CELOVEC TOREK 26. JUN!J 1990 Letnik XLV. Štev.43 (2558) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b. b. Šolski zakon v parlamentu Po soglasnem sktepu še naprej sporne novele k manjšinskošolskemu zakonu za Koroško bo ta jutri na dnevnem redu seje avstrijskega pariamenta. Kot smo že poročati, noveia poieg izboljšav vsebuje tudi nove nevarnosti, posebno glede nadaljnjega oženja dvojezičnega elementarnega pouka. Manj-šinskošolski ustavni zakon za vso Avstrijo ne bo na dnevnem redu seje parlamenta. DS slovenskih soaalistov v SPO )c „nače!no" sprejeta Deželni predsednik SPO dr. Peter Ambrozy je včeraj po seji deželnega vodstva novinarjem sporočil, da se je vodstvo SPO z osnutkom za ustanovitev strankine delovne skupine „narodna skupnost" sicer ukvarjalo, jo načelno tudi pozdravlja, da pa dokončnega sklepa ni sprejelo. Ambrozy je dejal, da bodo o organizacijski obliki te delovne skupnosti še razpravljali, da pa tudi še ni jasno, ali bo dobila enak status kot npr. mladinski organi- zaciji JG in SJ, sploh pa da tudi še ni izključeno, da bo morda prišlo do neke vseavstrijske variante, saj se menda tudi zvezno vodstvo socialistične stranke ukvarja z idejo o ustanovitvi take delovne skupnosti. Na Koroškem vidi Ambrozy le možnost, da bi strankarski kongres šele spomladi 1991 sklepal o ustanovitvi delovne skupnosti slovenskih socialistov, dotlej pa da bi deželno vodstvo v sodelovanju s Tomažem Ogrisom pripravilo ustrezen predlog. Ka/furn/ spored dobro obiskanega tovariškega srečanja so ob/ikova/i MePZ Zar/a ((zgoraj), MoPZ Po/te/ (-/arfman, Društvo godba na piha/a Šmide/ in recitator Franci Sado/šek. Razprava o spravi možna !e ob upoštevanju zgodovinske resnice Zveza koroških partizanov je tudi letos priredila tovariško srečanje pri Peršmano-vem muzeju, torej na kraju, kjer so nacisti še tik pred koncem vojne pobili vso družino - od starcev do dojenčkov. Prav na tem srečanju je bil seveda tudi govor o nastali oziroma okrepljeni razpravi o spravi ter o nekaterih izjavah predsednika nove vlade Slovenije. Glavni govornik dr. Janko Malte je dejal, da je treba k temu vprašanju pristopiti s spoštljivim odnosom do vseh tistih, ki so z vsakim pro-tihitlerjanskim letakom in vsako partizansko puško ustvarjali otoke svobode in s tem najkrajšo pot do nje, prav tako pa tudi s poštenim odnosom do zgodovinskih dejstev. Janko Malte je tudi podkrepil, da je treba v tej razpravi seveda razlikovati med razumljivo, čeprav ne opravičljivo, reakcijo ljudi in med načrtno državno in sistemsko raznarodovalno in genocidno politiko: „Zato sprava ne more in ne sme biti samo enostransko dejanje, pač pa obojestransko ob upoštevanju zgodovinske resnice. „Torej bi bil za nas izziv, da podrobno popišemo usodo koroških Slovencev, saj nam Koroška in Avstrija ne moreta očitati temnih lis. Obratno: Peršmanovi, Hojnikovi in drugi še vedno čakajo na rehabilitacijo!" (Glej ponatis govora na 2. strani). Poleg dr. Malleja je Peterleta kritiziral tudi predsednik Zveze koroških partizanov Janez-Wutte-Luc: „Oprošča-nja sedanjega predsednika vlade Slovenije ne razumemo, saj se opravičuje prav tistim, ki so hoteli likvidirati Slovenijo in uničiti slovenski narod. Če bi se oprostil zasebno, bi ga še razumeli, kot predsednika Slovenije pa ga ne." Izjave Peterleta in spravaštvo pa so kritizirali tudi zastopniki borčevskih organizacij iz Avstrije, ki so opozorili tudi na krepitev desnega ekstremizma v Avstriji. Marjan Majcen novi generaini konzu! SFRJ v Ceiovcu! Odločitev o novem generalnem konzulu Jugoslavije v Celovcu je sprejeta. V intervjuju za Slovenski vestnik je zunanji minister Slovenije dr. Dimitrij Rupel napovedal, da bo to mesto zasedel sedanji direktor slovenskega velepodjetja „Me-talka" Marjan Majcen. Novi generalni konzul je gospodarstvenik s specializacijo na področju zunanje trgovine. Strankarsko pripada krščanskim demokratom. Vse hrvaške organizacije proti ustavnemu šoiskemu zakonu V posebni resoluciji vse organizacije gradiščanskih Hrvatov odklanjajo manjšinskošolski ustavni zakon, ki ga hoče vsiliti koroški deželni glavar dr. Jdrg Haider (in tudi poslanec Zelene alternative Karel Smolle...) tudi gradiščanskim Hrvatom, ki imajo, kot koroškimi Slovenci, zajamčene pravice na šolskem področju v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, ki ima veljavo ustavnega zakona. Organizacije v omenjeni resoluciji tudi izrecno odklanjajo zadržanje državnega poslance Karla Smol-leja. Kot je znano, velika večina koroških Slovencev novi ustavni šolski zakon odklanja. Oman v Kostanjevici Po razstavah v Piranu in Tržiču koroški akademski slikar Valentin Oman razstavlja v Kostanjevici na Krki na Dolenjskem. Razstavo njegovih del je pretekli petek odprl slovenski minister za informacije Stanc Stanič. O Omanpvi razstavi v Lamutovi galeriji in v kostanjeviški poslovilni veži bomo obširneje poročali prihodnjič. Kritika je zalegla: nov „koroški det" Šolski učbenik za stvarni pouk v četrtih razredih na koroških ljudskih šolah ho od naslednjega šolskega leta dalje imel predelane strani o prikazu koroške zgodovine. Kot je znano, je vrsta učiteljev, zgodovinarjev ter različne organizacije, predvsem Zveza slovenskih organizacij ter tudi skupina Longo mai, ki je naslovila na ministrstvo za pouk protestno pismo z zahtevo po takojšnji spremembi koroškega dela učbenika, ostro kritiziralo prikaz koroške zgodovnine, saj so bili pod naslovom „Notzeiten in Karnten" (Časi stiske na Koroškem) navedeni le potres leta 1348, kuga, vdor Turkov, francoska zasedba Koroške od 1809 do 1813 ter da je bil Beljak med drugo svetovno vojno 40-krat bombardiran. O izseljevanju koroških Slovencev, preganjanju ljudi zaradi njihove politične usmeritve ali njihovega porekla, ter antifašističnem odporu učenci niso bili seznanjeni. Kritika je končno zalegla, saj je Avstrijska zvezna založba zdaj skupini Longo mai pismeno sporočila, da so sporne strani predelali in jih na novo tako tekstovno kot tudi slikovno oblikovali in pri tem tudi upoštevali slovenski del koroške zgodovine kot na primer izseljevanje Slovencev med nacionalsocialistično strahovlado ter druge za koroške Slovence pomembne dogodke. V pismu Avstrijske zvezne založbe dobesedno piše, da za založbo „ni bil problem prepričati avtorje, da obe tozadevne strani v doslej-šnji obliki niso sprejemljive." GLOSA Fr/znar;/ Hv.sfr//yA/ go-sp o Ja r .s A: / w ag a z J; „frer:J", F/ izdaja na Danama, /e 06 pripravi .svo/e rčporfaže „Mogočnezi Vrbe" (D/e Mac/rf/gerr von VeiJen") v go.sa/ni Grobiacber na A^o^an/ab na J Vrbo oJbrii siibo o&aa ^eJan/ega svo-6oJ/i/'a^/:ega poJžapana Herberta Grbbiacber;a, na baferi /e bi/, po rnncn/n avior/a č/anba F/or//aaa ^ab/af^cbana, „pri poznep ieni boioriranja „opry;a oJ/Z/rovan/ raz/očno viJen b/jaba.sfi briz". /Cof pi.se v obsirnerrf č/anba, v baferem 6'ab/af-seban o.svef/ppe ozaJ/e fari.sfičnega razvoda Vrbe in v/jgo nebaierib ..fari.sbč-nib cesarjev", v Grob/a-cberyyvo gosii/no na Aosfa-njab večbrai zabaja faJi podžapanov Jeze/ni g/a var Vdrg //aiJer. /Ve Ja bi frJi/i, Ja je //ai-Jer s/ibo s b/jaba.s Jni bri-zen! viJe/ in ne zabieva/ njeno oJ.sVrnndev, je po reporiaži v „irenJa" jasno, Ja je /affArc/orrar //aiJer-jeve svoboJnjašbe sfranbe sebe in svojega „seja" spravi/ v Jobaj /leagoJcn po/o-zaj. Fc iz b as n ja b z „za-Jevo Mii//er" v Da/rof^FZ Jo/ini, v baieri je prej nebaj meseci „igra/ g/avno v/ogo" faraAa/.š/i/Z šej svo-boJnja^be sfranbe, bi je pofem oJsfopi/, smo raJo-veJni, baj se bo seJaj zgo-Ji/o v vrsfab svoboJnjasbe sfranbe in faJi na občinsbi ravni, saj gre pri fem za osebo, bi je na eni izmeJ najviJnejšib bomana/nib pozici/ v fem svefovno znanem farisfičnem bra/a. Ve faJi v Vrbi oJsfop neizbežen? - oJgovor je jasen, Da/ -ohs Slovenska vlada napoveduje zaprtje JE Krško Stovenski minister /a energetiko dr. Miha Tomšič je potrdi!, da bo vtada v dveh !etih izdetata podroben program za zapiranje jedrske etektrarne Krško, ki naj hi do !eta tW5 tudi zares prenehata obratovati. Hkrati z JK Krško hočejo zapreti tudi rudnik urana na Zirovskem vrhu. Na pogovoru z novinarji minister Tomšič ni izktju-či), da bi zapiranje jedrske etektrarne !ahko stato med S in !<) mitijard dotarjev (!), izkazato se pa je tudi, da v zvezi s tem še ni bito uradnih stikov s Hrvaško, ki zaenkrat zaprtje odtočno zavrača. „Persmanovi, Hojnikovi m drugi še vedno čakajo na rehabilitacijo!" Govor etana tO ZSO dr. Janka Malleja na tovariškem srečanju pri Peršmanu ] ovariško srečanje v spo-) min brutalno pobitim Per-šmanovim žrtvam se mi zdi v tem trenutku toliko bolj pomembno, ker odnosi do narodne preteklosti, zlasti do narodnoosvobodilnega boja, postajajo dvomljivi, vprašljivi. Nekakšno dvorezno obnašanje do narodnoosvobodilnega boja je bilo za slovensko narodno skupnost na Koroškem pravzaprav že vedno značilno, saj smo za vsakim tovarišem, za vsakim partizanom slutili komunistično infiltracijo in z absolutiziranjem nekih dozdevnih političnih resnic nismo dopuščali diferenciranega političnega in kulturnega mišljenja. Toda s tem smo omogočali, da se je partizanstva in osvobodilnega boja prijel madež politične ideologije. Kaj je potemtakem lažje kot odklanjati partizanstvo! Deli in celo organizacije koroških Slovencev skušajo zatiskati oči pred vsemi izkušnjami iz narodnoosvobodilnega boja. Ali znamo priznati, da se mnogo naših sorojakov sprašuje po smislu prepevanja partizanskih pesmi, ali znamo pogledati resnici v oči, kotim, odpravljanje temnih senc predvojne, medvojne in povojne slovenske preteklosti postaja v celotnem slovenskem kulturnem prostoru predmet razprav na račun negativnega tretiranja narodnoosvobodilnega boja? V za-skrbljivi meri pa te sence lebdijo nad odnosi Republike Slovenije s sosedi, med drugim tudi nami Slovenci v zamejstvu. Dvomim v mostove nove pravičnosti, če naj bi vseslovenska narodna sprava odpirala okno v Srednjo Evropo in v civilizirane družbene odnose z očiščevanjem in kesanjem, z novo kulturno vizijo v smislu: Slovenci, poiščimo vse, ki smo jim kdajkoli prizadejali kakršnokoli krivico, in se jim opravičimo! To malodušje in travma slovenskih manjvrednostnih kompleksov pričata o tem, da se še nismo znebili gmotnega in duhovnega varuštva fraka in talarja, da se ne znamo spopasti sami s seboj, z vsem, kar nosimo v sebi hlapčevskega. Cankarje genialno spregledal ta naš slovenski značaj, ki še dandanes ali pa na žalost spet učinkuje kot oblikovalec zavesti Slovencev: „če /e k/e b// de/avec suženj, /e b// v naš/b s/o ven-sk/h kra/7b dvakrat suženj/ Drugod so mu /zrab/ja// roke /n g/avo, pr/ nas pa so mu po vrb /ega vze//ponos, odre-k/< mu dušo /n odreza/; jez/k." če o sencah v preteklosti govorimo v zvezi z demokratično pluralizacijo Republike Slovenije, moramo ugotoviti, da nas je na Koroškem razprava o tem spremljala vso povojno obdobje. Večkrat se je razvnela o odvedencih, o domobranskih beguncih v Vetrinju, Spitalu itd. Cilj teh polemik, ki so polnile strani kor. Slovencem nenaklonjenih časopisov, pa vse doslej ni bil raziskanje zgodovine, ugotavljanje dejstev, preseganje spon preteklosti, pač pa predvsem poskus političnega zlorabljanja zelo parcialnega in izkrivljenega prikazovanja dogodkov. Če so partizani po osvoboditvi že ..pospravili" z tim. odve-denci, dokazljivo znanimi nacističnimi veljaki, čemur nikakor ne moremo prikimavati, se mar mora zaradi tega kot krivec obremenjevati ves slovenski narod? Ni to iracionalno, če se posamezni individualni primeri maščevanja prekvalificirajo v krivdo naroda? Politični cilji take strategije so jasni: obujati mračne prikazni preteklosti, da bi z njimi pogojevati sedanjost. Haiderjev nacionalizem modernejšega tipa skuša izkoriščati prav te psihološke vzvode, da bi v koroškem nacionalističnem vzdušju še pridobival na popularnosti. Žal pa so nekatere demokratične sile na Koroškem, predvsem pa v Sloveniji tako oslabele, da se ne znajo temu zlorabljanju učinkovito upirati; očitno nad načelnostjo že povsod prevladuje logika pridobivanja volilnih glasov. Z mešanimi občutki smo priče dejstvu, da se nova slovenska vlada skuša kar najprija-zneje pokloniti deželi Koroški in državi Avstriji. Vetrinjska maša je slovenske sanje o vstopu v Evropo vezala na leto 1945, in takrat, mislim, da Slovencem ni šlo tako prekleto dobro, da bi se lahko želeli zgodovinske vrnitve v prihodnost. Zato si želim, da bi o našem zgodovinskem spominu prevladovalo trezno razmišljanje in sposobnost, da bi prepoznali našo preteklost taknšo kot je. To v sedanjih razmerah, obremenjenih s travmo zelo enostransko prikazane sprave, pomeni, da moramo biti sposobni jasnega razločevanja med bojem za svobodo in kolabo-racionizmom. Takšno pravilo se je, hvala bogu, uveljavilo v zahodnih demokracijah in upam, da se bo Slovenija tudi v tem oziru znala odpirati zapadnemu svetu. V celoti se pridružujem mnenju novega predsednika slov. parlamenta, ko pravi: „Mora/nopravno /e b//o domobranstvo od vsega začetka d/skva//f/c/rano. Pr/sta// so namreč na to, da postanejo de/ nemškega vojaškega stroja... Objekt/vno so se postav/// v s/užbo Nemcem /n posta// de/ sredstevza dosego nj/bovega vojaškega c//ja. Po kakršn/dko// kr/ter//7d naj to sode/ovanje presojamo, vedno so se bojevat/ prot/ zavezn/kom, ne samo prot/ Sovjetom, še ce/o ne samo prot/ part/zanom. Part/-zane so ob tem času zave- dr. Janko Ma//e zn/k/ že pr/zna// kot vojaško s//o na svoj/ stran/. S tem so dokončno /n neprek//cno za-pečat/// svojo usodo. Kar je s/ed//o, je b//o samo še /og/čna pos/ed/ca nj/bovega objekt/vnega podp/ranja Nemcev. De//t/ so mora// usodo premaganca, /n s/cer v š/ršem okv/ru ce/otnega nemškega po/oma". Odnos koroških Slovencev, predvsem starejše generacije, ki je ta boj vodila, in srednje generacije, ki je zrasla v protifašističnem duhu prvih povojnih let, je deloma zelo čustven, deloma zelo ambivalenten. Čustven, ker smo koroški Slovenci brez vsakršnega kolabora-cionizma in bremenilnih ideoloških primesi vodili osvobodilni boj za goli narodni obstoj. Ambivalenten, ker smo dopuščali avstrijski in koroški uradni politiki, da je popačila podobo o vlogi na-rodnoosvbodilnega boja. To je pomenilo, da osvobodilna kulturna tradicija iz slovenske zgodovine za nas ne predstavlja več neizpodbitnega moralnega imperativa, ki nas bi vznemirjal in dramil k spoprijemanju z današnjo družbeno stvarnostjo. To je sedaj naša dilema, da v nas samih ne spoznamo več vrednot kulture kot ustvarjalne in vedno v bodočnost zazrte volje po svobodi in enakopravnosti. Vsak oborožen upor pa ima vsekakor nekatere marginalne temne lise, ki pa v ničemer ne zmanjšujejo veličine in pomena osvobodilnega boja. Na Koroškem večjih in pomembnejših temnih lis ni bilo predvsem zato, ker je širok narodni konsenz za preživetje onemogočal nastajanje vsakršnega kolaboracioni-zma. Res pa je, da smo preteklost obravnavali nekoliko preveč nekritično, plakativ-no, površno, brez poguma za poglobljeno diskusijo, včasih smo ta naš odnos do NOB tudi nekoliko preveč poenostavljali z omejevanjem na zunanje manifestativne oblike, na proslave, na okrivanje /spomenikov. To obredno ravnanje je mlade odtujilo od teh idealov. V večini primerov pa tudi nismo znali ločevati samo preteklosti od tega, kar je nastalo na njeni osnovi. To pomeni, da so bili naši odnosi do matične dežele prav iz tega vidika nekritični in celo škodljivi za rast obojestranske kvalitete v medsebojnem sodelovanju. Najbrž smo si s takim obnašanjem sami gradili ideološke zidove. Zdi pa se mi, daje bilo to tudi posledica dejstva, da smo bili koroški Slovenci desetletja pod kontinuiranim nemško-nacionalnim pritiskom, ki se v letih med 1920 in 1945 pojavlja) v različnih agresivnih oblikah. Kako torej do sprave, do odpravljanja temnih senc preteklosti? Brez dvoma z zelo spoštljivim odnosom do vseh tistih, ki so z vsakim pro-tihitlerjevskim letakom in vsako partizansko puško ustvarjali otoke svobode in s tem najkrajšo pot do nje. Prav tako pa s poštenim odnosom do zgodovinskih dejstev: NOB je bila osvobodilna akcija celotnega slovenskega naroda (ne pa KP). Zato teza o NOB kot državljanski vojni ne more vzdržati pravične zgodovinske ocene, ker opravičevanje kolaboracionizma na novo odpira rane in ustvarja nove razkole. Enako vrednotenje protifašizma in kolaboracionizma pomeni v Evropi potvarjanje zgodovinsko sprejete ocene druge svetovne vojne. Če skušamo razvijati spoštljiv odnos do zgodovinskih dejstev in resnice, pri tem ne želimo iztrgati posameznih dogodkov in epizod iz dejanskega konteksta, v katerem so se dogajali. Primera nasilno odvedenih Korošcev po maju I. 1945 ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo nacistične tiranije in njene vloge v nacističnem raznarodovalnem aparatu. Nasilje, če gledamo z današnjega zornega kota, ni opravičljivo, prav posebej še tedaj ne, ko so žrtve nasilja tudi nedolžni ljudje. Razlikovati pa je treba med razumno, čeprav ne opravičljivo reakcijo ljudi in med načrtno državno in sistemsko raznarodovalno in genocidno politiko. Zato sprava ne more in ne sme biti samo enostransko dejanje, pač pa obojestransko ob upoštevanju zgodovinske resnice. Menim, da je razprava o spravi za nas primeren izziv, da bomo pisali in dopolnjevali listo izseljenih slovenskih družin, pregnanih slovenskih duhovnikov, pobitih partizanov, pomorjenih Peršmano-vih, Hojnikovih in drugih koroških Slovencev, ki so na Koroškem želeli preživeti kot Slovenci. Zgodovina lahko dokaže, da nam Avstrija in Koroška takih temnih lis ne more očitati, pač pa obratno. Peršmanovi, Hojnikovi idr. še vedno čakajo na rehabilitacijo. PIŠE IVAN P. LUKAN 7/uh/u, vzoru/ organ/zufor snovnega prveu^/vu 7990 v uogomg/u, v zuJu/čui ča^a Hvc//uv//u ruj/ aa poJroč/u gruJu/e h/Zr/h ze/gzu/7/r//! prog. Po/u/iA:/ ja lovora/ v/uAr/ me<7 V/Jmout /a uv.s/n/.s'Ao-/fuh/uu^Ao mc/o pr/ PrO/za bo Jo zg /ela 7997 voz/// po pov.seai aov/prog/ ^ A/iro^l/o uuJ 760 A//owe/ov aa aro; aa ueAuter/b oJ^e-/z/b pa boJo Jo^eg// cg/o A/lro.sl aa<7 200 A//om