fleu. 80. o Uobliuni, g petek, dne 9. aprila 1909. Velja po poŠti: >ia celo leto naprej K 26'-na pol leta i p na ietrt leta aa en mesec 13'— 6-50 2-20 V upravništvu: aa celo leto naprej K 22 40 u pol leta „ „ 11-7(1 aa (etrt leta „ „ 5'60 an mesec „ „ 190 jpolllj. na dom 20 h na mesec. ^ssamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Leto XXXVII. Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 mm) 1 za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 H za ve? ko trikrat. , 8 H V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemll nedelje In praznike, ob pol 6. ur« popoldne. Uredništvo Je V Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod Cez ----dvorltte nad tiskarno). — Rokopisi s« hks vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Itev. 74. Političen list za slouenski narod UpravniStvo J« ---Vs Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate 'ii reklam aclje. Upravnllkega telefona Itev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Caueomu;. Mlada svobodomiselna slovenska inteligenca si jc napravila čeden ovinkarski zistem, hoteč na tihem podminirati vso našo organizacijo. Poglejmo vrsto'značilnih pojavov. Radikalni dijaški naraščaj je toliko časa roval v liberalni dunajski »Sloveniji«, da je izpodnesel stolcc — starim liberalnim kolegom. Društvo jc prišlo tako kmalu v radikalne vajeti. Isto so poskusili nato v Gradcu pri liberalnem »Triglavu«, tu se ovinkarski napad ni posrečil in radikalni svobodomiselci so si postavili lasten » Tabor«. V Pragi se je pojavil isti manever: Začetkoma tiho delo, dokler se četa ni čutila dovolj močne in se pripravila na juriš. Tudi tu se je napad ponesrečil in radikalni naraščaj je pustil »Ilirijo« in se naselil v lepi radikalni »Adriji«. Tako so delali velenarodni pijonirji v dobi dijaških let pred nedavnim: neodkrito zahrbtno, lokavo v akademičnih društvih, sladko-medeno med srednješolci, dokler niso za-sejali strupa v srca prvošolcem. Posledice so očite . . . Prvotna nasprotja med radikalno in liberalno strtijo se se polagoma polegla in nastopil je naskok za naskokom na klerikalce. Pričeli so pri podpornih društvih, da zlepa ali zgrda odrinejo katoliške akademike od dobrodelne mize. Posebno v Gradcu so si mislili, da se jim posreči za-treti »zalego«; »Zaritov«. Vrstile so sc ši-kane za šikanami v dijaškem posvetovalnem odseku in so še na dnevnem redu. Tu ie delo težje in ne gre posebno srečno od rok. Posrečila sc jim jo okupacija Slovanskega podpornega društva«, v katerem sede odborniki koalirane svobodomiselne garde. »Zarjanom« sc dajejo fige, svojcem groše, najsi se doma lepo solucijo ali grejejo za pečjo. Vse to v imenu pravične razdelitve podpore in ureditve dijaško - socialnega vprašanja. Na svoje-časni članek v »Slovencu (1908) pred Božičem niti bevsknili niso ti poštenjakoviči! V Gradcu obstoja že dokaj let akademično ! podporno društvo sv. Cirila in Metoda, j Tu je svobodomiselna koalicija pod vod- j stvom radikalnih »Taboritov« v imenu i bratske sloge pri skupnem narodnem delu vrgla iz odbora zastopnike »Zarje« in izjavila, da hoče isto storiti s šolskimi sestrami pri družbi sv. Cirila m Metoda. Par mesecev pozneje so naskočili isti elementi pod vodstvom velenadebudnega voditelja dr. Gregorja Žerjava na bohinjsko-toistri-ški skupščini odbor Ciril in Metodove družbe. Naklep se jim je posrečil: dobili so v roke vodstvo in družbin denar. Radi lepšega uganjajo sedaj svojo narodno radikalno hinavščino in napadajo »brezdo-movinske« klerikalce, ki jim nočejo nositi svojih grošev. Cez pol leta so povzročili zahrbtni napad na »Sokola« (19(17 v febru-arjevi številki »Naroda«), čemu da trpi kot svobodomiselno društvo klerikalce v svoji sredi. Klerikalni »Zarjani« so iz-prevideli, da so nepotrebni in izstopili. Sledilo je hinavsko javkanjc. Preteklo nedeljo 28. marca so združeni svobodomiselni narodnjaki okrog »Triglava« in »Tabora« jurišali s pomočjo večine odbora »Domovine«, edino prospevajoče slovensko kršč. soc. društvo«, da bi ga spremenili v protikrščansko z narodno-radi-kalnim Iicemerskim programom, ko so uvideli, da jim ni mogoče oživeti tistega »Napreja«, ki so si ga na sličen način pridobili pred šestimi letj. Radikalne starešine tudi delujejo po istem receptu na političnem polju, gospodarskem in bodo kmalu tudi v naših izobraževalnih društvih. Naskok na »Domovino« v Gradcu priča, kako si mislijo osvojiti vse »klerikalne« postojanke. Krasen in grd je nov boj, a premišljen in po gotovem načrtu prav v /.mislu lanskega svobodomiselnega shoda, kjer so imeli glavno besedo radikalni gospodje. Polagoma se vriniti v vso našo organizacijo po ovinkarski hinavski metodi in potem »liop vse naše«. To jc osnovna misel tihega kulturnega boja mlade liberalne slovenske inteligence. Ali bomo spali in pustili. da se vgnezdi v naše organizacije?! Na stražo in puško ob stran na celi črti, ker si 'je sovražni,'k omislil novo taktiko: na tihem za vrat in »klerikalizem« bo strt. Upamo, da okusijo smo čuječi! pravočasno, da Shod »Kmečke zueze"« Komendi. K o 111 e n d a , 4. aprila. Ob obilni udeležbi se je vršil preteklo nedeljo shod »Kmečke zveze« v dvorani »Katol. slov. izobraževalnega društva«. Otvoril ga je predsednik »Kmečke zveze« za kamniški okraj Benkovič. SJiodu jc predsedoval Andrej Mejač, ki poziva svoje kmečke tovariše k tesnemu združenju po kmečkih zvezah; delavci dosežejo vse po svojih organizacijah, tesno združenje bo tudi kmečkemu stanu pripomoglo do boljše bodočnosti. Nato poroča deželni poslanec dekan Lavrenčič o delovanju S. L. S. v deželnem zboru. Omenja pred vsem nujni predlog o najetju desetmilijonskega posojila, ki se bo pomnoženo z državnim prispevkom porabilo izključno v kmečke koristi za izboljšanje cesta in potov, v napravo vodovodov, osuševanje (oziroma namakanje suhih) travnikov, izboljšanje planin itd. Poslanec volivce poduči, kako jim je delati prošnje, kjer imajo take potrebe. Važni za kmeta so nadaljni nujni predlogi S. L. S., ki so bili sprejeti v zadnjem zasedanju deželnega zbora: o izpre-membi lovske postave, cestnega zakona, občinskega reda, o ustanovitvi deželne banke, deželne zavarovalnice za živino. Nadalje povdarja poslanec ob glasnem odobravanju, da bo treba kmečkim potrebam primerno urediti deželnošolsko postavo. Popolnoma nepraktična ponavljav-na šola se mora zamenjati s kmečko nadaljevalno šolo, sploh se mora vsa ljudska šola tako urediti, da se bo v otrocih močno gojila ljubezen do domače grude, kar naj v prihodnje omeji strahovito napredujoče izseljevanje. S. L. S. bo skrbela, da se po posameznih okrajih uvedejo ob primernem času za mladeniče kmetijski tečaji, za dekleta pa gospodinjske šole. Potem omenja poslanec važnost in pomen podaljšanja kamniške železnice čez Polzelo pri Celju. Govori tudi o starostnem zavarovanju, ki se v tej obliki, kakor ga vlada predlaga, ne more sprejeti. Treba bo bistvenih izprememb v prilog kmečkemu stanu in seveda temeljitega premišljevanja, predno se sklene. Vso stvar kar v naprej zavreči pa ne kaže in ni pametno. Volivci so glasno pritrjevali govoru svojega poslanca. Benkovič nato razlaga velik pomen kmečkih zvez in obširni delokrog, ki ga imajo v povzdigo kmečkega stanu ter poziva navzoče kmetovalce, da pristopijo kot udje. — K sklepu stavi domači kaplan tri resolucije, ki sc soglasno in z odobravanjem sprejmejo: 1. Volivci iz Komende, Lahovč in Zaloga. zbrani na shodu »Kmečke zveze«, izrekajo popolno zaupanje svojima poslancema dekanu Lavrenčiču in dr. Kreku; zahvaljujejo se vsem poslancem S. L. S. in njih načelniku dr. Ivanu Susteršiču, ker so v zadnjem zasedanju deželnega zbora tako odločno zastopali kmečke koristi. 2. Izrekajo se za že davno projekto-vano podaljšanje kamniške železnice čez Polzelo proti Celju, ker je ista proga v gospodarskem in vojaškem oziru nujno potrebna. 3. Prosijo deželni odbor, da čimpreje ustanovi za kamniški okraj kmetijski tečaj v Mengšu in gospodinjsko šolo v Mekinjah (oziroma v Repnjah) pri čč. šolskih sestrah. Predsednik zaključi lepo uspeli shod, kojega sad jc bilo 50 novo pristopivših članov h »Kmečki zvezi«. AVSTRO - OGRSKA. Cesar opusti vladarske posle? »Ostdeutsche Rundschau« poroča, da se namerava prirediti cesarju veliko slavlje ob priliki, ko si nada naslov bosanski kralj. Neposredno na to pa odstopi cesar popolnoma ali pa deloma od vlade. O vladarjevem odstopu sc z vso gotovostjo govori v Rumuniji. Rumunski »Lloyd« tudi naglaša, da je zaslišal prestolonaslednik v avdijenci ministre in si pustil obširno poročati o resortnih zadevah, kar zna-či, da se je pričel intenzivno udeleževati vladarskih poslov. Proti češkim narodnim socialistom. Praško namestništvo jc razpustilo vsa mladinska društva češke narodne delavske stranke. Osrednji odbor mladeni-ške organizacije je imel sejo, dasi je policija straži Ia uredništvo »Češkega Slova« in strankino tajništvo. Dne 8. t. mes. so v osrednjem tajništvu zopet zaplenili več spisov. V Rakonici so zaplenili tudi sokol- LISTEK. lz dneviilko poznnnjskegti učitelja. Novela. Poljski spisal H. Sienkieuicz, poslovenil Fr. Virant. (Dalje.) Toda učitelji so mislili drugače v vsakem oziru, izpričevalo je prevarilo torej tudi to upanje. Zadnja javna graja se je tikala ravno vedenja dečkovega, o katerem je imela gospa Marija tudi drugačno mnenje. Po mnenju nemških profesorjev se je samo oni deček lepo obnašal, ki je s smehom poplačal njihovo smešenje poljskega umikanja«, jezika in tradicij. Vsled takih etičnih načel je bil Mihec izključen iz šole, ker ni bilo upanja, da bi on v prihodnje poslušal s pridom razlaganje in bi zastonj jemal mesto drugim. Prinesel je to obsodbo zvečer. V stanovanju ie bilo že čisto temno, ker je na dvorišču močno snežilo, torej nisem mogel videti dečku v obraz. Videl sem samo, da je stopil k oknu in molče gledal na snežene kosme, vrteče sc po zraku. Nisem ubožcu zavidal misli, ki so se mu morale kakor 'i kosmi poditi po glavi, nisem pa hotel govoriti z njim o izpričevali! iu obsodbi. Tako je preteklo četrt ure v neprijetnem molku, medtem sc je pa stemnilo popolnoma. Začel sem spravljati stvari v kovčeg, ko sem pa videl, da stoji Mihec še vedno pri oknu, sem rekel končno- »Kaj delaš tam, Mihec?« »Kaj ne,« je odvrnil z glasom, ki se je tresel in zastajal pri vsakem zlogu, »da sedi sedaj mama z Lolo v zeleni sobici pri peči in misli name?« »Ze mogoče. Cemu se ti pa tako glas trese, kaj si bolan?« »Nič mi ni, gospod, samo zelo mraz mi jc.« Slekel sem ga in položil takoj v postelj; ko sem ga slačil, sem gledal s pomilovanjem njegova suha kolena in roke tako tenke kakor trs. Moral sc je napiti čaja in potem sem ga pokril, s čimur sem ga mogel. »Ti je sedaj tooleje?« »O da, glava me malo boli.« Uboga glava, saj jc lahko zbolela. Zmučeni otrok je kmalu zaspal in dihal težko v spanju s svojimi ozkimi prsi. jaz sem pa njegove in moje zadnje reči spravil v zaboj; potem sem se takoj vlegel, ker sem sc tudi slabo počutil. Ugasnivši svečo, sem zaspal skoraj isti hip. Okoli treh ponoči me jc zbudila svetloba in enakomerno, dobro mi znano mrmranje. Odprl sem oči, in srce mi je začelo nemirno biti. Na mizi je gorela sve- tilka, za mizo je pa sedel pri kuiigi Mihec v sami srajci: lica so 11111 gorela, oči je imel zaprte, kakor da bi lažje napenjal pamet, glava malo nazaj nagnjena, z zaspanim glasom je pa ponavljal: »Conjunctivus: Amem1,, ,ames, amet, amemus, ametis . . .« »Mihec!« »Conjunctivus: Amem, ames . . .« Stresel sem ga za ramo: »Mihec!« Prebudil sc je in začel začuden mežikati z očmi in gledal name, kakot me ne bi poznal. »Kaj pa delaš? Kaj ti je, otrok?« »Gospod,« je odvrnil z nasmehom, »ponavljam vse od začetka: jutri moram dobiti odlično . . .« Vzel sem ga na roke in nesel v postelj; njegovo telo ine ie peklo kakor ogenj. K sreči je stanova! zdravnik v isti hiši, pripeljal sem ga torej takoj. Ni 11111 bilo treba dolgo premišljevati. Za hip je potipal žilo otrokovo, potem mu je položil roko na čelo: Mihcu so se vneli možgani. Oh! gotovo se mu veliko reči ni moglo namestiti v glavi. Bolezen jc postala kmalu opasna. Poslal sem brzojavko gospej Mariji, in drugi dan mi jc zvonček, ki je močneje zapel v predsobi, naznanil njen prihod. Ko sem ji odprl vrata, sem io zagledal pod črnim pajčolanom, bledo kakor platno; njeni prsti so sc z nenavadno silo oprli v mojo ramo, in zdelo se mi je, da gleda cela duša iz njenih oči, uprtih v mene, ko je vprašala kratko: »Živi ?« »Da. Zdravnik je rekel, da je bolje.« Odložila je pajčolan, na katerem sc jc nahajalo ivje od sape, in hitela v dečkovo sobo. Lagal sem. Mihec je res živel, toda ni 11111 bilo bolje. Ni noznal niti matere, ko je sedela pri njem in ga prijela za roko. Se-lc ko sem mu na glav:) položil svežega ledu, je začel mežikati s trepalnicami in pozorno ogledovati obraz, sklonjen nad njim. Njegov duh sc je vidno trudil, kajti mešalo se mu je in boriti se jc moral z mrzlico, ustne so sc mu tresle, nasmehnil se je enkrat, dvakrat, končno je pa zašepetal: »Mama ! . . .« Ona ga je prijela za obe roki in presedela tako pri njem nekaj ur, še vedno v popotni obleki. Se-lc. ko sem jo opomnil na to, jc dejala: »Saj res. Pozabila sem odložiti klobuk.« Ko ga je odložila, mi jc stisnilo srce čudno čustvo: med plavitni lasmi, krase-čimi mlado, lepo glavo, so sc svetile gosto srebrne nitke. Pred tremi dnevi jih morda tam šc ni bilo. (Dalje.) sko blagajno in blagajniško knjigo. Zaprli so tri narodnosocialne voditelje. Staročehi. Staročeški izvršilni odbor je sklenil, delati na to, da se po slovanskih krajih morajo nastavljati le taki uradniki in sodniki, ki so rojaki naroda, ki biva v dotič-nem mestu ali kraju. Cesar v Budimpešti. »Egyetertes« poroča, da pride 22. t. mes. cesar v Budimpešto, kjer zasliši v avdijenci politike, nakar zopet potrdi sedanjo vlado z naročilom, da ustvari začasni bančni provizorij tako, da lahko leta 1917 ustanove samostojno ogrsko bauko. Iz sedanje vlade izstopita zgolj ministra Daranyi in Giinther. Dne 8. t. m. se je vršil v Košutovem stanovanju ministrski svet, ki se je pečal s tekočimi posli in pa z rumunsko trgovinsko pogodbo. Veliki izgredi v zagrebškem zaporu. Dne 8. t. m. zvečer so obtoženci zaradi vsesrbske propagande uprizorili velike izgrede. Obtožencem so prepovedali govoriti s sorodniki, nadalje kaditi, vzeli so jim knjige, časopise in pisalne priprave in jim omejili izprehode. Vihar je nastal, ko so obtožence ločili in jih razdelili v zapore, v katerih so zaprti obsojeni hudodelci in celo na smrt obsojeni roparski morilci. V 48urni temni zapor obsojeni Bekič se je branil iti v temno, umazano celico, v kateri je bilo mnogo mrčesa. Spri se je s paznikom, ki je končno potegnil revolver in da nastavil Bekiču na čelo. Državni pravdnik je sam nadzoroval, kako se izpeljujejo ukazi nasproti obtožencem. Nemška požrtvovalnost. Tešinska hranilnica je sklenila, da ob svoji petdesetletnici dovoli 250.000 kron stavbnemu zakladu za nemško gledališče. Ker ima sklad že od prej 200.000 K, se začne v Tešinu že letos graditi nemško gledališče. Cehi dopuste diskuzijo v državnem zboru o jezikovnih predlogih. Olomuški češki radikalni »Pozor« izjavlja, da bi bila velika napaka, ako bi drž. zbor ne razpravljal o Bienerthovih jezikovnih predlogih. Naglaša pa. da se mora dobiti temelj, da bo omogočeno razpravljati o ureditvi jezikovnih razmer v celi državi. Debata bo pokazala, da se mora ustvariti jezikovna postava za celo državo. Hrvat o slovanskem gibanju v Moskvi. Hrvaški poslanec Radič je govoril v Moskvi o avstrijskih Slovanih. Izjavil je, da si v Rusiji popolnoma napačno predstavljajo poiitiško življenje Hrvatov, Cehov in Slovencev, ki v Avstro-Ogrski prav dobro žive in hitro napredujejo. Praga je postala popolnoma slovansko mesto. Na Dunaju živi velika češka manjšina, Trst, ki se prišteva še med italijanska mesta, postane kmalu slovansko mesto. Zato se upa, da se Avstro-Ogrska kmalu odtuji Berolinu. Katoličanstvo ni sovražno slovanskim ^stremljenjem. Občinstvo z Radičem ni bilo zadovoljno. Klicalo je: »Živela Bosna in Hercegovina! Proč z Avstro-Ogrsko! Živela Rusija!« Srb Jov-zimovič je rekel, da bo Rusija po ustavi gotovo doživela uspeh proti germanskemu elementu. Po federalizmu s slovanskimi narodi bo odbila pangermanski napad. General Vladimirov je označil slovansko gibanje kot reakcijo proti germanskemu navalu. Radič je govoril pametno. Srb Jozimovič in general Vladimirov sta pa pozabila povedati, da kakor Nemčijo, vladajo tudi Rusijo vsemogočni nemški veliki birokrati. Za Rusijo, v kateri gospodari Nemec, se avstrijsko slovanstvo že ne more ogrevati. Mažarske krize ni več? Nekateri zagrebški listi ponovno prinašajo vest iz najbolj informiranih krogov v Budimpešti, da mažarske ministrske krize ni več. Bančno vprašanje se odgodi do 1. 1917. in do tlej ohrani status quo. Mogoče je sicer, da se z volivno reformo, ki pride v zbornici v kratkem na dnevni red. pokaže potreba aelne spremembe v ministrstvu, vendar pa ostane v bistvu ista vlada — s Košutom vred. Mažarski vladni krogi nujno žele doseči s Hrvaško zopet normalno razmerje in se bodo v najkrajšem času storili temu primerni koraki. Avstrijski redovi za nemške politike. Berolin, 9. aprila. V dobropouče-nih krogih se govori, da namerava cesar Franc Jožef podeliti nemškim državnikom, ki imajo zaslug za mirno rešitev balkanske krize, visoke redove in da je to naznanil cesarju Viljemu. Med odlikovan-ci bi bili kancelar knez Biilovv, državni tajnik za zunanje zadeve pl. Schon, poslanik v Bukareštu Kiderlen-Wachter, ambasadorja na Dunaju Tschirtschky in v Carigradu baron Marschall ter belgrajski poslanik knez Ratibor. SRBIJA. Srbija proti vstaškim četam. Ministrski svet se je bavil s podporo srbskih vstaških čet v Stari Srbiji in Makedoniji. Za čete so se izjavili Milovanovič, Živkovič in Pasič, proti pa ministrski predsednik Novakovič, pravosodni minister Ribarac in mladoradikalni ministri. Justični minister Ribarac je izjavil, da on in njegova stranka niso voljni, da nadaljujejo ponesrečeno politiko starih radikaicev. Srbska vlada je zvesta svoji Avstro-Ogrski dani izjavi, razpustila čete, ki so se sestavile iz Makedoncev, Starosrbov in Bošnjakov. Razpuščeni sta tudi 2000 mož močni četi ruskih prostovoljcev, ki sta jih vodila general Lipovac in ruski knez Gagarin. V malih oddelkih se ruski prostovoljci čez Belgrad vračajo v Rusijo. Ruski častniki prostovoljci ostanejo v srbski armadi, če to dovoli ruska vlada. Potovanje princa Arzna. Princ Arzen Karagjorgjevič obišče italijanskega kralja in kraljitjp v Neapelju, nato obišče, predno se povrne v Srbijo, Cetinje. Ko se povrne v Srbijo, prevzame poveljništvo srbske kavaleriie. Izprememba srbskega tiskovnega zakona. B e I g r a d, 9. aprila. Vlada pripravlja nov tiskovni zakon, ki ga predloži skupščini takoj po Veliki noči. Novi zakonski načrt hoče kralja in vladarsko rodovino ščititi pred napadi časnikov. Obsegal bo stroge odredbe. Prodajanje iistov po ulicah (.kolportaža) bo odpravljeno. Ako bi uprava lista ne plačala naložene globe, bodo ustavili izdajanje. Odgovorni urednik bo moral biti vsaj 35 let star in se izkazati, da ima premoženja v gotovi vrednosti. Srbsko-bolgarska trgovinska pogodba. B e I g r a d, 9. aprila. Pogajanje glede trgovinske pogodbe med Srbijo in Bolgarijo se bo vršilo na najširši podlagi. Sosedi bosta druga drugi dovolili kolikor mogoče velike ugodnosti. O carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo pa ne more biti govora, ker jo izključujejo obstoječe trgovinske pogodbe, veljavne do konca 1907. RUSIJA. Zaprli so uradnika vojnega ministrstva Andrejeva in Stalnova ter 20 drugih oseb, ki so prodajali orožje in strelivo na Kavkaz in v Perzijo. Uboga Rusija in še bolj ubogo rusko vojno ministrstvo! — Grof Witte se poteguje za zunanje ministrstvo, a dozdaj brez uspeha, ker mu nasprotuje dvor. ZAROTA PROTI PERZIJSKEMU ŠAHU. Na mizi perzijskega šaha so dobili razstrelivo, ki pa ni napravilo nobene škode. Šah iu njegovi zaupniki so zelo v skrbeh, ker se boje zarote. Zaprli so veliko dvorjanov. ZVEZA MED ZJEDINJENIMI DRŽAVAMI IN SREDNJEAMERIŠKIMI DRŽAVAMI. Taft, predsednik Zjedinjenih držav, ie naročili državnemu tajniku za zunanje zadeve, naj se prične pogajati s srednjeameriškimi državami za zvezno pogodbo. Severna Amerika zajamči srednjeameriškim državam popolno integriteto in samostojnost. vojno moč na kopnem in na morju pa vodijo Zjedinjene države. TURČIJA. Ententni zapisnik v senatu. — Kazen s palicami za potepuhe. — Armenci. Turški senat je dne 8. t. m. v seji. ki jc trajala od dveh do sedmih, načeloma odobril ententni zapisnik. Definitivno ga odobri v sobotni seji. Veliki vezir je govoril dve uri. — Turška zbornica je odobrila s 123 glasovi mladoturkov, starotur-kov in dervišev proti 102 glasoma liberalne unije in kristjanov kazen s palicami za potepuhe. Govornik opozicije, Izmail Kemal, je naglašal, da izgubi Turčija svoje stališče moderne države, ker sprejema kazen tepenja. — Armenci prirede 9. tega mes. v Carigradu shod, ua katerem se zahteva, naj se vojaška dolžnost, z ozirom na enakopravnost, raztegne tudi na ne-mohamedance. BOLGARSKA NEODVISNOST. Bolgarsko časopisje piše zelo ostro, ker Rusija ne spravi naprej vprašanje o bolgarski neodvisnosti. V Sredcu so zelo vznevoljeni, ker se pogajanja s Turčijo vedno bolj zavlačujejo. Rusija je izjavila, da pritrdi neodvisnosti Bolgarije le, če se' sporazume Bolgarija s Turčijo. Avstrijski uradni brzojav pa poroča, da se je 8. tega mes. bavil turški ministrski svet s pogajanji z Bolgarijo. Popoldne so se pa pogajali turški in bolgarski delegati. Bolgarski delegati upajo, da se bodo pogajanja hitro končala. RUSIJA IN ZDRUŽENJE SLOVANOV. Moskva, 8. aprila. Tu je trgovinski minister na nekem shodu izrazil svoje obžalovanje nad vlogo, ki jo igra Rusija v mednarodni politiki. Toda ta čut nas ne sme premagati. Nobena sestava moči na zapadu nam ne more razdreti naših idealov. Nam vsem je enako draga misel o združitvi vseh Slovanov, ki se mora uresničiti prej ali slej. To pa ni odvisno od moči bajonetov in topov. Predvsem moramo skrbeti za blagostanje ljudstva. Dnevne noulce. -f Novo nemško obrambno društvo. Ker se v »Siidmarki« ne moreta sporazumeti nemška nacionalna in nemška kršč. socialna struja, javljajo nemški krščanski socialci, da ustanove svoje narodno obrambno društvo: »Ostrnark, Volksbund deutscher Oesterreicher.« + Iz celjskega smradišča. Kakor polomljen avtomat hrešči in piska venomer isto, tako naši liberalci člankarijo noč (n dan le o katoliški propagandi. Jurjev brat »Narodni Dnevnik«, toži 7. t. m. o katoliškem nasilju v Sarajevu, kjer so v katoliški cerkvi po sili ali po zvijači krstili neko turško deklico. Sklicuje se pri tem na muslimanski protestni shod 27. marca. Ce bi se glasilo negodnih celjskih kulturo-bojnežev pomikalo sporedno s koledarjem in ne zaostajalo za dogodki, bi vedelo, da Turki — najnovejša simpatija naših liberalcev — protestni zbor, ki so ga sklicali 27. marca, zdaj globoko obžalujejo in sicer, ker se je kmalu izkazalo, da je Mehmed Nučič si stvar o pokrstenju izmislil. Do tega prepričanja je prišla poleg Turkov tudi oblast, ki je začela na denun-cijacijo Mehmed fJučiča in »Srbske Rije-či« stvar z vso marljivostjo preiskovati, pa je morala zdaj vse ustaviti. Kako znajo celjski otroci nesramni in neumni biti, kaže, da v »Narodnem Dnevniku« naravnost falzifikujejo, kar je o tej reči pisal katoliški sarajevski »Hrvatski Dnevnik«. Pravijo namreč, da je ta list »pokrstenje« turškega idiotka, deklice Tembe, indi-rektno priznal, ker je zapisal: »V bodoče se bodo krščevali samo oni polnoletni ljudje, ki prostovoljno in iz prepričanja prestopijo na katoliško vero.« Pri »Hrvatskem Dnevniku« bi morali biti še za par gradov večji omejenci, kakor so pri »Narodnem Dnevniku« v Celju, če bi bili to res zapisali. Resnica pa je, da. je »Hrvatski Dnevnik« Turke opozoril, da katoliški duhovnik, ki bi pokrstil nedoraščenega idiota brez privoljenja starišev, zapade najstrožji kazni in da je zatorej slučaj, kakor si ga je izmislil Mehmed Nučič, že a priori nemogoč, kar je dokazala tudi preiskava. »Narodnemu Dnevniku« pa prav nič ne zavidamo njegovih idealov, ki so Jur in sarajevski Mehmed-Nučič. -I- Tržaška porota je zopet enkrat z bengalično lučjo posvetila v takozvano enakopravnost Slovencev, ki je samo na papirju. Obtoženka na včerajšnji obravnavi je bila kmetica iz Račic pri Podgra-du, Eva Lovričič, o kateri sam »Piccol* pravi, da ne razume besedice drugega jezika nego slovenskega. Porotniki so bili sami Italijani, oziroma poitalijančeni Slovani in Nemci, gg.: Lucich, Eppinger, Renganzin, Bunzel, Krainz, Ruker, Trom-betta, Schroder. Mocenigo, Bamboschek, Scoria in Urban. Uradni branitelj Italijan dr. Laneve. Obtožnica: italijanska. Tolmač Slovenec dr. Muha. Najlepše pa pride! Predsednik sodnega dvora, svetnik Perissich vpraša branitelja, ali smatra za potrebno, da bi se obtoženki prevelo obtožnico v slovenščino. Branitelj odkloni, ker'da njegova klientka vč, za kaj se gre . . . + Sokolu v Suzni pri Rakonicah na Češkem so, kakor poroča »Slovo«, konfi-scirali blagajno ter blagajniško in tajniško knjigo, ker državni tajnik sumi, da je Sokol v zvezi s protidinastiško in protivo-jaško propagando. +' Slov. kršč. soc. zvezi je daroval za »piruhe« g. župni upravitelj Juvan 5 K in K. s. izobraž. društvo Dobračeva 15 K. Izobraževalno društvo Tabor v Loškem potoku je na letnem občnem zboru izkazalo delo prvega leta svojega obstanka: 12 predavanj (predavatelji gg. Smolnikar, dr. Sclnvcitzer, Vovko, Bajec, Plahutnik, Škulj), tri odborovc seje, šest veselic z igrami, petjem in deklamacijami, dva izleta. Društvena knjižnica vsebuje 350 knjig, več zemljevidov in anatomičnih slik. Prebranih knjig jc bilo do 1050; prometa 1600 K, čistega dobička 308 K 27 vinarjev, kar se porabi za »Društveni dom«, ki si ga društvo namerava postaviti v tekočem letu. Članov 290 (moških 160, ženskih 130). Društvo ima pododsek »Dekliško zvezo« z lastnimi predavanji in veselicami. Te številke kažejo na krepko življenje, ki vlada v društvu. — Štrajki v Zagrebu. Mizarski štrajk traja še, a se najbrže konča velikonočni torek. — V štrajk so med tem stopili tudi tapetniki pri tvrdki Botha & Ehrmann in izdali spomenico, kjer označujejo svoje zahteve glede povišanja oziroma ureditve mezde in še nekaj drugih stvari. Vrše se dogovori s tvrdko. — S štrajkom groze tudi kleparji, ki so delodajalcem istotako predložili svoje zahteve; upati pa je, da se njih zadeva reši brez štrajka. — Šolska vest. Za začasno učiteljico na šoli pri Sv. Križu pri Kostanjevici je imenovana gdčna Valentina Vidic. — Umor. Danes zjutraj so našli na poti med Dravljami in Št. Vidom ubitega 60 let starega posestnika Andreja Tome iz Dravelj. Poleg mrtveca je ležal lesen kol. Je-li uboj ali roparski umor, nam še ni znano. Tome je imel navado, da se je po gostilnah med družbo zelo rad pobahal z denarjem in ni izključeno, da bi tega ne bil kdaj opazi! kak nepoklican. — Vinska razstava v zvezi s premo-vanjem vin v Novem mestu se prične v soboto, dne 17. aprila, dopoludne ob II. uri. Zaraditega je treba, da se vina do-pošljejo do petka 16. t. m. V soboto deluje presojevalna komisija, za kupčijo se pa odpre razstava na Belo nedeljo, 18. t. m., ob 11, dopoludne in traja do ponedeljka zvečer. Razstava je odprta vsak dan do 6. zvečer. Presojevalna komisija, v kateri so zastopniki vinogradnikov, vinskih trgovcev in strokovnjakov, deluje v treh skupinah, posebej za cvičke (rdeča vina), za bela vina in.za belokranjska vina. — Vinska razstava in vinski semenj v Novem mestu. Kmetijski podružnici je došlo že mnogo priglasil za to razstavo, ki se vrši 17., 18. in 19. aprila v sobani Tuč-kove gostilne v Novem mestu. Pričakovati je tedaj obilne udeležbe od strani vinogradnikov. Ker je glavni namen tej razstavi in semnju povzdiga vinske kupčije, vabimo zlasti vinske kupce, da se mnogoštevilno udeleže vinskega semnja in da pokupijo dosti vina. Na razstavi bodo gotovo najboljša dolenjska in belokranjska vina. — Obsodba radi »Abbaso i ščavi«. Znani goriški kričač Luigi Zei vedno kriči po Gorici »Abasso i ščavi«. Tako je kričal tudi povodom bakljade novoizvoljenemu županu Bombigu 14. oktobra 1. I. Rad: teli klicev je dobil včeraj en mesec zapora. — Frankovci propadli so tudi pri volitvah na občnem zboru »Obrtnega zbora« v Zagrebu. — Zaboden v srce. 18-letni mesar Nata! Cimolir.o v Trstu v ulici Molin pic-colo je naletel na več mladih ljudi. Pričeli so se prepirati; eden teh je sunil Cimolina z nožem v prsi in pleča. Ranilec in njegovi tovariši so nato zbežali, a Cimolina so prenesli v bolnišnico. Tu je zdravnik dr. Grisogno konštatiral, da je Cimolino zaboden v srce. Takoj mu je v navzočnosti štirih oseb odprl prsi in zašil srce. — Izpred goriškega sodišča. Ivan Tratnik iz Idrije je služil za konjskega hlapca pri pl. Premersteinu v Tolminu, v čegar hlevu je imel tudi Fran Obleščak svoje konje. Novembra meseca je zapazil Obleščak, kako ima zatečen njegov konj vrat. Konj je po par dneh tudi crknil. Preiskave so dognale, da je Tratnik iz jeze na Obleščaka pretepaval njegovega konja tako, da je moral ta crkniti. Za to je dobil pet mesecev ječe s postom vsak mesec. — Laški prefriganček. Pred kratkim je policija prijela v Gorici nekega mutas-tega dečka, ki je napisa! na papir, da je iz Messine ter da je onemel vsled potresa. Povedal je tudi ime. Poslali so ga v Italijo. Dečka so pridržali nekaj časa v Vidmu. Tu pa se je naveličal biti mutast, začel jc govoriti z drugim dečki. Dognalo se je, da prefriganček ni res iz Messine doma, ampak iz Trsta, kamor so ga že poslali. Zasluži pošteno kazen. — Šola pogorela. Iz Gorenje Trebuše na Goriškem poročajo: V nedeljo dopoludne ob 11. uri je začelo goreti v poslopju krčmarja in posestnika Matije Vončina. V poslopju je bila tudi šola, iz katere so rešili samo uradne spise. Unelo se je bilo v dimniku in skozi dimnik so padle iskre na slamnato streho. V šoli je zgorela tudi knjižnica, v kateri je bilo 140 zvezkov, škode je okoli 7000 kron — ali poslopje ni zavarovano ! — Ogenj v Spodnji Šiški. Ogenj je bil nocoj ob pol 1. uri v Zgornji Šiški; zgorel je hlev in šupa z drvmi nasproti »Kame-nite mize«. Škoda še ni dognana. Gasili so gasilci iz Šiške in iz Dravelj, ki so ogenj omejili. Sreča, da ni bilo vetra. — Od druge strani se natu poroča: Včeraj popoldne so k posestniku Šusteršiču v Zgor. Šiški pripeljali voz stelje. Le-ta je bila ponoči zažgana in so takoj, ko so ogenj opazili. voz z gorečo steljo odpeljali od hiše ter jo zvrnili v Vodnikov ribnik. Ker so pa požar prepozno opazili in ie bila že tudi inša v plamenu, je požarna bramba ni mo- gla več rešiti ter se je morala omejiti na I bližnje objekte. Kakor se govori, je steljo nekdo nalašč zažgal. — Kako so poročali o gibanju armade. V dunajskih listih čitamo: O gibanju armade je bilo, kakor znano, pred tedni prepovedano poročati. Neki mažarski pokrajinski list pa je kljub temu javil mobilizacijo ondotnega polka na ta-le način: »Z žalostjo konstatiramo, da je naš preljubljeni polkovnih moral iz zdravstvenih razlogov na jug. Ker je pa posebno velikodušen in ljubeznjiv gospod, je peljal seboj cel svoj polk.« — Najden zaklad. Dne 7. t. m. je Janez Kisovec v Dol. Straži pri Novem mestu izkopal v svojem vinogradu pri rigu-lanju lonec denarja, srebrnih tolarjev in zlatnikov v velikosti krone. Na enem tolarju je letnica 1521. Vinograd je vedno last te rodovine in bil je večkrat kopan, a se zakladu doslej ni prišlo na sled. Posestnik Kisovec ima tako v resnici vesele praznike, kar mu vsak privošči. — Izjava. Ker se vesti, ki krožijo zadnji čas glede naznanjenih obrtnikov brez obrtnega lista, umevajo v tem smislu, kakor da bi jih bila ovadila naša »Zadruga« (»Kmetijsko društvo«), izjavljamo, da s tem nismo v nobeni zvezi in da bomo proti vsakemu, kdor bi take vesti širil dalje, postopali sodnijskim potom. — Za odbor »Kmetijskega društva« v Bohinjski Srednji Vasi: Andrej Mikelj, načelnik. k Za koroškega dežel, glavarja bo skoro gotovo imenovan baron Aichelburg Labia. -f- Drago plačana zaljubljenost. Včeraj se je vršila pred porotnim sodiščem v Trstu glavna obravnava proti 64 let stari Evi Lovričič, beračici iz Račic pri Podgradu, radi goljufije v znesku okolu 40.000 kron na škodo 60 let stare posestnice Helene Karletzki na Reki. O dejstvu smo svoj čas poročali. Beračica 'Lovričič je spoznala, da stari gospej še vedno ni za-, rjavela mladostna ljubezen do upokojenega finančnega svetnika Ludvika Fila, ki nosi tudi že lepo breme 76 let. Beračica se je ponudila, da ji pridobi golobčka — z darovi. Slaboumna Karletzki je na to pristala in poslala izvoljencu po obtoženki: celo posteljo, obleke, perila, zlato uro in verižico, dva prstana, finih smodk, vrednostnih papirjev in denarja, skupaj v vrednosti okoli 40.000 kron. Potem pa je stara reva šla k Fili, da vidi uspeh svojih darov. Fila za vso stvar ni ničesar vedel. Karletzki se je zatekla k policiji, ki je dala be-račico aretirati. Našli so ji na domu le malo prigoljufanih reči. Obtoženka se zagovarja, da ni kriva. Izročene ji darove je nosila k Fili, a neki njej neznan njegov prijatelj ji je na potu rekel, naj jih izroči njemu. Istemu neznancu da je izročala tudi vse poznejše pošiljatve. Cez nekaj čas ji je skoro vse vrnil, češ, da Fila noče ničesar sprejeti. Obenem pa da ji je prepovedal povrniti kaj starki, sicer da jo — ustreli. Ker je dognano, da so tudi druge osebe skubile bogato starko in da so jo oškodovali vsi skupaj za okroglo 200.000 kron, je sodni dvor sprejel predlog bra-nitelja, naj se izvedejo nove preiskave, ki morda doženo, da je bila Karletzki tako lahkoverna, da ni trebalo posebne prebrisanosti, da se jo ogljufa. Na ta način bi se seveda kaznjivost obtoženke znatno znižala. Karletzki je rned tem zadobila mir srca v — grobu. Obtoženko bržkone z ozirom na njeno starost do prihodnje obravnave izpuste na svobodo. — Radi pesmi 10 dni zapora je dobil v Zagrebu nek.krojaški pomočnik. V neki gostilni je namreč v veseli družbi zapel znano pesmico: »O du mein lieber Avguštin . . .« in na zadnje zaklical:- »Abzug Rauch!« — Pri predsednici narodnosocialne organizacije v Pragi so pri preiskavi med drugim našli tudi — 250 ljubavnih pisem. — Bivši laški poslanec Zanetti je v Buenos Aires, kjer je pod policijskim nadzorstvom. Baje ga izroče avstrijski oblasti. — Gospa Borštnik - Zvonarjev^ in njen ensemble (g. Dragutinovič, Toplak in drugi, vseh 15 oseb), igrata 12. t. m. v Va-raždinu. Uprizorijo šest predstav: Zlato runo, Baccarat, Hčer Fabricijeva, Nora, Razporoka, Velika občina. — Stavko lekarniških asistentov imajo v Trstu. Lekarniški asistenti sc bore, da jim lekarnarji zvišajo plače. — Samoumor najstarejšega sarajevskega Srba. V Sarajevu se je ustrelil najstarejši ondotni Srb, 115 let stari Kosta Nikolič. Požari na Hrvaškem leta 1908. »Vatrogasni Vjesnik« priobčuje sledečo statistiko o požarih v Hrvaško-Slavonski ieta 1908.: Požarov je bilo 1506; o 78 slučajih je dognano, da so bili namenoma povzročeni, o 376 pa se to sumi. V 249 slučajih so zažgali otroci, 340 požarov je nastalo vsled neprevidnosti in pri 333 slučajih sc vzroka ni moglo dognati. !6 oseb jc našlo smrt, 34 je bilo težko poškodovanih. Zgorele so 1604 hiše, 398 jih je ogenj poškodoval. Skoda se ceni na 4,299.808 K, zavarovalna svota pa znaša le 1,620.522 kron. Italijanke vdobe volivno pravico ? »Vita« poroča, da je odsek, ki ima poročati o podelitvi volivne pravice za administrativne volitve ženam, dovršil svoje delo in da predloži svoje poročilo te dni. Večina članov odseka je za to, da vdobe žene pod gotovimi pogoji, ki se tičejo zlasti sposobnosti, volivno pravico za upravne zastope. Stalerske noulce. š Zvonik v ognju. Iz Dola pri Hrastniku se nam poroča: Na veliko sredo je bila nova župnijska ccrkev v veliki nevarnosti. Na zvoniku, kjer delajo kleparji in krovci, je začela tleti odrova deska in ogenj se jc naglo širil. K sreči so še o pravem času zapazili nesrečo in dolski požarni brambovci so bili hitro na mestu. Ce bi zamudili le še četrt ure, zgorel bi celi zvonik in tudi leseni odri okoli cerkve, in v nevarnosti je bila tudi cela vas. Tako so pa ognjegasci ogenj hitro zadušili in zgorele so le nekatere deske na odru. Ogenj je nastal najbrž vsled neprevidnosti delavcev. š Ogenj. Iz Pišec se nam piše: V četrtek je začelo goreti v skladišču novega anrodnega trgovca V. Brlisga. Da se ni ogenj razširil se imamo zahvaliti Mihaelu Ogorevc in F. Srabočanu. Ta dva sta neustrašeno gasila, kajti nista se zmenila za grozno nevarnost, ki jima je pretila. V zalogi namreč je bilo več sodčkov petroleja. Ako bi se bil ta unel, gotovo bi bile cele Pišece v ognju. Hvala in slava neustrašenima in požrtvovalnima gasilcema! Uublianske noulce. lj Papežev blagoslov. Prevzvišeni gospod knezoškof bo na velikonočno nedeljo v stolnici po veliki sv. maši podelil papežev blagoslov. lj Spored velikonočne procesije v stolnici. Jutri ob štirih popoldne se prično slovesne jutranjice. Po končanih jutranji-cah okrog pol 5. ure odide procesija iz cerkve v sledečem redu: 1. Rdeče ban-dero Vstajenja, za njim moški. 2. Belo bandero Naše ljube Gospe, za njim žen-stvo s svečami. 3. Vojaška godba. 4. Za-stopi: a) mestni magistrat in odbor; b) trgovska in obrtna zbornica; c) c. kr. uradi; č) deželni odbor. 5. Gg. bogo-slovci, stolni kapitelj in presvitli z Najsvetejšim. 6. C. kr. deželna vlada. lj Velik koncert se vrši na velikonočni pondeljek v veliki dvorani hotela »Union«. Svira celotna Slovenska filharmonija pod vodstvom g. kapelnika Talicha jako zanimiv in popolnoma nov program. Začetek ob 8. uri zvečer. Koncert je pri pogrnjenih mizah. lj Društvo slovenskih učiteljic je imelo 8. t. m. svoje redno zborovanje. Članic 7 odborom je bilo samo 26. Vzrok slabega obiska je ta, ker je društvo pokazalo liberalno lice. — Poročala je gdč. M. Mehle, katere knjige so bile oddane v proslavo cesarjeve 60-Ietnice knjižnicam in sicer: Ljubljana je poslala magistratu, ljublj. okol. »Prosveti«, Kočevje in Krško pa ljudski knjižnici v Ribnico. M. Vider je protestirala v imenu članic »Slomškove zveze«, ki so v »Društvu slovenskih učiteljic«, ki je stanovska in ne politična organizacija, da je pobiralo to društvo za knjižnice »Prosvete«. Da se s tem činom kaže »Društvo slovenskih učiteljic« v javnosti liberalno, kar pa ni ne po svojih pravilih, ne po svojem namenu in ne po prepričanju vseh svojih članic. Da se z darovanjem knjig »Prosveti« akcentuira liberalni namen. — Vnela se je debata. Gdč. predsednica je povedala, da so dobile od »P/osvete« poziv, naj nabirajo knjig za ljudske knjižnice. Ker se niso hotele spuščati v politiko, so premišljevale, kako storiti. Končno so sklenile, da nočejo politično delovati, ampak nabirati za knjižnice, ker so to večinoma ljudske knjižnice. Da hočejo delovati za ljudstvo. Da je pa bila mnenja, da ima vsaka svobodo odpo-slati kamor hoče, če tudi K. S. Z. — M. Vider: Odpošiljale pa niso posamezne učiteljice, ampak te poverjenicam. — Nikakor niso hotele nato liberalne učiteljice priznati: 1. da je njih delovanje liberalno. 2. da je delalo »Društvo slovenskih učiteljic« za »Prosveto«. 3. da so knjižnice, pod imenom »Ljudske knjižnice«, liberalne, da je to Ic slepilno ime, da lažje premotijo kmeta. Tudi ne razumejo (namenoma, ali so res tako nevedne), da služijo njihove nabrane »dobre« knjige liberalni zvijači, s katero vlove nevedno ljudstvo, da seže po teh knjižnicah, v katerih pa bodo dobivali ljudje počasi tudi slabe knjige in bode tako postalo ljudstvo indiferentno in po tej poti neverno in nemoralno. Trdile so tudi, da slovenska literatura nima slabih knjig (!) ter je pozivala velika liberalka gdčna Zupančič, naj se navedejo knjige, oziroma slabi spisi. M. Vider imenuje spis v Zvonu »V krvi« ter sploh Zvon. Začudile so se koleginje temu. Fna je celo zaklicala: »To je vendar nedolžno!« (K!ic: »Gospodična, potem imate pač malo čuta sramežljivosti!«) — Gdč. Sark je poročala nato o sanatoriju. Preložila se je stvar na prihodnje zborovanje s pripombo, da se bo sklenilo — naj bo še taka slaba udeležba — kam z nabranim denarjem za sanatorij — kajti vse spi. — Gdč. Vita Zupančič je predlagala letovišče na otoku »Rabu«, stanovanje tujih učiteljic v Ljubljani — kar se je preložilo tudi za prihodnje zborovanje — in zdravstveni kurz. Z zadnjim so bile vse zadovoljne. Gdč. Fatur je predlagala, naj odbor predloži stvar deželnemu odboru. — Tako se je končalo zborovanje v znamenju popolne zaspanosti in nezanimanja. lj Poštni ravnatelj g. Leban je šel na daljši dopust. Ij Oni dijaki, ki se udeleže socialnega kurza S. K. S. Z. in žele stanovanja, naj sc oglase v ponedeljek od 6. do 7. ure zvečer pri tajniku S. L. S. dr. Rožiču, v hiši »Ljudske posojilnice«, II. nadstropje. lj Prememba posesti. Stavbišče ob Prisojni ulici (na Friškovcu) poleg nove Hafnerjeve zgradbe, dosedaj last G. Auerjevih dedičev, je kupil gosp. Hinko Privšek. Novi posestnik namerava zgraditi lepo dvonadstropno vilo in obširno poslopje za veliko in moderno špecerijsko in delikatesno trgovino. Z delom se bo v kratkem pričelo. Ij Okrašenie ljubljanskih balkonov in oken s cvetlicami. Pri nas se še vedno premalo ceni pomen cvctlic, če se okusno in primerno razstavijo na pomolih, po oknih in balkonih. Da se s tem goji in znatno pospešuje promet tujcev, je dejstvo, s katerim druga mesta že davno računajo. V to svrho porabljajo lepe svote, ki pa se jim dobro obrestujejo. Dogaja se ne malokrat, da hišni gospodarji dado svojim najemnikom cvetlične tružice in cvetlice popolnoma zastonj, samo da so njih hiše mično in prikupljivo okrašene. V Ljubljani, kjer ie, kakor znano, prav mnogo pripravnih pomolov in balkonov, pa se ta hvalevredna navada ni še nič kaj vdorna-čila, dasiravno se mesto samo v tem oziru mnogo trudi iu si prizadeva vzbuditi občno zanimanja za okrašenje balkonov. Ze nekaj let sem ozaljša vsako spomlad mestno hišo in sploh vsa svoja poslopja s svežim zelenjem in pestrobojnim cvetjem, da tako z lepim zgledom svoje someščane vzpodbuja k enakemu postopanju. Res so se nekateri poprijeli te lepe navade, velika večina pa jih je dozdaj še mlačnih in se ne zmeni dosti za take reči. In vendar je tudi najlepša stavba brez cvetja nekako mračna in mrzla. Zimski dih veje s teh kamenitih podob in stebričev. Če pa postaviš med nje nekaj zelenih grmičev n prijaznih cvetic, kaka izprememba na mah! Kako živahno, mehko življenje! V sredino mesta, kamor se iztekajo vse glavne prometne žile, pohiti vsak tujec najprej, in če ne najde nikjer nič zelenja in cvetja, da bi mu oko malo odpočilo, se mu mesto pristudi vsled svojih dolgočasnih gladkih sten, in vprašanje je, če ga bo še kdaj mikalo naše golo zidovje. — Ker je ravno sedaj nastopila topla pomlad, nai bi te vrstice rodile obilo najlepšega — cvetja ! lj Načelstvo zadruge krojačev, kro-jačic itd. naznanja vsem p. n. članom in članicam zadruge, da se vrši prva pre-skušnja za vajence in pomočnike v tekočem letu v drugi polovici meseca aprila. Vsi, ki se želijo podvreči preizkušnji, naj nemudoma vložijo kolka prosto prošnjo na načelstvo omenjene zadruge. Ij Praznovanje godu sv. Jurja na ijublianskem Gradu (Jurjevo). V zgodovinski kapclici sv. Jurja na ljubljanskem Gradu, glede katere je že cesar Friderik IV. ustanovil branje vsakdanje sv. maše, praznoval se bode praznik sv. Jurja v nedeljo, dne 25. t. m. ob K), dopoldne s slovesno sv. mašo in pridigo. • Književnost. * Faksimile »Blasnikovega rokopisa« Prešernovih »Poezij«. Blaznikova tiskarna je prva izdala Prešernove »Poezije« I. 1847. Prejšnjega leta. dnč K), junija IS46, ie bil Prešeren predloži! svoj rokopis cenzuri; ta jc črtala, kar ji ni bilo všeč, n. |)r. cclo pesem »Zdravljica« (str. 25 do 27), nato sc jc dalo dovoljenje za natis, definitivno s podpisom cenzorja i Pavšeka (Pauschek). Rokopis jc po natisu ostal —- shranjen — v tiskarni. Leta 1900 se jc tvrdka, zvesta svojim tradicijam, kljub velikim stroškom odločila, j izdati ga v trajen spomin našemu pesnrku-prvaku v natančnem posnetku. Ta faksi- "mile jc tu izvršen . Posneto je vse tako, kakor stoji v izvirniku; na 1. strani vidimo zgoraj omenjene podatke glede cenzure, v levom kotu je založnikova pri-pomnja, da se bo knjiga natisnila v 1200 izvodih (»1200 Ex.«, t. j. Exemplare) itd. Natančno posnete so seveda tudi vse korekture, lastnoročne Prešernove in tuin-tam tiskarske ( z rdečilom). Pripiski, kakor n. pr. na str. 89.: »Lit. 6. Pag. 81« so tiskarski in pomenijo, da se v natisnjeni knjigi tu začenja 6. pola z 81. stranjo; kdor ima pri rokah natisnjen izvod iz I. 1847., sc lahko prepriča o resničnosti tega pre-piska. Tako ima torej ta izdaja neomaj-Ijivo vrednost za vse čase. Tiskan Prešeren se more izpremeniti, more biti napačen: rokopis v faksimilu govori avtentično in merodaino; Prešeren sam stoji pred nami. Naj bi vsi ljubitelji Prešerna naročili to izdajo. Ker je natisnjenih le zelo omejeno število izvodov, naj se izvolijo naročniki oglasiti čim preje. V pristno svinjsko usnje vezan izvod stane 20 kron. Telefonska ln brzolauna poročile. POTI ČEŠKIM NARODNIM SOCIAL-CEM. Praga, 9. aprila. Vseli razpuščenih čeških mladeniških društev češke narodne delavske organizacije je 270. Vlada je zaplenila premoženja teh društev in mnogo oseb aretirala. Društva, ki so bila razpu-ščena, so štela 150.000 članov, večinoma mladih ljudi. SRBIJA ODKLANJA. Dunaj, 9. aprila. Pogodbo, v kateri je Avstrija ponudila Srbiji kolikor največ mogoče ugodnosti, je Srbija odklonila. VELIK PRETEP V DUNAJSKI KAVARNI. Dunaj. 9. aprila. V neki kavarni v Rottenthurm-uliei je bil danes ponoči krvav pretep rned srbskimi dijaki in drugimi kavarniškimi gosti. Kavarniška oprava je demolirana. Srbski dijaki so pobili vse steklenice, kozarce, stole itd. Plačilni natakar je bil pobit s stolom iu je ranjen. Nekateri kavarniški gostje so tudi lahko ranjeni. Srbske dijake so aretirali. DEMENTI GLEDE MADŽARSKE BANKE V BOSNI. Sarajevo, 9. aprila. Vlada dementuje vest »Srpske Rieči« glede deputacije, ki bi imela iti k ministru Burianu in k cesarju. da bi pospešila ustanovitev madžarske .agrarne banke v Bosni. KRALJ PETER NE POJDE V PETERBURG. Peterburg, 9. aprila. »Večer« poroča po informacijah, dobljenih na srbskem poslaništvu, da se dosedaj, zlasti pa zadnji čas niti ni govorilo o potovanju srbskega kralja v Peterburg. INVAZIJA SRBSKIH ČETAŠEV. Budimpešta, 9. aprila. Ogrska obmejna policija je poizvedela. da se bo vršila velika invazija srbskih četašev, ki so na poti iz Amerike. PRINC JURIJ. Belgrad, 9. aprila. Princ Jurij še ni zapustil Srbije. V Belgradu ostane preko velikonočnih praznikov. Predno odpotuje zahteva od ministrskega predsednika en milijon frankov in spremstvo. Ni izključeno, da bo čez nekaj časa še princ Aleksander na korist Juriju se odpovedal pre-stolonasledstvu. IZVOZ ŽITA IN KRME IZ SRBIJE. Belgrad, 9. aprila. Vlada je sklenila razveljaviti prepoved izvoza krme in živil sploh. Ta prepoved je bila izdana pred dvema mesecema. BOLGARSKI SHOD V SKOPLJU. Skoplje, S. aprila. Bolgari so na današnjem shoau, ki ga je obiskalo okolu 1000 mož, sprejeli resolucijo, s katero protestirajo proti protežiranju Srbov in proti krivicam, ki jih delajo oblastnije Bolgarom. To resolucijo so poslali turškemu parlamentu. RUSKA VELIKA KNEGINJA V BELGRADU. Belgrad, 9. aprila. Sem je prispela iz Aten ruska velika kneginja Marija Pav-lovna, vdova nedavno umrlega velikega kneza Vladimira. Temu obisku pripisujejo veliko politiško važnost, češ, da sc hoče ruski dvor natančno obvestiti o razmerah v Srbiji in jiokazati, da se zanima za srbsko vprašanje. UBOJ RADI 30 VINARJEV. Belgrad, 9. aprila. V Lubinki so trre srbski kmetje umorili neko gostilničarko, ker je zahtevala 30 vinarjev za ubiti kozarec. Zabodli so tudi natakarja in brata gostilničarke, ki sta prihitela gostilničarki na pomoč. Občinstvo je hotelo morilce linčati. Podružnice Spljet, Celovec in Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 Podružnice Splfet, Celovec in Trst sprejema vloge na kn|lžlce in na te- JH I/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste [vrednostnih papirjev po dnevnem knrzu. - DelnlSka glavnica -K 8,000.000. Rezervni fond K 300.000. R n tr a * k i m p,osf-°ie tek.d0 iff' 11U P u o M ww>Aoa> w olajšuje prebavo ter . n . i uspešno razkrojuje ,.templjev vrelec" snovi zavžitih jedil. M 711 6-1 Meteorologično poročilo. Villna n. mor|em 306-2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm. g : Čai op»-C «o»«n|« O zveč. 7. zjutr. 2. pop Srcdn Slani« barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Neb* 739 3 8 0 39-2 j 2 2 35-9 i 19 2 brezvetr. sl. jzah. jasno del. jasno mja H B. - 00 a včerajinja temp. 8 9norm. 8 3» 83 n IVAN PENGOV podoUtir. IzdelovoteU oltarjev. Iti.. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom In dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovieka, Kolodvorske ulice it. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g Kovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, rfMf kakor se je dosedaj. 3438 52—7 w . Krasno pomladansko zalogo i modnega Masa za1 gospode in dame :: priporoča :: Engelbert Jkuseli Razpis tujoišiie službe. Pri podpisanem županstvu se razpisuje služba tajnika z letno plačo 700 K in prostim stanovanjem. Prednost imajo marljivi in trezni prosilci. Ponudbe se sprejemajo do 15. aprila t. I. Nastop službe 1. majnika t. I. Županstvo v St. Jerneju nu Dolenjskem, dne 2. aprila 1909. Franc Novoselcf 951 3-1 župan. Imate line, kurja in trdo ko Trpite ozebline, kurja očesa in trdo kožo? na potenju nog ali zoprnem duhu? Ena kopelj za noge s Chiragrinom Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopelji 30 vin. Dobi se, v lekarni Trnkoczy, drogerijah Kane, Ber-jak & Šober ali v boljših prodajalnah ali pa naravnosti z drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3. K 423 20-3 Išče se 996 5-1 Ljubljana, Mestni tri 19 Pri „Jožefu" v Št. Vidu nad Ljubljano, je več lep.h in mladih l^o^tanjcuilj in lipomi) d za vrte in drevorede na prodaj. Več se izve istotam. 1016 2-1 I kompanjon za žgalnico opeke, katera je blizu Ljubljanice, oddaljena nekoliko od kolodvora. Zemlje je dovolj in prav dobra. Naslov pove uprava. Vsaki dan s«eže mornino^ prekajene, okusne illcaillllc | Velikonočne Sunke s kožo, kg K 2 30 Velike gorenj, klobase, komad —-44 Velike pristne kranjske klobase —>40 Krakovska letna salama, kg 2-40 Razpošilja od 5 kg naprej vse proti povzetju z jamstvom za fino biago, A. NOVAK Ljubljana, Kolizej. Za slabokrvnem prebolele! j? najboljša pijača 993 10-1 Pristni maršala v steklenicah Km?. I m-m- Ea «, ■» ■ um w«»ar. ■»! r-^Ul«« « Za velikonočne praznike najfinejše vino WERMOUTH v steklenicah in druga razna najfinejša vina v steklenicah priporoča FRAN CflSCIO, Ljubljana, v Selenburgovih ulicah št .6 7/,0 litri po K I"- H. LUKlC Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo Balmoiernelžo konfekcijo Oblek ^ za gospode, dame. dedke, deklice la otroke ►P 1 po najnižjih cenah. — Postrežba solidna. $obno slikarsko tn P^sKar5Ka tvrdka ..........~---- Speletič § J^emžgar, JLjubljana, JjimsKo cejtalS Se priporoča slavnemu občinstvu j a vse v to strogo Spadajoča dela v Zjubljani kaKor na debeli. Delo solidno. z=============z Cene primerne. 920(1) r Največja zaloga oblek ja gospode in dečke. J Zborni izdelki, po nizkih m stalnih cenah. Velika izber blaga za izdelovanje civilnih kakor tudi vseh uniformskih oblačil po meri. Ljubljana, Dvorni trg 3. Podružnica: Novo mesto. /t Kune 422 100—1 ||OTEL IJNION V restavraciji se toči salonsfii cvičcR Na velikonočne praznike znamenito: 991 3_i Sent&avelsfio pivo. Nižje=avstr. zdravniška zbornica je v letu 1899 doposlala c. kr notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih 0-4 o/0 ielezo-oksida le O OOl do O 006 °/0, to je ne več kot navadno vino. („Wiener Allg. Zeitg." 4. junija 1899.) Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K. Zaradi ogromne zaloge sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909 Na zahtevo pošiljam na deželo izbero tudi brez povzetja. — Naročila po meri za dame in aospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dunaju izvršena. tudi pod lustno ceno! Angleško skludiSče oblek 0. Bcrnatouic Ljubljano, Mestni trg št. 5.