Sped. in abb. post. IX. gruppo
Mati in mačeha
GLASILO	BENEŠKIH	SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM, 16.-31. MAJA 1952.	Leto	lil. — Štev. 41
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400—	lir,	6	mesečna	200.—	lir.
Odprto pismo predsedniku vlade
Za spoštovanje narodnostnih pravic
-	-	--- - ----- mi ■ mibiiHM,—M——1—M—MIMOTW—i*fcTViT« *■
Spoštovani gospod De Gasperi!
Pazljivo smo sledili v zadnjem času Vašim naporom za povrnitev Trsta k Italiji, vendar si ne moremo predstavljati upravičenosti Vaše želje, da bi spravili pod rimsko oblast še nove narodne manjšine, ko ne morete dokazati, da spoštujete pravice tistih, ki že živijo v okrilju Italijanske republike.
Obstoj te narodne manjšine Vam je znan, ker ste pred dvemi leti prišli v Čedad. Prav gotovo niste prišli občudovat ostankov rimskega gospodstva, ampak samo zato, da bi potolažili ljudstvo Beneške Slovenije, katerega predstavniki so se malo časa prej prav v tem kraju zbrali na svojem kongresu. Ko pa ste uvideli, da šteje ta manjšina samo nekaj desettisočev ljudi, ste bil J mnenja, da ni potrebno zanimati se za ta problem.
Pozabili pa ste dve važni stvari. Poskušali bomo razložiti prvo s pomočjo evangelija, kjer se govori o gorčičnem
semenu. To je zelo majhno zrno, vendar nas evangelij opozarja, naj ga zato ne preziramo: drevo, ki bo zraslo iz njega, bo zelo veliko.
V primeru z narodom Italijanske republike smo neznatni, kot gorčično seme na njivi. Toda v sebi imamo princip borbe za pravico, za življenje, in iz tega semena se bo razvilo drevo, ki se še ne ve kako veliko bo postalo. Morda se je spominjal prav te primere iz evangelija Vaš goreči krajevni propagandist D’A-ronco, ko je nekoč nameravaj s pomočjo Beneške Slovenije razgibati Furlansko ljudsko gibanje za popolno avtonomijo te dežele.
V drugem primeru pa ste pozabili, da nihče ne more verjeti Vašim obljubam o spoštovanju narodnostnih pravic eventualnih Vaših bodočih tržaških podložnikov slovenskega jezika, katere bi radi ponovno spravili v naročje rimske matere, dokler tega spoštovanja ne boste dokazali prav pri nas.
popravilo pokopališč in gradnjo šolskih poslopij, ki so potrebna za spodobno in častno življenju;
podelite nam upravno avtanomi-jo s specialnim statutom, da bomo končno enkrat imeli možnost videti, da denar, ki ga plačujemo za davke, ostane tu, za javno koristna dela, ne pa da odhaja v Rim, za vzdrževanje blestečih stopnišč Vaših ministrstev in gumbov Vaših uniformiranih vratarjev.
Neka j naših problemov
Morda Vam ni znano, kako se postopa z desettisoči Slovencev v Terski in Nadižki dolini ter v Reziji, ker je tako Postopanje morda samo posledica pomanjkljivega demokratičnega čuta kakšnega krajevnega oblastnika, ki ima morda celo kontrolo na odseku »manga-nelov in zaporov«, ter misli, da je nekak ciktator v miniaturi.
Zato Vam hočemo razložiti naš položaj :
1) FAŠIZEM JE PREPOVEDAL na najstrožji način uporabo KRAJEVNEGA SLOVENSKEGA NAREČJA. Ta prepoved uradno sedaj ne obstoja, vendar pa še jo dejansko skuša obdržati v veljavi.
2) ŠOLA bi morala imeti namen izobraževati in vzgajati, v resnici pa ima samo er. cilj: RAZNARODOVATI.
Ustanovljene so bile samo tam, kjer, kadar in kakor je bilo potrebno za poitalijančevanje prebivalstva. Sedaj nastaja cela vrsta otroških vrtcev, ki se ustanavljajo samo zato, ker se čuti potrebo, da se otrokom že v najbolj rani udadosti vcepi pouk italijanščine.
če bi ne bilo te potrebe, bi bila Beneška Slovenija še danes brez otroških Vrtcev in brez osnovnih šol.
In vendar imajo naši otroci pravico, da se naučijo italijanščine, ker je uradni jezik države v kateri živijo in slovenščine, ker je ta njihov materinski jezik.
Znano Vam je, da moderna vzgojna znanost pravi, da se lahko človek nauči nekega jezika samo preko svojega last-’ nega jezika ali narečja.
Poleg tega bi poznavanje slovenskega jezika prineslo našim ljudem veliko koristi kadar se bodo, z Vašim privoljenjem, odnošaji med Italijo in Jugoslavijo izboljšali in bodo lahko v tej državi (ki ie obsežna kakor Italija, bogatejša ha rudnikih in gozdovih in ima trikrat b anj prebivalstva kakor pa Italija), dobili delo, ter pošiljali zaslužek svojim «iružinam.
3)	NA GOSPODARSKEM PODROČJU ni bilo storjenega ničesar in ničesar se ne dela, da bi nudili temu ljud-
stvu človeka vredno življenje. Načrti za javna in izboijševalna dela, za ceste, ki bi dvignile dohodek zemlje in zmanjšale trud našega ljudstva, počivajo v predalih tehničnega urada. Taka dela niso važna v cilju raznarodovanja in zato se ne izvršujejo.
JSTe spiio pa Vaši davkarji. In davki, katere moramo plačevati, pomenijo velike žrtve, ker se tukaj zasluži najnujnejše pod bremeni senenih butar in nahrbt-ntga koša, s sečnjo lesa po gozdovih, ali s kopanjem premoga po belgijskih rudnikih.
Davkarija nas izžema kot citrono od 1866 do danes, odkar je prišla rimska slava v Furlanijo. Starejši ljudje vedo povedati, da je bilo pod Avstrijo manj davkov, manj birokracije, manj vsakovrstnih ovir v krajevnem življenju.
4) SVOBODA je lepa beseda, toda tu obstoja samo svoboda obrekovanja, dobro vedoč, da če bi vse prebivalstvo Beneške Slovenije prišlo do spoznanja, da se mi borimo samo za priznanje njegovih pravic v okviru italijanske države, bi jih ne bilo več mogoče držati, kakor se to dela danes, v položaju gospodarske, kulturne in socialne zaostalosti.
5) KO JE BILA USTANOVLJENA REPUBLIKA je zavel v Italiji nov duh demokracije in narodne enakopravnosti: slavo rimskega orla, simbola imperializma, je za kratko dobo zatemnil sijaj 25. aprila in 8. septembra.
Tako je bila PRAVICA DO UPRAVNE AVTONOMIJE s specialnim statutom priznana nam, kakor prebivalstvu na Siciliji in Sardiniji, prav od tiste republiške ustave, ki bi jo morali Vi poznati ir. spoštovati. Toda, medtem ko je bila omenjenim deželam avtonomija podeljena, jc- tu ostala samo na papirju. Ali morda zato sedaj Sicilija in Sardinija ne tvorita več del Italije? Nikakor ne, ampak sta nanjo sedaj morda še bolj navezani. Le da sicilijanski denar ostaja na Siciliji, za gradnjo vodovodov, ctst in šol, medtem ko naš denar lahko razsipajo vsi.
Manj obljub in več dejanj
Spoštovani gospod De Gasperi!
Prav dobro Vam je znano, kakšne in kolikšne so potrebe prebivalstva Benetke Slovenije, čeprav ste nekoč zavrnili Sprejem njihove delegacije.
Vsakikrat, IČo se vršijo volitve, dajajo Piopagandisti Vaše stranke v teh doli-Uah kup obljub, ne da bi potem izpolnili niti eno. Ne zahtevamo, da bi jih spolnili vse, niti ne pretežen del, ker hisrno zaman 86 let pod Italijo in smo Ihieli j,riliko spoznati vrednost vaših bbljub. Toda naj se jih izpolni vsaj Piajhen del.
GOSTITELJ (italijanskim otrokom): Otroci le jejte; mati Italija je pripravila vse te dobrote za vas.
VANCEK (otrok iz Beneške Slovenije):	Zame	pa	niti	drobtinic	nimajo,
ampak samo zglodano kost.
Lettera aperta al presidente del Consiglio dei Ministri
Per il rispetto del diritto dei popoli
Onorevole De Gasperi!
Abbiamo seguito con attenzione in questi ultimi tempi i suoi sforzi per riportare Trieste all'Italia, ma non ci possiamo rendere ragione del suo desiderio di portare sotto il dominio di Roma nuove minoranze nazionali, dal momento che non può dimostrare di rispettare i diritti di quelle che già ora vivono nell’ambito della Repubblica Italiana.
L’esistenza di questa minoranza Le è nota poiché due anni fa è venuto a Ci-vitìale, non certo per ammirare le vesti-gia del dominio romano ma semplice-mente per rabbonire le genti della Sla-via Veneta di cui poco prima in quella località si erano riuniti a congresso i suoi rappresentanti. Poi, visto che questa minoranza è costituita solo da alcune decine di migliaia di persone, ha pensato di potersi disinteressare del problema.
Ma ha dimenticato due cose importanti. Per spiegare la prima cercheremo di rifarci al Vangelo, dove si parla del se-
me della senape. E’ un granello piccolissimo, ma si ammonisce a non disprezzarlo per questo: la pianta che nascerà sarà invece grandissima.
Rispetto al popolo della Repubblica Italiana noi ci troviamo spersi come un seme di senape in un campo. Ma in noi è racchiuso il principio della lotta per la giustizia, per la vita stessa, ed allora da queste seme si deve sviluppare una pianta che non si sa quanto diventerà grande. Forse proprio memore di questa massima del Vangelo il suo zelante propagandista locale, D’Aronco, aveva pensato una volta di usare la Slavia Veneta per far »lievitare« il Movimento Popolare Friulano per l’autonomia integrale di questa regione.
Secondariamente ha dimenticato che nessuno può credere alle sue promesse di rispettare i diritti nazionali dei suoi eventuali futuri sudditi triestini di lingua slovena che anela a ricongiungere alla Madre Roma finché questo rispetto non lo dimostra proprio qui.
Alcuni nostri problemi
Dokažite torej Vaše spoštovanje do narodnostnih pravic;
dajte temu ljudstvu možnost, da ho imelo italijanske in slovenske šele v VSEH središčih ;
dajte možnost naši mladini, da se izuči kakšnega rokodelstva v strokovno - nadaljevalnih šolah, ki jih j2 treba ustanoviti v vsaki občini, da bodo tako lažje našli delo v Italiji in v inozemstvu;
poskrbite za izboijševalna in izsuševalna dela, za gradnjo cest,
Probabilmente non si rande conto, di come vengano trattate le decine di migliaia di sloveni delle Valli del Torre, del Natisene e della Resia, poiché tale trattamento saia frutto semplicemente della scarsa sensibilità democratica di qualche locale funzionario, che avendo magari il controllo del settore »mangar relli e prigioni« crede di essere un dittatore in miniatura.
Di conseguenza Le esponiamo la no-stia situazione:
1) IL FASCISMO HA PROIBITO ne! modo più assoluto l’uso della LOCALE FORMA DIALETTALE SLOVENA. Questo divieto oggi ufficialmente non c’è ma ir. pratica si cerca di mantenerlo.
2) LA SCUOLA dovrebbe avere il compito di istruire e di educare, invece qui ha un solo scopo: SNAZIONALIZZARE.
Così sono sorte solo dove, quando, come era necessàrio per italianizzare la popolazione. Ora c’è un continuo rifiorire di Scuole Materne, istituite solo perchè si sente la necessità di inculcare fin dalla infanzia ai bambini l’insegnamento dell’italiano.
Se non ci fosse stata questa necessità oggi la Slavia Veneta sarebbe ancora senza Scuole Materne e senza scuole elementari.
Invece sarebbe diritto dei nostri bambini apprendere l’italiano perchè è la lingua ufficiale dello Stato in cui vivono e lo sloveno perchè è la loro lingua materna.
Lei sa che la moderna dottrina dell’educazione dice che uno può apprendere una lingua solo attraverso la propria lingua o dialetto.
Per di più la conoscenza della lingua slovena porterebbe alla nostra gente il grande vantaggio di metterlo nelle migliori condizioni quando, Lei permetten-
dolo, le relazioni tra l’Italia e la Jugoslavia miglioreranno e quindi potranno trovare in quello Stato (vasto quanto l’Italia e più ricco di miniere e boschi e con una popolazione pari solo ad un terzo di quella italiana) possibilità di lavoro e di rimettere alle famiglie i guadagni.
3)	NEL CAMPO ECONOMICO nulla si è fatto e si sta facendo per portare questa gente ad un tenore di vita degno di uomini. Progetti di lavori pubblici, di bonifiche, di strade che aumenterebbero la rendita dei terreni diminuendo la fatica della nostra gente, dormono negli Uffici del Genio Civile. Questi lavori non hanno una importanza ai fini della snazionalizzazione ed allora non se ne fa niente.
Ma non dormono invece gli agenti del fisco. E le tasse che si pagano costano sacrifici perchè qui si guadagna la vita sotto il peso dei fasci di fieno e della gerla, tagliando legna, nei boschi o scavando carbone nelle miniere del Belgio.
Fisco che ci spreme come un limane dal 1866 in poi; da quando la gloria di Roma arrivò nel Friuli. I vecchi ci sanno dire che sotto l’Austria c’erano meno tasse, meno burocrazia, meno intralci di ogni genere alla vita locale.
4) LA LIBERTA’ è una bella parola ma qui c’è solo libertà di calunniarci poiché si sa che se tutta la popolazione della Slavia Veneta si rendesse conto che noi lottiamo solo per il riconoscimento dei suoi diritti nell’ambito dello Stato Italiano, non ci sarebbe più possibilità di tenerla, come si fa ora, m uno state di inferiorità economica/culturale e sociale.
5) ALLORCHÉ’ FU FONDATA LA REPUBBLICA si respirava in Italia un’aria democratica e di uguaglianza tra i popoli: la gloria dell’aquila romana, simbolo dell’ imperialismo, era rimasta per un momento offuscata dallo splendore del 25 aprile e dell’8 settembre.
Cosi IL DIRITTO ALL’AUTONOMIA AMMINISTRATIVA con statuto speciale è stato riconosciuto a noi come alla popolazione della Sicilia e della Sardegna dalla stessa Costituzione della Repubblica che Lei sarebbe ben tenuto a conoscere e a rispettare. Ma mentre a quelle regioni è stata praticamente accordata, qui invece è rimasta solo sulla carta. Forse che la Sicilia e la Sardegna, a cui è stata concessa, non fanno più parte deU’Italia? Nò, sono forse più attaccate ora di prima all’Italia. Solo che i soldi dei siciliani restano in Sicilia, per fare acquedotti, strade e scuole, mentre i soldi nostri se li mangiano allegramente tutti quanti.
Meno promesse e più fatti
Onorevole De Gasperi
Lei sa molto bene quali e quanti sono i bisogni della popolazione della Slavia Veneta, anche se una volta si rifiutò di ricevc-re la loro delegazione.
Ogni qualvolta che ci sono le elezioni i propagandisti del Suo partito fanno tante promesse in queste valli, senza poi mantenere una. Non si chiede che vengano mantenute tutte, nè una buona parte, poiché non per niente siamo sotto l’Italia da 86 anni e abbiamo imparato quindi a conoscere le vostre promesse. Ma si mantengano almeno in minima parte.
Dia allora la prova del Suo rispetto per il diritto dei popoli;
dia a tutta questa gente la possibilità di avere scuole italiane e slovene in TUTTI i centri; dia la possibilità aì nostri giova-
ni di imparare un mestiere attraverso scuole post-elementari, da istituirsi in ogni comune in modo che possano trovare lavoro in Italia e all’Estero;
attui quei lavori di bonifica e di miglioramento delle terre, di costruzione di strade di riparazione di cimiteri, di costruzione di edifici scolastici necessari per una vita decente e dignitosa;
ci conceda l’autonomia amministrativa con statuto speciale perchè si possa avere la soddisfazione di vedere che i soldi delle tasse che si paga restano qui, per fare lavori di pubblica utilità e non vanno a Roma, per mantenere lustri gli scaloni dei suoi ministeri e i bottoni delle divise dei suoi uscieri.
IZ NAŠIH VASI
REZIJA
Ni dolgo od tega, ko smo pisali v našem listu, da je bilo nakazanih več milijonov lir za izvedbo raznih javnih del v naši občini. Pretekli teden so res pričeli z delom in sicer najprvo bodo regulirali strugo Osojane in zgradili rečne nasipe, ki bodo zadrževali plazove.
Pretila je že velika nevarnost, da se utrgajo zopet novi plazovi par metrov od prvih hiš pri reki. Plazovi so napravljali vedno mncgo škode zlasti letošnjo zimo ko smo imeli mnoge snega. K sreči ni bi, lo žrtev, a če bi ne bilo narejenih teh nasipov, ki bodo zadrževali plazove peska, ki jih voda prenaša, bi prej ali slej gotovo prišlo do nesreče.
Delo, ki ga bo izvršil »Genio Civile« v Vidmu, je prevzela tvrdka Vendru-sccla Pietro iz Sacila, ostalo delo za pogozdovanje, ki spada pod »Corpo Forestale« pa tvrdka SILTEM iz Rima. Celotni stroški za to gradnjo bodo znašali približno 30 milijonov lir.
S tem, da so pričeli delo se bo omilila brezposelnost v naši občini, kajti pri tem javnem delu bo zaposlenih več naših ljudi.
Drugo koristno javno delo, ki ga bodo v kratkem pričeli v naši občini, bo pogozdovanje naših gora. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo bo namreč odprlo šolo za pogozdovanje in sicer v gozdu »Slatina-Klinac-Crna pejč. Za to delo je določenih nad tri in pol milijone lir in bo zaposlenih za ISO dni 40 delavcev, katere bodo izbrali med brezposelnimi in sicer pridejo v poštev možje stari od 18 do 60 let.
Tako šolo bodo odprli tudi v Belem potoku, kjer bo dobilo delo 30 domačih brezposelnih za 104 dni.
NOVI OBČINSKI TAJNIK. — Mesto prejšnjega občinskega tajnika je prevzel gospod Candotti Natalino iz Ampezza. Zelo smo zadovoljni, da je dobil ta gospod pri nas službo, ker vemo, da bo gotovo bolje opravljal tajniška posle naše občine, kot naš bivši tajnik, ki je z nami postopal kot nekak diktator. Novemu funkcionarju želimo, da bi se kmalu privadil našega kraja in ljudi in mu želimo tudi dosti uspeha v novi službi.
NA OKRAJNEM SOD1SČU v Ponteb-bi sta se morala zagovarjati 24 letni Miceli Livio in 21 letni Valente Anton oba doma iz naše občine, ker sta ponaredila dokumente. Ta dokument je bila namreč dovolilnica, ki bi jima služila za dosego potnega lista, ker sta nameravala iti v inozemstvo na delo. Sodnik pa je oba oprostil, ker to dejanje ni kaznivo.
NESREČA PRI DELU. — Pretekli teden se je zelo hudo ponesrečil pri delu naš vaščan Klemente Giovanni, star 26 let. Klemente je gozdni delavec in je delal pri skladanju drv iz žičnice (telefe-rike) in prav tu ga je zadel tovor, ki so ga spustili v dolino. Pri tej nesreči je bil prisoten brat ponesrečenega Klementa in mu je takoj nudil prvo pomoč. Prepeljal ga je v videmsko bolnico, kjer so ugotovili zelo hude poškodbe. Ako ne nastopijo komplikacije se bo moral zdraviti najmanj tri mesece.
BELI POTOK. — Pretekli teden so odprli v naši vasi obmejni blok med Italija in Jugoslavijo. Dogodek je nedvomno pripomogel, da se bodo okrepili gospodarski stiki med našo vas in vasmi Soške doline. Prebivalstvu so ob otvoritvi obmejnega bloka obetali, da se bodo italijanske oblasti zanimale za omogočiti našim gozdarjem, da bodo lahko odhajali na delo v jugoslovanske gozdove, kjer bi delovno silo zelo potrebovali.
TAJPANA
Nje dugo od tega, ki tu naši puošti te bi dan velik škandal. Poštin, ki e nosu puošto u Brezje, Platišče an Prosnid o nje use puošte nosu judem, tikerim ne ba indiricana. Tuole te se djelalo s pismi, z valji an z asenji od judi, ki so deleč od svoje hiše, ki so pošijali svojim judem. Za tole rječ e šu tu Tajpano no išpeejon djelat dan visok funkejonar od direejoni provinejal od puošte, ki e ve-nfikou usé tele kamore.
Smo čakali, ki autoritat od puošt na naredi dan komunikat oré čez tuole za razjasniti judem kako ne šla ta ispe-cjon, ma na žalost te use zaspalo an te dan ljep čas, ki to se ne govori oré čez tuole. Judje našega komuna, predusem težje, ki so bli poškodovani no bi tjeli rado vjedati kej, an zatuo no uprašajo direejoni od pucšt an autoritadi kuo so za ne prevedimene vizeli, za je pomiriti an za jim varniti fidučjo tu funejo-nament od naše puošte, zak’ odnje ta večina judi no nosijo impoštuat an se storijo paši jeti puošto tu druge kraje.
Tale rječ, to se vje, k| na stori dosti časa zgubjati judem.
PLATIŠČE. — Za pomuoč, ki so jo naši judje prejeli od komitada za pomuoč prizadetim od snega, no se močno zahvaljujejo. Tale bratska pomuoč ne še an-’ krat pokazala kje no stoje naši te pravi par j atei ji.
KARNAHTA. — So šli tu Švico pretekli tjedan na djelo naši vaščani Tomafino Avgust-Budelo, Tomasino Renato-Kugo an Tomasino Julij-Robič. Djelo so obrjetli tu Vernayazu ta ped imprezo SsJanfe, kjer on je kapo kantjer geometer Zussino od našega komuna. Buon jim dej fortune an zdravja.
DEBELEŽ. — Smo čuli pravič, ki lje-tos no majo intenejon jeti indavant z djelam central elstrike, ki so jo začeli pred dvemi ljeti. Barake an te drugs parprave za djelouce ospitati so žej nar-dili tu tjelim mjescu. Če tole djelo to ne bo spek zapuščeno tej prej, no če mje-ti njih djelo 200 naših djeloucou, za ne dvje ljeti. Za tuo ve svetujemo našim judem, ki r.o majó intenejon jeti po svje-tu, ki no počakejta še kak tjedan, zak’ impreza, ki na ma to djelo na muore okupati prej naše djelouce.
VISKORŠA. — Tu zimi ne ba kle kompanija artistou, ki so napravjali iredentistični film »Ombre su Trieste«, ki cn če beti projetan čez malo časa tu Vidme. Tale kompanija artistou. tej, ki smo čuli pravič ne pustila nekemu domačemu oštjerju par tikeremu ne pila an jedla dan debit za	plačati.	To	se	ne
vje kaj, ma judje no	pravijo,	ki	to	se
trata ne velike vsote denarja. Če tuole to je rjes, to je dan velik škandal, ki o ne bo prokurou sigurno Stinte tej kom-paniji.
BREZJE — Pretekli tjedan Livio To-masino-Dekras, star 16 ljet e se močno ponesrečau. Mladi fant e siekou rakle tu Planje u Srednjobarde. Med djelam e z masinkom udaru tu no bombo,	ki	ne	ba
tu harmu skrita a ta	ne počila	an	ga
močno ranila. So ga pejali tu špetau an kle so povjedali, ki o bo muoru ščepati dan mjesac. Ubogemu sinu te nesló tri parste od te čampne roke.
GORJANI
Kaj krat smo pisali oré čez kondiejo-ni, ki judje naše vasi so podvarženi. Kaj krat smo uprašali autoritadi, zak’ na se no mar za naš interesej. Usé tuole to nje neč vejalo, zak’ težje, ki no nas go-vernajo no ne čujejo s tejn krajan, no ne čujejo kar to re za nas pomati. Teà so se naši judje dovezali an za tuo odnje ta no če znati se regolati kar to bo ko-ventalo priti ta pred votacjoni za votati drue judi, ki no redilne naše zemje mejta tu roke. Tezje ki so nos mješali fin da-nas, sigurno no ne boju obrjetli tu naši vasi tele za njeh škarje. Maso reči so nam obečali za potem jih ne mantinjati.
NEME
l
CERNEJA. — To nje dougo od tega, ki e zaceu dan mož hoditi po naši vaseh silit judam dan žornal par taljan pišen, ki on je intitulan »Paesi tuoi«. Judje, ki njeso bli maj vajeni vidati pohajati po naših vaseh Lahou, ki no dajajo njih Stampo za brati, so hitro začeli se spraševati, ki kuo to ma beti tuole. Na tuo so se začeli interesuati an so intrivinja-li, ki dištribotor od tega žornalja to nje bi drugi koj dan fašist, ki e mou intenejon usaditi s tjen žornaljan fašistične ideje.
Za tuo Cernejeni no čakajo, ki on se spek parkaži te človek za mu dati rišpuo-štu, ki on se bo meritou. Naša vas na njo pozabila 23 svojih najbuojših sincu od fašištou barbarsko ubiti, na nje pozabila teror, ki ne muorla prestati tu timpu od clominacjoni fašističnih ubijalcu an zatuo fašisti, ki so no se skrivajo ta za te žornal no se za dibant trudijo za našo amičiejo se koparati.
* » •
Pretekli tjedan e se močno ponesrečou naš vaščan Skubla Ivan, star 48 ljet. Utogi Skubla e sjekou darvà an e se s sekjero dou čez nogo dau an napravou dan velik taj. Par temu e se presjeku še več žil. So ga hitro pejali tu videmski špetau an tle ga zadaržali, kjer o bo muoru se zdraviti najmanj tri tjedne, če to ne bo komplikacjonah.
AHTEN
SUBID. — Pred kratkim so se spravili tu naši vasi usi sočji od koperative eletrike naše vasi. Tu tej riunjoni so nominali no novo komišjon, zak ta stara ne dala dimišjoni. Tu ti novi komis j oni so judje, ki za kompetenejon an Stimo judje no se laudajo. Za tuo marnò špe-rančo, ki no nam kalajta še prježeh od luči, zak’ na je maso draga.
MALINA. — To nje dougo od tega, ki judje naše vasi so podpisali no domando an jo poslali prefeturi, zak’ na vidi za napejati uodo po usjeh borkah, še na komišjon ne šla lani za tole rječ tah prefetu an tele e obeču, ki no če preče napejati uodo. Na žalost pa njeso še neč nardili an to nje šperanče, ki no začnita to djelo. Dole na komunu no duakrat po mjesce se spravjajo naši možje an diskutirajo oré čez rapejavo uode tu naše torke, ki so brez nje, ma te diskusjoni no finišavajo simpri tu neč. Po, a to jih nje vergonžja.
BRDO
Lani tu našim komune smo mjeli tele moviment demografik:
ROJENI: Lovo Silvana, Negro Elio, Pinosa Silvano, Pinosa Marija, Negro Nelida, Pinosa Pier-Domenico, usi tu Zavarhu; Jaccoluttl Valerio, Jaccolutti Mirjam, Ker Doriana, Cullino Robert iz Tera; Battoja Alojz, Castaldo Robert, Mizza Nadia iz Brda; Culetto Diletta, Culetto Renza, Mucchino Renzo, Muc-chino Renzo, Mucchino Livia iz Podbrda; Sedlišče: Moro Karlo; Njivica:	Micco
Mara, Battoja Marija, Lendaro Paimira, Bortoletti Daniela, Lendaro Tiziana; Muzac: Markjol Marija, Roseano Gianni, Markjol Karolina an Markjol Franko. Tu Vidme so se rodili še Lendaro Silvana an Battoja Jožef, ki so iz našega komuna.
UMARLI SO: Brdo: Moro Regina, Culetto Pjeren, Siniko Cecilija, Battoja Bruno, Culetto Katarina, Ker Marija, Cerno Terezija, Siniko Ludvik, Bobbera Matilde, Siniko Jožef; Zavrh:	Pinosa
Marija, Negro Pjeren, Pinosa Ana, Negro Alfonso, Negro Pjeren, Pinosa Pjer-Domenico, Negro Katarina, Negro Valentin; SedlibCe: Culetto Ana, Siniko Valentin, Micottis Pjeren, Fabbrino Lenart, Ker Angela; Ter: Culetto Alojz, Cullino Roza, Cullino August; Podbrdo: Pez Pascolo, Culetto Oliva, Battoja Assunta, Molaro Pjeren, Sgarban Dominik; Njivica: Molaro Dosolina, Zattarin Rihard, Alessio Emilija, Kranjolino Roza, Lendaro Jožef.
PORUCILI SO SE TEZJELE :	Fadi
Elio an Markjol Dina; Markjol Anton an Beltrame Marija; Bobbera Gino an Culetto Marija; Lendaro Giuliano an Cicutta Ines; Lendaro Valentin an Culetto Katarina; Del Medico Valentin an Pez Concetta; Pinosa Modesto an Negro Antonija; Negro Matija an Pinosa Marija; Moro Rino an Del Medico Felicita; Colosimo Frane an Lendaro Anita; Lendaro Alcjz an Cicutta Ema; Negro Attilio an Mauro Angelina; Pinosa Alojz an Pinosa Olga; Roseano Olindo an Pascolo Marija.; Siniko Dante an Battoja Marija; Pinosa Anton an Mauro Angelina; Lovo Alojz e Benedetti Rosalia; Negro Alojz an Kramaro Natalina; Lendaro Aurelio an Mauro Celestina; Lovi-soni Henrih an Pernechele Margherita; Culetto Alojz an Stefanutti Bianca.
MUZAC. — Mi smo simpri te zadnji, č* t« za kako djelo narditi. Smo kle loženi ta pod Muškimi skalami, ki če to kulikej se zmelinà, to nas če pokriti od zgoré dou. Na te druhi krej to je paj melin pjeska od poteka, ki on pride dou s Ta-namaja, ki on usako ljeto buj blizu hodi našim hišam. Polje te bo žej močno poškodovano, anjelč to še Tanatavjele je pirikul. Ljepo to bi tjelo beti, ki to se naredi od naše uasi naprej buj goste mjere čez patok, zak’ te ki so, no njeso rat za daržati nazat plaze pjeska, ki na jih tu dežeunih čašah uo-ia dou poha-nja. To se vje, ki za no djelo ejtako narditi to koventà zlo soute an naš komun e nje tekaj bohat za morjeti narditi usé tuo. Ma Genio Civile bi muorou za tuo prevedati.
FOJDA
Governo e štanejou našemu komuna štjer milijone lir za »cantieri di rimboschimento«. Telo novico so na veliko an široko razširili demokristjani. Denar pa nje še paršii tu naš komun. Prjet ku pride bo trjeba čakati še nih šest mjescu, zak’ pratike za denar dobit boju muorle prehodit almanj nih stuo oficihu. Laška birokracija je ljepo poznana par nas, zak’ je puno ljudi, ki so jo na svoje plejča občutil.
NESREČA PAR DJELU. — Djelovac Silvio D' Betta je djelu u žjavah od kamanja, ki so tu našim komune. Ta na tjem d j el 2 e nesrečni djelovac prenašu kamanje ta na ejesto an dan blok e mu spadu ta na nogo, ki te mu je zlomilo. Mjedih e mu dau dva tjedna zdravenja.
ČENEBOLA. — Pretekli tjedan e šu tu Švico, s trebuhom za kruhom, naš vaščan Aldo Cekon. Mu želimo puno sreče an zdravja.
TORJAN
DREJAN. — Naša majhana vas je z Mažeruoiami povezana z gorsko potjo, ki je u zlo slabim stanu. Posebno kar gre daž je trjeba po vodi hodit, zak’ tesni mostič pod katerim gre voda se ga ne more nucat. Za tuo bi blo trjeba, de se tist muost popravi.
MA2EROLE. — U naš komun je par-šla novica, de governo je štaneju 600 taužent lir za pogozdovanje. Cs ie tuole rjes, muoramo povjedat, de mst denar je zarjes pičel za kjek nardit u nšši vasi. Kaj mislejo poglavarji, ki nas gover-najo, de so nas zadovolil s tjem? Ne. Tle je trjeba milijonov an milijonov luža pogozdit naše gole senožeti an dat djelo več ku stuo djeloucom, ki čakajo za bit okupani. Za tuole naj se briga naš šindik an naj se zapomni, ki so bli naši glasovi, ki so ga poslal na kamun.
* * *
U čedajski špetau so pejal našega vaščana 13 ljetnega Camugnero Peter. Mladi puobič je djelu okuol hlodi blizu svoje hiše. Med tjem djelom mu se je pod nogami spodarsnilo, na to mu je pa hlod na glavo padu an ga močno udarilo. Njegou stan je zlo hud. Trošta-mo se, de bo mladi puobič ozdravu.
ČEDAD
Velika kriza, ki je nastala cd kar je našo mesto odtargano od zgornje Soške doline se usak dan buj čuje. Oštarije an targovine so prazne an dost jih je, de še za dauke plačat ne zaslužijo. Tuole nam kaže tud, de u preteklim ljetu so svojo gostilnu prodal al dal na fit 18 oštjerju.
Pametni ljudje vjedo kulk koristi je parnesu našemu mjestu slovenski narod an za tuo se uprašajo zaki, sedanji par-tit, ki imà governo u rokah djela tkaj propagande pruot našim ljudem onkraj kunfina. U čedade so Slovenj poznani an štimani od usjeh, naj boju Furlani al Taljani an tisti, ki imajo ljepo tar-govino so jo mogli nardit pru, zak’ jim je slovenski narod parnesu dobička. Iz Napoli al iz Rima njeso hodil u našo mjesto, iz Kobarida an Bovca pa ja. Za tuo Cedajci se čutijo buj povezani s Slovenci ku z Italjani. Naj porečejči tuo kar če4o sovražniki našega naroda.
PODBONESEC
Pred kratkim je paršla u naš kamun novica, de je governo S tane ju za djela, ki se boju po naših vaseh napravil, šest milijonou an pu lir. Tale novica je zlo razveselila naše dižokupane djelouce, ki se troštajo, de boju hitro začel z djelom.
♦ * •
Na zadnjim konseju, ki so ga mjel naši kamunski možje, so sklenil, de prožet za naš djelouni center naj ga napravi domači geometer Gujon.
MARSIN. — U kratkim cajtu boju začel djelat ejesto, ki je bla tračjana od Loga do naše vasi že pred ljeti. Tuole je močno razveselilo naše ljudi, ki po tekaj ljet čakajo bit povezani z ejesto z dolino. Troštamo se, de djelo bo tud končano u telim ljete.
BRIftCE. — Končno se je naš kamun edločiu kupit tube za napejat pitno vodo u našo vas. Troštamo se sadà, de teli tubi ne boju počival u kajšnim kraju an de se bo hitro začelo z djelam.
SOVODNJE
Pretekli tjedan so naši kumeti videli parvi krat u njih njive koloradskega hrošča (dorifera). Ta parvi, ki je tuole vidu je biu kumet Perjavica.
O tem so hitro povjedal kamunskim poglavarjam an od telih zahteval, de naj hitro uzemejo use tiste provedimen-te za ustavt tega škodliuca. Krompjer par nas je glauni pardjelak an zatuo je trjeba, de kamunska autoritat poskarbi pri inšpektoratu od agrikultura naj da use tiste preparate za se borit pruot koloradskemu hrošču.
DOBIU JE LOTERIJO. — Naš vaščan Ivan Perjevica je biu obiskan od sreče. Pred cajtom je igrou na loteriju u Čedade an ušafu 12.370 lir.
STRMICA. — U naši vasi njeso neč zadovoljni, de za vodja ejeste, ki djelajo par nas so postavil Zetovega Josipa, zak’ ta nje potrjeban an za tuo čejo od ka-rnuna naj se da na njegovo mjesto drugega človjeka, ki je brez djela an brez premoženja.
GRMEK
Pretekli tjedan je paršla u naš kamun komisija od inšpektorata od agrikultura za uzet potrjebne provedimente gor mez tistega škodliuca, ki se je par-kazu u naše vinjike. Povjedal so, de se nje trjeba bat, zak ta škodljivec nje na-gobaren an de boju oni poskarbjel poslat u naš kamun strup za ga uničit.
* * *
Za naš kamun je autoritat štanejala 4 milijone an pu lir. S telim denar jam boju ejeste djelal za tiste vasi, ki je nje-rnajo.
SV. PETER SLOVENOV
AžLA. — Naša vaščanka gospa Galan-da Katarina pročena Bataino, stara 75 ljet, ko je šla po stopnicah u kamro ji je paršlo hudo, de je padla an se po stopnicah potačila. Domači so ji hitro paršii na pomuoč an na posteljo nesli, na žalost pa so ugotovil, de je bla že martva. Mjedih, ki je paršu hitro potlé je ugotoviu, de uboga Katarina je bla zadeta od sarčne paralize an na hitro umarla. Naš žornal se pridruži žalosti te družine.
GORENJI BARNAS. — Pretekli tjedan se je muoru braniti pred videmskim
tribunalom naš vaščan Cedron Jakob, ker ie biu obtožen, de je pred cajtom groziu z rožam Romana Blazutiča, tud on iz naše vasi. Cedrona je tribunal ka-znovu na 2 m j esca paražona.
ŠT. LENART
NA PUOST NJE SLO USE PRU. — Na videmskim tribunalom se je muora-la braniti uradnica naše puošte, 58 Ijet-na Micolini Noemi, ker je zagrešila pri opravljanju svojega djela. Micolini je bila obtožena, de nje u pravim cajtu računala uničenje poštnih »buoni fruttiferi« z namjenam, do bi potegnila an u svoj žep dala interese. S telim nepravilnim registriranjem je Micolini paršla do profita za 29 taužent lir an za tuole so ji sodniki videmskega tribunale dal 6 mjescu paražona an 8 taužent lir multe.
Tuo kar se je godilo na našem puošt-nem oficihu nam lahko pokaže, kaj se moremo fidat juškim impjegadom. Micolini nje iz naših krajeu an zatuo je mjela večjo korajžo ne hodit par računih po pravi poti. U dostih krajah, kjer imajo u naši dažel juškl ljudje u rokah inkarike gledajo, de nas izkoriščajo, za tuo pravijo usi naš ljudje, de bi muoral takim nerednežu še buj stopiti na parste, de bi bla takuo lekcija za druge, ki eventualno delajo takuo kot Micolini, a jih do donàs ni mogu še nobedan zma-škerat, zak njemamo u rokah zadost dokazu.
DOLENJA MJERSA. — Pretekli tjedan se je oženu naš vaščan Zuferli Karlo, z gospodično Simil Marčelu iz Kcšca. H poroki je paršlo dost ljudi. Novičam želimo tudi mi dost sreče an vesejà.
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
POŠTA
TOMAZETIC R. - Nadi&ka dolir.a -Slcvensko-italijanski slovar, lahko nabavite v Gorici in sicer v Katoliški knjigarni na Travniku ali pa v knjigarni »Carducci«.
MEDVEŠ F. f Podbonesec - Za vaš slučaj se ne moremo zanimati. Zato je najboljše, da se vi osebno obrnete do tozadevnih oblasti. Pišite nam kako ste opravili.
Nekdanji slovenski vikariat nad Nemarni
1	1	I	"n	v|	p	1.1
pod vlado Beneške republike
V starih časih so živeli beneški Slovenci preprosto in ločeni od sveta v svojih bajtah brez dimnika in z majhnimi okni. Moški so nosili grobe volnene obleke in obleke iz ovčje kože. Imeli sq kratke hlače, okorne čevlje in širokokrajne klobuke. Ženske so se oblačile v črno, prepasane z belim pasom. Opravljati so morale tudi najtežja dela.
Kakor danes, so tudi takrat živeli ljudje le za silo od proizvodov svojih čred, ki so jih pasli po gorskih pašnikih; šele v XVI. stoletju, kot pravi Ber-tolla, so začeli pridelovati žito. Iz dokumentov tiste dobe je razvidno, da so se često odpravili prav do Benetk, da bi branili svojo last pred grabežljivimi ravninskimi prebivalci iz Cente in Nem. Od planinskih pašnikov so bili nekateri določeni v korist njihove cerkve; tako je bil n. pr. Povjak last cerkve v Vizontu in v Viškorši.
Prebivalci so se polagoma seznanjali s furlar.ščino šele po letu 1500 (o italijanščini ni niti govora, ker je niso niti v najmanjši meri poznali), in so imeli že od davnih časov slovenske vikarje, kakor oni iz čentske župnije. Pozneje so tem vikarjem dodelili v pomoč italijanske duhovnike, ki so po konkordatu iz leta lč'64 pomagali opravljati cerkvene posle in si delili dohodke.
Ker ni bilo mogoče najti v teh krajih slovenskih duhovnikov, so poklicali take vikarje iz Labina, Kotora, Drača, Krka, Zadra in iz drugih dalmatinskih mest. Cesto se je zgodilo, da so ti duhovniki govorili precej drugačno narečje, kot je narečje naših Slovencev. Tako ve povedati nek slovanski duhovnik v svoji izjavi v patriarhovi pisarni.
Flačo so prejemali ti vikarji v volni in siru v vrednosti okrog osam dukatov.
Ti duhovniki so bili dolžni maševati po enkrat mesečno v cerkvah v Torlanu, Cerneji, Vizontu, Tajpani in Viskorši. Pri takih obiskih je slovenski vikar poučeval tudi krščanski nauk otroke in odrasle; v velikem postu je hodil od vasi do vasi za velikonočno spoved. Vse to pa ni zadostovalo, da bi pritegnili naše ljudi h krščanskim obredom, saj niso bili vajeni iti v cerkev niti ob nedeljah. Kakor smo že omenili, je bila nagrada majhna in hrana nezadostna; poleg tega Pa so bile še ceste neprehodne in zato so se vikarji obotavljali obiskovati naše ljudi.
Okrog leta 1590 je hotel župnik P. Bernardino de Benedictis izboljšati svojo prebendo in je ukinil oba vikariata v Nemah. Bil je vešč slovenskega jezika, saj je bil doma iz Hoje pri Centi in je mislil, da bo lahko sam vse opravil. Sledile so splošne pritožbe, tako od prebivalcev iz Nem, kakor od strani Slovencev.
Njegov nečak P. Giovanni de Benedictis je zaupal skrb za Slovence furlanskim kaplanom, ker je sam hote! stanovati v Ahtenu in prisilil je skupaj z županstvom v Nemah Slovence, da so pomagali pri gradnji župnišča, ne da bi priskrbel tudi zanje primernega duhovnika. In čeprav se je leta, 1642 preselil v Neme, tudi takrat ni prav nič pomagal Slovencem.
Ker je poznal težave pri izvrševanju svojih nalog, je zaprosil oglejskega patriarha monsig. Grimanija, naj bi ustanovil vikariat nad Nemarni. To prošnjo so podprli samo prebivalci iz Viškorše, ker ostale vasi niso hotele obnoviti nekdanji »slovenski vikariat«.
Leta 1640 je ob priliki svojega cerkvenega obiska v Nemah patriarh Marco Gradenigo na lastne oči videl zanemarjenost slovenskih gorskih vasi. zlasti
Nastanek Špjetra
Grad v Sv. Petru Slovenov je bil postavljen v obrambo ceste proti Podbo-hescu in je stal nasproti cerkve, približno na mestu, kjer stoji danes občinski dekliški zavod. Verjetno ni imel velikega obsega. Pozneje je nastala tam tudi naselbina, ki je dobila ime po prebivalcih: Sv. Peter Slovenov (po furlansko San Pieri dei sclavs). Ni točno znano kako je nastal grad, ki danes ne obstoja več. Več pa imamo podatkov glede Sv. Petra samega. Tako je eden iz leta 1262, ki pravi: »citavi vicinos de Antro ut ve-n.irent responsuri  nomine plebi S. Petri; drugi izvira iz leta 1334 iz Čedada in poroča, da je bil sklenjen rek sporazum med župnikom iz Sv. Petra in prebivalci Dolenjega Bmasa. Fevdalne pravice tukaj so imeli grofje de Portis.
kadar je šlo za bolnike. Duhovniki, Ki so jih klicali k bolnikom, niso razumeli njihovega jezika, zato so jim rekli samo naj molijo, in jim brez nadaljnjega dali odvezo.
Ponovno so napravili prošnjo za obnovitev slovenskega vikariata nad Nemarni in 9. decembra 1642 je generalni vikar to potrdil. Vasi naj bi določile bivališče, za katero je bil izbran Torlan, ki je obdržal to svojstvo do leta 1849.
Toda tedaj še ni bilo določeno, katera bo vikarjeva cerkev, ker v Torlanu ni bilo cerkve. Prebivalci Viškorše so tedaj dosegli, da so imenovali njihovo cerkev kot »kuratsko«. Ostale vasi: Torlan, Ra-mandol, Cerr.eja, Dobje, Karnica, Vi-zont in Tajpana, pa so zaradi tega pro-
ietto 1738, 1786, 1794 ter 1818 so ga volili brez Viškoršanov.
Po letu 1863 so si izbrale tudi ostale vasi svojega kaplana, ki ga je župnik iz Nem predlagal višjim oblastem v potrditev. Toda že od 1825 leta si je monsig. Lodi prevzel pravico imenovanja teh kaplanov. že od leta 1786 je bil prideljen še en pomožni kaplan. Tako je bil prvi kaplan Slovenec, in če je bil prvi včasih Furlan, je imel vedno kot pomočnika še enega duhovnika, ki je bil vešč slovenščine.
Tako je bilo nekdaj pri nas. Danes pa je ta star običaj opuščen in so odvzeli tudi to pravico slovenskemu prebivalstvu nad Nemarni, čeprav smo pričakovali, da bi morale cerkvene oblasti to
bHH :
'v..'
NEME
testirale, ker je stala ta cerkev na preveč odročnem kraju. Patriarhova pisarna je tedaj odločila, da naj bo cerkev v Viškorši »kuratska« samo za to vas, ki naj si izbere svojega pomožnega kaplana, ki bo neodvisen od samega vikarja. Tako se vaščani iz Viškorše niso več brigali za volitve vikarja v Torlanu in v
pravico zajamčiti. Kakor tedaj, vidimo tudi dandanes zelo številne primere, ko ljudje nimajo možnosti, da bi se spovedali, ker spovednik ne pozna njihovega jezika. Zlasti starejši ljudje, ki zahajajo v cerkev, morajo poleg tega poslušati še pridigo v italijanščini, ki je niti malo ne razumejo.
Prebivalci Beneške Slovenije so se svoječasr.o upravljali z lastnimi upravnimi, gospodarskimi, političnimi in sodnimi zakoni. Imeli so svojo demokratično vlado, z lastnim parlamentom in lastnimi župani. Parlament se je sestajal enkrat ali dvakrat na leto, po potrebi. župane so imenovali družinski poglavarji, ki so sestavljali soseščine (vi-cinie). Soseščina se je sestajala v vsaki vasi na trgu, pod lipo, okrog kamnite mize. Ko so bili priključeni stari Beneški republiki leta 1421, je Serenissima potrdila Slovencem stare privilegije in pravice in jim dodala celo še nove, ter si tako zagotovila zvestobo našega ljudstva.
To je razvidno iz zanesljivih dokumentov, ki jih je objavil odvetnik Karel Podreka v svoji knjigi »Slavia italiana«.
Doževo pismo od 16. julija 1455 potrjuje Slovencem oprostitev dajatev v lesu in za ladje.
Svet »Desetih« je dne 17. maja 1532 ukazal proveditorju iz Čedada, da »ne sme dovoliti, da bi bili ljudje iz vasi I,andar priključeni kakršnikoli stranki v nasprotju z njihovimi predpravicami«.
Doževa pisma od 31. 8. 1550. 10. 3. 1559 in 12. 9. 1559 ukazujejo namestnikom v Furlaniji: »Da ne smejo naložiti prebivalcem stranskih dolin novih bremen in da morajo spoštovati njihove običajne in stare svoboščine.«
Odlok od 30.9.1629 namenjen skrbniku v Čedadu »daje javno razumeti, da morajo ostati prebivalci dolin Landarja in Mjerse še naprej prosti vsake užitnine.«
Odlok od 13.9.1660 pravi: »Da morajo biti ohranjene vse predpravice, ki so bile že neštetokrat potrjene od senata.«
S tem seznamom bi lahko še nadaljevali, toda dovolj je, če omenimo »Zaključek« od 2.4.1788, ki ga je potrdil senat dne 11.6.1788:	»Sclavonia,	kot	poseben
narod, je ločena od Furlanije in se upravlja sama zase.«
r*T» ii	j	i ~~V	~~Vy*V>i
IZ ZGODOVINE REZIJE
Ni znano kdaj je dobila Rezijanska dolina svoje prve prebivalce. Prva točna poročila imamo o znani opatiji v Mož-nicah, ki je imela oblast nad vso okolico. Ustanovljena je bila proti koncu XI. stoletja, ali okrog leta 1000 in je segala na eni strani preko kanala Gorto, na drugi strani preko Fontebe, ter mejila proti vzhodu s posestvi bamberške-ga škofa. V neki listini iz leta 1242 se imenuje mojster Volrico iz Rezije. Drugi Rezijani so omenjeni v neki listini z datumom od 14. februarja 1274. Iz nekega zavitka v opatiji v Možnicah (iz druge polovice XIII. stoletja) so med koloni iz Rezije, podložniki opatije, omenjena naslednja imena: Mina, Gorianin, Eihna, G uric, Zernigoy, Noseygna, Pan-gy, Cuz, Cusin, Muganz iz Gornje Rezije; Colob, Wekeslav iz Stolbice; Svettiz iz Osojan; Cuz, Bobligohy iz Gnive (Njive).
Dne 6. junija 1329. je podelil Kardinal legat Bertrand nekemu Frančišku iz Rezije trajen vikariat samostana v Možnicah, ki je bil na razpolago po smrti Candida iz Varma, Med »pričami« neke investiture od 3. julija 1329 je bil tudi nek Jacobo iz Rezije.
V dveh listinah, od katerih je ena izdana v Možnicah 26. septembra 1336, aruga pa na Bilom dne 29. septembra 1336. so med vazali, ki so prisegli zvestobo in pomoč opatu in samostanu v Možnicah, omenjeni nek »Jacobus decanus de Resia«, nek »Henricus de Stolvizza«, nek »Johannes gener Mauruz de Ossea-cho« (O soj a ni) in »Michael de Gniva« (Njiva). ■
Ce nadaljujemo s prelistavanjem dokumentov iz tiste dobe, lahko najdemo še druga imena do leta 1461.
Ce smo v začetku dejali, da ni znano kdaj je Rezijanska dolina dobila prve prebivalce, se to nanaša samo na pomanjkanje podatkov.
Gotovo pa je, da so imena' raznih vasic, ki ležijo v tej dolini, mnogo starejša, kakor pa je ustanovitev samostana v Možnicah. Lahko z gotovostjo trdimo, da so dolino naselili že »Alpski Slovani« in sicer v dobi velik 3ga priseljevanja s’o-vanskih narodov iz središča podonavske kotline in iz karpatskega področja. Je-
zikovne posebnosti rezijanske govorice, ki nam kažejo poseben notranji jezikovni razvoj, pa nas pripelje do zaključka, da je lo prebivalstvo v dolini že cd pradavnih časov.
0 stcOii fzmsIcL nnJuoAni noti t&kóldA Sdov&ncev
Obstojajo napačne trditve, da so žene iz Rezije nosile posebno obleko, ki se je popolnoma razlikovala od one, ki je bila v navadi med Slovenci Terske in Kar-nalitske doline.
Nek Štefan Valente pa trdi v »Giornale di Udine« iz leta 1668, torej pred skoraj sto leti, da to ni točno, ker je bila še 5C let prej obleka slovenskih žena čtntskega okraja v vsem enaka režijan-
-
► -fi: : ' '
' *	4	'
'*	o*.
U.-.
To je vse nekaj drugega kot potrdilo tistega, kar je bilo določeno že 12. decembra 1658 in v katerem je Serenissima ločila to ozemlje »ne samo od čedadske-ga ozemlja, ampak tudi od Domovine (domovina Furlanija).«
skl noši. Clankar pravi, da so mu stari ljudje iz Platišč zagotovili in so se prav clobro spominjali, kako so njihove matere in stare matere nosile temno haljo s pasom ali ovojem iz pletene volne, ki je bil širok en pedenj s polvolnenim jopičem namesto površnika in z belo platneno ruto na glavi, prav kakor so vse to nosile Rezijanke. Ca so v poznejših časih kaj izpremenile, to ne spremeni na stvari, ker je tip ostal vedno isti.
Valente piše nadalje, da bi na Brezjah, kdor bi se zanimal, lahko ugotovil, da so ženske komaj pred 30 leti opustile takšno obleko in da jo je kakšna starka še hranila. Isto velja tudi za Platišče.
V Viškorši je bilo v Valentejevi dobi še štiri ali pet najstarejših ženic, ki so še imele in nosile takšno obleko.
Na Brdu in v Muzacu jih je bilo še več.
Zato ni res, da bi ženska obleka, kakor jo nosijo v Reziji, bila značilna in se omejevala samo na to dolino. Kar smo zgoraj navedli dokazuje, da so bile ženske noše do začetka XIX. stoletja v čentskem okraju med slovenskim prebivalstvom popolnoma enake onim v Reziji.
Kako je paslirjico Vančico hudič nesu
(Pravca u podboneškim narečju.)
Tam dol u Nediški dolin, u Cele blizu Landarja je adnà velika aa takuo du-ga jama, de če še ejeu dan hodiš gor po nji, ne prideš gor u konàc, Zvartala jo je bila Hudoba, an not so stal škratje, ki ponoč so hodili strašit ljudi an not so nosil te nebugljive otročiče. U tistih cajtih so bile »kamunje« an usak je pasu suojo živinco kjer je téu.
Gor na Vàrhu je bila adna pastirjica, ki je imjela ime Vančica. Bila je žleht: nje mama se je muorla pii frdamat, za ji stuort zjutra ustat, an je muorla nu-cat šibo za ji stuort molit an se umit. Tudi preklinjala je kadar je bila jezna: »Buoh te štrafi, zluodej te nes’, strjela te ubi,« je guorila za usako nič, an še ta pred malim otročiči. Za tuo ljudje rjeso pustil’ tin družim pastirjem, de guonijo suojo živinco na tisto kamunjo, kjer je pasla ona, de se ne garduó na-vàdijo.
Na kamunji, tam guor pri Svetem Duhu, je bila adna globoka jama, uón s katere se je večkrat kadilo, ku de b’ gor-jelo tam not. Nobedan pastjer se nje upu hodit okuóle tiste jame, ne metat’ not kamenja, de ne pride uón Hudoba. Le Vančica nje bougala an je vičkrat pasla, okuól jame an not metala kamenje.
An dan jama se je moónuó zakadila an uón z jame je paršu an velik kast ron, ki je méu rogé an se je zaletéu pruót adnemu Vančičnemu kaštronu an sta se začela takuó strašno butat, de na njih čelah so se iskre djelale.
Vančica se je močnuč razjezila ku po navad’ je začela klet:	»Buoh te štrafi,
zluodej te nes,« an usò mu6č s palico mlatit po tistem kaštronu uón z jame. An telé se je zakàdiu pruót nji, jo je popàdu za kite an skočni! ž njo not u jamo.
Prestrašena živinca je letjéla sama damù, an usa vas je ves dan an uso nuoč iskala po kamunjah an po hostah Vančico, o kateri nje blo ne duha ne sluha. Sele trečji dan so dol pred Lan-darsko jamo najdli dvje kite, ki so spoznal, de so od Vančice an ki pouódnja je ola pameslà uón z jame. An ljudje so spoznal’, de hudoba je bla potegnila Vančico u jamo na kamunji pri Svetem Duhu, an so se zgrozil an so šli u Čedad po kaluniha (kanonika). Tele je paršii, je šu u Landarsko jamo an tam not je dugo molu an kropiu jamo z žeg-nano uódo. An takrat je hudoba muórla zapustit’ jamo an škratje so se spremenil u pii miš an u pii tič (u netopjerje).
Vrhouci pa so šli an so tulku kamenja zmetal u tisto jamo, u katero je bila hudoba potegnila Vančico, de so jo zapunli. Od takrat gor na Vrhu se ne kadi vič, an škratje ne strašijo vič tam okuole.
SV. PETER SLOVENOV
Hočemo, de se povrne naši vasi staro ime
NARODNA NOŠA IZ ZAPADNE BENEŠKE SLOVENIJE
Do ljeta 1872 naš kamun se je klicu Sv. Peter Slovenju (San Pietro degli Slavi). Usi ta star dokumenti, ki jih še imamo so napisani s tistim imenom an če pregledamu u žornalah od tistih cajta vidmo, de kar so kaj napisal od naše vasi, so nimar tisto ime nucal. Ime so tistega ljeta spremenil, zak’ je téu takuo takratni taljanski komisar an takratni domači šindik. Po pripovedovanju ta starih, kar so u našim konseju ljeta 1872 naš možje razpravjal za drugo ime dat našmu kamunu, judje so bli usi jezni. Pa use gito nje vajalo nič, spremenil so ime an takuo je ostalo do današnjih dni.
Zatuo, če možje, ki donàs sedijo na kamunski konsej bi bli pravični, bi
rnuorli se pobrigat za varnit naši vasi staro ime, zak’ samo pod tistim poznajo Furlani našo vas. Ce mi gremo dol po Furlaniji an povjemo, de smo iz Sv. Petra par Nediž (San Pietro al Natiso-ne), nobedan na bo vjedu kje je tuo. Ce povjemo pa, de smo iz Sv. Petra Slovenju boju pa usi vjedli. Sa nimar čuje-mo Furlane, de našo vas jo kličejo »San Pieri dai Sclas — ali dai Sclavons«. Tud dol po Italiji pravijo nimar San Pietro degli Slavi. Sa če se piše pismo h nam tud iz Rima s takim imenom, veju im-pjegadi od puošte kje se znajdemo, zak’ usak Ttaljan vje, de samo naš kamun ima tako ime an de tle par nas živijo Slovenji od stuo an stuo ljet.
OBveu
Pasovi fe ondulane karte
ZA NAŠE DELO
Čarne fižolove ušice
Par nas, ki sadimo dosti fižola, bo dobro, de vjemó, kakuo se uničujejo čarne iižolove ušice. Tele ušice pridejo na perje ta nizkega an tudi visokega fižola. Če jih u pravim cajtu ne uničimo, rastline oslabijo, rastejo gor švoh an zatuo je pardjelak majhan. Za uničit te uši je narbujš tobačni prah. S tjelim prahom špolveramo ob večerih al jutrih use perje, kjer vidimo dosti uši. če tuole nar-dimo an parkrat, uši boju poginile. Dna-ko jih uničujemo tud’ s tobačnim estra-tom, trjeba pa je de imamo, za napravit to djelo škropilnico, medtjem ko pa tobačni prah lahko trosimo po rastlinah kar z roko.
Kakuo uničimo použe
Pomladi napravijo použi na vartih dosti škode, ker jedo zelenjavo. Kadar so ljepi sončni an gorki dnevi so použi skriti u temnih an frišnih skrivališčah, po noči, pa gredo na pašo an puščajo za sabo slino. Použi se ne počutijo dobro u suhi zemji an u suhim cajtu. če potresemo po zemji reči, ki sušijo zemjo se použi branijo s tem, da puščajo od sebe desti sline an tuole jih slabi an nazadnje jih tud uniči. Narbujša rječ za uničit použe je pepeu, neugasnjeno j apno, železni vitriol an kaj nit. Tele reči jih trosimo zguoda zjutraj nimar kadar je suho ureme.
Sadà je cajt, de preprečimo čarvivost sadja
Siedi mjesca maja, u buj visokih krajah pa u začetku mjesca junija, začenja letat okuol jablane majhan metuljček (tičica), tuole je jabolčni zavijač (carpocapsa ali Cydia pomonella), ki ga par nas kličejo tud’ črv, Ta črv ne gre samo na jabuka ampa tud’ na hruško, češplo
an brjeskvo. Teli metuljčki (letajo po navad samo zvečer. Kar drevje odcvete, samice odložijo na use zelene kraje drevesa trideset do petdeset jajčk. U osmih do štjernajstih dneh izležejo gosenice
(črvi) an zljezejo par muhi u sredino sar du an ga razjedajo. Jamica skuozi katero zljeze črviček se hitro zaraste an zatuo se od zunaj pru neč ne pozna, de bi biu sad črviu. U kakih 20 do 25 dneh postanejo črvički 15 do 20 milimetru dougi an u drugi polovici mjesca junija zapustijo sad an se pojiščejo skrivališče, navadno u razpokah u deblu, kjer se zabubijo takuo kot sviloprejka. Augusta mjesca pride iz bube metuljček an hitro napravi drugi rod.
Carvivi sadovi zaostanejo u rasti, ne zdebelijo an hitro odpadajo z drevja. Kajšenkrat padajo z drevja pru usi sadovi, Ker pamese ta čarv dosti škode ga muoramo uničevat. Dosti jabolčnih zavi-
ti garmiškim kamunu je dosti sadjarju u velikih skarbeh, zak’ na vinjikah so se parkazali adné varste črvi, ki razjedajo liste. Narbuj prizadeta vas je Seu-cé, kjer so tisti črvi razjedli liste več vinjikam.
Ne strašite se, zak’ tisti črvi, ki razjedajo njeso tekaj navarni, zak jih je lahko uničiti. Tisti črv, ki se je parkazu u garmiškim kamunu se kliče Arctia caia an je dug približno deset milimetru, je tamno-rumene farbe an imà douge dlake. Ta črv lahko se prime tud’ listja sadnega drevja an zatuo ga je trjeba u pravim cajtu uničiti.
Za uničit ta črv nje tekaj težkuo. Kadar škropite vinjike s solfatom od rama zmješajte na usak hektoliter vode 800 gramu »arseniato di calcio« al pa deni-te noter na usak hektoliter vode 500 gramu »arseniata di piombo«. S telimi preparati se zastrupi perja od vinjike an tist črv, ki razjeda perje se zastrupi an pogine. Arsenjat nje drag an zatuo bi bla rjes škoda, de vam črvi poškodujejo pardjelek.
Povjedat pa vam muoramo adnó rječ na katjero muorate zlo pazit kadar škropite z arsenjatom. Arsenjat je zlo hud strup, zatuo mucrate travo, ki raste ta pod vinjike prej pokosit, zak’ bi
Kako odaramn serttic« irassiaai
Po navad ušafa prase serbečico, če premalo jé ali pa, če živi u umazanim svinjaku. Za odpravit tole boljezen, ki takuo maltra praseta, zak’ se nimar praska, muorate najprej skarbjet, de bo prase mjelo nimar frišno zeleno jed an mljeko. Skarbjet je trjeba tud, de bo svinjak nimar čist, posebno, de se bo gnojnica odtekala, če boste za use tuole skarbjel boste videli, de bo vaše prase hitro ozdravilo cd te boljezni an bo začelo rast an mjelo več apetita.
jačeu se ujame, če nastavimo mjesca junja po deblih adné varste pasove. Tele je trjeba, de jih nastavimo tam kjer se skrivajo fčarvi kar’ (pridejo 'von iz sadja. Ta pas se napravi takuole:	no
pest slame, lesene volne al cunje an ondulano karto, ki jo namočite u naftolu parvežite okuol debla. U tele skrivališča se radi skrivajo čarvi, de bi se zabubili. Tele pasove muorate usakih 15 dni pregledat, jih zažgat an potlé nastavit druge. Ondulane karte, ki je namočena u naftolu nje trjeba zamenjat. Ce nje mate tiste ondulane karte, zavežite debla s slamo, čez katero parvežite tardo karto. Enako uničujemo ta čarv tud na češplah an slivah.
blo nagubamo, de jo poje živina an bi se lahko zastrupila. Tuole vaja tud’ za zelenjavo. Ce imata blizu vinjik vart an zatuo muorate zlo pazit, de na poškropite zelenjavo, zak’ tud adr.à kapljici tega strupa bi lahko škodila ljudem.
Arsenjat od calcia ali piomba ga kupite u agrarji, a kupite hitro, zak’ ga majo sadà zlo malo u prodaji. Mi smo se že interesiral par inšpektoratu za agrikulturo, de naj uzams potrjebne provedimente an pomaga, de se čimprej uniči ta črv, ki djela škodo vinjikam.
Za zbujšat raso naših krau
U zadnjih desetih Ijetih se je par nas zlo poslabšala rasa naših krau. TJ cajtah smo m j el dobre mlekarice an zatuo smo tud dost sjera an masla lahko prodal. Zakaj je takuo se dostikrat več ljudi uprašuje, če se spomnijo na ljeta, kar so krave dajale dvakrat tolk mljeka ku dona;» Neč čudnega nje tuo če pomislemo, de je u naši dažel premalo juncou. U dostih vaseh imajo samo adnega, po nekaterih krajah pa se služijo adnega junca dve al tri vasi. Od takega oplojevanja stvjeda ne moremo pričakovat, de bi se rasa zbujsala. Naspruotno usak dan slrbeje. Lahko računamo, de je z žvino lih takuo ku par ljudeh, če se ženijo med žlahto. Zatuo imamo par naših kravah več varst boliezni. Tud kužne boljezni se u takih primerih buj hitro širijo, zak nobedan nje višen, če je bla krava, ki so jo pejal juncu zdrava an takuo okuži junca an ta potlé še druge krave.
ČE KOKOŠ UBIJE AN PIJE JAJCA
Dostikrat kumrajo naše gospodinje, de kokoši jim jajca same pojedo al’ pa jim znesejo jajca s tanko lupino, če kokoš znese jajce, ki ima tanko lupino če rejč, de ji manka j apna. So pa tud drugi uzroki, de kokoš sama jajca poje. Dostikrat se tuole godi, kjer imajo previč majhna gnjezda al jih je pa premalo. Ce je več kokoši okuol adnega gnjezda, se pru lahko kakšno jajce ubije. Kokcš, ki nimar neki pika, ga poje an takuo spozna dobruote jajca. Takuo se kokoš navad jest jajca an potlé ne poje samo svojega, arrpa tud druga jajca, če jih ušafa u gnjezdu. Poskarbite torej, de boju mjele kokoši zadost gnjezd an mje-šajta med moko kostno moko an japna. TJ cajtah pomaga tud, de kokoš se za-pré u temni prastor. A če use tuole nič ne pomaga pa je narbuojš, de kokoš ubijete, zak’ djela več škode kakor koristi.
Če se krava ne pusti moust
če se krava ne pusti moust je dostikrat krivo tuole, de ne znamo z njo prau raunat. Dostikrat je krivo temu tud vime, če je inflamano an zatuo je trjeba pogledat, če je zdravo. Če pa nje krivo ne parvo ne drugo je narbujš, de kadar mouzete, zvežete kravi zadnje dve noge. Krava se bo počas parvadla an jo boste potlé mogli lahko mousti. To se gaja največkrat par mladih telicah, Kadar jih parve krate mouzemo.
Kaj je trjeba nardit? Kakor že u dostih krajih Italije, bi se muorali tud u naši dažel odpret centre za umetno oplojevanje (centri di fecondazione artificiale). Samo na telo vižo bi mogli par nas zbujšati raso od krau an ustavit kužne boljezni. Lansko Ijeto so odparli en tak center par sv. Kvirinu u Nadižki dolini. Ta pa nje zadost, ker tle lahko gonijo krave samo bližnje vasi, tisti pa, ki jim je pot predouga ne morejo, an pru tam u hribih imajo največ živine. Za reSit tuole bi se muoralo postavit take centre usaj enga u usaki karnun.
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina	8000
Napoleon	6325
Dolar	663
Francoski frank (100 fr.)	161
Švicarski frank	153
Sterlina karta	1675
Dinar (100 din)	121
Belgijski frank	12,40
Avstrijski šiling	22
Zlato po gramu	316
Srebro po gramu	18
Boj pruoti arctia caia, ki djela škodo vinjikam
GOSPODARSTVO
  ——   gtev_ 41
Kup na debelo
ŽIVINA
na kg
Krave za meso		L.	240	do	265
Junci		»	295	»	310
Jenice		»	295	»	315
Teleta		»	440	»	455
Krave za rejo	usaka	»	160000	»	200000
Jarčki		»	285	»	315
Kozliči		>;	340	»	370
Kozé		»	135	»	165
Ouce		»	170	»	190
Praseta za rejo	usako	»	7300	»	9500
SENUO
na kuintal
Senuo od senožeti	L.	1200 do	1400
Senuo od djetelje	»	1600 »	1800
ŽITARICE			
		na kuintal	
Ušenica	L.	6300 do	6900
Sjerak	»	5300 »	5400
Pšenična moka	»	8300 »	8900
Sjerkova moka	»	6700 »	6750
Otrobi	»	4250 »	4350
PERUTNINA -	ZAJCI	- JAJCA	
		na kg	
Kokoši	L.	600 do	650
Race	»	550 »	600
Purani (dindje)	»	550 »	600
Piščanci (usako)	»	90 »	100
Zajci	»	280 »	300
Jajca (usako)	»	20 »	21
SER AN MASLO			
		na k	er
Mlekarniško maslo	L.	980 do	1000
Domače maslo	»	850 »	900
Sfer do 2 mjesca starosti »		480 »	550
Ser čez 2 mjesca starosti »		650 »	800
SADJE AN	ZELENJAVA		
		na kg	
Jabuka	L.	60 do	70
Hruške	»	60 »	70
Solata	»	40 »	50
Spinaža	»	15 »	30
SEMENA ZA SENOŽETI			
		na kg	
Furlanska djetelja	L.	250 do	260
Beneška djetelja	»	190 »	200
čerfoj	»	270 »	280
Lojeto	»	110 »	130
Trava »altissima«	»	280 »	300
GRADBENI LES AN		DARVA	
ZA	ŽGAT		
		na kub.	m.
Eukc-vi hlodi	L.	14300 do	15500
Grjehovi hlodi	»	25000 »	30000
čerješnjovi hlodi	»	16000 »	17500
Kostanj o vi hlodi	»	13000 »	14500
Jasenovi hlodi	»	17000 »	18500
Bukove darvà na kuin. »		830 »	910
Bukovo oglje	»	3000 »	3600
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Pravca T ersbe	dotine:O razbojnikih in zakopanem zakladu
Strati <---------------------------    —--------—-------------- >,MATAJUR«
V neki vasi Terske doline je bilo nekoč pet roparjev, ki so radi pomagali
parske pohode. Nekega dne pa so imeli smolo. Orožniki so jih ujeli in vseh pet
ubogim ljudem. Hodili so ropat v gradove in potem delili naropano blago med
ubili. Ljudje niso imeli sedaj nikogar več, ki bi jim pomagal, vedeli pa so, da
najrevnejše ljudi, zlato, bisere in drago-	upali držati doma toliko bogastva, so vse
tenesti pa so obdržali zase. Ker si niso	te dragocenosti zakopali v varne jame
so njihovi dobrotniki-roparji skrili vse	so pričeli iskati ta zaklad. Zaman so
nagrabljene dragocenosti v gore in zate	prekopavali, o zakladu ni bilo ne duha
visoko v hribih. Ko so bili gotovi, da je vse na varnem, so pričeli zopet svoje ro-
ne sluha. Ni jim preostalo drugega, kot da so se zopet vrnili domov.