POT DO BERLINA IMA ZDAJ KAR ŠTIRI FRONTE štiri zavezniške fronte si utirajo pot do Berlina in sicer: Ruska fronta: 322 milj od Varšave. Italijanska fronta: 603 milje od Florence. Normandijska fronta: 582 milj od Dreux. Južna Francija: 680 milj od Cannes. Gostilna je važnejša kot operacija Chicago. — William. Poseka pripoveduje, kako lahko se razbije ljubezenska romanca v vsakdanjem življenju. Kupil je šopek lepih cvetlic ter jih je nesel v bolnišnico, kjer je čakala njegova izvoljenka na operacijo, za katero ji je Bili posodil $1,500. V bolnišnici so mu pa povedali, da ženske sploh ne poznajo, šel je na policijo, ki je aretirala Helen Catanezzo, ki je povedala, da je denar obrnila' v koristnejše namene kot za operacijo, kupila si je namreč — gostilno. --o- V CITY HALL BO STAVKA PRIHODNJI j TOREK ZJUTRAJ Cleveland, O. — Prihodnji torek ob osmih zjutraj bo postavila unija mestnih uslužbencev,! okrog mestne hiše v Clevelandu piketne straže, ki ne bodo pustile nikogar na "magistrat." Unija spada k A. F. of L., in zahteva višjo plačo za 194 uslužbencev pri utilitetnem oddelku. Prva stavka je bila določena že za 17. julija, toda je bila od-godena, ker je župan Lausche izjavil, da se ne bo pogajal z uslužbenci, dokler bodo grozili s stavko. Direktor Crown pravi, da je treba najprej izboljšati plače onim mestnim uslužbencem, ki zdaj dobivajo najmanj, če so člani unije ali ne. ZAVEZNIKI BODO GOTOVO ZASEDLI BERLIN-T0KI0 ZATRJUJE ROOSEVELT Predsednik se je vrnil s potovanja po Pacifiku in obljublja, da se Nemci in Japonci ne bodo rešili okupacije. Večina francoske vlade v Vichy je zbežala London. — Iz Švice poročajo, da je večina ministrov kvizlinške francoske vlade v Vichyu zbežala v Berlin. Poročila pa ne omenjajo načelnika vlade, Pierre Lavala ali maršala Petaina. Ministri so zapustili za seboj 5,000 mož broječo gardo, na katero se pa najbrže itak niso mogli več zanesti. -o- Armada zahteva še milijone parov čevljev Washingtn. —- Armada je nedavno naročila pet milijonov parov novih čevljev, ki so za v bojno linijo. Armada pravi, da bo čevlje vzela, tudi če bo vojna v Evropi končana. Nocoj po nagrade! Ne pozabite priti nocoj ob 8:45 k prireditvi pod cerkvijo sv. Vida! Razdeljenih po 25 lepih nagrad in še posebne nagrade bodo danes pri vratih. Prireditev je v korist cerkve in v vašo zabav, torej imate dva dobra vzroka, da pridete! Washington, 17. avg. — Predsednik Roosevelt se je vrnil v prestolnico s svojega potovanja po Pacifiku, tekom katerega je prepotoval 15,000 milj. Ob prihodu domov je slovesno izjavil, da bodo zavezniške armade okupirale Nemčijo in Japonsko, tudi če bi se obe deželi podali prej, ko bodo zavezniške armade dosegle njih meje. To je prva javna izjava, ki dokazuje, da se Nemčija in Japonska ne bosta rešili okupacije s tem, da bi se brezpogojno vdali, predno dosežejo zavezniške armade njih meje. Predsednik je zagotavljal, da se Nemčija to pot ne bo rešila vojaške okupacije, kakor se jo je rešila po prvi svetovni vojni. Mr. Roosevelt se je vrnil domov po 35 dneh .odsotnosti, tekom katere je obiskal Havaje in Aleu.te. Predsednik je tekom vožnje dosegel točko 900 milj od Japonske. V petek se bo predsednik sestal v Beli hiši z senatorjem Trumanom, ki je podpredsedniški kandidat. Zdaj se bosta pr-vič videl^ po demokratski na- rodni konvenciji, ki ju je izbrala za kandidata. Predsednik je rekel, da imajo Nemci navado, da vržejo puško v koruzo, predno stopijo sovražne armade na njih zemljo. No, to pot jim to ne bo pomagalo, je izjavil Mr. Roosevelt. Glede Japonske je rekel, da mora biti dežela ločena od drugih miroljubnih narodov ,dokler ne bo pokazala, da hoče ostati mirna. V Washingtonu se govori, da se bosta v bližnji bodočnosti zopet sestala predsednik in premier Churchill. Doslej sta se sestala vsakih šest mesecev, zdaj se pa nista že videla od decembra. narodi, mali in veliki. Na to je Mr. Hull odgovoril, da ni bil nikdar namen Zed. držav napraviti kako zvezo z drugimi državami, da bi se z vojaško silo ustrahovalo ostale narode in kolikor je njemu znano, tudi druge dežele nimajo tega namena. Izjavi] je, da je prestoje-ča konferenca štirih držav samo predpriprava za-splošno konferenco vseh Združenih narodov, velikih in malih. Nail fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Iz Eglin Field, Florida, je prišel za dva tedna na dopust Pfc. Ludwig Lukanc s soprogo in 6 tednov starim sinčkom. Nahajata se pri njenih starših, Mr. in Mrs. Anton Kovačič, 474 Arbor Rd., blizu St. Clair Ave. Ludwig je sin Mr. in Mrs. Jerry Lukanc iz 1125 E. 174. St. M n M V Crile vojaško bolnišnico, Parma Heights, O. je dospel Sgt. John J. Hace, sin Mr. in Mrs. John Hace iz 6210 Bonna Ave Zdravi se za ranami, ki jih je dobil v Italiji, kjer se je boril v diviziji tankov. V službi Strica Sama je bil tri leta. « M M Včeraj je odšel služit Strica Sama četrti sin poznanega slovenskega mlekarja, Mr. in Mrs. Joseph Meglicha iz 1033 E. 64. St. Dva sta že preko morja in sicer je Herman v Franciji, Edward na Noyi Gvineji, Albert je na illinoiški univerzi in včeraj je zadel puško na ramo še Rob- ert, ki je bil poslan v Fort Benjamin Harrison, Indiana, kjer je zbiranje novincev, želimo m!u vso srečo in pa zdrav povratek k svojim ljubim staršem. AM W Mr. in Mrs. Frank Fortuna iz Beech Grove, Indiana, naznanjata, da je odšel njun sin Frank, k mornarici 25. julija in da se zdaj nahaja v Camp Peary, Va.l Fortunovi so pred leti živeli nal Hale Ave. v Colliinvoodu. Franku pa želimo vso srečo in pa zdrav povratek. m m »» A/S Edward C. Schmuck je prišel za 10 dni na dopust iz Pampas, Texas. Stanuje pri svoji materi Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67. St. Ko se bo vrnil nazaj, bo napravil izkušnjo za letalskega pilota. Z onstran morja je prišel za 9 dni na dopust mornar 2/C Petty Officer Joseph Mišmaš iz 1404 E. 53. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev. SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLYH CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, AUGUST 18, 1944 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DOMOVINA Kupujmo vojne BOHDE in ZNAMKE LAUSCHE HVALI FARMARJE ZA VOJNI NAPOR Columbus, O. — Clevelandski župan Frank Lausche, guverner-ski kandidat demokratske stranke, je imel govor pred Ohijskim odborom farmarskih zadrug. Pri tem je poudarjal veliko delo, ki ga ohijski farmarji vrše brez sebičnosti za vojni napor. "Tragedija farmarja je to," je rekel Lausche, "da mora vse prodati po cenah na debelo, kupiti pa vse po cenah na drobno. Kljub temu pa farmar ne gre nikdar na stavko zaradi višjih cen ali ker ne dobi plačanega časa in pol ali dvojnega časa za svoje delo." -o- Važna politična, seja V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. bo nocoj ob osmih zelo važna seja onih, ki se zanimajo za izvolitev Franka Lauscheta guvernerjem. Pridejo naj vsi člani kampanjskega odbora in vsi tisti, ki žele pri kampanji sodelovati. Nocoj se bo sestavil kampanjski odbor in razdelilo pododbore. Določeno je, da bo na 10. septembra veliko zborovanje na vrtu Slovenskega društvenega doma in odprtija Lauschetove kampanje v imenu Slovencev države Ohio. Kdor se bo nocoj zglasil na seji, bo uvrščen v kampanjski odbor. Ameriški vojaki bodo smeli zopet citati o politiki Washington. — Kot znano, je kongres napravil postavo, ki prepoveduje vojakom citati knjige in časopise, ki pišejo o politiki. | Proti temu se je dvignil velik protest in naši postavodajalci se pripravljajo, da to popi'avijo. Tako je senatna zbornica že sprejela predlog, glasom katerega bi člani ameriške bojne sile smeli čitati tudi politične novice. NACIJI BAJE ŽE 1ZPRAZNUJEJO GENOVO V ITALIJI | London. — Nepotrjena poročila vedo povedati, da so nemške oblasti v Italiji ukazale izprazniti v§e obrežje od Ventimiglia do j Spezia, kar bi vključilo tudi pri-i stanišče Genovo. | Nemci so baje prepričani, da bodo zavezniki izvedli novo invazijo nekje v teh krajih potem, k s0 invadirali južno Francijo. 6 Washington. — Državni tajnik Hull je namignil, da se bodo najbrže še to jesen sestali k va-j žni konferenci zastopniki vseh j Združenih narodov ter izjavil, [ da je skrb guvernerja Deweya,! 'da bi veliki štirje vladali celemu svetu, brez podlage. Kot znano, je republikanski predsedniški kandidat Dewey včeraj izjavil, da bo predstoječa' konferenca Amerike, Anglije,' Rusije in Kitajske ustvarila zvezo, katere žrtve bodo vsi ostali -KJ- Premier Bolgarije je napravil overturo za mir London. — Bolgarski premier Ivan Bagrianov je včeraj v svojem nagovori', na izredno zasedanje parlamenta prosil zaveznike za spravo, rekoč, da je bolgarska vlada odločena odstraniti vse zapreke, ki ovirajo bolgarskemu narodu mir. Premier je v tej mirovni ponudbi dalje izjavil, da se bodo bolgarske čete, ki se nahajajo v Grčijji in Jugoslaviji obnašafe tako ,da ne bodo povzročale novega konflikta med Bolgari in drugimi narodi, blizu ali daleč. Ameriške vojne izgube znašajo 299,474 mož Washington. — Ameriška bojna sila ima do 29. julija 299,474 vojnih žrtev. Armada ima od začetka vojne do 29. julija 244,-775 žrtev, mornarica, marini in obrežna straža pa 54,699. Armada zaznamuje 45,491 ubitih, 113,977 ranjenih, 42,102 pogrešanih in 43,205 zajetih. V Normandiji je bilo ubitih do 6. avgusta 16,434, ranjenih 76,535 in pogrešanih 19,704. Mož toži ženo za podporo, ker ima dovolj novaca Cesare Balla, 9602 Elizabeth Ave. toži svojo bivšo ženo za gmotno podporo. Poročila sta se leta 1936, tod^ prošlo leto sta se zopet ločila. Mož trdi, da ima žena $150 dohodkov na mesec, na banki pa najmanj $17,000, do-čim je on pohabljen in za nobeno rabo. Zed. države se branijo izročiti ruske ubežnike Seattle, Wash. — Ruskemu generalnemu konzulu se ni posrečilo dobiti v roke štirih ruskih de-zei;terjev, da bi jih spravil nazaj na ladjo. Ameriške oblasti so izjavile, da bodo ostali v varstvu naselniških oblasti. Dva ruska častnika in dva mornarja so ubežali z ruskih ladij in se zatekli k ameriškim na-selniškim oblastem. "Zakaj so ubežali, ni poročano. Bondov skoro toliko prodajo kot jih kupijo Washington. — Vladni zaklad-niški urad poroča, da je bilo v prvih 12 dneh v avgustu vnovče-nih skoro toliko vojnih obveznic, klikor jih je bilo kupljenih. Ljudje so ku,povali bonde tekom 5. vojnega posojila, zdaj jih pa že spet prodajajo. Godba mladinskega zbora V nedeljo 20. avgusta ob dveh popoldne bo na Burt's Amateur radijskem programu igrala godba mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Godba je pod vodstvom Doris Pike. Mladina že jako dobro igra. Nov grob Sinoči je umrla Ana Zupančič iz 23126 Lakeland Blvd. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, čas pogreba 'in drugo bomo sporočili jutri. Shladilo se je Včeraj je dobil Cleveland nekaj dežja, ki sicer ni dovolj zmočil zemlje, pač pa je prisilil toplomer, da se je umaknil na 66 stopinj. V Bostonu zaostajajo ribe, ker ni skladišč Boston, Mass. — V Bostonu se vedno bolj kopičijo zmrznjene ribe. Vzrok obilici rib je, ker v notranjosti dežele ni dovolj mrzlih skladišč, zato jih ne morejo poslati nikamor. V začetku avgusta je bilo v bostonskih ledenicah več kot 16 milijonov funtov rib. To je skoro trikrat toliko, kot jih je bilo v marcu. V ribiških krajih ob atlantski obali je bilo 1. avgusta 24,600,000 funtov rib v skladiščih, lansko leto ob istem času ' pa 16 milijonov funtov. Kdo ima večjo? Mr. in Mrs. J.ohn Keglovich, po domače "newburški mežnar,", imata na svojem lepem vrtu son-j čno rožo, ki se je potegnila 10-čevljev in 4 palce proti nebesomJ Cvet meri 7 palcev počez in ste-' bi o je dva palca in pol debelo. To bo brez dvoma največja taka roža daleč naokrog. Ampak, kdor pa misli, da njegova roža poseka Mežnar j evo in bo mogel to tudi pod pričami dokazati, bo dobil od Mežnarjevih $5.00 na-| grade. Torej vatel v roke in me-' rite! Na obisk v Illinois Mrs. Antonia Branisel iz j 1234 E. 169 St., hčerka Veronica ter Mr. in Mrs. Frank Kranjc iz School Ave., so se odpeljali v Auroro, 111. obiskat strica Antona Kranjca. Tam bodo ostali štiri dni. Želimo jim prav veselo zabavo. * * k17- av70MZr Ha Jo ZA . ~~~ Zavezniške H^hi "°lidno fron- v K ^W-Juzne Francije, Ctr4osf ? milJ globo- I T „f Amenkanci še j>S yenega pristani I ^ toruVzhodnem kri" llko od letovišča toerikanci zdaj že ogrožajo sam Pariz ^ so važno mesto Chartres ter planili s tanki 13 milj naprej, odkoder imajo do Pariza samo 27 milj se. General Patton galopira naravnost Proti Parizu. i vil ———— I .stan v Franciji, 17. avg. — Z naglim pohodom so inilj tan'ci in mehanizirana pehota zavzeli Chartres ter loku13 m''J za mest'om 2ez reko( Aunay. Poleg Chartresa & Pirali Amerikanci še tri važna mesta: Orleans, Dreux /fla at?auc*un- Konica tankov generala Pattona je že doleti^0. ki Je oddaljena samo 27 milj od Pariza, išij' f3 danes Poročali, da raJ Povsl milj od Pariza, e 2o a^eriŠka kolona ima z1iki f d° reke Sene- kjer ^;0rmiraJ° dru*?o Past armado. »je Padske čete se zdaj 80 S!j° mipre-j' VČe" Use, j. e vazno križišče lo,'tei.ar je od mesta še za J- S° naPredovale šest i Am m- Or|ea6rikancev zavzeta me-v ,nJlS' Chartres, Dreaux, I pre! r°f od 40 d0 65 'cev v ai"izom. Odpor • S? krajih je jak0 'falj j>,11**wjci. ao faktično 80 2Cn°d, juga S tem' ei»ci n 0rleans. ^C^o, da je polo-'l»tVo , brezupen. Vse pre- 'ajo hra h 2'829-000 duš-!a,l»i. rC.lmti i javnimi ku- se J'e tudi po- !eOl 6 oblasti so aPe" _ eblValstvo, naj osta- Nnsk- tlnk6neral Patton je to p0 kl in mehanizirano ?in cvil zid pred Pari- r ^ inn V kol°karju, ki je INiVilj- Pieiio • ton zdaj, kot Sško IZdelt,J'e novo past r ZaPad)rmado' ki 8e naha" FVža 1 strani reke Sene, P pattn& d° moi"ja- Ako |Nka Seno> b° zaJeta ISW0 drmada v past, ker ^ '1 tftnnemogoče umakniti H Z°,Ve Preko Sene na P Ch h pod nePre" ji,e ^ažua ardlranjem zavez- K^^made. L" W n "tton Je prehodil iNo ,iOVico razdalje od I " % Rene' k-'er J'e L ^aif' 0d Bresta d0 i C 70 milJ-°d Char-R% pa ^di 270 milj. |^m.tanki že 13 milj r ^sedi8, ari»ada, ki je se je ^ počasti, Heanske> fran" Se, ^ in rešiteljice ^eti^ bila rojena tu-vojaki in doma- C ^"a £zraii °svo J"P0d nemškegž Zlikovci so vrgli v gostilno smrdečo bombo V noči od srede na četrtek so neznani zlikovci vrgli skozi okno gostilne Goodtime Cafe, 5705 St. Clair Ave. smrdečo bombo. Gostilno lastujeta Mr. in Mrs. Victor Kosič. Kosič je povedal, da bo najbrže vzrok dejanju spor z unijo. Pred tedni je hotel namreč barvati svojo hišo na 4735 Payne Ave. z neunijskimi delavci. Z delom je prenehal, ko mu je zagrozila unija. Zadnji teden je pa zopet najel barvarja, za katerega je plačal asesment na unijo. Pivo je vzrok stavke Včeraj je pustilo delo pri Wellman Bronze Co. 200 delavcev, ker so bili odslovljeni štirje delavci, ki so šli med delom po pivo, ne da bi imeli za to dovoljenje. Rusi napadajo nemške pozicije tri milje od meje Vzhodne Prusije * * * London, 17. avg. — Ruske čete so danes oddaljene samo 3 milje od meje Vzhodne Prusije, napadajoč na obeh straneh litvinskega mesta Virables. To mesto leži 40 milj od Inster-burga, ki je center Vzhodne Prusije. Od tukaj vodi pet železniških prog, po katerih vozijo Nemci vojni material na razne kraje, ker je tukaj važna vojna industrija. Armada generala Černiakov-skija je tukaj že več kot dva tedna spoprijeta z naciji in zdaj je prvič, da so se Rusi po^ maknili naprej v dveh tednih. Najnovejša poročila danes pa javljajo, da so ruske čete že dosegle prusko mejo pri reki Szeszupa, ki meji Vzhodno Prusijo od Poljske. ♦ * if London, 18. avg. — Radio iz Ankare, Turčija, je sinoči poročal, da so se zavezniške čete izkrcale pri Draču v Albaniji. Zavezniki ne poročajo ničesar c tem. Cannes. Invazijo vodijo tri ameriške divizije, katere podpirajo francoske čete. Nemški radio je danes poročal, da so se zavezniški parašu-tarji spustili na tla onstran mesta Cannes, nato pa naskočili mesto od zadej. Nemci priznavajo sami, da mesta ne bodo mogli vzdržati. Tukaj se je izkrcal na kopno Napoleon leta 1815., Zavezniki so okupirali od dneva invazije že devet mest v južni Franciji. Najdlje od obrežja je Lorgues, ki leži 27 milj proč. Prvi cilj zaveznikov pri invaziji je bil, da pretrgajo prometno zvezo med Toulonom in Italijo, potem šele bodo šli na okupacijo pristanišč. 48 ur po invaziji so imeli zavezniki v rokah vse glavne točke na obre- 7.111. Hull zatrjuje, da veliki štirje nimajo namena vladati vsemu svetu "AMERIŠKA DOMOVINA". XMKRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderaon «628 Cleveland S, Ohio. _Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »650. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta »350. Za Cleveland, po pofiti. pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: Celo leto »650. pol leta »3.50. četrt leta »2.00 Posamezna ttevllka S cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »650 per »ear. Cleveland, by mall, »750 per year U. S. and Canada. »8.50 lor 6 monthr, Cleveland, by mail. »4.00 lor 6 months D. S. and Canada »2.00 for S months. Cleveland by mall »2.3S for I months Cleveland and Euclid by Carrier »650 per year; »350 for 6 month«. 12.00 for 8 months. _Single copies 8 cent«_ Entered as second-claas matter January 6th, 1*09, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 193 Fri., Aug. 18, 1944 Newburske novice Dvanajst vprašanj in odgovorov Našli smo jift v dnevniku NEW YORK TIMES in so se nam zdeli zanimivi. Vprašanja je poslal na naslov Draže Mihajloviča znani dopisnik New York Timesa v Kairu, L. C. Sulzberger. Mihajlovič je na vsa vprašanja odgovoril, new-yorški list je pa oboje natisnil. Mi se ne bomo pečali z vsemi 12 točkami. Večina Mi-hajlovičevega pojasnjevanja samo ponavlja vse, kar smo mi že poročali o partizanih in Titu. Novo bi bilo za naše bralce in za nas morda troje: Prvič trdi Mihajlovič, da je po prihodu partizanov na teren dvakrat rtapravil direkten dogovor, da se ne bodo med seboj preganjali, ampak se borili samo zoper okupatorje. Obakrat so po zatrjevanju Mihajloviča partizani oziroma Tito dogovor prelomili, zakaj njim je šlo vedno za to, da bi bili oni edina uporniška akcija v Jugoslaviji. Tretjič se je Mihajlovič obrnil na angleško vojaško misijo.in jo prosil, naj bi Angleži poklicali na sestanek zastopnike Tita in Mihajloviča ter napravili nov dogovor med njimi. Toda Angleži se za to Mihajlovičevo prošnjo niso zmenili. Drugič pravi Mihajlovič, da se radi prelomitve dane besede o dstrani Tita ne misli ukloniti, da bi se podvrgel Titu. Ako bi se pa našel kak tretji jugoslovanski general, ki bi poskušal združiti partizane in četnike, bi bil Mihajlovič pripravljen podvreči svoje borce njegovemu vodstvu. Tretjič trdi Mihajlovič, da se novi jugoslovanski ministrski predsednik Šubašič sploh ni obrnil naj v katerikoli zadevi. Ako- se bo obrnil, bo Mihajlovič rad poslal k njemu vojaške odposlance. Ako bi pa hotel Šubašič razpravljati glede politike, se bo moral obrniti na Narodni Odbor, ki podpira Mihajlovičeva vojna podjetja, zakaj on, Mihajlovič, se briga le za vojaške operacije, vse drugo ima v rokah dotični odbor. Toliko se nam zdi umestno omeniti o vprašanjih in odgovorih samih. Bolj važno kot to, kar je Mihajlovič povedal, se nam pa zdi okolnost, da se v teh časih sploh kdo peča z Mihajlovi-čem. Z drugo besedo, da ni v mislih in čustvih vseh samo in edino —Tito! Po ogromnih "uspehih," ki jih je dosegel Tito vojaško in politično, o čemer nam bobnajo od vseh strani vsi partizanski pristaši od Londona do San Francisca, bi človek ne pričakoval, da se bo kdo obrnil zaradi jugoslovanskih stvari na koga drugega, razen edino na Tita ali na nfe-gove ljudi. Najmanj bi pa pričakovali, da bi spet kdo privlekel na dan Mihajloviča, ki je vendar že "pokopan" pri Rusih, Angležih, Amerikancih in — "Jugoslovanih." Le zakaj naenkrat tako dolg članek v velikem listu New York Times, če je Tito vse in Mihajlovič nič? Kako to, da je postalo zanimivo za ameriško javnost vprašanje, kaj misli Mihajlovič o Šubašičevi vladi? In vsa druga vprašanja, ki jih ni nič manj kot dvanajst? In kar se nam najbolj čudno zdi, je tole! Prav ta L. C. Sulzberger je tisti mož, ki je pred meseci dal našim brezpogojnim partizanskim pristašem vso podporo — ali so si jo sami od njega vzeli. Šarili so z njegovim imenom in njegovimi poročili, da bi zamašili usta vsem, ki smo imeli o partizanih svoje posebno mnenje. "Sulzberger je tako zapisal — molčite in verjemite!" Tako je bilo pred nekaterimi meseci, ali je pa že morda leto dni od takrat. Nikdar bi ne bili pričakovali, da se bo ta dopisnik ob svojem času obrnil za razna pojasnila na kak drug nasliov kot na partizanski. In vendar se je! Enako čudno je, da je smel iz Kaira, kjer je vse pod kon-'trolo Angležev, poslafi svoje poročilo v New York svojemu velikemu dnevniku, katerega tudi v Londonu berejo. Pa se ta veliki dnevnik ni obotavljal in je celotno poročilo natisnil. In v tem poročilu je toliko takega, kar ne dela Titu nobene časti, kakor da smo bili mi tisti, ki smo Sulzbergerja informirali! Le zakaj se zdi nekaterim ljudem prav, da taka reč prihaja v javnost — danes! Nekaj nam pravi, da pač zato, ker se Tito s svojim generalnim štabom vred sprehaja po Italiji, hodi na božjo pot v Rim, se dogovarja z Šubašičem o tem in onem, tam na drugi strani Jadranskega morja pa njegovi partizani ne vedo pri čem da so ... In ker ne vedo, pri čem so, toliko manj veda, pri čem bodo. In ker z njimi vred tudi ostali svet ne ve. kaj bo iz te partizanske "osvoboditve," se zdi precej naravno, da raznim opazovalcem uhajajo oči spet proč od Tita in kam drugam. Toda počakajmo, da nam te reči razložita — ZOJS in SANS. . . TO IN ONO Nek znanec je bil pred nekaj dnevi v Kanadi in nam je pripovedoval čudom prečudne stvari od tam. Iz njegovih besed smo sklepali, da je Kanada pravcata Indija Koroman-dija, kjer v tem vojnem času ne čutijo nič posebne stiske ali kakih neprilik, kot jih čutimo mi v tej bogati Ameriki. V Kanadi, nam je trdil znanec, ki se je o vsem osebno prepričal, lahko kupiš čevlje brez racionjranja in skoro polovico ceneje kot v Ameriki. Striženje las je tam 40 centov, v Ameriki 75c. Po trgovinah Jahko kupiš skoro prav vse, kar potrebuješ. Mi ža to Kanadcem gotovo nismo nevošljivi. Niti malo ne! Kar se nam čudno zdi je samo to, kako more biti v bližnji Kanadi vse skoro tako kot pred vojno, v naši bogati Ameriki, ki imamo vsega toliko, da zakladamo ves svet, ne moreš pa že skoro ničesar več kupiti? Ali se spominjate, kako je policija pred kratkem prijela visoko šolanega človeka, kateri je pobiral denar po hišah "za pohabljene vojalke?" Seveda pohabljeni vojaki niso od tega dobili niti centa. že dolgo vrsto let, odkar so se javne šole začele, smo šli v Ameriki po teoriji, da je dosti, če človek zna računati, brati in pisati, pa bo dober in pošten državljan in zaželjen član človeške družbe, žalostna skušnja pa nas uči drugače. Skušnja govori, da je človek lahko velik u,čenjak, pa ob enem velik zločinec, ako nima vere, katera bi ga pri vsakem činu opominjala: Bog te vidi. * # # Čas prihaja, ko bo treba misliti na šolo, v katero boste poslali svoje otroke. Nekateri mislijo, da lahko po svoji volji pošiljajo otroke v brezverske šole, čeravno bi prav lahko otroci šli v katoliške šole. Take starše opominjamo na cerkveno zapoved, katera staršem strogo zapoveduje poslati otroke v katoliško šolo, kjerkoli je mogoče. Ta zapoved govori: "če starši pošljejo svoje otroke v brezversko šolo v kraju, kjer bi bilo mogoče poslati jih v katoliško šolo, ne morejo biti odvezani grehov pri spovedi. In vendar se dobijo še danes starši, kateri hočejo veljati za katoličane pa se ne zmenijo za to cerkveno odredbo, kot bi Cerkev v tem ne imela nobene oblasti. Ti lahko zametu ješ cerkveno odredbo v tako važnem kot je šola. Vedi pa kaj pravi Kristus: "Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor očitni grešnik." Kako strašno bo prebujenje nekaterih staršev v tem ozi-ru ob sodbi pred Bogom. Kar se tiče naše fare, niti polovico otrok, ki pohajajo v brezverske šole nima zadostnega izgovora za to. ■ Na,",Jutr6vem" niti eden ne more trditi, da nimajo otroci prilike iti v katoliško šolo. In vendar jih je cele trope po javnih šolah. Pošljite otroke v katoliško šolo le po tem boste zamogli reči, da niste bili pregrešno nebrižni glede vzgoje otrok. * # * Eno zlo, ki ga bo vojna zapustila v Ameriki, je brezbrižnost glede nedelje. Vse križem se dela v nedeljo, kot da je Bog rekel le za šalo: "Zapomni si, da posvečuješ Gospodov dan." Nekaj opravil je res takih, da morajo biti v nedeljo opravljena. To so izjeme. Vsled splošnega dela za vojno, ki se dela v petek kakor v svetek, postajajo ljudje brezobzirni v tem in delajo tudi zase ob1 nedeljah. Nekateri popravljajo svoja domovja, drugi delajo na vrtu, tretji na drug način skrunijo dan počitka, Gosodov dan. Ni lepo in ni pošteno krasti Bogu njegov dan. "šest dni delaj in opravljaj svoja dela, sedmi, dan pa je sobota Gospoda Boga tvojega. Nobenega dela ne opravljaj ta dan . . ." * * * Naraščaj fare sv. Lovrenca v preteklem tednu je povišan za nekaj članov:' Sandra Martha Češek, hčerka John La Verne čie-šek; James Richard, sinko Edward in Jean Hudak; Tomothy Rudolph, sinko Anthony in Frances Godec;', Karen Ann, hčeika Russel in Leon Lindway in Judith Ann, hperka Anthony in Mary Gross. Naš poklon vsem novim članom in njih staršem. * * >11 Mislili smo, da je Joe Mauer preboječ, da bi kdaj vprašal katero dekle za njeno roko. Pa smo se motili. Zadnjo soboto je Joe pripeljal zalo Šrajevo Ančko pred oltar in, če jo je pripeljal, jo je seveda najbrže poprej tudi povprašal, če bi hotela Iti z njim. No, to nas veseli. Oba sta Slovenca, oba katoličana, oba tukaj rojena, če se ta dva ne bi mogla "razumeti," bi se nikdo ne mogel. Upamo, da bosta šla v najlepšem miru in ljubezni drug z drugim skozi celo življenje, čestitamo ! * * * "Kdo je dobil?" To je glavno povpraševanje sedaj po našem Summer Festivalu. $100.00 je dobila Ruth Pelko; po $50.00 so dobili: Louis Arko in B. Kotlin-ski; po $25.00 so dobili: Frank Žagar iz Meech, Mrs. Mike Bolf, John Kainec in Gliha iz Issler Ct; po $15.00 so dobili: F. Kramar, Carolyna Planinšek, Društvo sv. Rešnjega Telesa; po $10.00, so dobili: Louis Barle, J. Gnidica, August Kristančič, Christine Nose, Josephine Papež, Antonia Rozman, John Šinkovec, Frank štepic W. 63 St., Stanley Ulchakar in Mike Vrček Sr. * * * Torej zgoraj navedeni so "dobili" letos. Drugokrat pa bo kdo drugi. Redko se primeri, da bi eden in isti dobil dvakrat za po-redoma. Dvajset listkov je vzdignjenih izmed šestdeset tisoč. Vsi torej dobiti ne morejo. Trošt pa ima vsak nekaj časa. že to je nekaj vredno. Pred vsem pa se gre za dobro stvar, za napredek fare in to je tisto, kar nakloni ljudi, da kupijo tikete. "Hvala iskrena vsem, kateri so jih kupili. Ji! * * "Koliko pa smo naredili?" Na to vprašanje še ne moremo odgovoriti natančno. Kadar bode vsi računi plačani, bomo povedali do centa. Kot sedaj kaže bc čistega $2800.00, morda kak dolar več. To je lepa vsota in za to prav iskrena zahvala vsem., kateri so se udeležili. Nekaj ljudi je prišlo tudi od drugod "po štruklje." Toda, žal, da so štruk lji tako hitro izginili, čeravno so se naše kuharice več dni poprej trudile, da bi jih napekle dosti za vse. Pa so bili štruklji tudi res sladki in dobri, da bi jih an gelci jedli, če bi usta imeli. Ku haricam in vsem onim, ki so delali na raznih krajih, tudi stote ra zahvala. Bog povrni. J|! * * Ali veste, da je preko štiri 1i-soč katoliških vojnih kaplanov v službi med vojaki? In še vedno odhajajo drugi v to službo. ! Ali veste, da je bil en komar hudo ožgan? Po nesreči je pade v skledo gasolina potem pa se jc zaletel v kresnico. Tako sem či-tal. Ali veste, da ima naš mežnar John Keglovič, sončnico preko deset čevljev visoko? Cvet te sončnice gotovo tehta več funtov. Ali veste, da v Rimu še danes teče studenec, ki je nastal, ko je sv. Peter hotel krstiti jetničar-je, ki so ga stražili in katere je spreobrnil h krščanstvu? * * * Nekateri ljudje se strašno bo jijo številke 13. Anton Planinše kova družina pa je pred leti na 13. avgusta zadela avtomobil le tos pa zopet na 13. avgusta nagrado $15.00, Najbolj srečna pa je bila letos mala Ruth Pelko, ki je zadela $100, tudi na 13. avgu sta. # * * Mrs. Mary Novak (Kajanka) je v kritičnem položaju v bolnici. Upamo pa, da ji Marija, v katero je vedno močno upala, izprosi zopetno zdravje. Mrs, Anton Gliha je po prestani operaciji zopet doma med svojimi, kar jih gotovo vesli, kakor tudi nas. Gabriel Rus, kateri je prestal nevarno operacijo na očesu, je zopet doma in upa, da bo oko kmalo prišlo do pravega vida. Tega mu vsi želimo. * * * Father Slapšak je odšel na duhovne vaje ta teden. "Kaj pa je to, kaj pa delate na duhovnih vajah?" me je prašal France. Tukaj imam red duhovnih vaj. Ta naj pove: 5:45 čas vstati. 6:25 Jutranje molitve. (Nadaljevanje na 3. strani) Razno iz Collinwooda Poletje se že nagiblje h koncu in že bo tu jesen, s tem pa gredo h koncu tudi počitniški dnevi nas delavcev kakor tudi naših šolskih otrok, ki bodo kmalu zopet zasedli šolske klopi. Z izleti v parke in sploh v prosto naravo bomo kmalu prenehali in se zopet zatekli v naše dvorane k raznim plesnim in kul1jui1ni(m prireditvam, za katere se naša društva že pripravljajo in ki so v razne dobrodelne namene, Tukaj se progresivne Slovenke trudijo, da bodo nabrale za eno ambujanco, katero nameravajo poslati v Jugoslavijo, da bi služila za prevoz ranjenih vojakov — jugoslovanskih borcev, želim jim, da bi nabrale vsaj za deset ambulančnih voz, saj so ljudje darovali za španske vojake, pa bi za slovenske ne ? Pozabiti pa tudi ne smemo na naš Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd., ki sedaj deluje že deset let, zato pa ga sedaj ne smemo pustiti ,da bi zaspal, saj vselej in ob vsaki priliki podpira vsake dobrodelne akcije po svoji najboljši moči. Z vajami bomo pričeli v septembru pod vodstvom gospodične Alice Artel, da se tako pripravijo za svojo prireditev, ki se bo vršila 19. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Starši, pošljite svoje otroke redno k vajam in pristopite še drugi, kajti sedaj takoj v začetku sezone je najboljši čas, da se skupno učijo in da bo tudi večji zbor, saj se nič slabega ne učijo. Jerry Pike MIIIIHItmilUU če verjamete al' pa ne lllllliuilllliuiit Imel sem prelestne sanje tisto noč tam v kempi. Sprehajal sem se po ogromnem pašniku, proti kateremu je bila Jjokavšca tam na Menišiji kot ^ malha proti tistemu, kar v smeti zmeče. Po teW 01 nem pašniku se je paslo M en miljon krav. Se re& da jih je bilo celo nekaj * se za en rep več ali maW bomo nosili. Ko sem se tako spreWj je vsaka čada zelo zvedel dovala. Potem jih je veči stisnilo glave, si nekaj ^ lo, nakar so pa vse pra"j prav satanski krohot! kmalu ni bilo slišati drufl smeh na smeh, krohot I po vsem ogromnem Pj Vmes sem pa prav raz^J šal razne pripombe, čeSif boste pa še hodili klica' .! ta" po Ameriki! Ha, h&l Tako me je bilo sraiftf sem vedel, kam bi pog^l bi se bil izmazaj, pa bolj j iskal kake ograde ,za k»®J umaknil, bolj se mi Je je vsaka grm krava, vST ka kravji rep. In ko je pa ves miW°l skupnem zboru udaril vf in samcat krohot, ser« sfi Po ušesih mi je še ve^r smeh in krohot, ki ga P0I veliko začudenje nisei"! šal v sanjah, ampak S,1 na lastna ušesa pri vse,f zavesti, kako rezgeta J't samega smeha valja P"« Nekoč sem slišal, d*J1 včasih prime tfik krč, <" loj, vse prav stori!" ^ S Ne samo, da je ^ % koma ta modri odi?0 J 1 i pri, pač pa se je še n j ! i; znansko dopadel, se ves glas smejal. pove potomcem, da ^ * j da so še vedno mando." V blag spomin Možu,, ki je svoj tek dokončal, ki je ledino oral in ki je z drugimi sovrstniki veliko dopri nesel za našo slovensko naselbino, če tudi ni bil glasan in vider, povsod in vsak č^s, bil je tih skromen, domoljuben, moder in previden gospodar, priden delavec, ter veren mož, ljubitelj svojih otrok in soproge, dokler n odšla pred njim boljši večni kraj Tak mož in oče, je bil vsega spoštovanja vredni, sedaj že pokojni MARTIN SVETE kateremu je Bog dal doživeti 80 let v bodbi za življenski obstanek, kjer si je, kot priprost možakar, brez vsake učenosti, v veri, da mu bo v njegovih delih, ciljih in namenih pomagal Bog Držal se je tistih tako resničnih besedi: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Rajni oče Svete, je prišel v Ameriko iz kmetske vasi, Brezovice, borovniške fare Sv. Marjete, tam, kjer se na*haja tisti znameniti veliki most tržaške železnice, ki je znan daleč po svetu. To so naši kraji, ki že spadajo pod Notranjsko. Revni so ti kraji, lepega polja je malo ,deli se v gozdove in zemeljske hribne parcele, največ so v teh krajih gozdarili, tako pri nas v Preserju, kakor tudi tam, kjer se že začenjajo hribi in višave, preko katerih smo hodili do Cerknice, Rakeka in naprej, ko., smo od nas hodili na Križno goro na božjo pot. Iz teh in takih krajev je dospel naš pionir v Ameriko svojo srečo iskat, kakor smo dospeli tudi mi drugi. Tukaj smo pa po okolnostih razmer potem nadaljevali naše življenje tako, kakor je bila enemu in drugemu sreča naklonjena in želja, ter namen utemeljen. Rajni naš oče Svete, je ostal domovini zvest sin. Domovina mu je ostala sveta in draga. Iz več njegovih razgovorov sem razvidel, da jo še prav tako ljubi in nanjo misli, kakor takrat, ko jo je zapustil, ko je odšel z namenom, da se bo vrnil takoj, ko bo nekaj zaslužil, za bolje življenje v starem kraju. Tako je prišel sem z istim namenom, kakor smo dospeli večina vsi. Dospeli smo, da si bomo nekaj prislužili v par letih in potem se vrnili nazaj. Ameriška komoditeta in okol-nosti, katerim smo se privadili kmalu, vsaj v "par letih, so nas omamile tako, da smo po dveh letih odložili misel se vrniti nazaj v domovino, podaljšali smo še za par let. V dobi treh in štirih let, smo se pa že malo prerodih. Amerika poprej zelo tuja in nič kaj prijetna radi mnogih okolnosti, nam je začela ugajati. Razvadili smo se in bal;, da takih ugodnosti v domovini ne bomo imeli. Za tem so sledili drugačni računi in sklepi. Misel na ženitev, na dom in na družino tukaj, je bilo tisto, ki nam je dajalo novega upanja, na srečnejše življenje v Ameriki. Prav z malo izjemo smo tako računali vsi. Rajni oče Svete je prišel v Ameriko eno leto za menoj, za to lahko vem, da je iz tistih časov njegova kot moja zgodovina začeta, Ako vzamemo po letnicah njegove starosti in pa bivanja tukaj, bomo našli, da je bil star ob prihodu v to deželo 34 let. Mož, ki je doma odslužil vojake in storil že toliko težkega dela, je imel tukaj izvršiti še drugo dobo svojega življenja: Ustanoviti si dom z delom svojih rok, vzgojiti družino in postaviti si streho, opirajoč se na moč svojih rok in v zaupanju na Boga, kakor že zgoraj omenjeno. Njemu domovino še enkrat videti ni bilo mogoče .Za navadnega delavca in težaka, kakor take imenujemo ni kaj takega mogoče. Radi tega je le rad nanjo mislil in o njej se razgovarjal. Bi' je pa tudi tak mož, da ga niso zanimale druge stvari. Njemu jt bila družina in dom, kakor že omenjeno, svetišče, župana cer kev pa božji dom. Zadnjih 20 let, ko ni bil za delo v tovarni več zmožen in za stare niso marali, je šel vsak dan k sv. maši To je bil pravi blagoslov za njegovo hišo in dom. Rekel je večkrat; "Kar vse drugače se počutim, če grem v cerkev in molim." Srečen je tak mož in bogat, kdor v cerkvi išče tolažbe in zadovolj-nosti. Tako so potekala leta, z leti je naraščala starost, ki je sama po sebi nadlega in pokora za vsakega, ki je doživi. Sledil sem njegovim letom, v katerih je vedno bolj in bolj tožil: "Tu ni nekaj prav, in tu me boli, ne morem več v cerkev, ne morem počivati, slab sem." Ubogi, vse življenje trpin dela za vsakdanji zaslužek, je končno obsojen še najhujši bolezni-raku. Kako srečen je človek, ko ima vero. Kako mu ob koncu življenja ta pride v dobro. Ko ve, da bo umrl in mora umreti vsak, se še veseli, da ga bo rešila smrt še nadaljnega trpljenja in prive-dla-r boljše kraje, uživati to, kar je tu na zemlji v življenju veroval. Kako lahko in z mirno voljo pričakuje iz božjih obljub plačilo za vero in za dela po veri, ko je isto v življenju tudi izvrševal; ko je delal in molil, ko je družino v veri vzgojil; ko je pošteno živel in nikogar ne-poškodoval. Blag spomin takemu možu! Le prehitro odhajajo od nas. Kdo jih bo nadomestil? Večni pokoj naj mu Bog dodeli. Večna luč naj mu sveti. Nad zvezdami se snidemo, tako nam govori pesem pri grobu. Grob ne me biti stra-šan in ne neznan. Grob je posvetil Bog sam, tudi nas" bo sprejel grob hladan, ene prej, druge slej, mislimo nanj večkrat. Rajnih pa nikdar ne pozabimo, da nas ne bodo pozabili zanamci. Svojemu prijatelju-sorodniku. Anton Grdina. P. S. V tako hudi in dolgi bolezni je družina tudi veliko prestala, posebno pa je hči, Mrs. Mary Grdina, veliko delo usmiljenja opravljala, ko .je odpravljala delo bolniške postrežnice. Sedaj Vam bo vse v dobro všteto. Taka dela plačuje Bog. A. G. b*f car Žrtev spovedne molčečnosti ..J.1 Je moral čakati v ječi; na to pa so Ce odpravili na topni-|laali po marziljskih ■ Abbe Montmoulin vidi ..^nekega duhovnika ] ki ga je ravno "^uhovnik je žalostno očia trumo nesrečnežev fl:|dno iskal med njimi ,v , beta> kajti, kot se ra-časniki in listi so bi-1 p0"7?!e zgodbe, njego-L^osčenja. Sedaj ga Ve(le p0 njegovem skro- 0 dntenj,U kot P° njegovih »raz, u ŽG jako P°stara" Wjj Prežah. Prepla-vzdigne roko. Abide] n zardi in P°vesi va Je Zadnje znamenje lad'a ttnogo dni. ravii- °ane 80 jih ta" tg V spodnje prostore la ie 0 skupaj privezali la ležišča. Dokler smell-1Ja še v luki, jetni- m n,a krov- In sedaj Sai agi Čitatelj' te »i natlačene zločin-napTem spodnjem pro-astij pene vseh mogo-Duhut. 0 dolgem čakanju ki. L1 «tr0ji in se vrte- 'Uovu- :a' gnana od villi, vdarjajo ob nje-acati ^Cne Premetavati kmalu se pojavi i, Iti -ezi. strašna morska »storj! .ila v teh umazanij 'n med temi ne-Trpl°cinci seveda še '"ka s Jenje obsojenega ti. 'e sedaj ne da več lih d^tane Po nekaterih h in bV!h z°Pet mirnej-šfto'vsa. je kaznjencu »Vu. LdJ nekaj Ur prebiti je imela že ^ nI't)Prekop in je 4 ^ Do i morju, cim , Rajala vsak dan ^litiju na jugu so bi-fcilo Ve„sP°dnjih prosto-0bUp .c Mogoče prestati Mšo, C S!lil v duhovni-*v tian je eelo tropo H Srnik gnal na- j Osturi ' ki so bila še % hni a Vsled nasledke ; lezni- 6V so sug0Vih nesrečnih 6 'Diel' °Cl11 v niorje in m as kaznjenec ta- 5 v ailPanja in tako ' !v° bi °?a in v večnost ' straš tudi njega f na skušnjava r * > d°sPela v indij- Avst?ast°Pila dolgo K C. aUji- je duhov-;; tak0 da ga je ' Ni^ega št. 5348, 1 i?e tlPOsebnem oddel- % je visel med ; boril se tan javnost pove- • sel^^Vi^ St" 5348 j« Hi^nis^ Parišken ^ 36 nikdar dvo. ' umeti- ne Josip Spilman S. J. NEWBUR5KE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) morem, kako se more človek delati hinavca, celo ko mu mrzlica razdeva domišljijo. Toda, naj bo tudi nedolžen, mi ne moremo spremeniti njegove usode. Vaši dušeslovni razlogi ne bodo nobenega francoskega sodišča privedli do tega, da bi se še enkrat začela obravnava zoper njega!" "Toda mi pa vendar moremo njegovo usodo vsaj nekoliko olajšati," pravi zdravnik. "Jaz ne. Jaz zapovedujem adiji in v druge zadeve se pa ne morem vtikati. Govorite, če ločete s komandantom kaznilnice na otoku Nu, kjer moram pustiti nekaj kaznjencev, če se ne bojite, da bi se vam prav de-Delo ne smejal." Kapitan nato pusti zdravnika samega in odide v svojo kajuto. Ladija se bliža prelivu, ki oči južnovzhodno ost Avstralije od Tasmanije. Ko se ravno peljejo mimo predgorovja Wilson, je zopet smel bolni jetnik na krov. "Ali je to moja nova domovina?" vpraša žalostno smeje se. ''Najjužnejši rt Avstralije je. Še vedno smo poltretji tisoč kilometrov oddaljeni od Nove Kaledonije. Dolgo sem mislil, da ne boste dospeli na otoke; ali narava je vendar zmagala. Kako se počutite v tem oživijajočem morskem zraku?" "Dobro; hvala. Brez vaše vr-e oskrbi bi ležal sedaj že na dnu morja." "In vi menite, da bi bilo boje za vas, če bi bili umrli? Razumem vas." "Mislim, da je bolje tako kot je Bog odredil, toda ne tajim, a bi mi bila smrt ljubša, če bi poslušal samo glas narave," pravi zdravnik. "Prepričan sem, da ste nedolžni in upam, da se bo vaša nedolžnost nekdaj pokazala." Oko nesrečneža se razjasni. 'Bog vam plati .za to besedo," pravi zdravniku. "To je prva človeška tolažba teh tednov. Na zemlji sicer ne pričakujem več pravice, pa tem bolj trdno na onem svetu." Zdravnik zapusti okrevajo-čega bolnika, da bi ne izdal čustev, ki so ga pri tem pome-nku obšla. Tudi on je na visokih šolah s tolikimi tovariši zgubil vero, zajemajoč iz zastrupljenih studencev nevernih učiteljev. Ali sedaj si je moral priznati: "Saj je vendar nekaj vzvišenega v pogumu, s katerim človeka navdaja vera v Boga in neurjočnost duše! Rad bi videl nevernika ob strani tega duhovna. Kdaj že bi si bil v obupu končal življenje! Če se ne motim, je kaznovan zato, ker ni mogel prelomiti svoje dolžnosti!" Še bolj bi bil pa duhovnik potolažen, če bi vedel, da je bila njegova potrpežljivost prvi vzrok spreobrnjenja tega zdravnika, ki se je še le pozneje zvršilo. Oglejtfe si te; hiše! Za 3 družine, mesečni dohodki $85; cena $5,800. Za 2 družini, 10 sob, na Ke-wanee Ave.; cena $6,800. Za 2 družini, 10 sob, na Deise Ave.; cena $7,300. Za 2 družini, 10 sob, na Huntmere Ave., cena $8,500. Za 2 družini, zidana, 10 sob, blizu Grovewood; eena $8,900. Za 2 družini, 10 sob, Pas-now Ave., cena $10,000. Za 2 družini, 10 sob, nova, zidana, cena $12,000. 6 sob blizu E. 185 St., cena $7,500. 6 sob na Kewanee, $6,500. Za podrobnosti se zglasite ali pokličite J. Knific 740 E. 185 St. IV 7540 ali KE 0288 6:30 Premišljevanje in maša. 7:45 Zajtrk (molče. Branje med zajtrkom). 8:30 Brevir (del brevirja). 9:30 Premišljevanje božjih resnic. 11:00 Konferenca - dolžnosti duhovnika. 11:45 Izpraševanje vesti. 12:00 Obed ((molče. Branje med obedom). 2:00 Drugi del brevirja. 3:00 Premišljevanje. 4:15 Tretji del brevirja. 5:15 Premišljevanje. 6:15 Večerja (molče, poslušaje čitanja). Po večerji eno uro prosto za vasovanje in razgovor. 8:00 Blagoslov z Najsvetejšim. Na to večerne molitve in i premišljevanje. Na koncu tega; petje "Salve Regina." Na to J vsak v svojo sobo, kjer lahko še j kaj prebiraš, ali pa se vležeš k| počitku. Razume se, da se vse. dni duhovnih vaj ne dobi kakega! lista v roke ali pa magazina. To J traja skozi tri cele dni. To so duhovne vaje. Kakor trgovec vsaj enkrat na leto dobro pregleda in preračuna, da vidi ali gre naprej ali na-! zaj, tako moramo tudi v duše-j nem oziru postati in pogledati "Kam greš?" * * * Dandanes so duhovne vaje prišle v navado tudi pri bolj premišljeni hlaikih. V isti hiši, Sv. Stanislava, v Parma, pri Jezui-j tih kjer smo imeli mi duhovne j vaje zadnje tri mesece, bodo od | septembra naprej konec vsakega tedna, to je v petek večer, sobo-J to in nedeljo duhovne vaje za i laike. Razlika je le ta, da oni j vzamejo v poštev njih dolžnosti. in njihovo življenje, mi pa naše. | i * Naka, v pekel pa nočem. Zadnje dni je vročina dneva žgala, pekla, grela, da je bilo joj. Ne1 po noči, ne po dnevu se človek j ne ohladi. Edini, ki se ni potil zadnje tedne, so bile ribe v jeze-j ru. Dežja, dežja, dežja nam manjka. Pa ga pri vsej naši pre-' brisanosti še danes ne znamo umetno napraviti. Zato je potreba božje uredbe, da se vzdigne sto milijonov ton vode v zrak in potem pada doli lepo po kaplicah ne pa vsa na enkrat. To premore edino narava na božje povelje. . . Psi v vojaški službi Tam gori na skrajnem severu ogromnega ruskega bojišča, ob Kareliji in dalje proti Mur-mansku se razprostirajo ogromna .zaledenela ozemlja, nerodovitna in težko prehodna. Pravijo jim tundre. Vojna pa tudi ne počiva. Bojevanje je tam najbrže najtežje in najnevarnejše. V poletni vročini nadlegujejo vojaka milijarde in milijarde komarjev in drugega mrčesa. Ob deževju se noga pogrezne v blato do samih bokov. Ogromne težave bojevanja pa so tudi v zimskih dneh. Motornim vozilom so vsa ta ozemlja nedostopna. Zaradi izredno ostre zime pa je tudi konj neuporaben, zato pa v teh kra. jih pridno vporabljajo za vprego posebne severne groenland-ske pse. Posamezne pehotne edinice jih imajo na tisoče. Čez tundro vlačijo prehrano, mu niči j o, pehotne topiče, metalce bomb, opremo in tudi ranjence. Vojak, ki prihaja iz Ukrajine, Kavkaza ali kjer koli drugje, si ob pogledu na tolpe psov misli, da je zadeva s psi kot vprežno živaljo podobna konju, oslu, mezgu ali celo noju. Toda stvar je precej drugačna. Dir, vodilni pes, renči in, če pokaže potreba, tudi grize. Pravilo, da je pes najzvestejši človekov prijatelj, je pri psu v tundri izjema. Temu psu je človek mrzek. Udomačiti ga je mogel le v toliko, da se za silo pokori svojemu vodji in še njega uboga samo zato, ker ga mami s tisoči prevar, katerim se naposled ukloni tudi divja pasja narava. Med takšne prevare spada, na primer, odtegnitev dnevne porcije mesa, ki je za pse zelo občutljiva, kajti volčjak v tundri, ki vlači tovore, je vajen, da mu voditelj postreže .vsak dan z dvema kg konjskega mesa. Ti psi so navadno križani s pravimi volkovi. Tako je bil tudi oče Dira pravi volk, njegova mati pa je bila psica iz No-vaje Zemlje. Tak pes ima čisto svojevrstne navade in ne pusti nobenega človeka k sebi. Nevarno je, če se mu približa celo njegov voditelj, kaj še, če mu stopi bližje neznanec. Tedaj začne brusiti zobe, z očmi pa zameži, da človeka kar mraz stresa. Vendar je ta pasja vprega v tundri neobhodno potrebna. Devet psov vleče sani z Dirom na čelu. Polovica psov je volčje krvi, druga polovica pa ima za prednike polarne pse. Dva najmlajša v vpregi sta še nekakšna vajenca, toda starine, ki so vprežene pred njjma, se ne ozirajo nanju. Vlečejo jih za seboj ter silijo, da prav tako urno dirjajo kakor oni, kajti, če zaostajajo, jih začno sani, ki so jima tik za stopali, udrihati po nogah. Devetorica psov ne pozna nobenega tovariševa. Vsak pes je bitje zase, ki ne privošči svojemu tovarišu najmanjše ugodnosti. Tako je popolnoma nemogoče, da bi živali imele skupno ležišče. Treba jih je spraviti daleč narazen in vsakega posebej privezati k posebnemu kolu. Ne Dir, ne njegovi tovariši ne. rabijo mnogo prostora. Skrčijo se tako, da jih lahko spraviš v neverjetno majhen prostor. Njih temperament in vztrajnost sta, brez primere. Kadar ne počivajo, dirjajo okrog. Hoditi kar ne znajo. Popolnoma vse eno jim je, ali so sani na-tovorjene, ali prazne. V glav- nem jih Rusi uporabljejo sedaj za prevoz ranjencev do prvega obvezovališča. -o- DELO DOBIJO DELO DOBIJO DELO DOBIJO Hotelske služkinje Prijetno delo Udobne ure Delrey Hotel 1819 E. 55th St. (194) HALI OGLASI THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj-Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. OHIJSKO VINO (najboljše vrste) $2.50 GALONA EMERY'S BAB 961 Addison Road Odprta do 2:30 A. M. Stanovanje v najem Odda se 5 sob in garaža na 141. cesti. Zglasite se po 21. avgustu na 1119 E. 67 St. Odda se samo poštenim plačnikom. (194) Slaščičarna naprodaj Proda se slaščičarna z vso opremo za izdelavo sladoleda. Nahaja se v prometni slovenski naselbini. Proda se samo trgovina in oprema, ali pa tudi poslopje. Naslov izveste v uradu tega lista. (193) Farma naprodaj Obsega 6% akrov, 350 mladih dreves: breskve, jablane, češplje, hruške, češnje ter aker in pol vinograda. Nova dobra garaža. Nahaja se na 5165 Wilson Mills Rd., 1000 jardov vzhodno od Richmond Rd. Zglasite se pri lastniku v garaži po 6 zvečer ali pa ves dan v nedeljo. Telefon: Hlllcrest 622-R. (194) Ugoden nakup Naprodaj hiša na Columbia Ave. blizu Herrick Rd., zelo moderna, 6 sob za 1 družino, kopalnica iz plošč, vdelana banja, zajtrkovalni kot, 3. nadstropje izgotovljeno, parna gor-kota, stoker, jako dober kup. Na Lockyear Ave. za 3 družine, 4 sobe vsaka, hrastova tla, za vsako družino furnez in garaže, lot 40x135, cena $6,800. Na Hecker Ave. 2 enodružinski hiši na 1 lotu, moderne, fur-nezi, jako dober kup. Na Myron Ave. fina 6 sob hiša za 1 družino, vse nanovo de-korirano, parna gorkota, hiša je zdaj prazna in se lahko takoj vselite. Zglasite se za podrobnosti pri nas, imamo odprto do 8 zvečer C. G. O'Bell 1266 E. 71. St. HE 8726 (194) ženske za čiščenje podnevi STALNO DELO DOBRA PLAČA Zglasite se v 5. nadstropju v uradu Wm. Taylor Son & Co. (194) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS /193] Poslovodja dobi delo Slovenska zadružna zveza išče poslovodjo za podružnico na Waterloo Rd. Mora biti iz-učen mesar. Dobra plača. Zgla-si naj se pri Louis Ižancu v glavni prodajalni na 667 E. 152. St. (194) LICENZIRAN KURJAČ Služba od 3 pop. do 11 zveč. 8 ur na dan, 7 dni v tednu Plače od ure OSBORN MFG. CO. 5401 Hamilton Ave. (194) Kupite od lastnika Hišo za 2 družini, 8 sob, 1 soba izgotovljena v 3. nadstropju, garaža za 2 avta, 2 nova furneza, nove strešne cevi iz bakra, nova streha, blizu Fisher Body. Za podrobnosti pokličite MU 4173 ali se zglasite na 1094 E. 146 St. (Aug. 12, 18, 19) Moške in ženske ^ se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 7714c na uro Ženske 62i/2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) Moške se sprejme Jemlje se aplikacije za moška dela v vojni industriji na novih kontraktih. Prekladoval-ci v skladišču, trucker j i itd. Dobra plača od ure. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. in Central (194) TOOL MAKERS TOOL ROOM LATHE DELAVCI TOOLROOM MILLER OPERATORJI SALVAGE LATHE DELAVCI SET UP DELAVCI DIESETTERS POPRAVLJALCI STROJEV MAINTENANCE STROJEV LINE POMOČNIKI CHIP PULLERS »ELEKTRIČARJI YARD FOREMEN SHEET METAL DELAVCI CARBIDE TOOL BRAZERS Ponočni in dnevni šift 100% vojno delo Plača od ure, overtime in plača od komada 10 urni šifti, 6 dni v tednu Sigurna povojna bodočnost z 60-letno firmo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. Clair) (194) Dekleta in žene Punch Press operatorice Blankers . Formers Dobra plača od ure in overtime 100% vojno delo Zagotovljeno delo po vojni z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49th St. blizu St. Clair Ave. (194) Ženske se sprejme Sprejme se ženske za dela v vojni industriji. Pregledoval-na in drugih vrst dela bodo na razpolago. Dobra plača od ure. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. in Central Porušene hišet razdejane ceste in kupi razvalin, to je vse, kar je ostalo od nekdaj lepega mesta Faubourg de Vaucelles, ko so ^korakale vanj britanske čete. Porušeni železniški most je zaprl nadaljno pot britanskim četam v mesto. Nu sliki je tudi videti ambulančni "jeep" in pa nekaj mož medicinskega oddelka. Moške se sprejme takoj Pomagače v produkciji Dobra plača od ure in overtime Dobri delovni pogoji Zglasite se pri E. F. Hauserman Co. 6800 Grant Ave. Na južnem koncu 55. ulične železnice (195) (194) Machine operatorji moški in ženske za h Turret Lathe, Engine Lathe, Radial Drill, Shipping Dept.. Hydrolic Straightening Press, inšpektorji in ma-šinski pomagači. Moderna tovarna, ki dela važno vojno delo. 52 ao 58 ur na teden. Dnevni ali nočni šiht. Plača od ure, ponoči bonus. Cleveland Worm & Gear Co. 3249 E. 80. St. Michigan 4560 (194) Kupujmo obrambne obmnie« in znamk«! YOU BORROW TO BUY A HOME GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS Preclno pa je prišla pomoč iz mesta, pa je pretekla skoraj cela ura, in ta ura je bila odločilna za lesene dele tega velikega poslopja; samo še kame-niti zid se je upiral temu strašnemu požaru. Sedaj so bili že tudi spodnji prostori v veliki nevarnosti, če ne pride hitra in energična pomoč. Sedaj so morali tudi vertar- so se trudili pazniki in zdravniki na vse načine, da rešijo vsakemu bolniku življenje, se jim to ni posrečilo; ker gosti dim in hitro razširjanje plamena je zahteval pri vsem hitrem in spretnem reševanju še vedno precejšnjo množino žrtev. Campbell komaj še človeku podobni okostnjak je podlegel prvi s svojim paznikom požrešnemu ognju. Težko bolni so bili kar s posteljami odnešeni na dvorišče. Zopet drugi so bili s silo spode-ni skozi gosti dim na dvorišče. Vertarica Dorotija je izpolnjevala svojo dolžnost popolnoma enako kot vsak moški. Tudi Elizabetino celico je odprla in ji zaklicala, naj hiti dokler je še čas na dvorišče, da si tako reši življenje. Tako je hitela od celice do celice do onih bolnikov, kateri so bili pod njenim nadzorstvom, da si reši vsak kakor ve in zna svoje življenje. Medtem reševanjem, pa se je ogenj s tako požrešno naglico razširjal, da se mu ni dalo nič več kljubovati. Nadomestile svoj IZRABLJEN $ NEZ z MONCRIEF Clevelandska izbira 50 let Pokličite vašega MONCRIEF trgov*1 HENRY FURNACE CO. MEDINA' Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno pr< HAFFNER INSURANCE AG0 6106 St. Clair Avenue ZAKBAJSEK FUNERAL HO MR. In«, <5018 St Clalr A v«. TelPtwi! ENdlrnU »11» PREMOG IN DRVA Zastopstvo WIUTING STOKERS 86290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaSih poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St HEnderson 7740 Znanega "Esmond" izdelka m , V]£ Lepi "Slumber-rest" otroški blan^ ™ v volne, 75% bombaževine—obrobije»* . 3 rayon satinom. Mere 36x50, v rozas! ^ | \ modri barvi. h„ : SLOVENSKI LEKARlStAR 15702 Waterloo Rd. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Steklenice za dojenčke „ 'Glasbake' steklenice 'A fine kakovosti, izde- ~1 | // lane iz takozvanega JL vf*-. j McKee Nurser ste- 8 oz-IL Ida, ki vzdrži toploto, mere AVTNA ZAVAROVALNINA za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila v -v»yAr Naročila sprejel',, telefonu in P Pokličite CHertf The May Co. SI YEARS OF BANKING USEFULNESS * 1 ^94-1944 ★ Privlačne, zahtevane modre, zelene ali maroon plaids za te volnene mackinaws—ki bodo gotovo nudili fantom zadovoljivo, trajno poslugo! Veliki ovratniki in dva pripravna žepa. Mere 8-16. Dva starejša Francoza sta dobila prevoz na jeep avtu, ki ju je odpeljal iz obstreljevanega mesta na> varno v zaledje. Za volanom je Pfc. Walter Kaminski i« Filadelfije, ki si nervozno grize prste, ko čaka na signal za njegov odhod. The May Co. Basement TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "To boste že še vse povedali," reče eden izmed stražnikov, "predvsem pa vas moramo s seboj vzeti, ker mi smo vas našli čisto samega pfi tem mrtvem truplu!" Jozua, kateri je s tem dvema stražnikoma poleg prišel, spozna sedaj v tem sumljivem človeku Nemca iz Humbold kolonije. Njegov že tako grdi obraz se mu je pri tem pogledu na Freddyta še veliko bolj spa-čil. "Vzemite ga s seboj!" reče on, "jaz vaju držim za to odgovorna, ker to osebo se je našlo samo pri umorjenem truplu." Freddy Becker pogleda sedaj še k tretjemu tje, ker od tega moža glas se mu je tako znan dozdeval. Takoj ga je pretresel nekak električni tok po vsem životu, ko se je z Jozuatovim pogledom srečal. "Ha, ha, ta strašni podlež iz Wilson Castla je tukaj! zakriči nehote-se tako izraziti — Ne delajte nama nobenih sitnosti! Sledite nam!" kričita sedaj oba stražnika obenem, "preiskava bo že vse dognala. Ako se bo vas pripoznalo za nedolžnega, no, potem se vas zopet izpusti na prosto. Predvsem pa moramo vas in mrtvo truplo spraviti na dostojno mesto in na varno. Če se pa temu protivite, potem si pa vse posledice pripišite na svoj ro-. vaš in."-- "Jaz se ne zoperstavljam!" pregovori Freddy Becker in se majestično vzravna, "le peljite me pred sodnika, jaz bom že storil mojo dolžnost in pravico govoril, da dokažem mojo nedolžnost! In če ste vi tam prav Jozua Wilson; in akorav-no ste mi prisegli, da me uničite, se jaz vas in vašega maščevanja prav nič ne bojim! Pravica mora ostati vedno pravica! In sedaj naprej, vi možje, jaz vam sledim!" San J ago gori. Noč se je razprostrla nad celim mestom San Franciscom. Jako osvežujoči nalahni veter je vel od obrežja. Na glavnih ulicah in parkih tega velikega BEFORE POSEBNO! Dajte si instalirati v svojo hišo termostat na vaš sedanji tank za vročo vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno Ml instaliramo avtomatične tanke za vročo vodo in mi popravljamo ter nadomestimo tanke, grel, cevi za-mrzlo in vročo vodo. opremo za kopalnico, odteke za pralnico in odvodne cevi. Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvrženo mojstrsko. RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 21601 Westport Ave, KE 5461. mesta pa se je nahajalo še vse-polno ljudi, akoravno je bilo že pozno v noč. Nekatere kavarne in delikatesne trgovine so bile še odprte in močno raz-svitljene. Naenkrat pa nastane strašno vpitje med množico na cesti. Velikanski plamen se je spe-njal kviško in obseval obok neba. "Ogenj, ogenj!" so se začuli prestrašen iglasovi izmed množice. Vznemirjajoči signali so se začuli preko mirne noči in iz-bujali trdno speče ljudi, ter naznanjali mestu, katerega hiše so bile po večini samo lesene, da mu preti velika nevarnost. Vsepovsod so' se prestrašeni ljudje drenjali iz hiš ven na prosto. "San Jago je v plamenu!" Taki klici so se hitro razširjali od ust do ust prebivalstva. Predmestje San Jago se je skoraj popolnoma tiščalo glavnega mesta; toraj je pretila celemu mestu velika nevarnost, če bi se ogenj nadalje razširjal. Ljudstvo je drvilo v veliki množini proti onemu delu predmestja,' od katerega se je videl velik plamen. Požarne bramlbe so z vso naglico drvile po cesti proti omenjenemu kraju in dajale z .zvonci znamenja, da se jim je ]ljudstvo pravočasno umikalo s |pota. Bila je strašna noč ves San Francisco je bil na nogah. "Umobolni zavod v San Jago je v plamenu!" so pripovedovali stražarji prestrašenemu ljudstvu. To je bilo pretresljivo, strašno poročilo. Ubogi nesrečniki, kateri se sedaj nahajajo v temu zavodu, — in povečini so bili sami taki v njem, kateri so bili popolnoma nezmožni, da bi se sami zamogli rešiti iz tega strašno mučnega položaja. Bilo je strašno pomisliti, koliko nesrečnikov bo moralo konec vzeti, in zopet kaj da lahko napravijo oni blazniki, če se oproste, kateri so nevarni človeštvu. Z eno besedo povedano, vse je bilo zmedeno od malega do velikega in od mladega do sta rega. Sedaj se je pričela valiti cela tropa ljudi proti predmestju San Jago. Z brizgalnami si je požarna bramba mogla s silo delati pot med veliko množico ljudstva, da je zamogla dalje. Poročilo se je izkazalo za resnično. Veliki del zgornjega poslopja, katero je bilo iz lesa, je bilo v plamenu in ogenj se je razširjal pobliskovito hitro po suhem lesu. Ta trenutni pojav ognja v sredi noči, je napravil strašno zmešnjavo v temu Velikemu zavodu. Ko se je zagledal prvi pla- men, je bilo že prepozno, da bi se ga dalo tako lahko pogasiti. Nekaj paznikov, kateri so bili v zgornjem nadstropju, so bili prvi, da so občutili dim, kateri jih je opozoril na strašno nevarnost. Ti so takoj zapustili celice z umobolnimi in hiteli proti kraju, kjer je prihajal gosti dim. Po hodnikih je bilo polno dima tako, da niso mogli dalje in so pričeli kričati, ogenj! V tem trenutku pa so začela že tudi vrata pokati one celice, v kateri se je nahajal zblazneli brat od Lady Armenije Wilson. Strašni prizor se je nudil vsem paznikom! Blaznik, kateri je čisto navadno zadavil paznika, kateri ga je stražil, se prikaže z glasnim smehom v plamenu pri vratih, katere pa so že tudi gore-! le. V sredini ognja kateri jei že objel vso celico ,pa stoji on j in-- Toda takoj na to pa že izgi-J ne on — plamen ga je obliznil j — on se je zgrudil — njegov srce pretresujoči smeh je utih-j nil. Pazniki, kateri so bili kot prikovani za noge v verige, skočijo sedaj hitro po hodniku, da rešijo umobolne in prikličejo pomoč. V nekaj minutah so bili vsi prebivalci tega velikega zavoda na nogah. Vendar pa ni bilo v temu velikemu zavodu nobenega pravega reda za take slučaje, in tudi ne nobene priprave za gašenje. Ravnatelj in zdravniki so hitro odposlali nekaj služabnikov v mesto. Vsi energični poizkusi, ogenj ukrotiti so se razblinili, ker ogenj se je tako hitro razširjal po lesenemu poslopju, da si človek nikakor nd bi mogel te hitrosti misliti. Takoj so se pričela vsa vrata odpirati in bolnike ven na prosto izpuščati. Vendar pa je to vzelo precej časa, ker umobolni so spali in tudi' je bilo dosti takih med njimi, da so se strašno branili zapustiti, eni postelje in drugi zopet celice. Strašna zmešnjava in krič je nastal sedaj po celem umo-bolnem zavodu. Bil je to tako strašni prizor, da bi še ga človek skoraj ne upal zapisati, medtem pa je plamen vedno hitreje oblizoval okoli sebe. Sedaj so morali biti tudi najnevarnejši uipobol-ni izpuščeni, pazniki so jih morali prepustiti svoji usodi, ker se niso mogli za vsakega posameznika brigati. Posamezni nesrečniki so sa- mi zabredli v svoji slepoti v najstrašnejši plamen, drugi zopet niso našli stopnjic, katere so pri vsi sreči še na razpolago bile, ampak so se stiskali po kotih tega poslopja. Dim se je od sekunde do sekunde množil in plamen je pri-kukal pri oknih in strehi, ter se spenjal visoko v nočni temi proti nebu. Vsi zdravniki so napenjali svoje moči, da podpirajo pri temu groznemu delu paznike in vertarice, če bi kateri ne ve-' del kaj da ima za storiti. Sedaj velja najprvo umobol-j ne spraviti na dvorišče. Če , prav so gorele svetilke po stop-jnicah, se ni skoraj nič videlo, iker dim je bil j ako gost. , Veliki del bolnikov, kateri so bili manj bolni so našli sami po stopnicah nizdol. Veliko jih je j pa bilo od paznikov nizdol zapeljanih. Najbližnje celice ognja so bile najprvo preiskane in izpraznjene. Toda akoravno BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko rnzločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi Imamo 30 let lakušnje v preiskovanja vida in upjerjunju očal Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—tarmaclia in oplomelrislifini-putrtbWnr- 7102 St. Clair Ave. Mi imamo®1 v zalogi pasove za pretrga-nje. zti moSke in ženske. BLISS COAL CO. MERRYMAKERS CAFE Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. ji in vertarice zgorn]' zapustiti, ker pričel' posamezni deli rušit'' ki so bili zadnji, ki5(1 li nizdol. Sedaj je prišlo P"f prihaja požarna (Dalje prihodi Pomagajte Amen*" vojne bonde injnoJ MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZN^ THE MAY CO.'5 Hladen BASEMEN 25% VOLNENI OTROŠKI BLAlI Šolski dnevi prihajajo! Deški Plaid MACKINAWS g.95