Posamezne MevRkes N avadne Din —’75, ob nedeljah Din 1'—. »TABOR* nihaj« vamk cUn, rtrria nedelje in prašnikov, ob 18. ori s datumom naakdnjeo« dne ter atnoe mesečno po posti O 10*-», a« ioo* semstvo D 18’—, do«U?ljm na dom DUS m iaknanios D 10 -. insemti po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, JurcMova utioa Hcv.i, P^lifaah’aIiiIiriF.6^hV,:Cena; današnje štev. 1’50 Din. TABOR Posansezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1"—* UREDNIŠTVO m nahaja » Mart-boru, Jurčičeva aU it- 4, L nad* atropje. Telefon tnterurb. UL 276-(JPRAVA s« nahaja v Jurčičevi ulici it. A pritličje desno. Telo* (oa it 24. — SHS postnočekovni ra5«» štev- 11 »78Z. Na naročila brca denarja so ne »»ra. — Rokopisi ae no vraeaj^ Naslov Tlt- 'Žatiinica. liceja ^julDljana Vesti iz Beograda BEOGRAD, 19. sept. Po poročilih iz Ženeve je imel Radič včeraj prvi ofici-jelm govor v komisiji, ki rešuje vprašanje armenskih beguncev. Ker je bil Radičev govor politično pobarvan, ga je Predsednik komisije pozval k- redu in Ra opozoril, da gre pri tem vprašanju le *a tehnično, stran problema, dočim ga obravnava Radič s politične strani. — Radičev protest je predsednik zavrnil. n BEOGRAD, 19. septembra. Pravniški kongres je danes nadaljeval po začrtanem programu. Delo je razdeljeno na 4 odseke. Prvi pod predsedstvom min. prof. Markovima je razpravljal o vprn- 5 l1 v kazenskosodnenr pravo- sodstvu. Večina govornikov se je izre-zoper poroto. 2. odsek jo razpravljal o vprašanju neomejene dopustitve prič v civilnih procesih. Odsek se je izrekel proti neomejenosti. V 8. odseku so obTpvnnli vprašanje nasledstva v zadružnem pravu. 4. sekcija pod predsedstvom ljublj. vsenč. prof. dr. Lapajna je razpravljala o dednem pravu. Obe zadnji sekciji sta se izrekli za enakopravnost ženske' z moškim' v dednem pravu. Jutri bo plenarna seja, na kateri bodo pretresli in sprejeli kongresne resolucije. . rt• * BEOGRAD, 19. sept. V političnih In finančnih krogih razpravljajo o 2 milijonskem dolarskem posojilni. Zatrjujejo, da namerava potovati min. Stojadinovič takoj po zaključku ženevske konference 2 Radičem v Ameriko, da pripravita teren za tozadevna pogajanja. Radičeva naloga bo, voditi propagando med naši-*ni izseljenci in vodilnimi ameriškimi poslanci, Posojilo, kii ga najamemo za izpeljavo prometnih načrtov, je v dunajskih borznih krogih izzvalo veliko zanimanje. Istt krogi povdarjajo, da bo Radič Pri sklepanju posojila fungiral kot pooblaščenec. • Pred triumfalnimi slavnostmi v črni gori. Beograd, 19. sept. Po vesteh s Cetinja L?, Prispeli tjekaj zastopniki vlade, številni poslanci in odlični politiki. Vse -i 36 v za-staveh. Hišo so dobesedno v, kcu j cvetlicami. Za jutri pričakuje- 3 i?«r z ° i ra^3a in kraljice. Njun vh0d v bivše glavno' mesto Črne gore bo zelo ?K/vwwn’. Cetin* s® nahaja že čez 35.000 tujcev Jz vtaeh delov države. Slavnosti se pričnejo v pondeljek in bodo trajale do 23. t. m. Maribor, nedelja 20. septembra 1925. Angleško delavstvo se pomika na levico? Na ‘kongresu Trade Uniona v Sear-je bila Maodonaldova reformi-nIca Poražena. Kongres jo g 3 iml joni 82.ooo glagov pToti 79.000 glaso-reso'luci3°- ki °bm.v. 3 - ki je — kakor znano — ,Ja-ss d ” ^ri|po®ioglo k lanskemu Maodonal-Ta komisija trdi, da je ^srno popoln - falzifikat, V kolikor je RO n n Ao reči. Maodon.aklovci so i je Pl^C prstni Dagibalik mU€11™’ * Vse to so značilni pojavi, ki kažejo, da je komunističen vpliv med angleškim delavstvom močnejši nego si ■mislimo. — Popolna radikalizacija angleškega pro-letarijata, ki je izvrstno organiziran, bi utegnila imeti nedogledne posledice. Medtem ko na kontingentu komunizem nazaduje, očividno v Veliki Britaniji napreduje. Če bo šlo v tej smeri naprej, bo tudi kontinentalni, komunizem, dobil zopet več novih napadalnih sil. —ob. Člčerin v Varšavi. Varšava, 17. sept. (ČEPS). Vest, da bo prispel sovjetski komisar za zunanje zadeve ČiČerin dne 20. sept. v Varšavo, je izzvala veliko zanimanja v vsej polski politični javnosti in številne komentarje v tisku. Kakor se je informiral Vaš dopisnik pri tukajšnjih merodajnih krogih, ni Čičerinov obisk namenjen izključno Varšavi, temveč, je zgolj prehodna postaja njegove poti po srednjeevropskih in zapadnoevropskih državah. Javno mnenje na Poljskem si je docela v sve-sti, da ruski minister zunanjih zadevne prihaja v Varšavo,,da bi osebno rešil vsa za sedaj še sporna vprašanja v polj-sko-sovjetskih odnosih, vendar pa že od dvodnevnega bivanja sovjetskega diplomata v Varšavi pričakuje nov in pomemben korak k ureditvi spornih problemov med Poljsko in SSSR. Dnevna kronika. Ko smo po nesrečnem plebiscitu zapustili Koroško, smo sveto obljubili svojim bratom onstran Karavank, da ne smatramo koroško vprašanje končiiO. veljavno rešeno, ampak da hočemd z vsemi silami delovati za edino naravno rešitev, ki je končna združitev vseh Slovencev z Jugoslavijo. Ob petletnici plebiscita kliče Jugoslovanska Matica vsem Slovonccm to obljubo v spomin in jih po življa, da pokažejo dejansko koroškim bratom, da niso pozabili na nje in 7. dostojnimi prireditvami manifestirajo za osvoboditev slovenske Koroške. »Jugoslov. Matica« v Ljubljani. • -J — Smrt prvoboritelja štajerskih Slo-vencev dr. Josipa Serneca je izzvala v vsej slovenski javnosti globok vtis. — Celjiska »Nova Doba« piše med: drugim »Neomajen hrast je pal, r-edek šin slovenskega naroda je umrl. Dr. Josip Ser-noc je bil sin ono dobe, ki je rodila velike može. Neomajen v svoji volji'in velik v inteligenci se jo dvigal nad povprečnost... Globoko obžalujemo Slovenci nenadomestljivo izgubo dr. Josipa Serneca, našega častitljivega starosto. Izgubili smo prijatelja, nekoč vodnika in velikega borca za naša prava. On je bil vzor. ki je sijal kakor solnce med nami in ki nag je ogreval in prekinjal z žarom' svoje volje in ljubezni do naroda.« Pričakovati je, da bo jutrišnji pogreb v Colju mogočen izraz narodne hvaležnosti do svojega nekdanjega voditelja, ospbito pa hvaležnosti lepega Celja, ki ga je pokojnik tolikanj ljubil in 6to ril za njegov slovenski značaj toliko nepozabnih dejanj. — Žarko Arnšek f. V Cel j,n je odšel prostovoljno v večnost 221etni študent Žarko Arnšek. ki je šo pred tednom nastopil v oeiljrkem Narodnem domu z recitacijami svojih pesmi. Blag mu spomin! — Garancijska konferenca so bo po po vesteh lista »Journal de Geneve« sestala dne 5. oktobra v Luzernu. Navzoči bodo tudi zastopniki Poljske in Čeho-siovnške. — Radič govori o — Armencih. Kakor poroča »Obzor« iz Ženeve dne 18. t. m., je imel Radič govoriti včeraj v 5. komisiji o — Armencih. i— Notranjepolitični položaj stoji v znamenju pričakovan ju ministrskega predsednika Pnšiča. Kakorkoli se radi-čevski listi trudijo, vzbuditi v javnosti vtis, da je sporazum1 med radikali in rn-dičevci na vsej črti perfekten, ne morejo vendar zatajiti dejstva, da obstoje v uradniškem vprašanju važne diference, stvar jo bolj preprosta kot se zdi na vi- dez: radikali vendar no morejo kar tako na slepo premeščati in kaznovati urad-ništva, ki ga je po večini nastavil na sedanjih službenih mestih minister Maksimovič- To uradništvo je veljalo še pred nekaj meseci kot državi in kralju udano ter ni v po gnilo svojega tilnika niti v času najhujše republik an sk o - d e f e-trstične demagogije na Hrvatskeun. Danes Radič pač priznava, da je bil ne umen in da ima neumnost svoje meje malo čudno Pn jo, da bi morali to neumnost plačevati bašoni uradniki, ki ni »o bili neumni, t. j. ki so mislili že ta koj spočetka tako kot. misli po Gletnem »ludovanju« g. Radič- Saj je ros, da. so se V strankarski tekmi dogajale razno krivice in da vsaka premestitev ni bila tako v državnem interesu kakor se je zdelo komu v danem trenutku. Ali ne pozabimo, da se jo to godilo na vročih tleli in da je vladalo na Hrvatskemsko zi 6 let po iijedinjcnju čisto posebno du šcvno-moralno ozračje. Samo v takem ozračju se je mogla zgoditi tol i obsežna izpreobrnitev politikov kakor jo kažejo radičevci. Zato je čisto razumljivo, da so radikali mnenja, da sedaj, ko so postal tudi radičevski pristaši monarhisti in unilaribti, ni treba proganjatr starih pristašev monarhije in vidovdanske u stave. Badičevccm pa gre za st ran k niške račune —odtod konflikt. Spot bo po ravnal g. Pašič, ko se bo vrnil spočit in agilen iz inozemstva; da pa radikatski le ader ne bo preveč naklonjen radičevski tezi. se nam zdi toliko kot sigurno. Zato bo Račičev povratek ali prisilil radi čevce k nndaljneani popuščanju ali pa bo ustvaril v sedanji koaliciji resno krizo. Ker smo imeli doslej že 13 kriz v Jugoslaviji, nas tudi 14. ne bo preveč presenetila. —ob •— Zakon o tisku. V »Zbirki zakonov«, ki jo Izdaja ljubljanska »Tiskovna zadruga«, je izšel v lični izdaji »Zakon o tisku«. Brošurloo toplo priporočamo vsem1 interesentom. — Zveza kulturnih društev v Mariboru hoče biti nepolitična, zgolj kulturna organizacija vseh narodnih društev mariborski oblasti. Pozivamo vsa kultur na društva, da prijavijo svoj pristop k ZKD v Mariboru in odgovore na vprašanja, ki jim jih jo doposlala ZKD. — Obenem, vabimo visa društva, da se udeleže ustanovnega občnega zbora diie 4. oktobra t. 1. cib 10. uri dopoldne v Narodnem donvu v Mariboru, s— Pripravljalni odbor. (I ,,/EN KRESNE NOCl Oglejte si krasne reklamne fotograiije v naših Izložriih omarah! O Kr 4JSKI KINO, —1 Ustanovni občni zbor Zveze knl-tnrnih društev za mariborsko oblast se vrši 4. oktobra v gornjih prostorih Na-rodne,ga doma. Želeti je, da pokaže že ustanovni zbor, da se zaveda kulturno naloge, ki jo naj vrši v bodočo ZKD. Zato je nujno potrebno, da se ga udeleže delegati vseli k Zvezi pristopajočih društev, da se upoznamo, da si razložimo potrebe ter skupno iščemo in najdemo tmdl odpomoči. Ustanovnega občnega zbora pa se bodo udeležile sigurno tudi vso naše korporacije, zavedajoč sc, da se ^polaga temelj kulturnemu razmnhu naše mlado, in doslej nekoliko zanemarjene oblasti. Občnega zbora pa sc bodo udeležili tudi vsi naši javni in k u tur ni delavci, kajti gotovo je, da no morejo stati ob strani, ko se odpira pot novemu kulturnemu in- javnemu delovanju. Ob priliki občnega zbora pa bodo poskrbela mariborska društva, da se proslavi ustanovitev tudi primerno častno in lepo, Ros bi rabila Zveza kulturnih društev velikih sredstev, da bi mogla vršiti svojo nalogo; ali načelno odkunja izžemanje našili 'srednjih slojev; zato bo priredila mesto kake hrupne veselico s Pomočjo Dramatičnega društva, s pomočjo mariborskih organizacij, pevskih in glasbenih društev ter članov mariborskega gledališča umetniški vočer, ki bo dostojen ustanovnega dne ZKD. — Uredba o olajšanju denarnega prometa z inozemstvom- Finančno ministr-1 Leto: VI. — Številka: 213. stvo je ob' dclfii spremembi tozadevnih določil Pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami dovolilo; 1. da »mo vsak imetnik čekovnega, računa pri PO* štni hranilnici oz. njenih podružnicah preko teh institucij naročati izplačila za inozemstvo v protivrednosti do največ 1.000 (tisoč) Din mesečno za svoje o-sebne potrebe brez specialne odobritve generalnega inšpektorata; 2. da smejo inozemcl iz svojih čekovnih računov pri navedenih institucijah brez specialn« odobritve generalnega inšpektorata svor hodno razpolagati in dvigati vsakih 15 dni zneske do 5.000 (pettisoč) Din, ako ti zneski ležijo najmanj dva meseca na ček. računu; 3. da smejo inozetnci z imovino na svojih čekovnih računih brez specialno odobritve generalnega inšpektorata razpolagati v naši državi tudi na ta način, da vrše izplačila ali polaganju zneskov, ki leže najmanj mesec dni na čekovnem računu pri pooblaščenih bankah pod pogojem, da ti dinarski zneski po prenosu na račun pooblaščenega zavoda ne predstavljajo svobodnih terjatev in da ne morejo služiti za zavarovanje valute. — Dostava železniških vozov za prevoz drv za kurjavo. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani objavlja; Gospod prometni minister je odredil, da se smejo tudi v času izvozne sezone dostavljati železniški vozovi za prevoz drv za kurjavo, v kolikor to dopušča splošna vozovna situacija. — Italijanizacija Istre. Tržaško poštno ravnateljstvo je izdalo odlok, da se smejo v naslovih uporabljati izključno italijanska krajevna imena, ker se bodo sicer pošiljatve zavrnile. Tudi dvojezični naslovi niso dovoljeni. Pa. kljub temu slovanski kraji ne -bodo italijanski. ItaHja-ni dobe samo mreno na oči, toda gorje slepcu, ki hodi nevarna pota! — Župnik Iri davčne zadeve. V vasi' Spišic-Bukovica so 2: t. m', orožniki aretirali tamkajšnjega župnika Bubanovič-a in ga odgnali na so-dnijo v Virovitico, da se zagovarja radi kaljenja javnega miru. Župnik je namreč nagovarjal ljudstvo, naj ne plačuje davkov oziroma, da bodo davki' znižani in da so na dobičku oni, ki ga niso plačali prejšnji vladi; — Okrajno sodišče je župnika oprostilo, kakor hitro pa se je vrnil domov, so- ga orožniki zopet vrnili sodišču, kjer jo bil ponovno oproščen. — Stara in mlada IjubezciT. Iz Metko-viča poročajo: Ljubezensko razmerje med 401etno vdovo Vučet.ičevo in finan-carjom Ivanom Ptičarjem je trajalo že precej časa. Pucat si je nazadnje zaželel mladosti in je pričel snubiti mlado dekle. Vdova je njegovo nezvestobo strpno prenašala prav do dneva, ko bi se imel Pirnar poročiti. Na zadnjem sestanku, 'ko je Ivan, sit njene ljubezni, zaspal, ga ie ljubosumna vdova zaklala in ga skrila v gozdič. Da bi odvrnila sunn od sebe.se. ja. nekoliko ranila, vendar pa je kasneje zločin priznala. — Pomenljiva ruska . iznajdba. Po vesteh iz Moskve je iznašel tehnik Va-siljev novo potapljalo za preiskovanje miotrskega dna. Doslej se je moral spustiti na morsko dno potapljalec, ki je tičal v posebnem aparatu. Vasiljeva iznajdba bo prinesla popoln' preokret- — Dosihnml se človek ni upal globlje kot 300 m. Nov pot ppl j alni stroj bo lahko delal v globini čez 1000 m. in sicer brez človeka. Priprava ima mehanične roke, ki jih ravna poseben aparat. Priprava je tako občutljiva, da bo mehanična roka razločila les od kovine in kamna, železo od baka-a in podobno. (CEPS). -t Nenavaden uspeh Masarykove knjige. Praški listi beležijo zanimivo vest, da se je priglasilo za knjigo pre-zidenta Mflsarvka »Svetovna revolnci-jn«. še preden je izšla iz tiskarne, okoli 60.000 naročnikov. Takega uspeha ni imela doslej še nobena češka knjiga. — Zavarujte se proti ne/.godam pri vožnji na železnicah. Opozarjamo potujoče občinstvo, da si lahko nabavi pri »Potniku« in v vseh knjigarnah na kolodvorih zavarovalne police zavarovalnice Rosija-Fon.sier pod zelo ugodnimi pogoji in Po nizkdi cenah. VVled številnih nezgod ra železnicah priporočamo vsakemu no.tniku to zavarovanje.. 3006 ^irai-lSora,’ /OKNO ZA ftLAfČE, RAGLANE, SUKNJE V VSEH MODNIH BARVAH 178 JESENSKE NOVOSTI original angBeikem suknu . v veliki Izbiri se kupi najceneje pri FRANC MUSTEK, maribob, glavni trg 16 i —Lovci pozor! Vse «g. lovce opozarjamo na insorat o zavarovanju lovcev v tadnji in predzadnji številki »Lovca«. Dni gg. lovci, ki se hočejo zavarovati, naj se prijavijo. Zadnji čas do L decembra 1928. “00® — Hiša mora imeti štiri vogale; tri podpira taika žena, ki je varčna gosipo-dinja, četrti je pa milo »GAZELA«, ker si brez tega ni mogoče misliti blagostanja v družini. 1685 Kaj sledi iz incidenta na Kor. kolodvoru? Incident, ki so ga izvali neikateripre-goreči pristaši »Svobode« z našimi na-ni j on al isti dne 6. t. m. na koroškem1 kolodvoru in o katerem je na kratko poročal »Tabor« minuilo sredo, ne sme iti mirno in neopaženo mimo naše javnosti. Zato je umestno, da izluščimo iz njega čisto, stvarno in nepristransko vsaj glavne momente. Stojimo na stališču, da se brahijal-na sila ne uporablja pri nobenem idejnem boju, najmanj pa pri taikozvanih kulturnih, oziroma sportniih društvih. V našem mestu in bližnji okolici so cesto precej napete in ostre politično - strankarske in narodnostne razmere, katere imajo svoj upliv in najdejo odmev tudi v kulturnih in športnih društvih. Kljub temu moramo biti v splošnem zadovoljni, ker vsaj do sedaj ni prišlo kljub tem razmeram in tekmovanju posameznih organizacij do kakih večjih incidentov, čeprav so bile pogosto prilike za to. — Pristaši vseh raznih idejnih organiza ci j so se izogibali diati povoda za to. Tudi naša krajevna žnrnalistika vsaj zadnja leta ni netila tega ognju, ampak je preje upi iv a! a blažilno v tem oziru. Za to smo bili tem' bolj presenečeni po »Vollksstimme«, fci je izrabila neznaten spopad, katerega so izzvali po zatrdilu prav verodostojnih očividcev njeni idejni pristaši, na tak nenavaden, da iio rečemo uprav demagošlki način. Tako jo včasih poročal slavnoznami avstrijski generalni štab o velikih bitkah; tu pa ni bilo niti kapljice krvi. Tudi delavstvo se da pridobiti in obdržati z dostoj-nejšimi metodami, i To je eno. , Drugo pa je treba p o ve dh ti merodajnim faktorjem na ves glas: Po sedmem letu v svobodni nacijonalni državi se naša narodnost ne sme izzivati tudi Mariboru in njegovi okolici ne od prav ■ nikogar. Preveč dolgo smo trpeli zato narodnost irf državo pod tujim jarmom, da bi pustili seda j na lastnih tleh in v lastni državi žaliti naše narodno čuv. stvo. Kdor tega ne upošteva, naj sl pri piše posledice sam1. Zdi se zlasti zadnje čase, da se je urinilo v strokovno delavsko tekmudlno društvo »Svoboda« precej elementov ne zato, ker je telovadno in delavsko-so-ciialistično, ampak zato, ker mislijo, da je naperjeno proti našimi raznim kulturnim društvom in bc v okrilju tega dtušltva lahko nemoteno vrši nemška propaganda. Fakt je, da So v tem društvu prav mnogo nemškutari brez potrebe, dasi je članstvo po zelo pretežni večini slovenske narodnosti in dasi je v življenjskem interesu delavstva samega da SC čimpreje privadi državnemu jeziku. Naš jezik pomeni tudi za našega ročnega delavca, prav tako kakor za rokodelca, trgovca in obrtnika — kruh v naši državi. To dejstvo 6e vedno bolj uveljavlja že danes, še bolj se bo pa uveljavilo v bližnji bodočnosti. Zato tudi ni prav in se dogaja naravnost greh nad našo mladino že iz tega razloga, da sc ž njo pri poseku telovadbe in pri letos upeljanih nedeljskih izletih toliko nemškutari, kar se bo pozneje maščevalo nad njo samo. Ako je človek opazoval to mladino na izletih, je mislil,_ da je zašel vsaj nekam na gornje Štajersko, če že ne v rajh. —• Samo štetje v slovenskem jeziku pri telovadbi še ne zadostuje, če se drugače čeblja in goji nekaiko sistematično tudi nemško petje, dasi je deoa zmožna dovolj slovenskega jezika, s,aj pohaja slovenske šole. Naravnost kvarno pa upliva na mladino politično strankarsko obiležje, ki vlada v društvu. Vsaj mladini naj bi se prizaneslo s to nadlogo, ki itak pride še prehitro sama od sebe za vsakega ^posameznika, ko stopi v življenje. To je naravnost zastrupljevanje mladih duš. — Naj si gospodje v tem ožim preberejo najnovejši odlok nemškega naučnega ministra, Če nočejo verjeti našim besedam, Za duh, ki vlada v solokomladin-•skem oddelku »Svobode« je značilna njihova. koračnica, katero pojo po napevu »"Regiment po cesiti gre«. Naj jo navedemo tudi tu, ker je res zanimiva; »Svoboda« po cesti gre, pa moj fantič zraven je, na ort rdeč prapor ima, dala mu ga je »Svoboda«. Obenem- služi pa ta pesmica no navodilu spremljajočega članstva, kot izzivalna pesem proti ljudem, za katere vedo, da. niso njihovi politični pristaši in še celo naravnost proti lastnemu uči-teljlstfcvu. kaT se je tudi že primerilo. — Gospodje — to ni vzgoja. Sploh bi se morala tudi naša oblast malo bolj zanimati, kdo vzgaja to mladino in v kakem pravu. —z. Porotno sodSile. Usodne posledice pravdarstva. K včeraj objavljeni vsebini obtožnice zoper posestnika Emeršiča poročamo naknadno: Porotna razprava je trajala' do večera. Pri razpravi je Emeršič trdil da se ne more spomniti ničesar več. Ko so gakon-frontirali Z orožnikom Kosom, se je vendar spomnil na ta ali oni dogodek v kritični noči. Emeršičeva žena si je prib-avila_ spričevala od štirih občin, v katerih je bil Cafuta označen kot prepirljivec, zapravljivec in pijanec, Emeršič pa. kot preden delaven in pošten možak. Od 10 prič so pričale samo 3 priče na korist Cafute, druge pa na korist Emeršiča. Sodni dvor je stavil prvo vprašanje na zavratni u-m-or, drugo na uboj in tre t je ji ven tual n o vprašanje dali je bil Emeršič takrat, ko je Cafuto ustrelil duševno zmeden. Zagovornik je predlagal, da naj 'bi se Emeršič preiskal po zdravnikih glede duševnega etanja, predlog pa je bil odklonjen, Porotniki ®o zanikali prvo vpra šanje z 10 glasovi, drugo so potrdili z 9 glasovi,, tretje pa so soglasno zanikali, nakar je bil Emeršič obsojen na tri leta težke poostrene ječe in povrnitev sodmj-skih stroškov. Ponesrečen poskus požiga, Jurij Polanec je bil do a-retacije dne 5. avg. t- 1- siko z i dve in pol leti uslužben pri posestniku Valentinu Smrečnilku v Sp. Gorčah kot mlinarski pomočnik. Kot plačo je imel hrano in stanovanje v naravi in 75 Din mesečno v gotovini. Ves čas je opravljal delo v" popolno zadovoljstvo svojega gospodarja. V zadnjem času pa so ee začeli ljudje mlinarju pritoževati, da dobe nazaj premalo moke in otrobov. "Radi tega je gospodar pomočnika opomnil, naj dela- pošteno. Polanec je hotel službo takoj zapustiti dočim je gospodar zahteval, da mora odslužiti še 14 dni. Jurij je mlel dalje, dasi je bil nezadovoljen; tudi še iz razloga, ker je pri posojilu', ki ga je dal svojemu gospodarju, izgubil nad 3000 Din in sicer Po lastni neprevidnosti. Kravo, katero je dobil v povračilo je imel predolgo doma in diferenca med posojilom in vsoto, prejeto za kravo, nastala radi padca živinskih cen.. Iz jeze je Polanec hotel dno 4. avg. zvečer podtakniti ogenj v skednju svojega gospodarja Smrečnika. Vato, polito s petrolejem je dal v frankovo škat-Ijico in prižgal. Nato se je hitro umaknil v mlin. Toda vžigalna naprava je odpovedala, in (Juri j je zaman pogledava! skozi okno mlina, kedaj se bo pordečilo nebo. Naslednjega dne so Sufrečnikovi takoj sumili, da je hotel nekdo zanetiti ogenj v skednju in so naprosili soseda Krompačrtika, naj opazuje iz skrivališča. kaj se bo godilo okrog hiše ko sc bodo vsi domači namenoma umaknili k delu na polje. • ,. Kmalu po odhodu Smrečnikovih se je Jurij podal na. skedenj in ugotovil, da je vata ugasnita sama. od sebe. Mina Krompačnik ga je natančno opazoval j n vse povedal Smirečniku, ki je zadevo prijavil orožnikom. . . Da je uspela namera Jurija P°ianw bi bil Smirečnik utrpel najmanj Din škode, ker se nahaja stanovanja hiša v taki bližini skednja, da bi je ne bilo mogoče zavarovati pred ognjem. Obtoženec priznava svoje dejanje. Pri današnji razprava je Polanec P*1" znal, da je zažgal in hotel • gospodari škodovati, dejal pa je, da se je po deja uju skesal in da bi bil ogenj takoj pogasil, če bi se vnelo. ^ . , Porotniki so stavljeno vprašanje nagovorili z 30 glasovi d a, nakar je ul Polanec obsojen na 1 leto ječe in ve* mesec eno temnico. ._ ,,/EN KR E/NE NOŽI“ po motivih nesmrtnega Shakespeare se igr3 T GRAJSKEM ICIlVtJ; Mariborske vesti« lirik«, 19. septsmbr* !**•* ,,/EN KRE/NE NOČI" je velefllm, ki poveličuje inozemsko filmsko umetnost. S KI K I IV GRAJ O. m Pomlad in ješen. Na vrtu goes čarja Vlahoviča na Aleksandrovi ces je videti kostanj, ki je na pol v cveti) > na pol pa orumenel. Čudna igra narave •mi Drugi večer Higijenskega tečaj®-Snoči se je vršilo drugo predavanje P® programu Higijenskega tečaja. Velika kazinska dvorana je bila napolnjena, znak izrednega zanimanja, ki se kaže z» medicinska predavanja. Predaval .1® zdravnik g. dr. Fr. M a r i n i č o anatomiji človeškega telesa. Predavatelj srt odlikuje po poljudnem1, vendar pa ek-zaktnem in temeljitem podajanju snovi. V snočnjem predavanju je Obravnavat osnovne pojimo iz splošne anatomije človeškega telesa in razložil podrobneje u-stroj vnanjih (gibalnih) organov \kost-« mišic in živcev). Predavanje so "fPrfn^ ljale številne sikioptične slike. Živah® aplavz po predavanju je pričal o hvale7''* nosti številnega občinstva. Kakor mo, se je priglasilo za reden obisk te©®* ja več kot 150 slušateljev in slušatclJ^J Zanimivo je, da imajo večino ženske. Tako je tudi prav, kajti ženska je kou steber doma ln družine v prvi vrsti P®* klicana, da postane tudi čuvarica higijenskega življenja, — Prihodnje predaš vanje bo v pondeljek ob pol 20. uri vi kazini. G. dr. Marinič bo nadaljeval snočnje predavanje in sicer bo predaval o anatomiji in fiziologiji (delovanju): notranjih organov. Tudi to predavani®' bodo spremljale skioptične slike. 1—ob, m Kdor se še hoče prijaviti za rede« obisk Higijenskega tečaja, ima. zadnj® priliko v po n del.jek pred tretjim predavanjem. Priglasila pa sprejema oblastni zdravstveni referent g. dr. Ju reč k oj tudi v pondeljek dopoldne v županijski palači. _______ , trdite se strojepisja in stenografije! ŠOLA LBGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nedeljski podlistek: Ljubezen močnejša od smrti. Florentinska novela iz XV. Stoletja. D. S. MerežOeovski. (Prevel —ob). Tistega leta je zadela Florenco velika nesreča, ki so jo napovedali mnogi astrologi in' sicer na podlagi tega, da se je v znamenju Škorpijona Saturrt preveč približal Marsu. Nekateri trgovci, ki so dopotovali od Vzhoda, so prinesli z velikimi zvežnji dragocenih indijskih preprog azijsko kugo. Po ulicah je šla slavnostna cerkvena procesija s petjem žalostnih miserere in s čudežno podobo Matere božje Zaščitnioe, ki jo je nesla duhovščina pred nadškofom. Za-■ čeli so izdajati zakone, ki so zabranili metati nosuaigo v mestne obkope in^ zastrupljati vodo Arna z razkrajajočimi se odpadki usnjar n in klavnic; začele so ise delati naprave, da se ločijo bolni od zdravih. Pod kaznijo denarne globe, zapora, v nekaterih primerih celo pod kaznijo smlrti niso smeli ljudje ost a v it, r hišah onih. ki so umrli čez dan' do solnčnega zahoda, po noči uinurSh pa do solnčnega vzhoda, pa) najsi so sicer domači trdili, da njih bližnji ni umrl za kugo, nmrv*č za kako dirugo boleznijo. Po mestu bo se sprehajali posebni pazniki, ki so imeli pravico, potrkati ob kau terilkol i uri čez dlan ali po noči na hišna vrata; vprašati, ali je kdo bolan ali mirtev; telr izvršiti hišni ogled. Povsod se je pojavljal nakantraniran strašen mrtvaški voz, ki je vozil v dimu plamenic, ob spremstvu maskiranih, črno oblečenih ljudi, ki so nosili dolge prije-mialke, Ln ž njimi — da se ne bi okužili — prijemali iz daleč kužne mrliče, jih dvigali in metali na nosila. Slišati je bilo, da ti ljudje, ki so jih imenovali »črni hudiči, niso pobirali zgolj mrličev, marveč tudi umirajoče, da se jim ni bilo treba čez nekaj časa vrniti na isto mesto. Kuga, ki se je začela h koncu poletja, je trajala do pozne jeseni; pa tudi hladna zima, ki je nastopila tisto leto prav zgodaj, ni končala strahotne morije. Zato so premožnejši ljudje, ki jih niso ovirale važne zadeve, »bežali iz Florence in se zatekli v predmestne vile, 'kjer je bilo ozračje bolj čisto in zdravo. Stric Matteo. ki se je bal vseh možnosti in ni verjel, da bo dolgo trajala pokornost 'njegove nečakinje, je pospešil poroko s pretvezo, da^bi imela monna Uršula prej ko mogoče'oditi s hčerjo iz mosta in da mee.-er Francesco del’ Ago-lanti želi nastopiti takoj po svadb? dopust in kreniti z ženo in materjo v krasno predmestno vilo na podnožju Morite Alkana. Takšna je bila želja messera Mattea Ln tako je bilo tudi sklenjeno. Poročni dan so določili čez nekaj dni in preprosto, brez visakršuega razkošja, kot se je že spodobilo za žalostile dni, se je izvršil poročni obred. Ginevra je bila pod poročno tančico btoc&a ko platnic, a na obličju ji jc ležal strahoten miT. Vendar pa je stric upal, da bo dekle kaj kmalu po porokj t^iuija trma, in da si bg m«S- ser Francesco umel pridobiti ljubezeri svoje mlade žene. Njegovim nadejam pa ni bilo dano. da bi se uresničile: jedva je mladoporočena za,pustila cerkev in vstopila v hišo svojega moža. že ji je postalo slabo in se je zgrudila kakor mrtva. Spočetka so menili, da je Ginevra padla v globoko omedlevico; jeli so jo buditi, ali oči se ji niso odprle, dihanje je slabelo, obličje in vse telo je pokrila mrtvaška bledost in udje so postali hladni; ko »d čez nekaj ur poklicali zdravnika (ob tem času niso radi zvali zdravnikov, boječ se, da se no bi zaznalo, dfe je kuga v hiši) in položili zrcalo k nepremičnim' Ginevrinim ustnam in ni bilo »poznati na zrcalu niti najmanjše vlage, se je vseh polastila nepopisna žalost in sočutje; bili so preverjeni, da to ni dozdevna, marveč resnična smrt. Sosedje so pravili, da je Bog kaznoval rodbino Almieri zbog že-nitovanja ob toli nesrečnem' irf zabra-njenem' času in da je žena messera Fran-cesca takoj po vrnitvi iz cerkve 7ybolela za kugo in umrla. Take govorice so se tem lažje raznesle, ker so devojiki.ni sorodniki, boječ ee obiska »črnih hudičev«, do zadnjega trenutka prikrivali Ginevrino omedlevico Ln smrt. Ali že proti večeru so potrkali na vrata pazniki, ki jlmi sosedje niso zamolčali tega, •kar se je godilo v hiši Almierjev in so zahtevali, da jim izroče Ginevrino truplo ali pa ga takoj pokopljejo. Ko pa so jim sorodniki po dolgem prerekanju stis nili v roke obilno podkupnino, so dovolili. da pokojničino truplo no smo ostati v hiši messera Francosca niti trenutek dlje ko4 do večera prihodnjega dne. Sicer pa ni nihče izmed domačih dvomil o Ginevrini smrti,, izvzemši njen® staro pestunjo, ki pa je niso poslušali, mLsleč. da se ji je zmešala pamet in a® ji blodi. Starka jih je z žalostnim ihtenjem rotila, naj ne pokopjjejo Ginevre. češ, zdravniki ee motijo, če pravijo, o® je Ginevra mrtva; ona le spi, Ako P®* stunja položi roko na srce svoje goh^ bice, čuti, kako ji utriplje potihoma tišje od peruti nočnega metulja. Minil je dan. a ker mlada žena ni P° kazala življenjskih znamenj, so jo zagr* nili s tančico, položili v rakev in zanesli v stolno cerkev Santa Repa ra ta. Grobnica je bila suha in prostorna!« zgrajena iz gladke toskanske opeke: nahajala se je v vdolbini pri cerkvenih vratih, na onem izmed takoimenovaniM pokopaliških dvorcev (avello), v serict visokih cipres in med grobnicami odličnih florentinskih družin. Za ta preb. k» je bil po mnenju nekaterih mesi in n od preveč razkošen za mesarjevo hčer. ;® plačal Matteo Almiere težko švoto denarja, ki pa jo je vzel, kaj P a, od Gined-rine dote. Pogreb je bil slovesen. Ni° niso štedili z voščenkami in beračem razdelili za molitve za rajjrkino dtlf® dobršno mero ječmene moke in vsakeF? za pol solda, olivnega olja. Kljub 7.irt' in strahu pred kugo se je zbralo k P0* grebu veliko Hudi. nekateri, tudi znani, ki so slišali žalostno pripoved®' vanjo o nagli smrti mladoporočene. niiso moidi ubraniti solza in so ponav'.!®* li nežni Petraroov verz: Mort.e belin paren nel sno bel viso Smrt so je zdela l.epa na njenem nem obličju. GtW.ie sl«dt>J 2*1. eePTBimmB -rszac* »T A B O B« Biran 5> Iskovaileem! gledališča, kot tudi podeželskimi odrcun, mm katere je Petrovičeva igra kot ustvarjena. Za njeno uprizoritev je potrebno le šest igralcev. Igra se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ul. 54. x Cankarjev »Hlapec Jernej« v srbohrvaščini. »Narodna knjižnica« v Zagrebu je izdala srbohrvaški prevod znane Cankarjeve povesti »Hiapec Jernej in njegova pravica«. ../EN KRE/NE NOČI" Predvajanje tega kolosalnega velefilma se prične dne 21. septembra 1925 v ORa JSKEM KINU. Jugoslovenski idealist. Polkovnik, ki orje in seje kosovsko grudo. V Južni Srbiji živi kot kmet Milan Pribičevič, brat Svetozara in Valerijama Friibičerviča. Milan Pribičevič je bil do 1. 1904 avstrijski oficir. Ne samo po krvi, ampak tudi po duhu in temperamentu Svetozarjev brat, v nacionalnem prepričanju neuklonljiv in dogleden, je omenjenega lota zapustil avstrijsko vojsko in! prestopil v srbsko, vojsko. Bilo je to fcmialu po nastopu kralja Petra; nov, zdrav duh. ki je zavel v Srbi ji, ga je zvabil čez Dri.no in Savo. Postal je polkovnik in! je kot tak stopil po osvoboje-nju in ujedlnjenju svojega narodia v pokoj. V začasnem narodnem predstavništvu je bil tudi poslanec. Spominjam se, da sem ga videl na nekem kongresu v Beogradu. Imel je referat o agrarnih težnjah demokratske stranke. Že tedaj se mu je videlo, da mu to, kar je povedal, niso zgolj lepe besede, ki jih govornik pove za to, da napravi efekt. Ne, poznalo se mu je, da je njegov agrarizem’ kos njega samega, njegove osebnosti; da je to življenjski nazor Milana Pribičeviča. Nekega dne se je naveličal naše politike in njenih dolgoveznih in1 praznih Znižane cene. Ur. vseh ust, nakitje ▼ ilatu in srebra, norosti v bud llcah ! Omega are Din 450. Kupim zlomljeno zlato, srebro in ponošene are. prevzemam vsa popravila pod jamstvom. L. Stoječ, *r*r. Maribor, JerčiSeva ul. 8. 1969 Proda se radi selitve posestvo, veliko 7 orslov. po jelo sgodni ceni v Studencih pri Poljčanah. Naslov pave uprava. 1964 Kislo zeljo, vedno sveže, zna no najboljle kakovosti, ima zopet v za ogi M. Berdajs, Ma-libor, Trg svobode. 1989 Dobro Idoča branjerlja s stanovanjem takej za prodati. Vprašati v Melj.ki c 58. 1985 Mlad gospod ali dijak se sprej me na stanovanje s hrano, Jenkova ulica it. 5,1. sad. 1987 liče se stanevanle za učenca I realke s celo oskrbo, pri boljli družini. Genj. penudbe pod „Realec“ na upravo _T«. bora*. 1995 Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov ▼ upravi. 1993 Zamena stanovanj, lokale, mesečne sobe, dijaške preskrbe, lealitet novogradn e, prezidave, posreduje .Marstan*. RotovSki trg. Istotam se sprejemajo agilni sotrudniki, risani propagando brezstanovar.j cev. 1998 lovski pes, istrske pasme, rajni lova po hribih, po ugodni ceni na prodaj. Pojasnila se dobe na Pobrežju, Zrkovska ce*ta 58. 2002 Lastna stanovanja v novogradnjah, ugodni pogoji. Same za..re.s?e reflektante. Takoj prijaviti kreditni stavbeni zadrugi »Mejnstr*, Rotovški trg. kjer se rmdij« ugodne prilike tudi za male hranljivee. 2001 Za delpHranco „« T(i bivališč za silo. Bolj*; brezita-novanjei tudi debro plačajo. Ponudbe ,Marstaa“, Rotovški trg. 1997 Opremljena soba, prijazna, zračna in snažna, z 1. posteljo na lepem kraja, »e odda solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava. 2004 N®iai se je dežnik. Dobi se *a v Cankarjevi nHci 14/11., ,r»U 7. 1003 Strojna pletarna M. Vezjak, Vetrinjska ul. 17, izvršuje vsa v stroko spadajoča dela Iz do nešene volne, svile in bombaža. Delo: rute (robci) 50-40 Din vejte 25-4 5 Din. iopee 30-80 Din iumper 90-40 Din, nogaviee, nove, 10 Din, podpletenje 7 Din. 4011 Dokler traja zalega, proda jam: moške delavske čevlie a Din 165. moške in ženske Boks I čevlje a Din 205. ženske pol čevlie k Din 98. Kakor tudi raznoSpeeeriisko blage. Matilda Lumir, Gosposka 36 „ 1981 VeS, skora| novih harmonijev, različne velikosti in o-preme nudi ▼ prodajo J. Rrandl. Maribor, Strossmayerjeva ul. 5 1971 Izvrstna kuharlea in dobra neriea s« i*če za vstep z 1. o-,ktobrom. Pismene penudbe pod ,777* na upravo lista. 1976 Denarnice, lolske torbice, mape in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovčeke in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Prvevrsten vinograd, «kol> S orala, v dobri legi. z letošnjim branjem, se proda za 30 090 Din. Letošnje branje odgovarja približno polovici kupne cene. Radič, žaga Zg. Polskava. 1930 Hiflllenlfina brivnica se vsem slojem priporoča. Postrežba tiste, prvovrstna. Dijaki imajo ob sobotah in dan pred praznikom popust. Vjekoslav Gju rih, Jurčičeva 9. 1933 Tvrdka Anica Traun Maribor, Grajski trg 1 nudi rokavice nogavice čevlje moike klobuke 1848 kravate itd. po aajnižjih cenah /TAUBER pečar, Ob bregu 4 (pri mestnem kopališču) t9*8 sprejema naročila za nove peči in štedilnike in stare v popravilo po najaižji ceni. Leseno pohištvo Železno pohištva Tapefn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo* n Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje p« Izredno nizkih conah v ultgl pohištva bojev za bčsede, za osebe in korita, pa se je odpovedal politični: kari jeri, raznim družabnim udobmosti.ni in »zaradi«, ki jo mnogi zahtevajo radi svojega nacionalizma in patriotizma. Vrnil se je k zemlji kakor nekoč Tolstoj. Ne da. bi pisal knjige, kako je treba živeti, temveč da bi sam živel tako in dajal vzgled svoji najbližji okolici. — Nedavno ga je obiskal na njegovem posestvu v Veliki' Reki, tri kilometre od postaje Pri luž je i)a Kosovem polju urednik zagrebškega agrarnega glasila A. Hribar. Velika lteka ima okoli 70 hiš in je čisto čerkeška. Po k rimi,skl vojni je namreč Turčija naselila na srbskih tleh takratnega skopi jamskega vilajeta večje skaipi.ne kavkaških Čerkezov. Tako so tudi Veliko reko zgradili Čerkezi. Sedaj jih turška vlada znova vabi nazaj, da jih naseli nekje v Anatoiiji. od koder je izgnala Grke. In letos se bodo selili. — Do sedaj je bil Milan Pribičevič sam med Čerkezi, na starih, klasičnih srbskih tleh. Ima nekdanjo turško hišo, ki pa jo je primerno preuistrojil in ji dal ko-Hkormiogoče zapadno-evropsko naličje. Kupil je 10 ha zemlje, ki jo zdaj obdeluje. Dela od zore do mraka. Roke so mtu žutjeve od dela, ker sam1 orje in seje in' ima samo enega pomočnika; nekega kmeta-Hrvata iz zagrebške okolice. Gospodinjska opravila izvršuje njegova žena — generalova hči. Sama kuha in pere, sama čisti pod. Z A. Hribarjem sta se razgovarjala 0 problemu Južne Srbije. To bogato, toda azijatsko zanemarjeno ozemlje je treba naseliti z narodnim življem'. Treba je Južno Srbijo paeifirati. Pri kolonizaciji mora sodelovati državni kapital; zanjo bi. bilo treba najeti posojilo v inozemstvu, Dalje so potrebne dobre železniške zveze. Tako, kakor se kolonizacija izvaja danes, ne bomo prišli daleč-In vendar je to važen splošno-dTŽavni problem. Kdor gospodari na Metohiji in Kosovem', ta je gospodar Skopi ja in Soluna. Od Pribičevičevega posestva se lepo vidi bližnja in' daljna okolica. To so zgodovinska tla kosovske tragedije. Stoletja je pel o njih srbski guslar, stoletja je srbsika duša hrepenela na Kosovo. Danes so sveta, srbska tla še zanemarjena in prazna. Turki in Albanci gospodujejo na njih; razbojniška »romantika« počasi, a stalno izginja. Velika bodočnost čaka to pokrajino, če se bo naselilo kar največ pridnih, delavnih in zaues- 1 jih ljudi. Zlasti še, ako bo med njimi več takih idealistov kot je Milan' P ribiče' ič. ki je ostavil Beograd In njeg vo int.rigan1.sko mrežo in se naselil na sta« rih kosovskih tleh, da jih orje ifl seje in da je najbolj zanemarjenemu ljudstvu vsak čas pri roki, kadar mu je treba svetovalca. Če v tem ni nekaj čistega idealizma. potem' ga sigurno ni čisto nič prt onih. ki se sicer v javnosti radi proglašajo za »idealne rodoljube«. —ob. Maribor Gosposka nlilca št 20 (Pirchanova hila) Svoboden«gled! Ceniki brezplačno! Prva v Mariboru se je preselila iz Aleksandrove ceste štev. 25 v Mlinsko ulico št. 23, na dvorišče restavracije ,,Puntigam“ in se cenjenim odjemalcem priporoča za obilen obisk. . 1999 1936 Za najnovejše glavnike in zaponke vedno v zalogi v česalnem salona za dame ML Fettich - Frankheim Šolska ulica 3 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Cel Maribor govori da se pri Vicelnu najsoHdncjše in najbolje kupuje posodo, kuhinjsko kakor emajlirano, pločevinasto težko, znamke »Herkules" in lahke vrste čchoslovaškega proizvoda, nadalje vlito železno, emajlirano, pločevinasto, prvovrstno alumiir jevo posodo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamenito robo. kakor tudi vse druge kuhiri j. potrebščine A. Vitel, Maribor; Glavni trg 1, Podpisani, se ob likvidaciji svoje detailne trgovine v Mariboru, Gosposka ulica štev. 4 zahvaljuje vsem svojim obilnim odjemalcem, ki so ga v tem času posečali, ter njegovim tovarišem trgovcem za uljudno medsebojno pomoč, v Z odličnim spoštovanjem 2007 Anton Poiar. Brati Požar A narnan jata,'da sta odprl« intimi km v Mariboru, Gospojna ul. 9. •t *' i / ( f ■•'J .ir / m A 3009 Priporočata se cen j. trgovcem za praženje, kakor za prodajo vsakovrstne surove in pražene kave po najnižjih cenah. Naročila st točno izvršijo. Da bodo cenj. odjemalcem najbolje postreženi, jamči to, da je pražarna bila že odlikovana. — Za obilen obisk se priporočata x odi. spoštovanjem Brata Požar. P 7i KREDITNO uboštvo mestne hranilnice v MARIBORU Sprejema vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere j*mči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečao celo mesto z vso davčno močjo. 960 Podrobneje Informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Orožnova ul. 2, pritličje na levo. NAZNANILO. Podpisani naznanjam, da bo obdržal en-gro trgovino, kakor tudi da je odprl svojo filijalko v Smolnik-Lobnica pri Rušah, in prevzame ▼ kratkem trgovino g-M. Srnca v Rušah. Kedaj začne engro trgovina poslovati se naznani v listih. Skladišča se nahajajo v Gosposki ulici štev. 4, pisarna v Gospojni ulici štev. 3, H v prostorih pražarne „ Brata POŽar“, ■ kamor naj se interesenti obrnejo. Se priporoča z odličnim spoštovanjem 2008 Anton Poiar. V M.atit)Oru, aue m sep temu ra 13T3i Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo KARO - čevlje maniciranje, umivanje glave, priporoča česalni salon Dobaj, Gosposka ul. 36 Prvovrstna frizerka dospela! prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah, premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja In razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 355. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/1. Solidne cene. Lastne delavnice. OGLAS Na dan u sredu, 23. septembra tek. god. u 9 časova prodavače se na javnoj usmenoj licitaciji 30 komada prasadi ispod 6 meseci starosti, u Kasarni Inžinjerske Podoficirske Škole »Kralja Petra Velikog Oslobodioca. Iz kancelarije Štaba Inžinjerske Podoficirske Škole, 18. septembra 1925. god. u Mariboru. Na obroke! Manufakturo In konfekcijo, obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojainice proti ugodnemu odplačevanju na obroke dobite edlno-le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR - TATTENBACHOVA ULICA 2 1991 Prepričajte se! Bubl-apeciallteta in moderna lasnlčarska dela samo v mojem salonu Aleksandrova Cesta Stav. 22 — V. MALV. Vhod samo skozi vežo. ' 19% Edini mondeni plesni lokal Maribora OD 16. SEPTEMBRA KRATKO GOSTOVANJE mojstrske plesne dvojice S A N D N E R Nina Ferari - Mimi de Noemi Dobro v Mariboru na Aleksandrovi cesti 8/1. (Gostilna „Pri grozdu"). 1965 po nizki cepi dobite le pri tvdkl J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13, Trgovina z modnim, manufak« turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno. Na glasovirju mojstr. pianist PEPO winterhalter se vabijo na sestanek, ki se vrši v pondeljek dne 21. avg. 1925 ob 20. uri v mali sobi hotela .Pri Zamorcu” v Mariboru, v svrho ustanovitve delničarske družbe .Kovinska industrija Rado Nipič”. Dnevni red: 1. Predlogi ustanoviteljev. 2. Konstatacija odbora glavnih delničarjev. 3. Posvetovanje in eventuelnosti. Sklicatelja: Rado Nipič In Josef Klinar. Tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabljeni, dobri oče, oziroma dedek, gospod odvetnik v Celju nocoj ob polnoči po kratki težki bolezni v 82. letu starosti zaspal na veke. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 20. septembra 1925 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Celjske okolice. Celje, dne 18. septembra 1925. Gabrijela Murko, Melanija Koderman, Dr. Gvidon Sernec, Dr. Janko Sernec, Olga Sernec, Ljudmila Sernec, otroci. Marica Sernec roj. Podgorelec, Dr. Matija Murko, Dr. Karel Koderman, Olga Sernec roj. šorll, zeta. snahi.' Vladko — Gabrijela — Ivo — Stanko Murko, Zvonimir — Terezija — Gvidon — Vlasta Sernec, Breda Koderman, t V vnuki. 2000 ta Udsjatsjj/, jMNUtoccij »Tabor«. Glami la odgovorni iredaiki V e kotla v S p ifl 11e' — Tiska Marlborak* A 4.