorjem povrnili zaupanje v vodstvo in jih čakajo v podjetju vse pomembnejše stvari kot pa preštevanje, v kateri stranki je kdo. LOVCI IN ŽRTVE Zgodbo na Melaminu je torej res težko zaključiti s črno belim koncem o odstrelu. Dušan Popovič Prej bi lahko trdili,da se je "žrtev" ujela v svojo lastno past, ker je bivši direktor prihod hudih časov pričakal na drugem bregu kot večina delavcev. Precenil je vlogo politike pri njegovi karieri gospodarstvenika, to napako pa je, ko ni imel več kaj izgubiti, hotel naprtiti nasprotni strani. Ta pa ima prihodnost, kakršno koli že je, že v svojih rokah, zato morda tovrstne lovske zgodbe res niso vredne črnila, s katerim so napisane. Stane Hafnar FRIZERSKI SALON NOVO: BIO TRAJNA! ” DANICA ” Šeškova 3,Ribnica tel: 860 - 588 VAM NUDI SVOJE USLUGE PO UGODNIH CENAH VSAK DAN od pon. do pet. od 8. -12. in 16. - 19.ure v sredo od 8. -14. ure v soboto od 8. -12. ure Mist \ m ,|tj TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO Ljubljanska 9A, KOČEVJE tel.: (061) 851 - 983 - Pomudba tenis loparjev HEAD, PRINCE, DONNAY, PRO KENNEN, SNAUWAERT, WILLSON,, HANIL... - Bogata ponudba teniških žog (10 vrst) - ITALIJANSKA gorska kolesa Družina Mihič |t mm SLOVENCI POTREBUJEMO VEC STRPNOSTI ;XjXv:; Gotovo Mihičevih iz Ribnice ni potrebno posebej predstavljati, vsaj tistim ne, ki so spremljali afero "OPREMA" in vse tragikomične variacije na to temo. Pa zdaj ne bomo pisali o gladovni stavki in pokončni drži dijd.ing. FRANCA MIHIČA, skušali bomo prikazati utrinek iz življenja moža in očeta Franca, ki ga domači, pa tudi najožji prijatelji kličejo Miha. Kako pomembno vlogo igra družina v življenju vsakega človeka, kako je razumevanje in podpora v vsakem trenutku dragocenost, ki ti jo lahko dajo le najbližji, vse to in še veliko večje čutiti pri Mihičevih doma. Marica in Miha sta otrokoma, Miha je star šestnajst, Tina pa trinajst let, zgradila na Kurirski poti 6 res topel dom, v katerem sta toplina in ljubezen do bližnjega na prvem mestu. Mož je Ribničan, vi pa ste doma iz Kočevja. Kje so se združile vajine poti? Marica: Spoznala sva se v študentskem klubu v Ljubljani, kjer sva oba študirala. Takrat smo imeli študenti iz Ribnice in iz Kočevja skupen klub in zelo dobro smo se razumeli. Miha: Na kočevsko Gimnazijo smo hodili predavat in podučevat dijake, kaj jih čaka na fakulteti. V času, ko smo še mi študirali, je bila neobveščenost o nadalnjem študiju velika, saj se s tem ni nihče posebej ukvarjal... Kje sta pravzaprav dobila motiv za študij?_____________________________ Marica: Izhajam iz delavske družine, kjer smo bili od vedno navajeni trdega dela. Oče je bil rudar, mama pa je doma gospodinjila. Bile smo tri sestre in zelo skromno smo živeli. Prav skromnost in delavnost je pogojevala uspeh pri študiju, saj smo ga vse tri uspešno zaključile. Miha : Tudi jaz izhajam iz preproste delavske družine. Starši so se s petimi sinovi v enosobnem stanovanju precej namučili, da so nas preživeli. Mama je šla celo pri 50. letih pometat na Riko, da nas je lahko doštudirala. Vsi otroci smo bili pošteno vzgajani, mama nas je vedno učila pošteno živeti. Pomagati drugim in vedno vrniti več, kot si dobil, to je bil moto, ki nam ga je vcepljala od malega. Kot najstarejši sem imel nekakšen patronat nad mlajšimi brati, od tu se mi je verjetno vsadila skrb za bližnjega. Bratje si še danes med seboj pomagamo, tudi hišo, ki smo jo dograjevali deset let, smo s solidarnim delom spravili pokonci. Kje sta začela vajino službeno pot? Marica: Najprej sem eno leto poučevala, potem pa sem se odločila še za študij pedagogike. Delo z mladimi me je od vedno veselilo in s svojim poklicem sem zadovoljna. Tako je bila moja druga zaposlitev na OŠ v Kočevju, kjer delam še danes. Miha: Svojo kariero sem začel na ribniškem Inlesu, kjer sem imel zadnji dve leti študija tudi štipendijo. Začetki niso bili lahki, saj je razvojni oddelek, katerega delavec sem postal, ravno NOVE NOVICE VAŠ INTERVJU razpadal in treba je bilo graditi vse od začetka. Pa smo se kar hitro ujeli in po nekaj letih odposlali celo prijave za inovacije. Ker sem bil od nekdaj bolj družboslovno usmerjen, sem opravljal dela, ki so bila nekakšen most med porabnikom in stroko. Kakšen je vaš pogled na zakon,družino? Marica: V zakonu moraš vedno iskati dobro, vedno se mora vsak posameznik truditi za sožitje. V sedemnajstih letih, kar sva poročena, sem spoznala, da človeka, zakon in družino rešujeta Dobrota in Ljubezen. Tudi v kritičnih situacijah sva držala skupaj. Miha: Od vedno imam oporo v ženi. Vedno se o vsem pogovoriva in tudi vse nesporazume, ko se pojavijo, rešujeva z dialogom. Nasploh se mi zdi, da Slovenci potrebujemo več strpnosti do soljudi, več posluha za težave drugih... Marica: Miha je zelo razmišljujoč človek, včasih kar preveč, vse vnaprej premisli, pretehta vse dobre in slabe strani, šele potem se odloči... Jaz sem bolj praktičen človek... Miha: Že iz stroke imam izkušnje, da snov, ki jo ne zmešaš prav, hudo poči. Od tu previdnost... Ste avtoritativni starši?____________ Marica: Ne, zase mislim, da sem bolj demokratična. Vedno se med seboj upoštevamo. Vsak pove, kaj misli o določeni stvari, tudi o kakih pomembnih odločitvah, ki se dotikajo vse družine. Miha: Jaz pa povem, kdaj je demokracije konec. Sinu in hčeri rad rečem, naj se zamislita, kaj sta storila narobe. Rad bi poudaril, da je po mojem za otroka zelo pomembno, da ima vedno kako zaposlitev. In zelo težko je otroka zaposliti tako, da se bo pri tem in s tem tudi vzgajal. Kadar se dela, naj se zares tudi dela, kadar pa je čas za zabavo, naj se pa zabava. Marica: Trudiva se, da bi otroka vzgojila v duhovno bogata človeka. Vera nama pri tem veliko pomaga. Prav v velikonočnem času se tako vsi skupaj še posebej trudimo, da bi bili bolj strpni drug do drugega, več prebiramo, poskušamo se udeležiti kakega duhovnega srečanja, udeležujemo se obredov v cerkvi... Nasploh je molitev v družini prisotna. Mislim, da vera človeku pomaga v življenju, še posebej takrat, ko se znajde v težavah. Za takšno življenje se je treba vedno znova odločati. Ob padcih pa se je treba poglobiti in znova vstati. Miha: Evangelij je traba živeti, spoznanje, ki izhaja iz njega, je, da je v vsakem človeku nekaj dobrega. Tako sprejemanje trpljenja služi nekomu drugemu. Trpljenje je potrebno, ko ga premagaš, se dvigneš. Velikonočni prazniki so dejansko "najtežji" in hkrati največji prazniki... Miha, kako pa ti kot šestnajstletnih doživljaš svoje starše?______________ Miha ml.: Oba sta super. Mami se večkrat karta z nami, pa tudi oče, če ima le čas. Večkrat kaj skupaj počnemo in tako sva se s sestro Tino tako izučila,da znava sama pripraviti pravo nedeljsko kosilo. Večkrat skupaj muziciramo, Tina na klavir, jaz na flavto, oče pa prepeva zdraven. Ja, on zelo rad poje! Tina: Pa mama tudi! Oče je prepeval že v mladih letih, mama pa se je šele kot mama preizkusila s petjem. Pa kar gre ji! Miha, kako ti gre pa v šoli?__________ Miha ml.: Kar dobro. Rad se udeležujem tekmovanj, zdaj pa se zanimam za mednarodno maturo. Prijavil sem se na sprejemni izpit in če bo šlo po sreči, bom drugo leto (S.letnik) dijak v Ljubljani. Od predmetov na gimnaziji imam najraje slovenščino in matematiko. Kaj pa sicer še rad počneš?_________ Miha ml.: Rad berem kriminalke, igram klavir in flavto, rad smučam, če je sneg. Tina, kako pa gre tebi v šoli? Tina: Še kar! Hodim v sedmi razred, najraje pa imam zemljepis in zgodovino. Nasploh zelo rada govorim. Tudi v šoli. Tudi ti igraš na klavir?__________________ Tina: Tudi. Rada igram nanj, rada pa igram tudi tarok, seveda z bratom in Denisom. Rada pečem , kuham... Zbiram kartice, prtičke, kaktuse... •mjeL Darja D.H. XvXvXvX'X'X’X'X'X'I'X'X^Mv^X* Zaupanje izgubljeno ne povrne se nobeno BOTROVALA ORCINA“? * JVyy ViVi^ V wJ3v^X1ij\« Med Antonom Šmalcem in Jernejem Škuljem v Dolenjih Lazih je kake 30 m dolg in nekaj metrov širok pas družbene zemlje v splošni rabi, kije že davno nehal služiti svojemu namenu: prehodu vaške živine do napajališča. Živinsko stezo je sčasoma prerastla trava in v skupni želji, da ne bi prihajalo do nesporazumov pri koriščenju parcel, sta se soseda že leta 1978 s sodno poravnavo dogovorila o mejah. Njun dober namen pa se je izjalovil s posegom občine v njun dogovor, češ da občina Ribnica kot upravljalec zemljišč v splošni rabi na poravnavi ni bila niti omenjena. Deset let po poravnavi, ko so se skalili odnosi med sosedi,je občinskemu organu ta argument prišel prav, da novih meritev po tedaj sodno določeni meji ni priznal in zapisnika o prenosu posestne meje po podatkih iz katastra ni podpisal. f 12P 14-letno ugibanje o tem, kje pravzaprav poteka meja med družbeno zemljo in mejama obeh sosedov, je postala neznosna muka za zakonca Šmalc, še posebej, ker sta v neprestanih pravdah izgubila zaupanje, tako v sosede kot občinske oblasti in nenazadnje sodne organe. Razlog, zaradi katerega sta že priletna zakonca Šmalc prišla v javnost s svojo tragično zgodbo, je pravzaprav v tem, da bi opozorila, da je občina z zemljišči že od nekdaj razpolagala tako, da je bil šibkejši vedno izigran. Sum v verodostojnost sodne poravnave se je Antonu porodil z izjavami mlajših Škuljevih, ki so tik ob meji zgradili hišo, daje zemlja njihova vse do njegove parcele. Ko pa je iz ust pristojnih na občini slišal še to, da mu bodo, če se bo kar naprej pritoževal, mejo izmerili tako, da bo še ob del svoje parcele, je zahteval sodno izmero meje svoje parcele, ki pa je kot rečeno zopet na občini niso priznali.Medtem je prišlo še do fizičnih obračunavanj med sosedom in njegovo ženo, pri čemer je bila zaradi razmetavanja butar na spornem zemljišču žena poškodovana v nogo, spor pa se je tako tudi po tej plati prenesel na sodišče. Antonu so zaradi stalnih pravdanj in razočaranj pri iskanju pravice popustili živci, da je moral na zdravljenje. Njegovo zdravstveno stanje pa je postalo še dodaten razlog za to, da se je na občinski zemlji še naprej ribarilo v kalnem oz. se ni nič delalo na tem, da bi se dokončno izmerila in priznala meja. Anton je imel smolo še pri izbiri advokata, tako da je vse pritožbe na odločitve sodišč pisal sam in se hkrati sam na sodiščih zagovarjal.Po sili razmer je tako veljal za enega najvztrajnejših ribniških pravdarjev, njegova prizadevanja pri iskanju pravice pa so marsikje pospremili z zamahom roke, češ, kaj pa se spet gre. Tako kot še marsikomu se je tudi Antonu povrnilo upanje v pravičnost oblasti z volitvami in menjavo kadrov na občini. Naletel je na posluh pri novem predsedniku IS, ki je lani odredil nove meritve, ki so bile ob prisotnosti številnih in tudi uglednih članov komisije tudi opravljene. Črno na belem je bila zarisana meja med njegovo parcelo in pasom družbene zemlje, tako da sedaj kljub temu, da z njimi ni povsem zadovoljen, vsaj ve, do kje je njegovo. Zaupanja v občinske oblasti pa si kljub temu ni povsem povrnil, saj trdi, da se tam še vedno izmikajo potrditvi te nove meritve.Prav tako ne namerava povrniti dela stroškov meritve, saj meni, da ni njegova dolžnost plačevati tistega, kar bi bila že davno morala storiti občina. Da o tem, da mu nihče več ne more povrniti dobrih odnosov s sosedom, ki so jih po njegovem trdnem prepričanju skalili s svojim pristranskim odnosom do njega na občini, ne govorimo posebej. Zakonca Šmalc se na NOVE NOVICE nista s svojo tragično zgodbo obrnila z namenom, da bi preko časopisa dosegla tisto, česar nista mogla s pravdanjem na sodiščih in brezštevilnimi romanji na občino. Tematika je preveč zapletena, da bi jo mogli celovito in povsem nepristransko razplesti v nekaj vrsticah. Njuna zgodba naj bo tako v poduk, da so tudi majhne upravne zadeve lahko življenjskega pomena za prizadete in da zaupanje izgubljeno, ne povrne se nobeno. Škerjančev Tone V Šalki vasi ga ni človeka, ki vam ne bi zanal pokazati poti do Škerjančeve domačije, ki trdno stoji v sicer neprijazni okolici od vseh pozabljene rudniške separacije. Z ženo Ano, ki je sicer ob našem obisku malo bolehala (a budno spremljala in popravljala moževo pripoved) obdelujeta manjšo kmetijo, ki bližnjo okolico oskrbuje z mlekom, kočevske vrtičkarje pa v tem pomladnem času tudi s kvalitetnim hlevskim gnojem. Tone pa se kljub letom ali pa prav zaradi njih ne da odriniti tudi na rob kočevskega javnega življenja. Preveč neumnosti je že skusil na lastni koži v rodnem Kočevju, da bi lahko mirno gledal, kako se pred njegovimi očmi zopet ponavljajo. Z robato besedo, v kateri je čutiti globoko poznavnaje stvari in osebno prizadetost, ošvrkne zdaj to , zdaj ono. V maldosti je opravil štiri gimnazije in malo maturo, zato je zato je bil za tedanje razmere kar visoko izobražen. Še posebej za furmana, ki se ukvarja s prevozom lesa iz kočevskih gozdov, kar je bil pred in po vojni eden pogostejših virov zaslužka. Njegova mama Marija se je kot krščanska demokratinja udeležila kočevskega zbora odposlncev, zato ne presenča, da je tudi sam zaradi sodelovanja s Šeškom in Vidervalom okusil kočevske zapore in italijansko internacijo. Po kapitulaciji je peš prehodil Apenine in sodeloval v partizanih do osvoboditve. Kot oficir in prvoborec bi lahko nadaljeval vojaško kariero, a njegov svobodjaški duh ni prenesel avtoritete in terorja. Temu pa se ni mogel izogniti tudi v civilu na delu v zadrugi. Opozarjal je na nesmotrnost podržavljanje zemlje in kopičenje imovnine bivših kočevarjev v skladiščih narodne imovine, zato je prišel v nemilost pri UDBI. Kljub zaslugam, izobrazbi in znanju številnih jezikov se je vrnil k furmanstvu. Po vojni, pravi, je bilo v pregovoru Temno kot v Rogu’ še precej resnice. Iz hoje se je dobilo po 22 m3 lesa. Kot predsednik gozdnega sidikata furmanov pa je na lastne oči videl, kako se je les za polovično ceno prodajal Angležem, kako so neobdelani hlodi gnili na nakladališčih in kako so cele brigade zdravnikov, medicinskih sester in drugih poklicev prihjale na "družbeno koristno delo" v kočevske gozdove. V Kočevsko Reko je pred odprtjem videl le enkrat kot član gledališke skupine na tamkajšnjem gostovanju, posledicskrivanja celotnega Kočevja pred svetom pa se domačini še lep čas ne bodo znebili. Na celotnem Kočevskem so bili nekdaj bogati sadovnjaki, danes pa je po njegovem mnenju vse pokončano. Razmnožila se je divjačina, ki dela miljonsko škodo - lovci pa nič. Iz svojih travnikov ni lani zaradi obilne paše divjačine pospravil nič otvae, za to pa ne dobi nobene odškodnine. Za njive in travnike je potrebna več kot 2m visoka ograja, kako pa naj ogradi 3 ha zemlje po gozdnih krajih se nihče ne sprašuje. Boli ga tudi 7 700 ha premalo obdelane državne zemlje, kamor življenja ne bo, če ne cestne povezave s svetom. Pogled se mu togotno zaustavi na zamočvirjenem terenu pod hišo. Močni studenci iz pobočja zalivajo bivšo železniško progo pod separacijo, ker jih požiralnik ne zmore sproti poskrkati v jamo. Ob večjih nalivih se voda dvigne čez dovozno pot k hiši. Potrebovali bi čistilni kanal pod separacijo do jezera, kije sicer v palnih, vendar niti Itas niti Komunala ne storita nič. Z ženo sta občasno sama čistila svinjarijo, ki jo je še nedavno tega tamakaj odlagalo pol Kočevja. Anton Škerjanc kot furman, interniranec, vojak in pozneje kurjač in strojedja v rudniku in na žagi in nenazadnje vseskozi kot kmet vedno zna postaviti pravo besedo na pravo mesto. Če pa pa gre mimo ušes tistih, ki v svojem življenju niso skusili trohice tistega, kot on - toliko slabše zanje. Antona je čas izučil, da je življnje po lastnem preričanju vrednejše kot prilagajnje zdaj tem zdaj onim kočevskim eksperimentom. S.H. 1 1 !! 11 j - , m* 1 1 lili 1 §iipi o NEŽA UPNIC : • x-x-x-x-ii-:-:- iiill: Skupščina me v ’polavju’ pobuda o glasovanju nezaupnice g.županu in g.predsedniku IS (in seveda nekaterim njegovim najožjim sodelavcem) nehote spominja na Butale,ne glede na to, da morda s svojo naivnostjo še sama prispevam k temu. Vodilo: "Politika - da, toda z moralo!" me tako vedno znova razočara. Ker politiko določajo interesi posameznikov, skupin in strank, morala pa poudarja prednost skupnega dobrega, iz tega izvira napetost. Ker pa brez moči ni politike, mora biti moč podvržena nadzoru. Tako sem kot poslanka, občanka, davkoplačevalka (itd.) pričakovala, da bodo vodilni možje na občini v teh prehodnih časih, ko veljajo ali ne veljajo stari predpisi oz. se uvajajo novi, vodili, služili občanom vsaj po moralnih in etičnih normah. Žal sem se zelo zmotila in pričakovala veliko preveč. Verjetno pa je tudi veliko število naših občanov tako ali drugače žalostnih, razočaranih, jeznih... Eno izmed takih neprijetnih "presenečenj" so vloge treh občinskih mož (in nekaterih drugih), da bi odkupili parcele splošnega ljudskega premoženja- last občine- brez javnega razpisa. Kupljene parcele bi lahko kasneje uporabili kot zazidljive parcele ( ali jih morda celo prodali). Seveda je glas občanov in ogorčenje le teh prišel tudi njim (občinarjem) na ušesa in so si premislili oz. so občinski možje (oz.njihovi sorodniki) odstopili od pogodb. Tako lahko menim, da so "vzeli oblast v svoje roke" (seveda jo tudi imajo) in pozabili na ostale občane, ki bi bili in so bili prav tako zainteresirani za nakup občinske zemlje po 16 SLT/m2. S takim odnosom do občanov, ki so opozarjali poslance - kaj se vendar dogaja na naši občini- so bili visoki uslužbenci občine celo užaljeni. G. župan se javno in pred poslanci sprašuje, kje je ta večina občanov, ki si "drzne" njih kontrolirati pri njihovem javnem delu ? Da, celo tako so "prizadeti", da so kot javni delavci v neenakopravnem položaju z ostalimi občani. Tega pa se ne zavedajo, da so kot nosilci moči stalno pod kritičnim nadzorstvom. Morda si nekateri občani ali celo poslanci želijo zadeve omiliti ali celo "božati". Pri tem pa želim poudariti, da je egoistični cilj posameznih skupin na račun in škodo drugih ali prihodnjih generacij trenutni uspeh, v daljšem obdobju pa se pokaže kot neuspeh. To je razvidno tudi iz zahteve g. župana in potem javnega glasovanja na skupščini o pobudi nazaupnice: 16 poslancev ZA pobudo, 14 PROTI pobudi, 5 VZDRŽANIH, 23 poslancev pa zaradi dviga rok verjetno obsoja ozke interese visokih uslužbencev občine, ali pa ? Menim, da je g. župan, da bi ohranil in razvil svojo moč, "pritiskal" na javno glasovanje in s tem potisnil v ozadje varstvo za svobodo vesti. Pri tajnem glasovanju bi bili rezultati gotovo drugačni. Ne smemo pozabiti, da dostojanstvo parlamenta -skupščine - temelji NA VESTI ( seveda v kolikor jo kdo priznava) poslancev. Tako je bilo lahko "obtoženim " dano VIDETI, kdo od "poslancev je njihov sovražnik"- žal. Osebno sem le nasprotnik prevaram , neetičnim postopkom, raznim lažem in z nasprotniki lahko sklepam kompromis; sovražnika pa jc potrebno premagati, mar ne? Po tej poti odgovarjam tudi občanu, ki mi je poslal žal nepodpisano pismo. S trditvami in razlago v tem pismu sem se strinjala, zato sem ga tudi "na silo" prebrala v skupščini. Nepodpisani občan se opravičuje s tem, da bi javno izpostavljeno ime utegnilo njemu kot kmetu iz Loškega potoka .škoditi. Iz tega sklepam, da naši občinski možje sejejo strah in trepet (pa tudi nekateri poslanci) med občani in poslanci. Prcnckatcri poslanec se tako boji še osebne zamere ali šikaniranja v službi in drugje. Ali jc to demokracija, kjer naj bi veljalo načelo enakopravnostipri odločanju, kjer se varuje osebne in državljanske pravice ? Žalostno je dejstvo, da vam "podrejeni" občani, ki iščejo resnico in ljubijo poštenost, ne upajo povedati svojega mnenja o vas v obraz. Čeprav ob pobudi o nezaupnici ni bilo razpravljano o imenih (vsaj meni to ni bilo znano) kdo bi bil primeren za za zamnjavo treh občinskih mož, so nekateri še kar "po ribniško" mleli, kdo je za kaj primeren. Prav vsi pa bi se moralai zavedati -če želimo v občini kaj spremeniti na bolje-da je treba sprejeti in priznati znanje in strokovnost tudi drugim. Škoda, ki je posledica preteklega vlaganja v znanje in visoko šolane kadre v naši občini, je velika in ne bo možno brez tujih kadrov "odskočiti" z izdelki v Evropo. Zato vabim občane, volilce, davkoplačevalce, da že sedaj prično z resnim razmišljanjem in iskanjem poslancev za naslednje volitve. V političnem življenju se zahteva pogum, široko politično kulturo, ki ne upošteva samo materialno in gospodarsko stran, pač pa tudi duhovne, nravne in druge vrednote.Poslanec ali politik ne odgovarja le svojim volilcem ampak tudi svoji vesti. In če ta ni oblikovana ali priznana, smo tam, kjer smo! S. HITIJ-HO ČE VAR n* u v c NOVICE PREJELI SMO vÄ^I'XvX'XvX'XvXvttX'XvX-XvXvXvXvXvXvXvXvXvXvIvXvXvXvXvIvIv.v. Kaj me moti v sprejetem občinskem proračunu Z V sprejetem Odloku proračuna občine Ribnica, ki znaša * S za to leto 189 670 000 SLT (ali če preračunam po 50 SLT » «za 1 DEM= 3 793 400 DEM) me motijo predvsem* ; nekatere postavke, ki niso enakomerno porazdeljene med * “ davkoplačevalce občine: « ; -19 446 000 SLT (= 10,2%) za otroško varstvo, ki je za » S 2o4% večje kot v lanskem letu. Iz tega denarja jc« »poskrbljeno za okrog 50 % predšolskih otrok (vrtec, » » dnevno varstvo otrok, pravljične urice, cicibanova šola). To " S lahko pomeni, da otroci, ki so doma, ki ne obiskujejo £ « cicabanove šole, niso deležni denarja oziroma pouka kot Z S ostala polovica otrok v občini. Ali se starši kot» n davkoplačevalci zavedate tega, koliko od teh ugodnosti » * prejema ali ne prejema vaš otrok? * * -8 500 000 SLT (= 4,48%) odpade na materialne stroške, ” Z ki so za 79 % večji od lanskega leta. Zanima me, ali bo » Z 31.12. 1992 znesek stroškov večji ali manjši? Kako varčni « S znajo biti na občini? " « - 6 420 000 SLT ( = 3,38%) od občinskega proračuna naj « » bi porabili za kulturo (tudi za nabavo knjig, knjižnico) v « Z Miklovi hiši. Sprašujem se, kolikšen del občanov bo Z «’občutil’ razna kulturna dogajanja? V zadnjem času se Z S zposleni res nekako trudijo zapolniti prostore te ugledne « * kulturne ustanove v Ribnici. Ce ne bodo zaposleni res » * posebno inventivni pri pridobivanju denarja, bo ta hiša le “ Z sod brez dna, ki bo vedno Visel’ na očinskem proračunu. Z Z Hiša pa bo služila le nekemu delu občanov - visoki S Z eliti,seveda če odštejem knjižnico in razna priložnostna » S predavanja. “ » -5 094 000 ( = 2,69%) predstavljajo OD 7 funkcionarjev. « Z Ali zaslužijo zaupanje in priljubljenost pri svojih občanih, “ S pa je veliko vprašanje. » " -1 007 000 SLT ( = 0.53%) za šest strank, registriranih v Z Z Ribnici in eno gibanje. Pri drugih občinah je ta znesek v % » * glede na proračun več kot še enkart višji za manjše število * * strank. Še sreča, da ni registrirana "Ribniška stranka", ki je “ S nevidna, a zelo močno deluje po terenu. “ Z -1 000 000 SLT ( = 0,53%) oz. samo en miljon tolarjev za ” Z razvoj drobnega gospodarstva. Torej je le to v občini zelo » * dobro razvito ali pa sploh ni potrebno. Na to je opozorilo « * še več drugih poslancev. Iz poročila Sekretariata za ” Z družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun je razvidno, * “ da je vrnjenih več obrtnih dovoljenj, vzroka pa g. sekretar S « ne navaja. Iz tega lahko sklepam, da gre za počasno Z S ukinjanje obrti!? * * -1 000 000 SLT za objave v časopisih. Za katere objave in » ; v katerih časopisih so ti tolarji namenjeni, ni bilo nič “ S določeno. Ali je za javne objave po presoji občinskih mož Z S dovolj oglasna deska na občini oziroma objave in razpisi« S za ribiniške visoke uslužbence niso potrebni (npr. oddaje v « S najem vojaških kasarn, prodaja poslovnih prostorov...) » » Se bi lahko naštevala, vendar se mi hkrati zastavlja “ Z vprašanje, kako bi sama ali kdo drug porazdelil * Z razpoložljive prihodke, ki so za vsakega koristnika" Z proračuna veliko, veliko premajhne. Vendar pa si z S Z mnogimi občani "domišljam" da bi prenekatero vsoto lahko » «varčno, umno in bolj ’obrestujoče’ obrnili ter * E enakomerneje porazdelili v prid večjega števila občanov. ” ; S.Hitij - Hočevar Z "Pri upravljanju hiš po novem se zatika" Ta in podobni naslovi v dnevnem časopisju opozarjajo na razna prisilna določila v novem stanovanjskem zakonu. Eno tako določilo je n.pr. upravljanje skupnih delov stavb in stavbišč po tretji osebi -prisilnem upravniku. Tako so lastniki ali solastniki v večstanovanjski hiši v neenakopravnem položaju glede na pravice in obveznosti v primerjavi z lastniki hiš. Na to in podobna določila opozarja v Delu 24.januarja in 28. marca 1992 g. Deago Gregorin. Sprožil je ustavno pobudo z ugotovitvijo, da poglavje III. zakona in nekatera določila drugih členov ne sodijo v sistem "tržne ekonomije" oz. sistem lastninjenja. Tako se v SKUPNOSTI STANOVALCEV iz Ribnice, Prijateljev trg 2, pridružujemo in podpiramo pobudo g. Gregorina. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora smo s pismom že 13. marca 1992 opozorili na "prisilnega" upravnika. Do danes (o7.o4.1992) še nismo prejeli odgovora oz. njihovega stališča. PODPISANIH 8 STANOVALCEV iz Prijateljevega trga 2, Ribnica !KBK!BKBKBK!S8fB!(B8l88BKB8i!SS£K!SS{B8tB8!B8[BRB8l8888 O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA pri M-Kmetijski zadrugi Ribnica obvešča svoje varčevalce in ostale občane o spremenjenih obrestnih merah za hranilne vloge od 1.2.1992 dalje. Hranilne vloge se obrestujejo: - na vpogled... 120% letno Vezava: - nad 1 mesec R + 4% - nad 3 mesece R +10% - nad 6 mesecev R +15% - nad 12 mesecev R + 20% Revalorizacijski koeficient za mesec februar je 11,5%. Pri nas lahko plačujete tudi položnice za kar vam bomo zaračunali minimalno provizijo. Zaupajte nam in pokojnine prinesite na svojo knjižico, ki jo že imate pri nas ali pa jo vam bomo z veseljem odprli. Kmalu se obeta tudi novost, to so tekoči računi, zato ne razmišljajte prepričajte se o naših ugodnostih in postanite naš varčevalec. Vsje dodatne informacije dobite na sedežu Šeškova 15 Ribnica ali po tel. 862-131 vsak dan od 7. do 15. ure. S Državni prvaki Mlada ekipa INLES-RIKO nepremagljiva * Iz prvega državnega prvenstva * starejših pionirjev oz. dečkov v * Ajdovščini so se mladi ribniški 3 rokometaši vrnili s pokalom ter * priznanji najboljšemu igralcu in ” golmanu turnirja.Na finalnem * turnirju so premagali Duko, Rudarja * in Velenje, že v kvalifikacijah pa 3 izločili klube kot sta Kolinska Slovan * in Pivovarna Laško. Zmagovalna 2 ekipa INLES-RIKO se je kalila na £ turnirjih v Skolji Loki, Ljubljani, 3 Celju in Ribnici, od koder so se ® vedno vračali kot zmagovalci. * Ribniška pionirska rokometna šola, 2 ki jo na vedno novih generacijah “ vpeljujeta trenerja Božo Karpov in 3 Nikola Radič, se je tako znova ® potrdila za uspešno. Pot do zmag S vodi skozi vsakodnevni trening in 2 trdih tekem,potrebni pa so tudi Z telenti. Eden takih je nedvomno ž Damjan Škaper, najboljši med “ mljašimi slovenskimi igralci, drugi pa Rajko Dukič, ki ga je najteže presenetiti med vratnicami. Škaperjevo najmočnjše borilno orožje sta skok in met, najraje pa bi sc primerjal s Pucom iz Zagreba ali pa z Jeršičem iz Celja.Trcnerja ga že spuščata v igro starejših klubskih kolegov, ki igrajo v II. slovenski ligi, da bo za pravi prestop že dobro pripravljen. Prav prestopi med starejše so namreč rakova rana ribniškega rokometa, saj sc fantje porazgubijo po šolah od Ljublane do Kočevja in jih je težko obdržati na doseženi ravni.Ribniška klubska pionirska ekipa je specifična vsi njeni člani prihajajo iz iste šole. Zato si upajo kar javno napovedati > start na najvišjo stopničko naj bližajočem se prvenstvu šolskih 1 športnih društev. Državni prvaki niso; ostali neopaženi tudi v domači občini, I saj jih je s pohvalo na posebnem j sprejemu spodbudil k nadaljnjim; uspehom tudi ribniški župan. tudi po tem, da « *< S S S S S S ? 5 S S ? S S S $ S ? 5 * 8 $ S ? S ? S S ? S S S S * S S ? S S S * S * * * 8 ? S * * * •» * 8: ....................T"""""" . Poslovno leto 1991 je za varni! Ste imeli težave pri| vodenju poslovnih knjig vašega podjetja ali pri izterjavi | dolžnikov? Smo podjetje, ki vam nudi kvalitetne storitve naj področju finančnega poslovanja, in sicer: S • vodenje poslovne knjige v zasebnem podjetju po principu dvostavnega knjigovodstva, kar zajema: - vodenje glavne knjige - saldokonti kupci in dobavitelji - obračun osebnih dohodkov - vodenje osnovnih sredstev (amortizacija, revalorizacija) - obračun zamudnih obresti - plačilni promet (SDK in ostale storitve) - plemenitenje denarja (DOBRA NALOŽBA POMENI DENAR) • izterjava vaših dolžnikov - cesija, kompenzacija, asignacija na področju Republike Slovenije in ostale SFRJ tako za podjetja | kot tudi za obrtnike • svetovanje in obveščanje o tekočih spremembah v finančnem poslovanju (Uradni listi, drugi zakonski predpisi...) I • zunanjetrgovinsko poslovanje VSE NAVEDENE STORITVE VAM NUDIMO HITRO IN | STROKOVNO NA RAČUNALNIŠKO PODPRTEM INFORMACIJSKEM SISTEMU! HVALA ZA ZAUPANJE! TRGOVINA ” LI ” i i Lazar Ivica, Mestni log V/6, Kočevje V prijetni trgovinici z živili in pestro izbiro gospodinjskih potrebščin po ugodnih cenah boste prijazno postreženi ob vsakem času ! Računovodske storitve,proizvodnja, trgovina d.o.o. Vrvarska 3, 61310 Ribnica Tei.(061) 862-188, fax (061) 862-189 Za hitrejšo in ekonomičnejšo gradnjo vašega objekta vam nuclimo montažne plošče iz prednapetega betona proizvajalca ABKINT d.o.o., Nova gorica. Plošče so primerne za vse vrste objektov, odlikuje pa jih visoka upogibna trdnost in hitrost montaže. Nudimo tudi montažo! Za gradnjo proizvodnih in skladiščnih objektov nudimo montažne hale istega proizvajalca. Za vašo streho po konkurenčnih cenah dobavimo betonske strešnike BRAMAC z dodatnimi elementi. * i * i » i «i»i s 11 x * I »i I TRGOVINA - BIFE" ŠPAROVČEK" I ! I I; V Klinji vasi št. 25 je že tretjo leto ;I zasebna trgovina z mešanim blagom, kjer ;J so se vaščani in okoliški prebivalci že »J »; navadili oskrbovati s prehrambenimi •Ü izdelki, higienskimi in gospodinjskimi potrebščinami. Z občasno prodajo po jS I; zelo ugodnih cenah pritegne tudi kupce •H iz Kočevja, ker pa je hiša tudi na ugodni ;I izletniški točki, se je letos trgovini Ü; pridružil bife Šparovček, kjer vam že po I; imenu sodeč postrežejo s pijačo po *** . . . ;I trgovinskih cenah.S toplejšimi dnevi bo *1 Ü; prijetno posedeti tudi na terasi, ki se ji •J bo morda še letos pridružilo balinišče. »I Ponudba bifeja in trgovine se dopolnjuje še s prodajo plina v jeklenkah, tako da lahko obisk združite še s tem opravkom, Jj »; _ ... J’ Üj če se boste oglasili med 9. in 12. uro dopoldne ali 17. in 21. uro popoldne, v nedeljo pa tudi dopoldne med 9. in 11. uro. ji l Tel.: 851 - 255 •: liv.V.V.V.VAV«V,V«V-V«V,V«V«V,V*V*VMV»VMWAV«V*V»VyV!,V»VxV*V*V*VxV»VAV»V.V*V.VV»V,".V.V.*»V>.V«V»V«V«V»".V.V.'ll! STEKLARSTV O e na zalogi imam ravno (navadno) steklo od 2 - 6 mm, ornamentno belo in barvno steklo n izdelujem ogledala po meri n izdelujem izolacijsko (termopan) steklo za vhodna in garažna vrata ODPRTO od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 18.00 PONEDELJEK ZAPRTO! AVTOZAŠČITA -AVTOKLEPARSTVO Dušan Vidervol,Blate 3, Dolenja vas, tel.: 864 -177 - za avtozaščito dajem 3 letno garancijo opravljam avtokleparska dela NOVO: Ravnanje huje poškodovanih delov vozil z univerzalnim hidravličnim vpetjem! _________tüM] ■ • -— KOČEVJE DELNICE —r —L , » I « ,1 1 1 I III I 1 1 1MTT—' ■ IH IE _X C . Empl t”1 iillz Jr i \ • > 1 I 1 lU 1— 1111 tj——i—1—^— i 1 1 1 1 1 „ 1 1 , 1 u 1 I 1 PRAVI NASLOV ZA VSAKEGA KI GRADI, ADAPTIRA ALI UREJA OKOLICO 0 KUPLJENO BLAGO VAM BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA GRADBIŠČE ° PALETIRANO BLAGO VAM RAZLOŽIMO ALI NA VAŠO ŽELJO DVIGNEMO NA PRVO ALI DRUGO PLOŠČO (če je dostop možen) 0 SVETOVANJE O NAČINU GRADNJE IN IZBIRI MATERIALA 0 STANOVANJSKA ZADRUGA Vse informacije dobite na naslovu ali po telefonu (061) 851-196 in faxu 851-196 Del. čas: od 8. -17. ure, sobota od 8. -12. ure Z BEMOZ-om prihranite čas in denar! /D 051 1.196 Ö «S 051 — 851.19$ ^ bemoz* : ^czjGREGORĆIĆ, 61330 KOĆCVJE FRANKOPANSKA 7 O O I AVTOMOBILSKA IZLOŽBA podružnica Ribnica, Šešeškova 42, tel 861-488, telefax 860-655 del. čas: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 12.00 UGODNE CENE IN TAKOJŠNJA DOBAVA VOZIL: HONDA CIVIC SEDAN 1,5 DXI KAT, MET. BARVE OPEL ASTRA GL 1,4 i KAT, MET. BARVE, 3 VRATA OPEL ASTRA GL 1,6 i KAT, MET. BARVE, 3 VRATA OPEL VECTRA GL 1,6 i KAT, MET. BARVE, 4 VRATA WV GOLF M3 CL 1,8 KAT, MET. BARVE, PE PEUGEOT 405 GR MET. BARVE NA SLIKI: PEUGEOT 205 25.640 24.760 26.080 27.200 28.450 24.000 V CENO JE VKLJUČEN DAVEK, CARINA, PREVOZ! MEGATRONdd. Kočevska Reka 7 61338 Kočevska Reka žiro račun: 513-601-12510 P E SERVIS IN PRODAJA VOZIL ljubljanska c. 67, KOČEVJE Tel.: (061)854- 121 Telefax: 851 - 447 Nudimo Vam vozila iz programa CHRYSLER ošabna vozila SAKATOGA in LE BARON, terenska vozila CHEROKEE in WRANGLER, osebna vozila ZASTAVA in FIAT, rVECO - ZASTAVA in TAM - IVECO tovorna vozila nosilnosti 0,5 do 181. Za ostale tipe vozil: AUDI, VW, TOYOTA itd., sprejemamo devizna vplačila. Vozila iz programa CHRYSLER in ZASTAVA so na zalogi, kakor tudi vsi nadomestni deli za osebna in tovorna vozila, traktone in gradbeno mehanizacijo. Poleg POOBLAŠČENEGA SERVISA za vozila ZASTAVA, LADA, TAM - IVECO in CHRYSLER, opravljamo tudi vse avtomehanične in avtokleparske usluge, montažo in centriranje gum ter optično nastavitev preme. Del. čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure, informacije na te.: 854-121 in 800-331 ali po telefaksu 851-447. Predstavništvo Ribnica Šeškova 9c. tel. 861 - 093, fax 862 -270 je letos začela poslovati v novih prostorih s sodobno računalniško opremo, zato Vam lahko nudimo: - KVALITETNE USLUGE VSEH VRST ZAVAROVANJ - SIGURNOST VPLAČANIH PREMIJ - HITRO REŠEVANJE ŠKODNIH PRIMEROV IN JAMSTVO IZPLAČILA ODŠKODNIN POSEBNE UGODNOSTI: 0 15 oz. 20% popust za AO in KASKO zavarovanje na takojšnje gotovinsko plačilo 0 možnost plačila premij na 3 oz. 4 zaporedne brezobrestne obroke s čeki 0 podobni popusti pri ostalih zavarovanjih 0 kmetovalce nagrajujemo z 2 kg kostne moke za vsako zavarovalno govedo ZAVARUJTE SE PRI TRIGLAVU UPRAVIČILI BOMO VAŠE ZAUPANJE! Jurjeviča 51a, 61310 RIBNICA “ ' ......1-493 4Aa tel.: 158- 315,161- 282 int. 22 iJsiidimo.inslfdiH1 IZDFJ.KR: > Kleparske gradbene elemente: žlebovi, odtočne cevi, kljuke., in REPROMATERIAL Cu pl. - 0.5 - 0.6 - 0.8 -1.00 mm profil -5x25 -5x30 -6x30 mm Al pločevina -0.7 -0.8 -1.00 mm Al pl. barvna -0.7 in 0.8 mm MS pločevina -0.8 -1.0 -1.5 -2.0 -2.5 -3.0 mm MS šipke od O 3 do O 30mm, šestoglato... MS cevi od O 8 do O 60 mm debelina sten 1-1.5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenizije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! LES Luisa Adamiča 10, Ribnica d.O.O.TeL: 862-067 akcijska prodaja KERAMIČNIH PLOŠČIC po tovarniških cenah na zalogi OKNA IN VRATNA KRILA po zelo ugodnih cenah nudimo OBLOGE v naravni in furnirani izvedbi odkupujemo ŽAGAN LES VABIMO VAS V iiMhfb nnn kjer vam nudimo v prijetnem vzdušju: • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila med 9.00 in 21.00 uro. Rezervacije in informacije kluba 111: 061/ 861 - 983 Podjetja KVM vam nudijo: • oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživih ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava in zanesljiva poslovnost v trgovinah JORAS, tel.: 861-530 BREG, tel.: 861-379 SPECARIJA ZIMZELEN, tel.: 863-348 PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 1500 SLT • trgovini BREG in ZIMZELEN sta odprti tudi ob nedeljah • grosistična prodaja pijač, tel.: 861-371 • skladišče živil in neživil, tel.: 861-983 tel.: 861-980, 861-981 L___ CM?) RTV SERVIS m Kapele Marjan, Kočevska cesta 15, Dolga vas 61310 Kočevje, tel. (061) 852-077 Popravilo: TV aparatov ISKRA, GORENJE, BLAUPUNKT, GRUNDING... avtoradijskih sprejemnikov, kasetofonov, videorekorderjev, električnih pastirjev, telefonov, teletextov, prildučkov za video in drugih audio -video aparatov. PO DOGOVORU POPRAVILO NA DOMU! ZA SERVISNE STORITVE DAJEM 30. DNEVNO GARANCIJO! PRODAJALNA Prigorica 89a, tel.: 864 -172 Tijana vam v tem mesecu ponuja pestro izbiro "svingerjev" (letnih plaščev), oblek, bluz in spomladanske obutve po ugodnih cenah.Vsa oblačila vam prilagodimo po meri. SE PRIPOROČAMO ! STORITVE: * servis in montaža oljnih gorilcev * servis eliktričnega ročnega orodja, varilnih aparatov montaža toplotne tehnike in vse vrste instalacij ► NOVO