Politični ogled. Avstrijske dežele. Iz Gradca piše eden izmed uaaih gg. poslaucev ,,Slov. Gospodarju", da Slovenci od neinakib liberalcev nimamo ničosar dobrega pričako\ati, bolj pravi6ni so nemški konservativci. Slovenski poslanci so napravili poseben zbor ali nklub" ter se o vsakej reči prej poraznmijo, kakor se nje v deželnem zboru lotijo. Liberalna ve6ina ni volila nobenega Slovenca v velevažni finančni odaek, kder se denarstvene reči dežele Štajerske pretresujejo, preden pridejo pred zbornico. V druge menj važne odseke so izvolili dr. Dominkuša in prof. Žolgerja. Stari deželni odbor na8vetuje štedenje — žparanje — ali iz predloženega proračuna za 1. 1879 to ni preve6 raz^idno; 8troško7 deželnih je nastavil 4,379.298 11. tedaj celih 461.468 fl. več, kakor lani. Eako bodemo Stajerci toliko zmogli, je težko dopo^edati, ker zrnje in vino straano zgublja na ceni! — Na Eranjskem se Slovenci in nemcnrji hndo trgajo, nem6urji ho6ejo potrebno slovenako gimnazijo v Eranju za vselej zatreti, nepotrebno nemško 7 Eo6e7ji pa ohraniti, tudi hočejo imenovanje u6iteljev krajnim aolskim svetom vzeti in vse deželnemu svetu izročiti; enako so lani storili naši Nemci v Gradcu! Eako hudo ljudje trpijo za^olj oderuho7, nam pri6a to, da so konaervativni poslanci v Tropavi, Brnu, Lincu in Salcburgu za opetno uvedenje postave zoper oderuštvo, isti poalanci tiijajo tudi prenaredbo voliloib redov, najbolj tirjajo to Čehi, Salisbur6ani in G. Avatrij6ani, zoper nove šolske postave in naredbe 8e pa po7sod pritožuje; celo liberalni baron Hammer-Burgstall je 7 Gradcu tirjal, naj se enkrat preneba z vecnim spiemenjevanjem solskib knjig, naj bi se staršem bolj prizanaaalo! V Salcburgu zabtevajo se, naj ae legaliziranje pobotnic pa notarjib ne tirja ve6 tako strogo, kakor sedaj; splob od vseh strani letijo strele na dosedanje toliko bvalisano ali straano alabo gospodarenje liberalcev! Cebi v Pragi in Brnem so nasvetovali piBtno do cesarja, naj bi ta pozvali nove ministre, ki bi na podlagi novib in pravičnišib volilnih redov poskusili porazum in spravo med avstrijskimi narodi in deželami. Predarelska dežela je izvolila skoro same konservativce in bilo je pričakovati, da dobi deželnega glavarja iz konservativne ve6ine; to se ni zgodilo, ampak deželni glavar njej je dan iz liberalne manjšine; vsled tega pa kon8ervativni g. plem. Glim ni hotel sprejeti 6asti glavarjevega namestnika. — Svitli cesar 80 pri vojaških vajab bili na Tirolakem in pri tej priliki rekli, da ne bodo trpeli, da bi Italijan le za pedenj Tirolske zemlje vzel. Na Dunaju se pogO7arjajo zopet naši ministri z magjarskimi, najbolj zastran Bosne in Hercego^ine. Narnišlijo za oskrbo^anje pridobljenih dežel 8e8ta7jti posebno komisijo; predsednik bi njej bil baron Švegel, rodom Slo^enec, in g. Vlasi6, rodom tfrrat. Tudi bo treba skrbeti za ve6 denarje7, zlasti 6e se ho6e še letos 7zeti Novipazar, kder bo z Albanci goto7o prislo do boja. Magjarski nekateri poslanci grdo rog07i!ijo zopet za Tnrka in bočejo, naj se Boana in Hercegovina zopet izro6i sultanu, tudi ho6ejo ministia Tisžaja tožiti, zakaj je privolil v zaBedenje turških dežel. Velevažno je piamo s^itlega cesarja do Hrvatov, v katerem se tem naznanja, da je 6as blizu, ko bodo vse hr^atske pokrajine združene v eno kraljestvo, tedaj tudi Dalmacija in Boana z Hercegoviiio! Vnanje države. Rusi se pomikajo 7edno dalje pro6 od Carigrada, ob enem se rn^ki in turški drža^niki pogajajo o izpelja^i miro^nih pogodeb, Rusi tirjajo 310 milijono? rublje^. Nemški cesaipre^zame te dni zopet 7lado7anje no^ega nemškega cesarst^a, ki ae 7edno omahuje in ne vč, ali bi še z liberalci dalje 7leklo, z Judi in freimaurerji, ali 7erski mir naredilo z 87. katol. Cerk^o. — Holandski 61-letni kralj je na enkrat dobil nepri5ako7ano 7eselje do ženitbe, snubi 20 letno neko nemško princesinjo. Najsla^niši zemljepisec nemški dr. Peterniann ae je pa obesil, ker ga je mlada žena pre^eč dražila, katero je 7 87ojib starih dne^ili 7zel. Cudno je tudi to iu pomenlji70, da cel6 neruški poavetni učitelji tirjajo, naj se kiš6anski nauk po 4 ure na teden u5i 7 šolah, 2 uri ste jim prenialo. — Fiancoski škof Freppel je 7 pesebnem pismu Juda in freima^rerja Gambetto, ki je naznanil uničenje 87. kat. Cerkve na Francoskem, tako krepko za^rnil, da Gambetti celo frajmaurerski listi o5itajo nepi e^idnost, zakaj je pred 6asom razkril antikristo^e namere francoskib republikance7. Angleži se močno čemeiijo in jezijo nad brco, katero jini je dal Sir Ali 7 Afgauistanu, ker ni hotel sprejeti angleškega poslanstva. Najrajše bi z 7ojsko mabnili uad njega, ali britke Bkuanje 1. 1842. jih strašijo; takrat so z 100.000 ljudi marširali 7 Afganistan, ali samo 1 zdiavnik je 7ael, drugi vsi bili so umorjeni! Bosna in Hercegovina s>te naši, iz dobra nas ne bo nihče iz nju spi-j^il, najtneDJe nemški ia magjarski Turki. Če ho6emo Avstriji obianiti Dalmacijo in Istrijo in jej pot do morja in kupčijake steze 7 južne in jutro7e dežele obraniti, tedaj je potrebno zasesti o7i dve deželi. Kdor tega ne sprevidi, ta je slep ali pa ui resničen prijatelj in Z7est sin A^strije. Tudi so žrt7e tolike, da siuo si deželi rea že priborili; samo za Bosno je trebalo 4 7ojne oddelke ali kore na bojiš6e odpo8lati. Od teb je oddelek generala Bienertba 27. sept. prišel pred Z^ornik, ki se je našim sam rad podal, 28. sept. je Bienerth sam obhajal S7oj slo7esni 7bod in na trdnja^i je prvič zaplapolala sla^ua avstrijska zasta^a, polumesec turškega sultana je zginil; 7 trdnja^i so naši zaplenili 41 kanono^, mnogo stieli^a in živeža. Geueral Szapary in jego7 oddelek trebi uporniko7 tiste pUnine, ki 80 med Bosno pri Doboju iu Maglaju naprej pioti Olovemu io Saiajevu, Waldstatten se je podal 7 Kladanj, ker po planinab sc klatijo ste^ilni vstaai in nadlcgujejo naše voznike. Pri Doboju je 7oda most podrla. Turški 7staai se zbirajo sedaj večjidel 7 Višegiadu ob Drini. Mesto je mo5na trdnjava, črez Drino ima slovit zidau most, 7 mestu je baje veliko iu najboljše turške artilerije. Ali pomagalo ne bo Turkom 7sc to čisto ni6, posebno, 6e bodo naai Višegiad tndi tako opazno, naglo in krepko zjgrabili, kakor je voj7oda WUrtemberg trdno in ne^arno Li7no prijel in 7 24 urab 7 oblast dobil. Ta izvrstni general je namreS 4 brigade tako napotil iz Tra^nika, Jajca in Dalmacije, da so opoldne 26. sept. bile 3 brigade naglo zajele mesto od 3 strani in drugi den 27. sept., ko je tudi general Czikoš iz Dalmacije pritisnil, popolnem obkolile. Bile so to brigade generalov Vileca, nadvoJ7ode Jo7ana Sal7atorja, Pi8toryta in Czikoša. Vojaki so na poti 7eliko trpeli, pot je bila dolga in po samih skalinah in pe6e7ji. Vrh tega je 7e5no dež bil. Ali 7kljub teniu so brž kanone na^rli in iz njih ob 8. uri zgodaj začeli sipati 7 mesto krogelj in ognja, celi den je gromelo 38 kanono^, da se je mesto z okolico vred treslo; Turki so marlji^o streljali še bolj pa kiičali: allab, allab. Ob 5. uii popoldne je Livno na 7e6ib meatih začelo goreti in Turki so hotli 2krat iz trdnja^e vdreti, bili so pa 7selej od nasib reginiento7 7 mesto zapodcni nazaj. Z^e6er so morali kauonii ji bliže k niestu, da bi drngi den pešaki laglje tidnja^o naskoSili. Ali tega ni trebalo. Zgodaj 28. sept. so se Turki podali, med njitni 1 regiment Arabov, ob 9. uri je 7(>jvoda Wiiitemberg slo^esno vhajal 7 mesto! Z pridobit^o Li^na je no7a steza za oskrbo7anje nasih 7ojako7 odprta, namre6 od morja pvi Spljetu nad Sinj, Livno, Kupres 7 Jajce in Tra^nik! Isti den, 28. 8ept., je palo zadnje pribežališSe bercego^inskik Turko7, uanne5 trdnjava Klobuk tik 6rnogorske meje; kakih 400 Turkov je 7 Črnogoro zbežalo, kdcr so orožje položili, drugi so se pa v Klobuk potegnili in 5 dni srdito branili; naposled so naši kanonirji 070 turako gnezdo, ki je na 7isoki skali pozidano, iaz7igli, Turki so pa stovili skoro 7si junaško snirt, le malo bilo je še živih, ki so ue 28. sept. udali; naši so zaplenili 2 kanona in mnogo pušek. Od reg. 27. Belgier sta nadlajtnant Wagner in lajtnaut "VVeinbergejmrt7a; Klobuk je general Jo7ano7ič dal popolnem podreti!