Voščila, Oglasi 2 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Tretja stran Vsebina Če gre dobro gospodarstvu, gre dobro vsem … Prehranjevalne navade mladih Polovica anketiranih pripravljena poskusiti meso iz laboratorija ............ 4 Osnovna šola Ljubno ob Savinji Projekt Erasmus+ in pametna učilnica sta zelo povezana ................ 7 9 BK Občina Nazarje S skupnimi močmi za izboljševanje pogojev za življenje v občini ................. 8 Občina Solčava Prelesnikova ostaja na mestu županje................ 8 Občina Luče Nov župan na čelu 11-članskega občinskega sveta ................. 9 12 MŠ Občina Rečica ob Savinji Ana Nuša Rebernik posle predala dr. Majdi Potočnik ............... 9 Gornji Grad Prižig lučk privabil obiskovalce iz širše okolice ........................ 9 Zaključek tedna upokojencev 34 PV Ubrane pesmi nadgradili še gledališčniki .................. 12 Hospickafe z Jonom Kanjirjem Slikanice so lahko v pomoč pri težkih pogovorih ......... 33 100 let Kulturnega društva Ljubno 35 Od Prešernove Zdravljice do godčevskih viž in ljudskih napevov .......... 34 Koncert za Mozirsko kočo Glasba opomnila, kaj je v resnici pomembno........................ 35 Smučarski skoki Žak Mogel dobro začel novo sezono ............. 37 37 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 51, 23. december 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. MŠ Državni zbor je sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je pripravila vlada v sodelovanju z gospodarstvom. Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena vrednost ukrepov za gospodarstvo je 1,2 milijarde evrov. Ob tem je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han poudaril, da je ministrstvo pri pripravi predloga zakona sodelovalo z gospodarstvom in njihove predloge upoštevalo v največji možni meri. Povsem drugačno plat iste zgodbe smo še isti dan slišali s strani predstavnikov gospodarskih in podjetniških organizacij. Po njihovih besedah zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje perečega problema, s katerim se ta hip soočajo številna podjetja, to pa so nerazumno visoke cene za zakup električne energije za leto 2023. »S ceno električne energije okoli 300 evrov za megavatno uro, kar je končna cena z že vključeno subvencijo, naše gospodarstvo ne more biti konkurenčno, ne v Evropi ne globalno. Vemo, da imajo v drugih državah, na primer na Hrvaškem in v Nemčiji, podjetja možnost, da električno energijo zakupijo po bistveno ugodnejših cenah,« so opozorili predstavniki gospodarstva. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka: »Kljub subvencijam bodo slovenska podjetja plačevala višjo ceno električne energije kot konkurenti v tujini. Slovenija je izvozna država in izvoz je motor našega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo znotraj EU zgublja na konkurenčnosti, če pa se primerjamo z ZDA, je razlika še večja - tam je cena elektrike 70 evrov za megavatno uro.« Podpredsednik SBC Kluba slovenskih podjetnikov dr. Jure Knez: »Vprašajmo se, kje je izvirni greh, da imamo najvišje cene elektrike v Evropi. V Sloveniji proizvedemo 80 odstotkov električne energije po ceni 50 evrov za megavatno uro. Podjetja dobivamo ponudbe za 450 evrov, čeprav bi bila po kalkulaciji ustrezna cena 120 evrov. V pogovoru z vladnimi predstavniki smo izvedeli, da je razlog v škodljivih pogodbah dobave elektrike, ki naj bi potekle sredi prihodnjega leta. Zakaj ne pregledamo teh pogodb in jih ne razdremo, če so škodljive? Kot državljani imamo to pravico, saj gre za podjetja v državni lasti.« Božično-novoletni prazniki bodo tako, vsaj v gospodarstvu, manj sproščeni, kot bi bili sicer. Gospodarstveniki in podjetniki pogosto poudarjajo, da če gre dobro gospodarstvu, gre dobro vsem, a velja tudi obratno … Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 3 Tema tedna PREHRANJEVALNE NAVADE MLADIH V SLOVENIJI Polovica anketiranih pripravljena poskusiti meso vzgojeno v laboratoriju Veseli december je čas druženja z družino in prijatelji, pri tem pa brez dobre in obline hrane enostavno ne gre. Dejstvo je, da ljudje hrano uporabljamo kot povezovalen dejavnik, zlasti med pra- populacije v Sloveniji. Je pa raziskava pokazala naraščajočo senzibilnost mladih do določenih etičnih vidikov prehranjevanja. Solidarnost, globalna pravičnost in enakost so mladim pomembne vrednote, vendar jih za sedaj le nizek odstotek povezuje s svojimi prehranskimi praksami. Se pa skupina potrošnikov, imenovanih fleksitarijanci, povečuje. Tako so poimenovani ljudje, ki vnos mesa in mesnih izdelkov zmanjšujejo zaradi njihovega vpliva na okolje ter zdravje. Nekateri etično potrošnjo hrane prakticirajo iz političnih vzgibov (dob54,8 % mladih je povedalo, da ne bi bil pripravljeni robit okolja in živali), pokusiti živil, ki vsebujejo prehranske insekte. Tale drugi iz nepolitičnih burger vsebuje polpet, ki je pripravljen iz mešanice (skrb za zunanjo poinsektov in gomoljne zelenjave. (Foto: arhiv IKEA) dobo in zdravje). 71,3 zniki. To ni presenetljivo, saj znanost % respondentov je bilo rojenih med letrdi, da je prehranjevanje najprej emotoma 1990 in 2003, ostali so bili starejši. cionalno in šele nato racionalno vedeNE MARAJO AVOKADA IN SOJE, nje. Vse bolj pa hrano povezujemo tudi z INSEKTOV NITI ZA POKUŠINO njenim etičnim vidikom. Vedno več poKateri so torej najbolj zanimivi izsledsameznikov, predvsem mladih, se trudi ki raziskav o prehranjevalnih navadah mlajše generacije Slovencev, pri čemer izbirati živila ob upoštevanju različnih se večina anketirancev identificira kot okoljskih in etičnih dejavnikov, kot sta ogljični odtis živil in izkoriščanje živali. vsejedci? Največ mladih resen vpliv na Prehranjevalne navade mladih v Sloveokolje pripisuje izdelkom, ki vsebujejo niji in dejavnike izbire hranil je raziskapalmovo olje (43,1 %), uvoženi zelenjavi la tudi skupina slovenskih strokovnjakov in izsledke javno objavila. ODNOS MLADIH DO ETIČNE POTROŠNJE Nevladna organizacija Fokus – društvo za sonaraven razvoj in Center za socialno psihologijo (CSP) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani sta z dvema raziskavama poskušala nasloviti manjko raziskav na področju prehranskih praks, ki bi za izhodišče vzele mlade v odnosu do etične potrošnje. Raziskovalce je zanimalo kakšne so prehranjevalne navade mladih v Sloveniji, kako izbirajo živila in jih vrednotijo, ali se zavedajo njihovega vpliva na okolje, bi bili pripravljeni omejiti vnos mesa v svojo prehrano in mogoče dati možnost »novim« živilom (npr. insektom). VREDNOTE PREMALO POVEZANE S PREHRANSKO PRAKSO Prehranski vzorci mladih v Sloveniji so podobni prehranskim vzorcem odrasle 4 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 in sadju (41,2 %) ter ulovljenim divjim ribam (33,8 %). Več kot dve tretjini (tj. 78,4 %) anketirancev ne uživa avokada oziroma ga uživa enkrat na mesec ali manj. Enak odstotek mladih ne uživa izdelkov iz soje oziroma jih uživa enkrat na mesec ali manj. Kar 66 % mladih nikoli ne uživa mandljevega napitka. Večina anketirancev v prihodnosti ni pripravljena jesti celih insektov, prav tako večina odklanja, da bi z njimi ali izdelki iz njih nadomestila meso v svoji prehrani. 54,8 % mladih prav tako ne bi bilo pripravljenih pokusiti živil, ki vsebujejo prehranske insekte. Vendar pa bi skoraj polovica anketiranih mladih bila pripravljena pokusiti celično oziroma laboratorijsko vzgojeno meso. MANJ MESA ZARADI DOKUMENTARCEV Pri izsledkih, ki se tičejo prehranjevanja z mesom, jih 31,5 % tistih, ki so ali nameravajo omejiti uživanje mesa, pravi, da so jih k temu spodbudili dokumentarni filmi in serije. V Sloveniji je med mladimi, ki ne jedo govejega mesa ali ga redkeje uživajo, dobra tretjina tistih, ki to počne zaradi etičnih razlogov. Kar 63,7 % anketirancev se strinja s trditvijo, da je uživanje mesa naravno in nesporno. Izsledki raziskav so potrdili, da so mladi slovenski etični potrošniki hrane pogosto zaskrbljeni zaradi vplivov pridelave hrane na okolje. Toda v glavnini skrb za okoljski odtis živil mladih praviloma ne odvrača od njihove potrošnje. Tatiana Angioi Tema tedna, Oglasi Naša anketa Razmišljamo o škodljivem vplivu uvožene hrane na okolje in iščemo alternative? Helena Šlogar, Ljubno ob Savinji Nakupujem predvsem živila slovenskega izvora, občasno tudi uvožena. Pri nas doma dajemo prednost sezonski hrani z našega vrta in domačemu sadju. Ekološko pridelano meso dobim pri sestri, ekološki krompir in zelje na bližnjih kmetijah. Odrekla sem se predelanim mesnim izdelkom in namesto njih jem več zelenjave. O insektih in ličinkah ne razmišljam kot o hrani, ki bi lahko bila na mojem jedilniku. Nejc Gelb, Nazarje Živimo v času, ko lahko kupimo praktično vse in od koderkoli. Včasih kupujemo brez premisleka. Doma podpiramo lokalno pridelano hrano in slovenske proizvode. Vedno bolj gledam, da se izognem hrani s škodljivimi dodatki. Je pa skrb za okolje v domeni vsakega posameznika. Prav vsak lahko prispeva k zmanjšanju onesnaženosti. Že če kupimo lokalno hrano, smo veliko naredili. Tomaž Podbregar, Homec Sam bolj malo hodim v živilske trgovine, tako da o škodljivem vplivu ne razmišljam. Doma imamo kmetijo, kjer sami pridelamo vso hrano, ki jo rabimo. Pri kupljeni hrani me pogosto zmoti embalaža. Če bi bilo v dobrobit narave, sem se pripravljen tudi čemu odpovedati. Ne verjamem, da bi lahko insekti zamenjali določeno hrano. Zdi se mi, da je potrebno jesti vso hrano, kot so jo jedli naši predniki, ki so dočakali visoko starost. Bojana Podkrižnik, Mozirje Pogosto razmišljam o hrani, ki škoduje okolju, a pri nakupu moram vedno gledati tudi na ceno. Pogosto je tako, da je zdrava ekološka hrana bistveno dražja in marsikomu cenovno nedostopna. Sama sem se odrekla določeni hrani, ampak bolj iz zdravstvenih razlogov. Poizkusila sem že mravlje, polže in kače. Vse je drugačnega okusa, ki ga mi nismo vajeni. Zdi se mi, da bo to hrana prihodnosti. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 5 Gospodarstvo, Oglasi RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA, SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA Spoznali smo Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu Razvojna agencija SAŠA d.o.o. izvaja celovite podporne storitve za potencialne podjetnike in podjetja v okviru Slovenskih poslovnih točk. SPOT svetovanje Savinjska sestavlja sedem konzorcijskih partnerjev, ki s svojimi aktivnostmi pokrivamo celotno Savinjsko regijo. Na leto izvedemo sedem izmenjav dobrih praks s podjetniki iz različnih regij in se povezujemo v mednarodne mreže podpornih institucij z namenom pridobivanja novih informacij, ki so pomembne pri svetovanju podjetnikom, predvsem pri širjenju na mednarodne trge. KROVNA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV 16. decembra smo se podjetniške svetovalke SPOT Savinjska udeležile predstavitve Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Slovenska gospodarska zveza je nadstrankarska krovna gospodarska organizacija koroških Slovencev. Ustanovili so jo leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. POVEZOVANJE GOSPODARSTVENIKOV IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Namen zveze je povezovanje slovenskih gospodarstvenikov in gospodarskih organizacij, podpiranje gospodarstva na Južnem Koroškem, svetovanje pri podporah EU, pospeševanje podjetništva, pospeševanje skupnega Alpsko-Jadranskega gospodarskega prostora, informiranje članov o gospodarskih in davčnih zadevah ter consulting pri čezmejnih gospodarskih dejavnostih med Avstrijo in Slovenijo. VEČ KOT 300 ČLANOV IZ ALPSKO JADRANSKE REGIJE V Slovensko gospodarsko zvezo je včlanjenih več kot 300 članov iz alpsko jadranske regije, ki prihajajo iz vseh Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 panog gospodarstva. Dejavnosti zveze so med drugim organiziranje srečanj, izobraževalnih in informacijskih sestankov, strokovnih šolanj, tečajev in Svetovalke SPOT svetovanje Savinjska pred vhodom v poslovne prostore Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Kot so izvedele svetovalke, so Slovensko gospodarsko zvezo ustanovili leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 6 Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. ekskurzij, nato realizacija raznih EU projektov, pomoč pri ustanavljanju novih podjetij ter povezovanje gospodarstvenikov z obeh strani meje. TUDI POSLOVNI KLUB Slovenska gospodarska zveza v Celovcu v okviru SPIRIT, javne agencije, deluje kot poslovni klub. Za slovenskega podjetnika predstavljajo prvi stik pri poslovanju v Avstriji. Njihove aktivnosti so: omogočanje rednih stikov med podjetniki, navezave neformalnih stikov med podjetji in vladnimi institucijami, pomoč pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji, organizacija poslovnih delegacij ter promocijskih nastopov. Prvi stiki s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini so za slovenska podjetja brezplačni. Poglobljeno sodelovanje oziroma konkretno pomoč podjetju pri poslovanju na posameznem tujem trgu poslovni klubi nudijo včlanjenim podjetjem in institucijam. Ana Marinčič, podjetniška svetovalka Šolstvo, Gospodarstvo OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Projekt Erasmus+ in pametna učilnica sta zelo povezana Osnovna šola Ljubno ob Savinji je v letu 2022 pridobila projekt Erasmus+. Gre za projekt, ki omogoča zaposlenim učiteljem in vzgojiteljem na šoli in v vrtcu, da svoje strokovno znanje usvajajo, pridobijo partnerje za nove projekte in svoje znanje predstavijo gostiteljem. Kramer je bil na izmenjavi na Hrvaškem, kjer se je med drugim pogovarjal o sodelovanju pri različnih projektih, tudi Mag. Samo Kramer se je za sodelovanje dogovarjal tudi z županom Rovinja (tretji z desne). (Foto: osebni arhiv SK) nadgrajujejo oziroma pridobivajo nove izkušnje z izobraževanjem v tujini. Po besedah ravnatelja mag. Sama Kramerja se je letos v okviru projekta na ta način izobraževalo na Finskem, Češkem in Hrvaškem sedem zaposlenih na šoli. PREDSTAVITEV IZKUŠENJ Cilj izobraževanja je bil, da poleg pridobivanja novega znanja spoznajo in z županom Rovinja dr. Markom Paliago. Člani projektne skupine so iz vsake države prinesli nekaj novih spoznanj, znanja, nova prijateljstva. Vse izkušnje, ki so jih pridobili Jasmina Alić, Leon Ravlan, Urška Plesnik, mag. Samo Kramer, Maja Logar, Katja Zagožen in Ksenija Poličnik, bodo predstavili v mesecu maju vsem zainteresiranim učiteljem, ravnateljem in šolam v kongresnem centru na Ljubnem. ŠOLA SE ODPIRA V EVROPO Erasmus+ projekt dopolnjuje razvoj na področju pametne učilnice. Omogoča jim prenos dobre prakse, ki jo izvajajo na OŠ Ljubno ob Savinji, da jo vidi širša Evropa, ne le Slovenija, in prvi rezultati se že kažejo, je omenil Kramer. V zadnjih petih mesecih so jih obiskali učitelji in ravnatelji iz Portugalske, Finske, Avstrije, Nemčije, Romunije, Italije in Belgije ter iz številnih srednjih in osnovnih šol iz cele Slovenije. Vsi so izrazili interes po sodelovanju z OŠ Ljubno ob Savinji, kar pomeni, da se šola tudi na področju izobraževanja odpira v Evropo. S hrvaškimi kolegi se dogovarjajo, da bi v prihodnje pripravili in izvedli skupni projekt, ki bi jih še tesneje povezal in multipliciral znanja in ideje, ki jih na obeh šolah ne manjka. ŽELJA PO IZBOLJŠANJU ZNANJA »Na šoli imamo inovativne, delavne in čudovite učitelje ter vzgojitelje, ki si želijo svoje delo z izobraževanjem v tujini in doma še izboljšati, zato se ne bojim, da ne bi bili kos novim izzivom, ki nas v prihodnosti čakajo. Bolj inovativni in izobraženi učitelji prav zagotovo predstavljajo lepo popotnico znanja vsem učencem, ki obiskujejo našo šolo in se odločajo za njihove nadaljnje korake v življenju,« je zaključil ravnatelj Samo Kramer. Štefka Sem BSH HIŠNI APARATI Letos podarili skoraj sto računalnikov Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje že dolga leta uspešno sodeluje z nazarsko osnovno šolo in ima pomembne zasluge za uspešnost delovanja projekta brezplačne osnovne šole. Pred dnevi je podjetje učencem in učenkam podarilo deset stacionarnih in pet prenosnih računalnikov ter 12 monitorjev. To pa ni edina letošnja tovrstna donacija BSH, učencem in učenkam OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, OŠ Luče in OŠ Mozirje so v letu 2022 donirali skupno 79 računalnikov in 58 monitorjev. Franci Kotnik Predstavnika BSH Alenka Grašič in Anton Ploštajner z učiteljico računalniškega pouka (levo) in ravnateljico OŠ Nazarje (desno). (Foto: arhiv BSH) Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 7 Iz občin OBČINA NAZARJE S skupnimi močmi za izboljševanje pogojev za življenje v občini V četrtek, 8. decembra, so se na konstitutivni seji v sejni sobi Občine Nazarje sestali novoizvoljeni svetniki in župan Matej Pečovnik, ki je vstopil v svoj tretji mandat. Sejo je vodila najstarejša svetnica Vanja Hofbauer. SEDEM SVETNIC IN ŠTIRJE SVETNIKI Poročilo o poteku in izidu volitev je podala namestnica predsednica občinske volilne komisije Natalija Livk Mencingar. Iz prejšnjega sestava občinskega Občinski svet Občine Nazarje: (stojijo od leve proti desni) Andreja Zupan, Tanja Purnat, Helena Šosterič, Mojca Žlebnik, župan Matej Pečovnik, Boža Jelšnik, Nina Kos Čeplak, Vanja Hofbauer, (sedijo od leve proti desni) Blaž Vodončnik, Jože Praznik, Rok Tkavc in Sebastjan Žvipelj. (Foto: Sebastjan Žvipelj) sveta je na volitvah kandidiralo pet svetnikov, štirje so bili nato tudi izvoljeni. Med njimi je tudi svetnica, ki je v preteklosti že bila v občinskem svetu, a ne v prejšnjem mandatu. Razmerje med spoloma se je glede na prejšnji svet obrnilo – sedem je žensk in štirje moški. Mandatna komisija je že pričela s sestavljanjem odborov, kmalu zatem je imela svojo prvo sejo. PRIZIDEK K ZDRAVSTVENEMU DOMU IN OBNOVA VODOVODNEGA SISTEMA LETOŠČ Po svečani zaprisegi je župan Matej Pečovnik nagovoril svetnike. Dejal je, da se veseli dela z novim sestavom občinskega sveta in verjame, da so se vsi skupaj v kandidaturo podali z namenom, da bodo s skupnimi močmi delali dobro za občane. Poudaril je pomen povezovanja in prizadevanja za izboljševanje pogojev za življenje v nazarski občini ter stremenje k razvoju občine. Izpostavil je pomembnejše projekte, kot je pričetek izgradnje prizidka k zdravstvenemu domu ter pričetek projektiranja obnove vodovodnega omrežja Letošč. Nastasja Kotnik OBČINA SOLČAVA Prelesnikova ostaja na mestu županje Mandatna komisija je na konstitutivni seji 7. decembra potrdila sedemčlanski svet Občine Solčava. Županja ostaja Katarina Prelesnik, ki na volitvah ni imela protikandidata in tako po izvolitvi vstopa v tretji mandat. V PRIČAKOVANJU KONSTRUKTIVNEGA SODELOVANJA Občinski svet bo v mandatnem obdobju od 2022 do 2026 deloval z dvema novima članoma. Kot najstarejša med svetniki je sejo vodila Branka Anželak, županja pa je članom najvišjega organa odločanja v občini čestitala ob izvolitvi: »Prepričana sem v dobro, konstruktivno sodelovanje. Naše poslanstvo je delati pošteno, v dobro vseh, ki tu živijo in delajo.« PO SLEDI JASNO ZAČRTANE STRATEGIJE SOLČAVSKEGA V nadaljevanju je županja dejala, da bodo številni izzivi od njih zahtevali pogumne odločitve, sami pa si bodo še 8 naprej prizadevali s sredstvi in naravnimi danostmi razpolagati kot dober gospodar. Sledili bodo jasno začrtani strategiji Solčavskega, ki med drugim temelji Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 na trajnostnem razvoju kmetijstva, turizma in gospodarstva ter predelavi in proizvodnji različnih izdelkov. Barbara Rozoničnik Občinski svet Občine Solčava: (od leve) Franc Ošep, Klemen Matk, Danilo Stakne, Marko Logar, Emil Kočnar, Katja Klemenšek Preprotnik, županja Katarina Prelesnik in Branka Anželak. (Foto: arhiv občine) Iz občin OBČINA LUČE Nov župan na čelu 11-članskega občinskega sveta Na konstitutivni seji, ki je potekala 12. decembra, je zaprisegel novoizvoljeni župan Občine Luče Klavdij Strmčnik. Mandate za naslednje štiriletno obdobje so potrdili tudi enajstim svetnikom, med katerimi je pet novih obrazov. STRMČNIK PO 20 LETIH NASLEDIL ROSCA Strmčnik je prevzel posle od prejšnjega župana Cirila Rosca, ki se je s funkcije poslovil po petih mandatih. Ponovno izvoljenim dosedanjim članom občinskega sveta se je pridružilo pet novih in bodo kot najvišji organ odločanja delovali v sestavi Janez Kosmač, Jože Podbregar, Janez Robnik, Andrej Funtek, Marko Zamernik, Marko Kladnik, Jožica Germelj, Marjeta Robnik, Alojz Hudobreznik, Boštjan Pahovnik in Jernej Moličnik. Moličnik se konstitutivne ni udeležil. PRAVIČNOST, PREUDARNOST IN PODJETNOST Novoizvoljeni župan pravi, da bo sledil vrednotam kot so pravičnost, preudarnost in podjetnost ter poudarja, da ima občina Luče izjemne naravne danosti, ki jih je potrebno še bolj izkoristiti ter na njih graditi trajnostni razvoj destinacije. Barbara Rozoničnik Novoizvoljeni župan Občine Luče Klavdij Strmčnik s člani občinskega sveta. (Foto: arhiv občine) OBČINA REČICA OB SAVINJI Ana Nuša Rebernik posle predala dr. Majdi Potočnik V torek, 13. decembra, je na Občini Rečica ob Savinji potekala konstitutivna seja. Mandatna komisija je potrdila novoizvoljeno županjo dr. Majdo Potočnik GORNJI GRAD Prižig lučk privabil obiskovalce iz širše okolice Že prvi konec tedna v adventu je bil v Gornjem Gradu pester. V petek, 25. novembra, je bila zvečer kot uvod v adventni čas sveta maša z gostom župnikom Zoranom Carjem iz Črenšovcev. Po maši je bilo organizirano druženje na trgu, za kar je poskrbela Občina Gornji Grad. Prižgali so lučke, ki krasijo kraj in opominjajo na bližajoče praznike. Obiskovalci in domačini, ki so prišli na prižig lučk, so se lahko ogreli s toplim čajem in kuhanim vinom, udeležba pa je bila nad pričakovanji. Druženje je potekalo še dolgo v večer. Štefka Sem Županja v odhajanju, Ana Nuša Rebernik, je novoizvoljeni županji dr. Majdi Potočnik in občinskim svetnikom zaželela uspešno nadaljevanje začetih projektov. (Foto: arhiv občine) in člane občinskega sveta. Mesta v svetu je zasedlo pet novincev, sejo pa je kot najstarejši član vodil Peter Kolenc. »PROJEKTI, KI JIH BO POTREBNO V TEM MANDATU DOKONČATI« V občinski svet so bili izvoljeni Karmen Rovšnik, Mojca Eremita, Polonca Kolenc Ozimic, Ana Prislan, Barbara Žlebnik, Peter Kolenc, Franc Bastl, Ivan Kramer in Blaž Bitenc. Potočnikova jim je čestitala ob izvolitvi, v nadaljevanju pa poudarila, da jih čaka zahtevno delo, saj so v teku veliki projekti, ki jih bo potrebno v tem mandatu dokončati. Nova županja je izpostavila infrastrukturne projekte v okviru koncesije in potrebo po gradbenih parcelah in stanovanjih. ZAHVALA PREDHODNICI ZA PRETEKLO DELO Poleg konstruktivnega sodelovanja z občinskim svetom se nadeja le-tega tudi z lokalnimi društvi in občani. Predhodnici Ani Nuši Rebernik se je zahvalila za preteklo delo, ta pa je izrazila prepričanje, da si bodo županja in svetniki tudi v prihodnje prizadevali za dobrobit občanov. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 9 Intervju PATER DR. ANDRAŽ ARKO, ŽUPNIK V NAZARJAH »Se znamo ustaviti, prisluhniti samemu sebi in svojim bližnjim?« Pater dr. Andraž Arko (foto: osebni arhiv) Pater dr. Andraž Arko je nasmejan, komunikativen duhovnik mlajše generacije iz reda frančiškanov. Letos poleti se je pridružil okrepljeni ekipi na samostanskem hribu v Nazarjah in prevzel mesto župnika v nazarski župniji. Zase pravi, da je dinamičnega, včasih tudi divjega značaja in ko se nečesa loti, to počne na polno. Rojen Ljubljančan, ki je svojo pastirsko službo do sedaj opravljal v mestu, s selitvijo na deželo opaža celo vrsto prednosti, ki jih kraj ponuja. • Zaključili ste študij socialne pedagogike, nato pa sledili klicu in se podali še na študij teologije. Po končani pedagoški fakulteti ste stopili med redovnike. Zakaj ravno frančiškani? Prvič sem prepoznal Božji klic na duhovnih vajah v prvem letniku srednje šole, a sem ga ignoriral. Kasneje, ko sem bil v resni zvezi s punco, sem imel pred očmi družinsko življenje, ne pa posvečenega. A prepoznavanje klica je v tišini in globini srca sčasoma dozorelo. Ni bilo povsem preprosto, da sem moral po končanem študiju socialne pedagogike, ko bi bilo logično, da se zaposlim, ponovno v prvi letnik na študij teologije. 10 V tolažbo mi je bilo, da je bilo v letniku več vrstnikov, ki so se za teologijo prav tako odločili nekoliko kasneje; z njimi sem v stikih še danes. Glede na to, da je bil moj življenjski plan družinsko življenje, sprva v posvečeno življenje nisem šel ravno z žarečimi očmi. A človek obrača, Bog obrne. Ko sem začutil, da je ta pot zame res prava, glede izbire reda ni bilo vprašanja, saj sem bil že prej zelo povezan s frančiškani. V Ljubljani imam še nekaj obveznosti, tudi zato grem občasno tja, mi pa tukaj prav nič ne manjka. Ko sem se preselil v Nazarje, sem si rekel, kjer si župnik, tam moraš imeti stalni naslov. Še v avgustu sem šel na upravno enoto v Mozirje in spremenil naslov stalnega bivališča. Na upravni enoti sem doživel res pozitivno izkušnjo domačnosti in odprtosti, česar v Ljubljani nisem bil vajen. • Prej ste svojo pastirsko službo opravljali v župniji Sv. Cirila in Metoda Ljubljana Bežigrad, nato pa iz mesta na podeželje, v Nazarje. Kako se počutite tukaj? Večkrat, ko prevoziš razdaljo med Ljubljano in Nazarjami, bliže se zdi. Moja prejšnja župnija je bila peš 20 minut oddaljena od doma. Bil sem blizu staršev in mlajšega brata z družino, tudi z neča- • Pater Tomaž je tukaj že od prej, poleg vas so v Nazarje prišli še pater Marjan Čuk, psihoterapevt, ekonom in skrbnik doma duhovnih vaj, ter redovnici Mateja Kraševec, psihoterapevtka, in Tatjana Lukner, zdravnica v Velenju. Župnija Nazarje je bila tako letos poleti kljub pomanjkanju duhovnikov in redovnic deležna kar radodarne okrepitve. Kakšen poseben razlog? Že prej smo v tej sestavi sodelovali pri raznih projektih, Frančiškovih taborih v Logarski dolini, na taborih za mlade in pri delu z zakonci. Razdalja med nami je predstavljala vse večjo težavo; pater Tomaž v Nazarjah, sestri na Krasu, pater Marjan v Kopru in jaz v Ljubljani. Od vodstva frančiškanske province, nato pa še generalnega ministra reda frančiškanov v Rimu smo dobili dovoljenje, da zaživimo v tako imenovani novi obli- »Tukaj čutim večjo pristnost, ljudje so bolj povezani z naravo, kot ljudje v mestu, kar tudi v meni prebuja nekaj drugačnega in me bogati.« ki smo zelo povezani. Ne jadikujem za Ljubljano, daleč od tega. Sicer pa nobena selitev do sedaj zame ni bila povsem preprosta; zamenjaš samostansko skupnost, vstopaš v novo občestvo, spremeni se okolje. Pričel sem spreminjati način razmišljanja, kar ni slabo. Kar je bilo v mestu samo po sebi umevno, sedaj morda ni. To ne pomeni, da je slabše ali boljše, le nekoliko drugače. Nazarje predstavljajo odmik, kjer način življenja in dela omogoča nekaj več tišine in molitve. Prilagoditev na novo okolje in občestvo jemljem kot izziv in novo prekrvavitev. Najlažje in hkrati nevarno je, da si ustvarimo cono udobja iz katere se ne ganemo. • Bi lahko rekli, da ste tudi z župljani in okolico hitro navezali stik? Opažam preprostost pri vzpostavljanju odnosov in v komunikaciji v najžlahtnejšem pomenu. Naravno, pristno, direktno v najbolj pozitivnem pomenu besede. Tukaj čutim večjo pristnost, ljudje so bolj povezani z naravo, kot ljudje v mestu, kar tudi v meni prebuja nekaj drugačnega in me bogati. Biti tukaj mi je totalno pozitivno. Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 »Od vodstva frančiškanske province, nato pa še generalnega ministra reda frančiškanov v Rimu smo dobili dovoljenje, da zaživimo v tako imenovani novi obliki bratstev posvečenega življenja.« ki bratstev posvečenega življenja. Pred kratkim sem bil od generalnega ministra patra Massima Fusarellija imenovan za člana koordinacijske skupine za nove oblike posvečenega življenja. • Lotili ste se obnove dotrajanih prostorov. Kakšnih sprememb se še lahko nadejamo na samostanskem hribu? Obnova bivalnih prostorov je bila nujno potrebna, vodi jo pater Marjan. V nadaljevanju je eden od ciljev vzpostaviti center za individualno, zakonsko in družinsko terapijo. Imamo duhovne vaje za različne skupine, Intervju dejavnost pa nameravamo še razširiti, saj je zanimanja dovolj. Potekala bo priprava na zakon, pa priprava za starše prvoobhajancev, ob petkih zvečer smo pričeli z mladinsko skupino. V Nazarjah si želimo ponovno vzpo- »V Nazarjah si želimo ponovno vzpostaviti duhovni center za celo dolino, kjer bi bila ves čas na voljo priložnost za spoved ali pogovor.« staviti duhovni center za celo dolino, kjer bi bila ves čas na voljo priložnost za spoved ali pogovor. Seveda pa pri svojem delovanju ne želimo biti zaprta enota, zelo dobro sodelujemo tudi z dekanom gospodom Sandijem Korenom in ostalimi duhovniki. današnjo lokacijo. Zdela bi se mi velika škoda, če bi priče svoje doživljanje odnesle nedokumentirano s seboj v grob. Režiser filma je moj prijatelj Matjaž Feguš, sam sem bil v vlogi scenarista in producenta. Projekt mi je predstavljal pravi ustvarjalni navdih, zato sem vesel, da smo del tega zgodovinskega obdobja ujeli na filmski trak. Ob izteku Plečnikovega leta, ki smo ga obeležili letos, si bo mogoče film Plečnikov skriti biser ogledati 20. januarja ob 18. uri v Domu kulture Nazarje. • Pred nami je božič, eden največjih krščanskih praznikov in za mnoge najlepši čas v letu. Kako v času sodobnih komunikacijskih sredstev ustvarjati bližino v družinah, raznih skupnostih? Pričakovanja so običajno velika, ob tem pa se moramo vprašati, koliko pot Gospodu, da bo prišel k meni? Kje v meni je takšna »štala« - bolečina, stiska, tema, neodrešenost, da res potrebujem, da se tam v meni rodi Jezus? Kaj je v meni tako ubogega in revnega, kot so bile uboge jasli? Samo od sebe se ne bo zgodilo. Današnji blišč lučk in daril ter ves ostali predpraznični pomp zlahka zameglijo bistvo božiča. • Kakšno je vaše sporočilo bralcem Savinjskih novic za božični čas, da bo to res čas bližine in veselja? Se znamo ustaviti, znamo prisluhniti samemu sebi, svojemu notranjemu glasu in svojim bližnjim? Ali pa se raje umaknemo pred ekrane, se zakop- »Ob izteku Plečnikovega leta, ki smo ga obeležili letos, si bo mogoče film Plečnikov skriti biser ogledati 20. januarja ob 18. uri v Domu kulture Nazarje.« ljemo v delo in bežimo pred bližnjimi in samim sabo? Smo čas adventa živeli kot pripravo na božič ali smo ga živeli v potrošniški mrzlici in noreli skozi veseli december? Doma smo vse počistili in okrasili, pa smo počistili tudi v svoji notranjosti? Za umik v svojo notranjost je potrebna zavestna odločitev, sicer se blišč praznikov v hipu razblini. Moja želja je, da bi si upali in zmogli poiskati naša področja, ki so uboga, ranjena, razsuta in revna, mesta, kjer potrebujemo odrešenje, Z leve proti desni: sestra Tatjana Lukner (zdravnica), sestra Mateja Kraševec (psihoterapevtka), pater Tomaž Pinter, pater Marjan Čuk (psihoterapevt, ekonom in skrbnik doma duhovnih vaj) in pater dr. Andraž Arko. (Foto: osebni arhiv) • Če se vrnemo še malo nazaj. Na teološki fakulteti ste doktorirali iz filmske vzgoje, kjer ste raziskovali edukativne razsežnosti in pastoralno uporabo filmov. Dolgo ste pisal filmske recenzije za tednik Družina, vaše zanimanje za to vejo umetnosti pa ste kronali s filmom Plečnikov skriti biser. O čem pripoveduje? Zgodovina cerkve za Bežigradom se mi je zdela tako dramatična, da jo je bilo vredno postaviti na platno. Priče so še žive, film je podkrepljen s pričevalci. Cerkev je bila postavljena v 30. letih na današnjem Gospodarskem razstavišču. Proti koncu druge svetovne vojne je bila porušena, posamezniki, ki jim je bilo mar in so v tem videli Božjo in arhitektovo veličino, so jo po delih prestavili na smo v adventnem času in nato ob božiču pripravljeni investirati v nas same in naše odnose. Tempo življenja je hiter in zlahka potegne v vrtinec hitenja in nenehnih opravkov. Če se pravočasno ne ustaviš, te izprazni. Bistvo boži- »Ne glede na to ali smo kristjani ali pa ne, je največje božično darilo, da smo lahko drug drugemu dar.« ča je, da se je rodil Jezus, z njim pa je k nam prišlo odrešenje. Na mestu je vprašanje: Kje v svojem življenju jaz potrebujem odrešenje? V adventu nas Božja beseda po Janezu Krstniku vabi: »Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« Kako pa naj jaz pripravim »Imamo duhovne vaje za različne skupine, dejavnost pa nameravamo še razširiti, saj je zanimanja dovolj. Potekala bo priprava na zakon, pa priprava za starše prvoobhajancev, ob petkih zvečer smo pričeli z mladinsko skupino.« ter da bi zmogli tja povabiti Boga. Da bi se ob lučeh, ki jih v tem času prižigamo, zavedali, da svetloba vedno zmaga nad temo ter da bi vsi prinašali luč v ta svet, ki ga pogosto hromita sebičnost in egoizem. Ne glede na to ali smo kristjani ali pa ne, je največje božično darilo, da smo lahko drug drugemu dar. Želim, da bi božične praznike preživeli ob gledanju in poslušanju drug drugega in da bi za vse nas veljalo veselo oznanilo angelov z betlehemskih poljan: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 11 Organizacije ZAKLJUČEK TEDNA UPOKOJENCEV V MOZIRJU Ubrane pesmi nadgradili še gledališčniki Društvo upokojencev Mozirje, ki ga vodi Marija Franko, je v zadnjem novembrskem tednu za svoje člane in vse občane pripravilo vrsto prireditev, s katerimi so obeležili Teden upokojencev. Kot zadnji so se zbranim v dvorani domačega kulturnega doma predstavili članice in člani Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov, pod vodstvom Matjaža Železnika. ZBOR IMA TRDNE TEMELJE Na zadnjo novembrsko soboto zvečer se je na koncertu zbralo lepo število ljudi, ki so želeli prisluhniti ubranim glasovom in s svojo prisotnostjo nagraditi trud pevcev. Precej časa je minilo od zadnjega podobnega dogodka, saj se člani zbora zavoljo epidemije niso mogli in smeli družiti. Mnogi zbori širom Slovenije so v tem času razpadli, mozirski pa se je uspel obdržati na trdnih temeljih, ki jih je zgradil v zadnjih letih. Tokratni koncert je tako pokazal, da ubrano petje med upokojenci ne bo zamrlo in da jim Mešana pevska zbora sta se na koncu občinstvu predstavila še s skupno pesmijo. (Foto: Benjamin Kanjir) druženje veliko pomeni. Na oder so stopili samozavestno in v skupnem duhu odpeli pripravljen program. Slednjega je povezovala Anka Skornšek. KONCERT POPESTRILI SOSEDJE Da bi bil koncert še bogatejši, so v goste povabili Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje, ki ga vodi Damjan Žvipelj. Tudi gostje so pokazali, da dolgoletno delo, vloženo v razvoj skupine, ni bilo zaman. Vrsta zborovodij je pustila svoj pečat, novi pa bo njihovo delo prav gotovo nadgradil in dvignil še na višji nivo. Pesmi, ki so si jih izbrali za tokratni nastop, so bile precej težke, odpete pa brez napak. Tudi to govori v prid dejstvu, da je petje v sosednji občini še kako živo, ob tem pa kvalitetno in na visokem umetniškem nivoju. GLEDALIŠČNIKI REŠEVALI SMRTNI PRIMER Za pevci so na oder stopili še člani Gledališča Mozirskega, Šajspah teatra. Odigrali so kratko predstavo, v kateri so reševali primer smrti. Sila zapleten dogodek, a na drugi strani hudomušen, je dodobra nasmejal obiskovalce. Tako razvedreni so nato poslušali še zahvale Marije Franko, ki je bila ob vsem doživetem skozi teden zelo zadovoljna, nato pa še skupno pesem vseh nastopajočih. Benjamin Kanjir SREČANJE SOŠOLCEV OB 50-LETNICI VALETE Obujanje spominov ob fotografijah in druženju V četrtek, 17. novembra, smo se po tridesetih letih ponovno srečali učenci, ki smo pred petdesetimi leti zapustili klopi Osnovne šole Mozirje. V dveh razredih nas je bilo 76, druženja pa se nas je udeležilo 35. Nekaj jih je manjkalo iz zdravstvenih razlogov, za ostale pa ni pojasnila. Popoldne je minilo ob prijetnem druženju, medsebojnih pogovorih in obujanju spominov ob fotografijah iz šole. Svoje vtise je dodala tudi razredničarka gospa Darinka Marolt. Ob dobri hrani smo nazdravili in ubrano zapeli Kol'kor kapljic, tolko let, bog nam daj na svet živet, nismo pa pozabili na naše žal že pokojne sošolce. Ob koncu smo sklenili, da se čez eno letu zopet dobimo in spodbudimo tudi ostale, ki so letos manjkali. Marjana Leskovšek Druženja se je udeležilo 35 bivših sošolcev in razredničarka Darinka Marolt. (Foto: osebni arhiv) 12 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Zgodovina in narodopisje Angelos Baš o plavljenju lesa po Savinji (7) PETER WEISS Izteka se prebiranje ponatisa razprave etnologa in zgodovinarja dr. Angelosa Baša (1926–2008) o plavljenju lesa, kar pomeni hlodov (ali v zgornjesavinjskem narečju plataníc), po Savinji do žag, kjer so iz hlodov nastale deske, letve (narečno so to late) in trami; objavljena je bila leta 1977 v reviji Slovenski etnograf. – Baševo besedilo je opremljeno z opombami, ki dokumentirajo zapisano, saj je dodobra izčrpal vse dotedanje zapise in objave o plavljenju od leta 1802 naprej, večinoma v slovenščini, nekaj malega pa tudi v nemščini. Ker pa je najstarejši vir o savinjskem splavarstvu iz leta 1478, lahko po Baševem mnenju sklepamo, da je plavljenje hlodov staro morda toliko, začelo pa se je zagotovo že pred letom 1750. Domačini, ki jih je še lahko vprašal in od njih dobil zadovoljive odgovore ali pričevanja, so bili pri njem navedeni s krajem bivanja in z letnico rojstva. V izvirni objavi se da vse te včasih zelo podrobne podatke najti, niso izgubljeni, v ponatisu pa so bili upoštevani le delno. Objave, iz katerih je črpal profesor Baš, so prispevali Anton Božič, Franc Hribernik, Fran Kocbek, Franjo Kočevar, Rajko Ložar, Anton Melik, Franc Mišič, Franc Šerbela in Branko Zemljič. Kar nekaj iskanja je zahteval Bašev podatek, da je v starih slovarjih ob hlodih namesto plaviti (les) v rabi izraz taliti, saj ni bilo jasno, ali je to lahko v zvezi s taljenjem snega in zaradi tega z večjo količino vode, ki je omogočala plavljenje. »Taliti hlode« je nesmiselna zveza. Natančnejši pregled je pokazal, da je to napaka, saj lahko glagol plaviti pomeni tudi »delati plavo, modro«, ki pa nima zveze s plavljenjem lesa: ruda pri taljenju na določeni temperaturi postane modra, plava. Opombe v oglatih oklepajih so urednikove. ORGANIZIRANOST PLAVCEV Plavci niso imeli svoje organizacije, so jo pa imeli lesni trgovci, katerih les se je plavil. Leta 1914 je bila v Radmirju ustanovljena Gornjesavinjska plavičarska in plavbena zadruga, ki je skrbela za čiščenje Savinje (vse do Zidanega Mosta) in Drete, posredovala za popravila jezov, predlagala oblastem dovoljenja za plavljenje in splavarjenje in podobno. Gornjegrajsko sresko načelstvo je 1940 navedeno organizacijo opredelilo: »Ker združuje ta zadruga vse večje podjetnike lesne stroke, predstavlja tako najvažnejšo korporacijo v srezu.« Za plavljenje je bilo treba dobiti dovoljenje ODŠKODNINE ZA ŠKODO In naposled. Če je pri plavljenju prišlo do poškodb obrežja ali vodnih naprav, sta se pri posamezni plavi med seboj pogodila prizadeta. Če pa je nastala takšna škoda pri skupinski plavi, so se stroški razdelili med vsemi lastniki lesa, ki so bili udeleženi pri tej plavi. To je zahtevala tudi omenjena odločba sreskega načelstva v Gornjem Hlodi v Savinji in v ospredju splavi na Ljubnem ob Savinji (iz filma Olcerji – sečnja in spravilo lesa po starem, 2012) oblasti v Gornjem Gradu. To dovoljenje (v avstro-ogrski monarhiji [do leta 1918] okrajnega glavarstva, v stari Jugoslaviji [od takrat naprej] sreskega načelstva) se je nanašalo na naslov plavnega upravičenca oziroma njegove žage, na količino lesa, ki jo je bilo upravičencu dovoljeno plaviti, in na vode, v katerih je bila ta dejavnost dovoljena. Ob tem so potrjevali tudi znamenja, s katerimi so bile opremljene platanice vseh lesnih trgovcev, ki so plavili. ZNAMENJA NA HLODIH Povedali smo, da so plavci na zalágah, pred posameznimi strugami, ločevali plavljene platanice po njihovih znamenjih [začetna znamenja s seznama so bila objavljena v prejšnjem, šestem delu o plavljenju], tako da so jih usmerjali ali v struge, neposredno za zalágami, če so bile tja namenjene, ali pa so jih puščali naprej, če naj bi nadaljevale pot do bolj oddaljenih strug in žag. – Platanice so zaznamovali, preden so jih vrgli v vodo, ponekod pa že takrat, ko so jih spravili na skladovnice ob vodi. To so delali s posebno sekiro, imenovano »cahnovka«, in sicer na obeh straneh platanic, redkeje pa s takšno ali drugačno oljno barvo, obstojno v vodi. Gradu, vendar se zdi najverjetneje, da je bil tak postopek praviloma v navadi že od vsega začetka. Natančnejših stroškov, ki so jih imeli ob tem lesni trgovci, se ohranjeno ustno izročilo ne spominja. Prav tako ne moremo po tem viru obnoviti celotnih stroškov, ki jih je zahtevalo od lesnih trgovcev (skupinsko ali posamezno) plavljenje. Na voljo imamo le redke podatke, a še ti se premalo ujemajo. CENA PLAVLJENJA Tako je iz Juvanja sporočeno, da je med svetovnima vojskama stalo plavljenje kubika lesa od Luč do Juvanja 10 dinarjev oziroma da je na navedenem odseku stalo plavljenje platanice v povprečju okoli 2 dinarja. Podoben je podatek iz Varpolja, ki omenja skoraj enaki ceni na odseku od Luč do Pobrež. Drugačne cene pa posreduje podatek iz Spodnje Rečice, ki pravi, da so bili stroški za plavljenje platanice manjši, in sicer 20 do 40 par, ob slabi plavi pa dinar. Zadnja razlika prehaja pri kubiku v polovico nižji strošek, kakor je razviden iz prvih dveh podatkov. Drugače povedano: dovolj določna ugotovitev o tem vprašanju žal ni mogoča. Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 13 Voščila 14 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 15 Voščila, Oglasi LJUDSKA UNIVERZA VELENJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA je ZGODBA O USPEHU Srčno rada pridem v vaše konce. Ne samo zaradi prečudovite narave, edinstvene kulinarike, najlepše doline na svetu in iskrivih zgodb, ki krožijo naokoli, ampak predvsem zaradi ljudi. Preplet neverjetnih talentov in karakterjev, kot so raznoliki župani, ki predstavljajo posamezne občine. Ljudje splet neskončne prijaznosti in gostoljubnosti, pa spet trdnosti, ranljivosti in previdnosti. Preko 15 let prihajam k vam in zelo dolgo je trajalo, da ste me vsaj malo vzeli za svojo ter moji ekipi pustili, da smo pustili del naše čarovnije v vaših prelepih koncih. Muzej flosarstva, Prva pametna podeželska učilnica, Središče za samostojno učenje Nazarje, medgeneracijsko sodelovanje v Rečici in drugih občinah, Univerza za tretje življenjsko obdobje, nešteto izobraževanj za vaša paradna podjetja, tečaji slovenščine za priseljence, učna pomoč za osnovnošolce, socialna aktivacija za tiste, ki so res v stiski. Nešteto zgodb. Naj vam priznam, meni igra srce, ko imam čast jesti Fanikino košto, ko lahko pri Plesniku ali Logarju posadimo s prostovoljci več tisoč dreves, ko pridem v Fašunovo hišo in spijem kavico z najbolj prijazno in učinkovito ekipo, kar jih poznam, ko s ponosom peljem mednarodne partnerje v prečudovit gaj ali na nepozabno kulinariko, zaradi katere, raje sodelujejo z 16 nami in pridejo v naše konce, kot pa, da bi sodelovali s partnerji iz evropskih prestolnic. V tem času sem spoznala številne neverjetne Zgornjesavinjčane, ki jih danes s ponosom imenujem moji prijatelji. Z mano so delili veliko tistih trenutkov, ki v življenju največ štejejo. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE bo v letu 2023 bolj pomembno, kot kadarkoli prej. Učenje, katero je glavno mesto Italije ali pa kako zaigrati C dur, je pravzaprav še najbolj enostav- no. Ugotoviti, kako iz sovražnikov narediti najbolj pomembne življenjske učitelje ali pa celo prijatelje, kako odpuščati drugim in še bolj pomembno, sebi, kako prepoznati osebe z različnimi duševnimi in osebnostnimi izzivi ter razumeti, kaj jih žene, kako Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 pozdraviti posttravmatske sindrome, ki jih imamo praktično vsi, kako razviti sočutje do vseh in vsega, kako prepoznati lepoto življenja, kako sodelovati z vsemi v naše skupno dobro, kako pustiti preteklost za seboj in kako izkoristiti novo tehnologijo sebi v prid, to so kompetence, ki jih bomo v prihajajočih letih enostavno morali osvojiti. Če bomo imeli srečo, bomo stopili v čisto vse čevlje tekom enega življenja, še zlasti v tiste, ki smo jih kakorkoli obsojali. Mi na Ljudski univerzi Velenje se vsako leto ODLOČIMO, da se ne damo. Dvignemo glavo in pripravimo nove zgodbe. Z nasmehom na obrazu. In z resnično skrbjo za vsakega vpisanega. Ker nam je mar. Ker pri nas ljudje štejejo. Ker verjamemo v izobraževanje in vsak dan vidimo, kako spreminja življenja. Ker se skupaj z našimi udeleženci veselimo zarok, porok, otrok, napredovanj, novih služb in najpomembnejše, iskric v očeh. Ker jim čestitamo za vsak opravljen izpit. Woody Allen je nekoč rekel: »Moje šolanje je bilo grozno. Hodil sem na šolo za čustveno motene učitelje.« Zato sem najbolj vesela in ponosna, da delam z ljudmi in za ljudi, ki verjamejo v nove priložnosti, v nove poti in razumejo, da je življenje lahko čudovito, če se odločimo, da ga bomo takega videli. NAJ VAM BO VSEŽIVLJENSKO UČENJE V ZABAVO TUDI V LETU 2023! Brigita Gorjup Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 17 Naročnik objave: Kulturno-umetniško društvo Tone Mlačnik Luče, Luče 106, 3334 Luče Voščila, Oglasi 18 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 19 Voščila, Oglasi 20 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 21 Voščila, Oglasi 22 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 23 Voščila, Oglasi 24 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 25 Voščila, Oglasi 26 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 27 Voščila, Oglasi 28 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 29 Voščila, Oglasi 30 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 31 Šolstvo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Igra svetlobe in teme v likovnih delih Kot uvod v jubilejno leto, ko bo Glasbena šola Nazarje praznovala 30 let samostojnega delovanja, je potekala otvoritev razstave risb Barbare Verhovnik. Profesorica klavirja je prava mojstrica tudi v risanju. V tehniki bele barvice na črnem papirju je na ogled postavila izjemne risbe balerin ter glasbil in njihovih detajlov. IGRA SVETLOBE IN TEME Akademska pianistka je od leta 2019 sodelavka in učiteljica klavirja na Glasbeni šoli Nazarje. Poleg prizadevanj na izvajalskem in pedagoškem področju je aktivna tudi na področju risanja. Pri raziskovanju različnih tehnik, od akrilov, pastelov in svinčnika, Barbara Verhovnik ob razstavljenih risbah v tehniki bele barvice na črnem papirju na hodniku Glasbene šole Nazarje. (Foto: Barbara Rozoničnik) je bilo zanjo prelomno leto 2019, ko je ob osebni preizkušnji ob poškodbi roke in nezmožnosti igranja klavirja odkrila tehniko bele barvice na črnem papirju. Tehnika jo je povsem prevzela, saj od takrat v svojih delih izjemno tankočutno in realistično odkriva igro svetlobe in teme. SVOJO STRAST NAŠLA V GLASNI IN RISANJU ''Moja ljubezen do likovnega ustvarjanja se je začela kazati v zelo zgodnjih letih, ko sem tu in tam mimogrede po svojem okusu okrasila kakšno steno. Kasneje sem razvila ljubezen do opazovanja predmetov in prerisovanja opaženega na papir. Risanje mi je kot otroku pomenilo skorajda več, kot mi je v tistem trenutku lahko ponudila glasba. Pa vendar sem se v zgodnjih najstniških letih, pa tudi kasneje osredotočila na klavir, mojo veliko ljubezen, ki jo rada predajam naprej kot učiteljica ali izvajalka na odru,« je ob otvoritvi razstave povedala Verhovnikova. Barbara Rozoničnik OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Mozirski šolarji pričarali pevsko plesni spektakel Po letih brez tovrstnih druženj se je 1. decembra v Športno dvorano Mozirje vrnil tudi dobrodelni koncert Osnovne šole Mozirje, ki so ga tokrat poimenovali Pričarajmo praznike. Učenci so s svojimi mentorji številnim obiskovalcem pričarali nepozabno doživetje. PEVSKI ZBOR Z OČETOVSKIM BENDOM NAVDUŠIL OBČINSTVO Ob dejstvu, da se je na parketu zvrstilo vseh 430 učencev mozirske šole, ne gre zanemariti ponosa in dobre energije vseh obiskovalcev. Prireditev sta zaokrožila pesem in ples. V pevskem zboru pod mentorstvom Katarine Drobež je glasove zbralo preko sto nadobudnežev iz vseh razredov, ki so svojo ubranost združili z gosti večera, očetovskim bendom, ki je popolnoma navdušil občinstvo. Za še večjo glasbeno raznolikost pa je poskrbel priložnostni zbor domačih učiteljic. Ob petju je bil vodilna nit prireditve tudi ples. Ob učiteljici Mojci Štancar, ki že dolga leta skrbi za izjemne gibalne sposobnosti otrok, so šolarje v okviru dneva dejavnosti pod svoja krila prevzeli učitelji plesne šole Superstar. Pripravljene in naučene plesne točke so učenci z vsemi akrobatskimi vložki suvereno pokazali na večerni prireditvi. 32 Ob petju je bil vodilna nit prireditve tudi ples. (Foto: Benjamin Kanjir) Koronela, čarovnica, ki je tu in tam priletela na parket in hotela mladim preprečiti veselje, v svojih hotenjih ni bila uspešna, saj je bilo mladostne energije zanjo enostavno preveč. NA STOJNICAH OD KRUHA DO NOVOLETNIH OKRASKOV V tednu pred prireditvijo so otroci izdelovali različne izdelke, ki so jih po prireditvi ponudili na bazarju. Šolarjem s svojimi izdelki vedno izdatno pomaga aktiv kmečkih žena iz Šmihela. Na Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 stojnicah je bilo moč dobiti domače pecivo, rezance, kruh, pa tudi druge izdelke, ki so jih otroci v ta namen z veseljem pripravili. Zbrana sredstva vedno napolnijo šolski sklad, iz katerega pa v zadnjem času zavoljo številnih stisk črpa vse več učencev. Ravnateljica Petra Klepec je v svojih besedah izrazila hvaležnost vsem, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da jim je za dobro počutje mozirskih šolarjev še kako mar. Benjamin Kanjir Ljudje in dogodki HOSPICKAFE Z JONOM KANJIRJEM Slikanice so lahko v pomoč pri težkih pogovorih V prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji je zadnji novembrski petek potekal Hospickafe s predstavitvijo slikanice Luka premaga žalost avtorja Jona Kanjirja iz Mozirja. Organizator srečanja je bilo Slovensko društvo Hospic. Z mladim avtorjem, ki je zaradi svoje angažiranosti letos prejel tudi naziv Naj prostovoljec Mestne občine Celje, se je pogovarjal dr. Tadej Rifel, prostovoljec v Hospicu. O TABU TEMAH SKOZI SOČUTEN POGOVOR Hospickafe je neformalen družabni dogodek, na katerem se v varnem vzdušju 27-letne tradicije Slovenskega društva Hospic pogovarjajo o minljivosti. Tokrat je pogovor tekel o tem, kako otrokom skozi slikanice približati pomembne življenjske teme. Takšne, o kakršni pripoveduje tudi Kanjirjeva slikanica Luka premaga žalost. V njej se mali Luka sooča z žalostno izgubo svojega kužka, a zgodba ima pozitivno noto, saj Luka izgubo s pomočjo odraslih preboli. SODELOVALO TUDI OBČINSTVO Med sogovornikoma se je razvil zanimiv pogovor o tem, kako skozi zgodbe otrokom približati razumevanje tabu tem kot so žalost, smrt, izguba. Tudi zbrani na dogodku, ki so se ravno tako Dr. Tadej Rifel (levo) je Jona Kanjirja, avtorja slikanice Luka premaga žalost, popeljal skozi sočuten pogovor o težkih življenjskih temah. (Foto: Tatiana Angioi) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Prednovoletno druženje starejših članic in članov Na predprazničnem druženju so se 29. novembra v sejni sobi mozirskega gasilskega doma zbrali starejši člani gasilskega društva. Pozdravil jih je dolgoletni predsednik Jože Zlatinšek, pridružil pa se jim je tudi poveljnik društva Jaka Steblovnik. Po začetnem pozdravu in kramljanju so se udeleženci srečanja sprehodili skozi obnovljeno spominsko sobo. Vrsto novih predmetov, ki krasijo bogato vključili v klepet, so se strinjali s trditvijo obeh sogovornikov, da so lahko kakovostno napisane slikanice v veliko pomoč staršem pri vzgoji in razlagi težjih življenjskih situacij. Tatiana Angioi DIJAŠKA ORGANIZACIJA SLOVENIJE zbirko društva, je Zlatinšek prestavil in izpostavil pomen spoštovanja zgodovine. Steblovnik je nato zbranim predstavil postopke, ki jih je potrebno izvesti ob pozivu na intervencijo. Obrazložitev jim je bila zelo zanimiva, izvedeli pa so, kako hitro gre naprej razvoj gasilstva in same tehnike. O vsem, kar so videli, so se nato še v miru pogovorili, seveda ob polnih krožnikih in kozarčku rujnega. Tekt in foto: Benjamin Kanjir Max Jerovčnik v novem predsedstvu Na 1. redni seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS) so dijaki izbrali novo Predsedstvo DOS, na funkcijo predsednika pa je bil ponovno izvoljen sedanji predsednik, dijak Gimnazije Bežigrad, Simon Trussevich. V novem Predsedstvu DOS-a bo kot član in predsednik Odbora DOS za izobraževanje sodeloval tudi Max Jerovčnik iz Nazarij, ki obiskuje I. gimnazijo v Celju. V Svet DOS-a je bilo izvoljenih 15 svetnic in svetnikov. Ob izvolitvi so podali skupno izjavo, v kateri so poudarili, da mora njihova organizacija »postati vodilna organizacija za iskanje predlogov za spremembe zakonodaje na področju dijaške problematike, odkritem pogovoru o izzivih dijakov v prihajajočem obdobju ter drugih priložnostih za aktivacijo vsega dijaškega potenciala.« TA Starejši člani gasilskega društva so si ogledali obnovljeno spominsko sobo. Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 33 Ljudje in dogodki, Organizacije 100-LETNICA DELOVANJA KULTURNEGA DRUŠTVA LJUBNO Od Prešernove Zdravljice do godčevskih viž in ljudskih napevov Kulturno društvo Ljubno ob Savinji je ob stoletnici delovanja pripravilo zaključno prireditev. V soboto, 3. decembra, so dogajanje na odru Kulturnega doma in kongresnega centra KLS oblikovali recitatorji, igralci, pevci, plesalci in ljudski godci. Z omenjenim dogodkom so se spomnili tudi rojstnega dne našega največjega pesnika Franceta Prešerna in obeležili »Ta veseli dan kulture«. NEIZTROHNJENO SRCE Obiskovalci so si lahko ogledali igro Neiztrohnjeno srce v režiji Helene Šlogar. Gledališčniki so skozi Prešernove verze predstavili njegovo življenje in delo ter se dotaknili družbenih razmer tedanjega časa. Mešani pevski zbor pod taktirko Mitja Venišnika je z Zdravljico izpostavil misel, da si slovenski narod zasluži živeti v edinosti, sreči in spravi. Ob zaključku so k prepletu recitacij dodali viže ljudski godci, harmonikar Niko Tostovršnik, družina Juhart in Ivko Retko ter Jožica Pustoslemšek. KULTURNA POT, STALNA RAZSTAVA, BILTEN Pozdravne besede je številnim obiskovalcem namenila predsednica društva Zvonka Kladnik, ki je povedala, da so jubilej praznovali skozi vse leto z različnimi aktivnostmi. Odprli so kulturno pot, na kateri si sprehajalec lahko od Ob zaključku so ljudski godci zaigrali nekaj viž in s tem dodali svoj pečat prireditvi. (Foto: Marija Šukalo) spodnjega do zgornjega trga ogleda šteRaduha in Dramskega društva leta 1922. vilne zgodovinske mejnike, ki so vplivali Od takrat Ljubno beleži kulturni razcvet na razvoj kulture v kraju. Pot se zakljuv pevski in dramski dejavnosti, pri godbenikih, kasneje na Tostovrških pumči s stalno razstavo v kongresnem centru. Vsi pomembni dogodki so zbrani povcih in tamburaškem zboru. Dramtudi v biltenu. ska sekcija je dosegla vrhunec v predvojnem času in je živa še danes ob generaZGODOVINSKI ORIS ciji mlajših režiserk. Folklora ima svoje LJUBENSKE KULTURE O delovanju društva od ustanovitve začetke pred dobrimi šestimi desetletji, plesalce pa so spremljali ljudski godci. do danes je spregovorila Anja FluderPred desetletjem je pričela delovati tudi nik. Pri tem je poudarila, da za začetek delovanja kulturnega društva štejeotroška folklorna skupina. Marija Šukalo jo ustanovitev moškega pevskega zbora VESELI DECEMBER V ZELIŠČARNI Ženske se v krogih medsebojno podpirajo in krepijo V Zeliščarni v Gornjem Gradu so v okviru prireditev prazničnega decembra organizirali tudi delavnico Ženski krog, ki jo je vodila Lidija Zajc Petrovič iz Nizke. Zeliščarno so ta dan napolnili glasovi žensk, ki so se zbrale z namenom druženja, sprostitve in medsebojnega povezovanja. Nekatere so že stare znanke tovrstnega druženja ter iskanja povezanosti z lastnim telesom in notranjimi občutki, prišlo pa je tudi precej novink iz doline in izven. Lidija Petrovič je o dogodku povedala: »Ženski krog je varen prostor, kjer ženske lahko delijo svoj pravi jaz in kjer lahko najdejo podporo drugih žensk. Krog je prostor, kjer si ženske povrnejo svojo moč in se spomnijo svoje lastne vrednosti. Skupaj z drugimi ženskami se spoznavajo, praznujejo svojo edinstvenost in spoštujejo ena drugo. Ženski krog je odraz sestrstva.« Tekst in foto: Vesna Petkovšek V Zeliščarni so se v krogu zbrale ženske z namenom druženja, sprostitve in medsebojnega povezovanja. 34 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Ljudje in dogodki, Prejeli smo MIKLAVŽEV DOBRODELNI KONCERT ZA MOZIRSKO KOČO Glasba opomnila, kaj je v resnici pomembno V mozirskem kulturnem domu so pripravili Miklavžev dobrodelni koncert »Povežimo se« za Mozirsko kočo. V sredo, 7. decembra, je organizator dogodka, TIC Mozirje, v pesmi in igranju na različne instrumente povezal vokaliste in instrumentaliste iz različnih krajev naše doline in širše. Njihov cilj je bil zbiranje sredstev za dokončanje omenjenega objekta na Golteh. KOČA POD STREHO, POTREBNA JE ŠE OPREMA Februarja lani so ognjeni zublji uničili kočo, ki je bila skoraj sto trideset let zavetje planincem. S požrtvovalnim delom in pomočjo šmihelskih kmetov, civilne zaščite, društev in posameznih prostovoljcev so sanirali pogorišče. Planinsko društvo Mozirje je ostalo odločno, da planinskemu domu vrne dušo in obiskovalcem zavetje. Ob tem so si bili enotni, da je povezovanje edini način za dosego cilja. Zato so formirali odbor za zbiranje sredstev in gradbeni odbor. Pri zbiranju donacij je bil odziv izjemen. Z različnimi akcijami in številnimi donatorji so namreč zbrali več kot 100 tisoč evrov in opravili preko 500 prostovoljnih ur. Letos je koča dobila streho, a zmanjkalo je denarja za notranjo opremo. Za nakup slednje je še potrebna pomoč in podpora. V POVEZOVANJU JE MOČ K temu so s svojim nastopom prispevali glasbeni ustvarjalci Matej Zidar, Veronika Steiner, Sara Lamprečnik, vokalni skupini Rečiški pobi in Tona Vokala, Matjaž Jelen, Alya in Godba Zgornje Savinjske doline. Vsi našteti so mnenja, da je glasba tista, ki povezuje, ki odpira in polni srce, ki nas opomni, kaj je v resnici pomembno. Da je v povezovanju moč, so se strinjali tudi številni obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano in s poslanim sms sporočilom prispevali k uresničevanju načrta, obenem pa so uživali v raznolikem programu avtorskih pesmi, narodnih napevov in zabavnih melodij slovenskih ter tujih avtorjev. OB ZAKLJUČKU PREPEVALI GLASBENIKI IN OBISKOVALCI Voditelja programa Jasmina Roter Jager in Luka Paulič sta povedala, da povezani lahko naredimo neverjetne stvari in zgradimo tisto, kar je bilo porušeno. »Ne bodimo tisti tam in oni tukaj, bodimo skupaj,« je bilo sporočilo, ki je ob zaključku druženja na noge dvignilo vso dvorano. Združeni zbor vseh nastopajočih je pripravil venček narodnih, ki so jih prepevali tako tisti na odru kot tisti pod njim. Marija Šukalo Pri prepevanju venčka narodnih je združeni zbor vseh nastopajočih na noge dvignil celotno občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK Sveti mož v družbi angelčkov med otroke razdelil darila EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okužb tedensko narašča Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo v četrtek, 15. decembra, v občinah Zgornje Savinjske doline 127 potrjenih okužb s koronavirusom. Teden prej je bilo teh 102. Še vedno je največ okužb v občini Gornji Grad, kar 50 jih je bilo v četrtek. Po številu okužb ji sledijo občina Mozirje 29, Rečica ob Savinji 15, Ljubno 14, Nazarje 12, Luče 6 in Solčava 1. ŠS Tudi letos je Miklavž v družbi angelčkov in parklja obiskal ter obdaril otroke v Podvolovljeku. (Foto: arhiv TD Podvolovljek) Miklavževanje ima v Podvolovljeku že dolgoletno tradicijo, saj sega v začetke delovanja Turističnega društva Podvolovljek, ki s pomočjo občine že vrsto let organizira prihod dobrega moža med pridne »p'dlolečke« otroke. Tudi letos je v podružnični cerkvi sv. Antona Puščavnika, na Miklavžev večer, 5. decembra, sveti mož v družbi angelčkov in parklja med otroke razdelil darila ter jih razveselil s svojim obiskom. Nekoliko je ponagajalo le deževno vreme, ki je preprečilo, da bi druženje potekalo zunaj pred cerkvijo pri okrašeni smreki, a to ni preveč vplivalo na dobro praznično razpoloženje, ki je na ta posebni večer vladalo v kraju. Ob tej priložnosti se želi TD Podvolovljek še enkrat zahvaliti Občini Luče in članom društva, ki so uspeli zopet pričarati nasmeh na lica Podvolovlječkih otrok, vsem bralcem pa želi lepe in blagoslovljene praznike ter vse dobro v letu 2023. Katarina Resnik Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 35 Športnik leta 2022 Brez podpornikov projekta Športnik leta ne bi bilo Bliža se konec leta 2022, ki je na naše veselje prineslo veliko novih uspehov slovenskih športnikov in športnic. Med njimi vsekakor velja omeniti nastope člana Smučarsko-skakalnega klub Ljubno BTC Timija Zajca na olimpijskih igrah, tesno povezane z zgornjesavinjsko športno sceno pa so tudi smučarske skakalke, ZAHVALA VSEM, KI POMAGAJO Kot vedno znova poudarja vodja projekta Ivo Milovanovič, vse to ne bi bilo mogoče brez sponzorskih in donatorskih sredstev ter ogromno prostovoljnega dela: »Hvaležen sem vsem, ki prispevajo v materialni in nematerialni obliki, in vsem, ki podpirajo šport v kakršnikoli obliki. Brez njih izbora in razgla- Letošnji pokali za najboljše športnike bodo enaki, kot sta ju prejela lanskoletna športnika leta Monika Hrastnik in Franček Gorazd Tiršek. (Foto: Jože Miklavc) 36 ki so blestele na »domači« skakalnici pod Rajhovko na Ljubnem. Strokovna komisija, ki sprejema ključne odločitve v sklopu projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline, skrbno spremlja vse nastope naših športnikov in športnic, medtem pa gredo proti koncu še zadnje priprave na izvedbo slovesne podelitve pokalov in priznanj, ki bo 10. januarja v športni dvorani v Mozirju. NAJBOLJŠIM LEPO OBLIKOVANI POKALI Dokončne odločitve, kdo bodo prejemniki laskavih nazivov športnik leta po posameznih kategorijah, bodo sprejete v prihodnjih dneh. Pokali za najboljše so v lanskem letu dobili precej spremenjeno, sodobnejšo obliko z lesenim podstavkom in polkrožno ploščo in tudi tokrat jih bodo izdelali v oblikovalskem studiu Print & Moore Mitja Matjaža iz Lepe Njive, leseni del iz masivnega lesa pa bo izdelal Jan Jurjevec iz Varpolj. sitve športnikov leta naše doline ne bi bilo.« Med več kot dvajsetimi pokrovitelji tokrat še posebej omenjamo Matevža Zavolovška, podjetnika in lastnika blagovne znamke Voda 902 iz Podloma (Črnivec) nad Gornjim Gradom. Kot proizvajalec in distributer izvirske pitne vode iz naravnega okolja razume smisel podpore projektu Športnik leta in pomembno prispeva k zagotovitvi potrebnih sredstev. ŠPORTNIKI POZITIVNO VPLIVAJO NA ŽIVLJENJSKI SLOG Šport in športniki nas razveseljujejo in so del našega življenja ter pozitivno vplivajo na življenjski slog posameznikov, ugotavlja Matevž Zavolovšek: »Kar se tiče moje podpore športu Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Šport, Voščila in športnikom, izkazujem pripadnost in naklonjenost tako na savinjsko kot na kamniško stran in z veseljem pomagam, če le lahko. Bil je čas, ko bi bila podpora dobrodošla tudi v obratni smeri, a je to zdaj mimo, saj je stanje s pridobivanjem in prodajo naše vode dobro.« PODPORA TISTIM, KI SI JO ŠE POSEBEJ ZASLUŽIJO Brez stekleničke vode tako pri delu kot pri rekreaciji in športu ne gre, pravi Zavolovšek in dodaja: »Prošnje za donacije in sponzorstvo prihajajo od vsepovsod in jih je bistveno več, kot so naše realne zmožnosti, zato izberemo tiste, za katere smatramo, da si našo podporo še posebej zaslužijo. Vsekakor med slednje sodijo tudi vrhunski športniki, ki pridejo v izbor za najboljše v Zgornji Savinjski dolini.« Jože Miklavc OBVESTILO Vstopnice za ogled zaključne prireditve Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2022, ki bo v torek, 10. januarja 2023, v Športni dvorani Mozirje, so v prodaji po ceni 10,00 evrov v TIC-u Mozirje. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc še brez stabilne forme V nemškem Titisee-Neustadtu je predpretekli konec tedna Timi Zajc nastopil na dveh posamičnih in moštveni tekmi. Na treningih in kvalifikacijah je beležil dobre rezultate, na tekmah pa ni šlo vse po načrtih. Na prvi je osvojil 12. mesto, na drugi pa se mu ni uspelo uvrstiti v finale, bil je 32. Na mešani ekipni tekmi je skupaj z Anžetom Laniškom, Niko Križnar in Emo Klinec osvojil četrto mesto. V švicarskem Engelbergu sta bili minuli vikend zadnji tekmi za svetovni pokal pred novoletno turnejo. Timi Zajc se je na prvi tekmi uvrstil na deveto mesto. Dobro je nastopil tudi na kvalifikacijah za nedeljsko tekmo, ki pa jo je nato končal že po prvem skoku, s katerim je zasedel 33. mesto. Slovenski skakalci se bodo pred novoletno turnejo, ki se začne v Oberstdorfu, v Planici pomerili na državnem prvenstvu. Štefka Sem CELINSKI IN ALPSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Žak Mogel dobro začel novo sezono Član Smučarsko-skakalnega kluba (SSK) Ljubno BTC Žak Mogel je dobro začel novo sezono v celinskem pokalu. V norveškem Vikersundu je prvo tekmo končal na 11. mestu, na drugi tekmi pa je bil deveti. Minuli vikend je v Ruki na Finskem v nedeljo osvojil peto mesto, po prvem skoku je bil celo tretji, sobotna tekma, ki so jo zaključili že po enem skoku, pa se mu ni tako posrečila, bil je 29. V alpskem pokalu za SSK Ljubno BTC nastopa Gorazd Završnik. Na prvi tekmi v tej sezoni v avstrijskem Seefeldu je dosegel 11. mesto, na drugi tekmi je bil 26. Štefka Sem Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 37 Šport, Za razvedrilo SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Ljubno ob Savinji pripravljeno na silvestrsko turnejo Do začetka 2. silvestrske turneje v smučarskih skokih za ženske je še teden dni. Na novinarski konferenci so o pričakovanjih spregovorili predstavniki organizatorjev tekem na Ljubnem ob Savinji pa tudi članice slovenske ekipe. URESNIČITEV DOLGOLETNE ŽELJE Predsednik organizacijskega komiteja Rajko Pintar je povedal: »Dvanajsta tekma za svetovni pokal, druga silvestrska turneja, vse to nas čaka konec tega in v začetku naslednjega leta. Dolgoletna želja, posebej glavnega sponzorja BTC in Jožeta Mermala je bila, da bi tudi iz našega kluba imeli predstavnico na tekmi na Ljubnem. To se bo letos zgodilo z Niko Krašovic in to bo pika na i. Snega v tem trenutku imamo pripravljenega dovolj, kdaj ga bomo razgrnili, si ne upam napovedati. Kot vsako leto bomo naredili vse, da bi skakalnico prej lahko preizkusili.« POSKRBLJENO ZA VRHUNSKO ORGANIZACIJO Organizatorji so doslej dobili več kot 60 prijav tekmovalk iz 18 držav. Letos pričakujejo tudi veliko število gledalcev, 38 še posebej 1. januarja. Zagotovili so zadostno število parkirišč, poskrbljeno bo za krožni prevoz. Vstopnice so v prodaji na prodajnih mestih, nakup pa bo možen tudi na samem prizorišču. Vzporedni program bo vseboval bogato ponudbo domačih kulinaričnih specialitet in program za otroke z mini Planico ter animatorji. Na televiziji bodo štirje neposredni prenosi, dvakrat kvalifikacije in dvakrat tekma. Prva bo na sporedu 31. decembra ob 16. uri, druga pa 1. januarja ob 16.30, obakrat pod žarometi. Franci Kotnik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Po seriji porazov končno zmaga Nazarski košarkarji so v preteklem tednu odigrali dve tekmi v 3. SKL vzhod. Najprej so izgubili na gostovanju v Grosupljem, nato pa po dolgem času zmagali na gostovanju v Preboldu. Na lestvici trenutno zasedajo enajsto mesto s 14 osvojenimi točkami. NEMOČNI V GROSUPLJEM Nazarčani so se v Grosuplje odpravili močno oslabljeni, saj so nastopili le z osmimi igralci. Domačini so že v prvem delu odločili zmagovalca, saj so po polovici tekme vodili za 27 točk. V drugem delu nazarsko moštvo ni moglo preprečiti visokega poraza, končni rezultat je Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 bil 111:72 v korist Grosupeljčanov. V nazarski ekipi se je s 24 točkami izkazal kapetan Lovro Blatnik, Jan Vodlak jih je prispeval 21. ŠE DRUGIČ BOLJŠI OD PREBOLDA Serijo porazov je Nazarčanom uspelo prekiniti v Preboldu, kjer so še drugič letos premagali tamkajšnjo moštvo. Po izenačenem prvem delu so Nazarčani v drugem polčasu stopili na plin. Zadnjo četrtino so dobili kar za 19 točk in se na koncu veselili zmage z rezultatom 108:75. 32 točk je dosegel Andraž Zavolovšek, z 29 mu je sledil Lovro Blatnik. Primož Vajdl Zahvale, Oglasi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi ljubega moža, atija in dedija Vladimirja Mirka KLEMENŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga razumeli in mu pomagali v njegovi bolezni, domačim pa ob bolečih trenutkih stali ob strani. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za topel in sočuten objem in iskrene besede v tolažbo. Iskrena hvala vsem za darovane sveče, sv. maše in cvetje ter vsem, ki ste ga lepo pospremili na poti ter ga boste ohranili v lepem spominu in postali ob njegovem grobu. Pogrešali te bomo. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 39 Za razvedrilo 40 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 Križanka, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 52. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Vabljeni na savinjske.com 2022 Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 41 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 23. december Sobota, 24. december Nedelja, 25. december Ponedeljek, 26. december Torek, 27. december Sreda, 28. december Četrtek, 29. december ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Razstava jaslic ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Božično-novoletni koncert ob 19.30. Cerkev na Rečici ob Savinji Božično-novoletni koncert okteta Žetev ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Razstava jaslic ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice ob 17.00. Izpred parkirišča pri nazarski vežici Pohod k sv. Urbanu ob 16.00. Kulturni dom Bočna Božično novoletni koncert ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Razstava jaslic ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert ob 9.30. Medgen borza na Rečici ob Savinji Praznične počitniške ustvarjalnice ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Male rdeče sani ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Snežkino darilo ob 9.30. Medgen borza na Rečici ob Savinji Praznične počitniške ustvarjalnice ob 10.00. Dom kulture Nazarje Ustvarjalne delavnice za osnovnošolce ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Predstava za otroke Jelenček išče pot domov ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Prevelik pulover ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje od 30 do 300 kg. Možno polovice. Dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prodamo prašiče težke od 120 do 180 kg, kupimo telice in krave za zakol; gsm 031 832 520. Prodam prašiče krmljene z domačo kuhano krmo; gsm 041 333 764. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PRODAM Prodam domača neškrop- 42 ljena jabolka jonatan za ozimnico; gsm 041 216 648. Prodam klaftro suhih drv jasena; gsm 031 296 012. Ugodno prodam sušilnico za les in (žičnica) sadje; gsm 041 437 712. Stare kovance, bankovce in razglednice iz stare Jugoslavije, ugodno prodam; gsm 031 068 282. Star denar, razglednice in telefonske kartice iz celega sveta, ugodno prodam; gsm 031 068 282. DRUGO – KUPIM Traktor in ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041 259 810. Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. SKI BOARD SERVIS TEVČ Popravilo pancerjev – klipsne nove, širjenje pancerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za novo. Novo - brusim tudi nože. tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. Voščila Savinjske novice št. 51, 23. december 2022 43