J|| ' 1§§ Celje - skladišče D-Per | III 19/1991 i COBISS ■ 1119911146,6 MERX VESTNIK Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merx Številka 6 - Leto XI - September 1991 \lerx. sestavljeno podjetje sestavljajo: A vto Celje. A vtolehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenske Konjice. Gostinstvo it turizem Celje. Gostinsko podjetje Rame na Koros sem. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Korotan Ravne na Koroškem. Kozjak Radlje ob Dravi. Izbira Laško. Jelen Slovenske Konjice. Jelša Šmarje pri Jelšah. Košenjak Dravograd. Lipa Šentjur. Meja Šentjur. Mlinsko predelovalno podjetje Celje. Mesarstvo Jurij Šentjur. Moda Celje. Potrošnik Celje. Potrošnja Zagorje ob Savi. Prodaja Šošlant. Rešema Šentjur. RTC Golte Mozirje. Savinja Laško. Savinja Mozirje. Špik Šentjur. Teko Celje. Tok Šentjur. Toper Celje. Trgovsko podjetje Radeče. Turist Sazarje. Zdravilišče Dobrna. Žila Slovenj Gradec. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica: člani: Danica Dosedla. Zdenka Mažgon. Darinka Oset Zdenka Zimšek. Tehnični urednik Marjan Ivanuš. CZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4. Noske uredništva: Meriš, sestavljeno podjetje, ul. 29. novembra 16.63000 Celje - telefon 10631 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je 1 eslnik Men oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1 72. Tiska tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. SPOŠTOVANI BRALCI! VSEM, KI ME ŠE NE POZNATE, SE ŽELIM PREDSTAVITI. SEM PRAKTIČNA, SAJ OB MENI NI TREBA S SEBOJ NOSITI VELIKO DENARJA. SEM ZANIMIVA, SAJ LAHKO Z MANO DVIGNETE DENAR. SLUŽIM IMAGEU MERKA IN BOM ŠTEVILNIM KUPCEM V POMOČ PRI NAKUPIH. SEM KARTICA MERK. Več o meni preberite na 4. in 5. strani časopisa. Dobrna: Sezona v senci premirja po telefonu. Če Bog da, se vidimo drugo leto. Niso redki primeri, ko po 20 ali še več letih že kar pristnih družinskih vezi in poznanstev, ne morejo priti na dopust na Dobrno. Delo mora vseeno naprej, je pa ob manjšem dotoku sredstev, turistične takse, razumljivo več težav. Trudimo se, da bi kraj ne bil nič slabše urejen kot druga leta. Z nekoliko okrnjenim programom smo spravili pod streho tudi prireditev NOČ POD KOSTANJI in odprli vilo HI-GIEO In HIŠO NA TRATI. Oba objekta pomenita novih 100 ležišč, že kar visoke kvalitete in že sprejemata prve goste. Zasedenost zdraviliških zmogljivosti je, ko to pišem, 85-odstotna. V vili HIGIEA, kjer je tudi poročna dvorana, smo bili že priča prvi slovesni poroki. Dobro je uspela lovsko-strelska prireditev pri LOVSKI KOČI nad Dobrno. Lovska družina se tudi sicer vključuje v turistično ponudbo kraja. V avgustu napovedujejo prireditev še gasilci. Nastopi s koncerti in drugimi skupinami v zdraviliški dvorani pa se vrstijo po že utečenem programu. Je že tako, domači gost, ki bo letos najboljši gost, naj bo deležen enakih ugodnosti kot tujci. Anton Mogu Čeprav se razmere počasi normalizirajo, pa zgubljenega števila nočitev v juniju in juliju ne bo mogoče nadomestiti. Padec nočitev je še posebno zaznaven pri zasebnih oddaja 1-cih turističnih sob, kjer so bili gostje v teh mesecih predvsem iz Vojvodine in Slavonije. »Razmere nam ne dopuščajo, da bi odšli na pot,« se oglašajo Na celjskem gradu so odprli kuhinjo Le nekaj dni pred otvoritvijo celjskega obrtnega sejma so najemniki starega gradu, v katerem so uredili lepo restavracijo, odprli tudi kuhinjo. Restavracijo so odprli že pred nekaj meseci, otvoritev kuhinje pa se je zavlekla tudi zaradi izjemno zahtevnih del. Kuhinja je namreč narejena na podstrešju. Tako bo Celje odslej bogatejše za še eno turistično ponudbo. S specialitetami, ki jih bo ponujala ta kuhinja, se želijo meriti s kakovostjo gradu Tabor. Laško. O tem, ali jim bo to uspelo, se prepričajte sami. -ar V Potrošniku se trudijo Obnovili so market Potrošnik Celje oskrbuje z živili in drugimi izdelki za vsakdanjo rabo prebivalce Celja in okolice. V svojih razvojnih načrtih si je postavil visoke cilje, vse v želji, da bi bila preskrba občanov nemotena in kar se da kakovostna. Kajti analize in raziskave so pokazale, da si kupci želijo nove, sodobne oblike prodaje. Kljub temu, da tudi v tem podjetju ne ostane dovolj sredstev za obnovo, so pri tem dokaj uspešni. Obnavljajo prodajalno za prodajalno. Tako so pred kratkim prenovili market Vojnik s pripadajočim bifejem. To naložbo so imeli v načrtu že dolga leta in je Potrošnika stala kar 4 milijone dinarjev. Z obnovo marketa v Vojniku so pridobili 70 kvadratnih metrov skladiščnih površin in 40 kvadratnih metrov prodajnih površin. Daje bil market resnično potreben obnove, pove tudi podatek, da so zamenjali vso opremo, hladilno tehniko, elek- trično napeljavo, tla, centralno ogravanje in drugo. Bife, ki jim prinaša precejšen del dohodka, so povsem prenovili. Tudi posnetek nam pove, da je v Vojniku naenkrat »zrasla« povsem nova stavba, ki jo v prihodnjem letu čaka še obnova zgornjega, tekstilno tehničnega oddelka. Vila Higiea in Hiša na trati 100 novih ležišč na Dobrni - čestitka zdravilišču 2. avgusta je na Dobrni slo- na objekta: vilo Higiea, z vso objekt, ki ga je zgradil takratni venski turistični minister g. Paš okrasno gradbeno in arhitektur- zdraviliški ravnatelj dr. Koto- odprl dva izredno lepa turistič- no strokovnostjo obnovljen witz leta 1855. Vila premore 65 ležišč v najsodobneje urejenih sobah. Objekt ima družabne prostore, zajtrkovalnico, poročno dvorano in topliško (vinsko) klet, pa prekrasno teraso pod stoletno sekvojo. Drugi objekt je zgradba, ki je služila najprej turizmu, nato pošti, pa stanovalcem. Dobila je spet svoje staro ime Hiša na trati - sedaj sodoben apartmajski objekt s 30 ležišči. V pritličju bodo uredili posebno zdraviliško ponudbo, imenovano Vitah Obnovitvena dela so veljala 5,500.000 DEM. Ob otvoritvi je nastopila godba iz Trbovelj z mladimi mažoretka-mi, ki so s prikupnostjo požele prisrčen aplavz. K slovesnosti sta dodala svoj delež zdraviliški pevski zbor in direktor g. Stane Bizjak, ki je v slavnostnem govoru orisal zgodovino, obnovo in finančno konstrukcijo, 5,500.000 DEM za oba objekta, ki jih je zbralo Zdravilišče s sovlagatelji in delno tudi z izvajalci. Popoldne in naslednji dan so sledile še razne prireditve, tudi prva poroka v vili Higiea, ki so jih sklenili s tradicionalno Nočjo pod kostanji. Deset let med nami Blagovnica Nova vas Verjetno se vsi še prav dobro spominjamo, kako svečano je bilo ob otvoritvi blagovnice Nova vas. Bil je lep dan, zastave so vihrale, godba na pihala je že v zgodnjih jutranjih urah privabila množico ljudi. Svojemu namenu je nov objekt predal sam župan mesta Celja. Pa vendar je od takrat minilo že dobrih deset let. Ko danes vstopiš v dobro založeno blagovnico, srečaš obraze, ki si jih spoznal že pred desetimi leti. Zvesti so ostali svojim kupcem. Trudijo se, da bi ustregli vsaki njihovi želji. Zato veljajo naše čestitke ob tem jubileju prav njim, z željo, da bi ostali še naprej z nami in med nami. Z nami so se danes pogovarjali Peter Golež, vodja oddelka živil, Mirko Vodovnik, vodja tehničnega oddelka in Romana Jurša, vodja tekstilnega oddelka blagovnice. Naj povemo še to, da so vsi trije dolgoletni delavci Merxa in Potrošnika, da so vsi trije svoj prvi delovni dan pričeli prav v Merxu. Kakšen je vaš kupec in kako ugotavljate in zadovoljujete njegove potrebe? Kako se kupcem prilagajate, saj je danes velika razlika med kupci? Mirko Vodovnik: »K nam zelo veliko prihajajo kupci iz drugih krajev in mest, predvsem iz Maribora, zato ponudbo prilagajamo predvsem zahtevam mestnega kupca. Skrbimo za kakovostno blago, zelo veliko ga imamo iz programa Candy. Ob kakovosti pa imamo še vodilo: sprejemljive cene. Pri tem se trudimo, da smo boljši od konkurence. Pri svojem delu težimo k pravilnemu seznanjanju našega kupca. S tem ko mu predstavljamo novosti, ga tudi izobražujemo, privzgajamo določeno potrošniško kulturo. Sem sodi tudi svetovanje.« Zelo pomembno je, da poznamo nakupovalne navade kupca. Kako jih spoznavate, na kakšen način jim sledite, kako kupca »vodite«? Peter Golež: »Naše osnovno vodilo je: prodajalec je tisti, ki ne samo prodaja, pač pa tudi spremlja in analizira želje kupca. Nato da tudi pobude in predloge, kaj še nabaviti, pripraviti in ponuditi v naših trgovinah. Menimo - to pa nam potrjuje tudi praksa - da je prodajalec tisti, ki mora biti stalna povezava med podjetjem in kupcem, torej med kupcem in našim podjetjem ter med našim podjetjem in proizvajalcem blaga.« Kaj pa vaš odnos, rekla bi >posredništvo« v vlogi zaščite kupca pred proizvajalcem, v vlogi tistega, ki skrbi, da je na trgu ponujena kakovost? Romana Jurša: »Reklamacije in drugo, kar sodi v ta krog, uspešno rešujemo, saj menimo, da kupec ni kriv, če je blago pokvarjeno ali kakorkoli drugače manjvredno. Mi kupljeno blago v takšnem primeru zamenjamo. Če blaga ne zamenjamo, pa ga dostavimo na servis ali podobno - skušamo rešiti problem kupca.« K tekočemu delu, vsakodnevnemu stiku s kupcem, prodajanju, zadovoljevanju kupčevih potreb sodi tudi razmišljanje, iskanje in potrjevanje strategije za jutri, najsi gre za ponudbo ali za izobraževanje? Novosti v Merxovem Izobraževalnem centru Peter Golež Romana Jurša Počitnice so za nami. Odprla so se vrata šol, prav tako pa je tudi Merxov izobraževalni center za mesec september in oktober pripravil vrsto zanimivih tečajev in seminarjev, pa tudi izlete. Tako se lahko vpišete v začetni in nadaljevalni računalniški in strojepisni tečaj, stenografski začetni tečaj, obnovitveni tečaj za higienski minimum in iz varstva pri delu, začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov. Vsak posamezni tečaj se bo pričel takoj, ko bo dovolj prijavljenih kandidatov. Naj povemo še to, da po končanem tečaju udeleženci prejmejo verificirana potrdila o opravljenem tečaju, da tečaje in seminarje vodijo priznani strokovnjaki ter da lahko za posamezni tečaj dobite tudi ustrezno literaturo, ki pa jo morate plačati. Za plačilo tečajev nudi Mer-xov izobraževalni center nekaj ugodnosti. Ceno tečaja lahko plačate v dveh ali treh obrokih, lahko tudi s čeki. Podjetjem, ki bodo na posamezen tečaj poslala več kandidatov, pa Merxov izobraževalni center nudi še poseben popust, in sicer 10% pri ceni za vsakega nadaljnjega kandidata. Na koncu omenimo še dva izredno zanimiva seminarja. Dne 22. in 23. oktobra bo v hotelu Zdravilišča Dobrna seminar »Računovodstvo in finance v Mirko Vodovnik Peter Golež: »To vprašanje lahko razdeliva na dvoje. Enoje odnos zaposlenih, prodajalcev do kupcev, drugo pa so medsebojni odnosi v poslovni enoti ali v trgovini in podjetju. Kakorkoli: gre za dvoje področij dela, poslovanja, sodelovanja. Dejstvo je, da moramo skupaj dobro delati. Prav zaradi tega moramo posebno pozornost nameniti izobraževanju.« Mirko Vodovnik: »Mislim, da ima Peter prav. Konflikti v skupinah vsekakor slabo vplivajo na odnose prodajalec-kupec. To ima lahko slabe posledice tudi na trgu. Ljudje se med seboj poznajo, med seboj se veliko pogovarjajo in osebni stiki ima dokajšnjo težo. Lahko se zgodi, da v trgovini izgubiš ugled, ljudje se ne vračajo ... Zato skušamo naše medsebojne odnose posebej gojiti, predvsem med seboj v kolektivu in seveda navzven z našimi kupci.« Romana Jurša: »Pri tem je še vedno nekaj težav, nekatere so celo vse pogostejše: nizka življenjska raven zaposlenih, padanje kupne moči, problemi zaposlovanja družinskih članov, kar vse slabo vpliva na človeka.« malem in srednje velikem podjetju«, ki je namenjen predvsem strokovnjakom, zaposlenim v računovodstvu (prijave za ta tečaj sprejemajo do 10. oktobra). Seminar »Sodobni marketing za neekonomiste« od 14. do 18. oktobra pa je namenjen vsakomur. ki se srečuje z vpraša- njem, kako spraviti na trg izdelke in storitve. Tudi za ta seminar sprejemajo prijave do 10. oktobra na vam že znano telefonsko številko 29-324 ali 21-352 h.c. Na ti dve telefonski številki se lahko prijavite tudi za vse druge programe izobraževanja. Republiški organi ne mirujejo Zopet so se sestali gostinci Osemnajstega je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Obravnavali so analizo pogojev in rezultatov poslovanja dejavnosti gostinstva in predlog ukrepov za preživetje dejavnosti. Pomembna je bila tudi razprava o organizaciji turistične promocije Slovenije. Predviden je avstrijski koncept organizacije turistične promocije, ki predvideva javno službo, financirano od vlade in zbornice. -žf Oživitev mesta Boljša ponudba gostincev Že dolgoletna tradicija je, da celjski gostinci, tudi naši, med obrtnim sejmom prispevajo k oživitvi mesta z dodatno gostinsko turistično ponudbo. Ponavadi so lokali takrat odprti dlje kot sicer, v dodatno ponudbo pa so vključene predvsem hotelske hiše. V času obrtnega sejma je ho- Turist Nazarje Začasno so rešili problem direktoija Trgovci v svetu so ugotovili, da se morajo izobraževati. Romana Jurša: »Mislim, da smo v Potrošniku uredili in preuredili skoraj vse trgovine, ki so bile za kupca že kar .preživele’. Sedaj bi morali na prvo mesto postaviti izobraževanje v okviru našega podjetja. Najprej bi morali izobraziti in vzgojiti tiste, ki vodijo posamezne enote, da bi znali bolje poslušati drug drugega, da bi prihajalo do sožitja in da bi človek čutil, da tudi njegova ideja nekaj pomeni, da pomeni nekaj dobrega za kolektiv. Skratka: človek mora čutiti, da je med sodelavci potreben, sprejet, kar je osnovno vodilo. Seveda pa je vse to tudi odvisno od človeka samega, njegovih motivov in interesov.« Mislim, da so imeli moji sogovorniki v mnogočem prav. V časih, ko prehajamo iz bivšega sistema upravljanja in dela v novi - tržni sistem in tržne razmere, se bo lahko obdržal le tisti, ki bo dober, na trgu kakovosten in konkurenčen, in to ne samo v ponudbi blaga, pač pa tudi v odnosu do kupca: v načinu, kakovosti svetovanja in postrežbe. To je ena bistvenih zahtev. V. M. Delavski svet gostinskega podjetja Turist Nazarje je po odločitvi novo izvoljenega direktorja, da te funkcije ne sprejme, sklenil za v.d. direktorja začasno, po pogodbi imenovati Žarela Frančeškina. Ta je sicer zaposlen v Holdingu, kjer je direktor poslovne skupnosti za gostinstvo in turizem. Dolžnost v.d. direktorja je prevzel že prvega avgusta. Kot pravi, bo tokrat aktivno kadrovanje direktorja steklo skupaj z izvršnim svetom občine Mozirje. Tako bi novi direktor lahko prevzel posle že prvega oziroma najkasneje petnajstega oktobra. Upajmo, da bo tokrat več sreče in da bo novo izvoljeni direktor ostal v firmi daljše obdobje, kar je izredno pomembno za zagotovitev razvoja firme, nam je dejal gospod Frančeškin, ki si prizadeva, da bi podjetje to vmesno obdobje kar najbolj uspešno preživelo. tel Mera ponudil posebno kuhinjo: jagnjetino, divjačino, kozli-čje meso in vrhunska vina. Prav tako je bila popestrena tudi ponudba v krajih izven celjske občine. V motelu Šentjur so poskrbeli za prenočevanje gostov, ki so prišli na sejem v Celje iz drugih krajev. Keltska salama Verjetno se še prav dobro spomnite nagradnega natečaja podjetja Jurij iz Šentjurja, ki smo ga objavili v eni izmed spomladanskih številk Vestnika. Želeli so pomoč pri izbiri imena za svoj nov proizvodni artikel in najuspešnejšemu obljubili denarno nagrado v vrednosti 6.000 dinarjev. Podjetje je do predpisanega roka prejelo devet predlogov-Razpisna komisija se je po temeljitem premisleku odločila za predlog Marije Kreuh iz Šentjurja, ki je za novi izdelek ponudila ime KELTSKA SALAMA. Marija si je tako pridobila denarno nagrado v vrednost« 6.000 dinarjev. Slaščičarna, ki se lahko primerja s tujino Gostinsko podjetje Bistra Ravne na Koroškem je v sklopu hotela oziroma prostorov, kjer je bil duty free shop, odprla novo slaščičarno z več kot 70 sedeži in vrtom. Vsa oprema je uvožena iz Ita- lije, prav tako tudi drobni inventar. Instalacija je vredna nekaj manj kot tri milijone dinarjev. Če se boste odločili za obisk tega prijetnega lokala, vas bodo gostinci postregli z odličnimi slaščicami in sladoledom z izredno pestro izbiro. Sedeti v tej slaščičarni je pravi užitek, saj se v postrežbi, izbiri, dekoraciji priboru, ne razlikuje od tovrstnih objektov in ponudbe v tujini. -žf S TR A S A MEKX VESTNIK SEPTEMBER 1991 Zasedal je upravni odbor Holdinga Največ govora o lastninjenju in denacionalizaciji Iskanje novih programov Zakon o lastninjenju in denacionalizaciji je v zadnjem času osrednja tema številnih pogovorov. To je tudi razumljivo, saj gre za zakon, ki bo lahko bistveno spremenil način življenja pri nas. Tudi na zadnji seji upravnega odbora Merx holdinga je bil govor o tem. Največ pripomb je bilo izrečenih na odvajanje kupnine od delavskega kapitala v sklad države. Zato so se dogovorili, da se takoj sestane tričlanska komisija in pripravi konkretne amandmaje. Vodil jo bo republiški poslanec Franc Ban, ki bo amandmaje tudi predstavil v skupščini. Razvojni inženiring oziroma direktor firme gospod Strašek je glede na zakon o stanovanjih in načinu gospodarjenja S stanova-nj? dal pobudo, da bi njihova TirmiS' UprrWlja‘la ih rrtbVeiiiti organizirala prodajo stanovanj za ime lastnika. Ker je bila ta pobuda na seji upravnega odbora sprejeta, priporočamo vsem interesentom, da se povežejo z Razvojnim inženiringom. V nadaljevanju je gospod Jože Gračnar ponovno podrobno obrazložil postopek registracije Merx holdinga. Po razpravi, ki seje dotaknila tudi še nekaterih drugih vprašanj, je bilo sprejetih več ciljev. Vsi se nanašajo na kvalitetno in nemoteno delovanje holdinga. Člani upravnega odbora so se seznanili tudi s programom prodajnega centra v Ljubljani, katerega investitor je firma Merx Evrodan. Ta nastaja v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani; imel bo 1600 kvadratnih metrov površine v zgornjem delu hale in 800 kvadratnih metrov v spodnjem delu hale. Gre torej za kar veliko površino, na kateri bi lahko na ljubljanskem področju predstavili štajersko oziroma Merxovo ponudbo blaga. V zadnjem času smo doživeli in preživeli resnično veliko stvari: poplave, vojno, neurja... Vse to je pustilo posledice. tudi v gospodarstvu. Nekatera podjetja se le s težavo »prebijajo« iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Še posebno v zadnjem času, ko je padla kupna moč. Ljudje nimajo več denarja, vedno več je brezposelnih, še posebno v našem »celjskem bazenu«. Vse te okoliščine so vplivale tudi na upadanje prometa v podjetju Teko in na bistveno spremembo strukture prodaje. Direktor Alojz Forštner nam je povedal, da močno upada prodaja tekstilnega blaga, raznovrstnega tehničnega blaga. Ljudje kupujejo samo še tisto, kar nujno potrebujejo za vsakdanje preživetje in v kar jih »prisili« kdo drug. Tako so v zadnjem času zelo veliko potrebščin prodali za šolo in blago za ozimnico. Na vprašanje, kje vidijo rešitev za podjetje, mi je direktor Alojz Forštner odgovoril: »V iskanju novih programov.« Predvsem bodo razvijali tiste blagovne skupine, ki so še vedno zanimive za širši krog potrošnikov in ki jim pustijo vsaj neko razliko v ceni. To blago bodo ponudili tudi pod ugodnimi kreditnimi pogoji, s 50-odstotno nižjo obrestno mero, kot je trenutno v bankah. V načrtu imajo tudi nekatere novosti na področju prehrambenih proizvodov in blaga iz uvoza, predvsem otroških igrač in gospodinjskih potrebščin iz Italije. Prav v kratkem boste lahko v Teku kupili tudi plašče, bluze in krila iz Francije po zelo ugodnih cenah. Ja, prav ste prebrali. Če ste interesent, pohitite, kajti »francoska roba« bo v omejenih količinah. V blagovnici T lahko kupite tudi italijanske moške čevlje po zelo konkurenčnih cenah. V pritličju si lahko povečate barvne fotografije svojih najbližjih. V oktobru pa boste v blagovnici lahko že kupili najmodernejšo računalniško opremo in se spoznali z novo turistično agencijo Palma. Za konec bi lahko zapisali: vsak dan nekaj novega v Teku. In tako je tudi prav. Prodajaj tisto, kar išče kupec, prilagajaj se tržišču, in ne more ti iti tako slabo. Tega načela se vodstvo v Teku prav dobro zaveda in prav zaradi tega še vedno kljub vsak dan bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja »živijo«. Zvestoba nagrajuje Prizadevni Laščani so morali zaradi povojnih razmer tradicionalno prireditev Pivo in cvetje, ki naj bi bila sredi julija, prestaviti na zadnje dni v avgustu in prvi dan v septembru. Program so sicer skrajšali, vendar so bili obiskovalci, ki se jih je tudi letos zbralo blizu sto tisoč, s prireditvijo zelo zadovoljni. V prireditev se je letos vključilo tudi podjetje Izbira. V celotedenski akciji Zvestoba nagrajuje je vsak kupec blaga v vrednosti nad tisoč dinarjev prejel nagradni listič. Izpolnjenega s svojimi podatki je oddal v boben. Do konca akcije, bila je v soboto dopoldne, vodil pa jo je znani moderator Bogdan Baro-vič, se je v bobnu nabralo kar veliko nagradnih lističev. Med programom plesne skupine Stil iz Radencev, ko so obiskovalci lahko tudi poskušali proizvode Radenske, in med številnimi šaljivimi igrami Tobačne tovarne iz Ljubljane, je mali Blaž skupaj s povezovalcem programa izžrebal šestdeset lepih nagrad. In kam so šle prve tri nagrade? Tretjo nagrado, darilno košaro podjetja Izbira, je prejel Vlado Plahuta iz Kalo-bja, drugo nagrado, žensko kolo, je prejela Milena Počival-šek iz Rimskih Toplic, prvo nagrado, barvni televizor, pa je prejela Marina Urbanc-Mokotar iz Dola pri Hrastniku. Škoda le, da žrebanju nobeden od prvih treh nagrajencev ni prisostvoval. Za konec povejmo še, da so tokrat več sreče pri žrebanju imele ženske. Se ve, kdo hodi v trgovino! Mali Blaž žreba nagrajence Plesna skupina Stil iz Radencev Celjski Pigal prenavljajo Kdo ne pozna dvajset let starega Pigala! Pa ne francoskega, ampak celjskega na Ljubljanski cesti. Ta nekdaj zelo priljubljen lokal celjskega gostinstva, seje z leti »izčrpal«, tako kar zadeva njegovo opremo kot tudi ponudbo. Dokončno pa ga je uničila zadnja poplava. V vodstvu podjetja so vrednost naložbe ocenili na kar 2 milijona dinarjev, zato so se odločili za etapno obnovo. Najprej bodo preuredili strop z ventilacijo, na novo uredili sanitarije in zamenjali opremo, predvsem sedežni del. V drugem delu ob- nove pa bodo zamenjali še točilno mizo in uredili zasteklitev. Vsi projekti so že narejeni. Sedaj zbirajo ponudbe in v začetku oktobra bi že lahko začeli obnovo. Vsa dela bodo tako pripravljena, da bo restavracija Pigal zaprta vsega samo tri do štiri dni. Ker bodo restavracijo popolnoma obnovili, so se v vodstvu odločili tudi za nekoliko spremenjen program ponudbe. Pigal naj bi bil v prihodnje nekakšne vrste bistro, v katerem si bo gost lahko naročil tudi nekaj hrane, predvsem prigrizkov. Zelo bogat pa bo tudi slaščičarski del. Smučarske karte so že v prodaji V rekreacijsko turističnem centru Golte so že pričeli s predprodajo sezonskih kart in obveznic. Obveznice so pomembne, kajti tisti, ki sojih kupili že v lanskem letu, vedo, da smučanje s kuponi obveznice pomenijo znižanje osnovne cene za 50 odstotkov. Cene, izražene v DEM, se bodo v letošnjem letu oziroma smučarski sezoni 91/92 gibale podobno kot v lanskem letu. Tako bo dnevna karta stala 20 DEM, z nakupom obveznice, na kateri je 20 kuponov, pa bo cena dnevnega smučanja stala 10 DEM. Obveznica za odrasle je vredna 4.600 dinarjev, za otroke je cenejša in stane 3.200 dinarjev. Ker je število obveznic, kijih bo center prodal, omejeno, 650 za odrasle in 350 za otroke, se splača pohiteti. Vse druge ugodnosti in prednosti nakupa obveznice veljajo, kot so bile postavljene z izdajo obveznic že v lanskem letu. Cena sezonske karte, ki velja tako poleti kot pozimi, je 10.000 dinarjev za odrasle in 7.000 dinarjev za otroke. Zima se približuje, zato nikar ne odlašajte z nakupom kart, posebej če ste smučar in ljubitelj ponudb RTC Golte, ki bodo letos še boljše, pripravljenih pa je tudi nekaj novosti. -ar Mednarodni obrtni sejem Letos je bil v Celju od 13. do 22. septembra že 24. mednarodni obrtni sejem. Vsa ta leta seje sejem razvijal in tako postal mednaroden. Je tudi osrednja obrtna prireditev dežel Alpe-Jadrana. Tudi letos je bilo na njem okoli 2000 razstavljalcev iz domovine in tujine. Razstavljali so na 40 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. Sejem je obiskalo približno 2000 tisoč obiskovalcev, od tega približno 70 tisoč poslovnežev. -sejem m uinugucai samo predstavitve proizvodnje oziroma storitev, temveč je dal tudi celovite in kakovostne tržne informacije. Tako sta se zopet srečala ponudba proizvodov in storitev ter povpraševanje. Najmočneje so bile zastopane kovinsko predelovalna, lesno predelovalna, elektro, tekstilna in gradbena dejavnost. Sejem so spremljale strokovne in druge prireditve z udeležbo poslovnih ljudi na mednarodni ravni, vključno z uglednimi gospodarstveniki. MERK VESTNIK SEPTEMBER 1991 SLOVENIJA MOJA DRŽAVA Pred nami je kartica Mera. Dolgoletna ideja in želja številnih kupcev se je uresničila. Že čez nekaj dni bodo prvi uporabniki kartice Mera lahko kupovali na okrog 200 do sedaj znanih prodajnih mestih. Pri uresničitvi tega projekta so s svojim delom veliko pripomogli Anton Guzej, Bojana Hudej, Metka Petek-Šolinc in Slavko Ter-če. Zato smo prav njim namenili uvodni del tega prispevka. Hoteli smo namreč iz »prve roke« izvedeti kar največ o pogojih, uporabi in pravilih blagovno denarne kartice Mera. Kdo vse bo lahko imetnik oziroma uporabnik kartice Merx? Bojana Hudej: »Kartico Mera bo lahko imela vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki bo izpolnila pristopno izjavo oziroma vlogo za izdajo kartice Mera in seveda izpolnjevala vse pogoje ter sprejela pravila poslovanja s kartico Mera.« V pravilih piše, da bo o uporabnikih kartice odločala posebna komisija po poslovniku in po lastni presoji. Ali bo premoženjsko stanje prosilca zelo vplivalo na končno odločitev komisije? ■ kM blagovno-denarna kartica RTC GOLTE CENA SEZONSKE SMUČARSKE KARTE Odrasli 10.000 din Otroci 7.000 din Rok plačila: 1. oktober CENA OBVEZNICE Odrasli 4.600 din Otroci 3.200 din Število obveznic je omejeno (650 odrasli, 350 otroci) Rok plačila: 50 % 1. oktober, preostalo na dva čeka CENA DNEVNE KARTE 20 DEM po borznem tečaju Metka Petek-Šolinc: »Za pridobitev kartice Mera vsekakor ne bo glavni kriterij premoženjsko stanje prosilca, ampak stalna zaposlitev in pa seveda višina osebnega dohodka.« Ali bo treba za pridobitev kartice plačati članarino? Slavko Terče: »Za izdajo in uporabo kartice Mera bomo zaračunali enkratno vpisnino v višini 150,00 dinarjev in vsakoletno članarino. Ta trenutno znaša 300,00 dinarjev. Ob morebitni devalvaciji pa bomo članarino tudi mi primorani povečati.« Vemo, kdo je lahko uporabnik kartice, kakšni so pogoji za pridobitev. Mogoče bi sedaj kaj povedali o prednostih kartice Merx. Tone Guzej: »Teh je vsekakor veliko. Mislim, da je zelo pomembno, da je kartica Mera blagovno denarna kartica. Z njo bo namreč mogoče dvigovati tudi gotovino - denar. Takšne kartice v Sloveniji še ni. Ugodnost je tudi petnajstdnevni zamik plačila, uporaba limita in ugodne obrestne mere. Kartica Mera je tudi ena izmed redkih kartic, s pomočjo katere bo uporabnik lahko kupoval prehrambeno blago.« Ali bomo s kartico Merx lahko dvigovali neomejeno zneske denarja oziroma kupovali blago, ki bo vredno tudi več deset milijard dinarjev? Bojana Hudej: »Če bo uporabnik kartice imel kritje na računu svoje kartice, bo lahko nakupoval v neomejeni vrednosti, seveda s preverjanjem stanja na računu. Brez preverjanja stanja pa bo možen nakup blaga do vrednosti 3.000 dinarjev. Najmanjši znesek za nakup s kartico Mera pa bo 500,00 dinarjev.« Kako pa je z limitom za uporabnika kartice? Metka Petek-Šolinc: »Na začetku bomo vsakemu uporabniku kartice Mera odobrili limit v višini 5.000 dinarjev. Po preteku trimesečnega poslovanja pa bo komisija po vnaprej določenih kriterijih vsakemu posamezniku sproti določala limit. Ta bo precej odvisen od uporabnikovega poslovanja s kartico Mera.« Kartica Merx bo nudila petnajstdnevni zamik plačila. Ali bo moral njen uporabnik sam plačati ali kakšen bo postopek? Slavko Terče: »Lastnik kartice, to je v našem primeru Mera banka, bo uporabniku kartice za posamezne nakupe blaga nje- gova sredstva zmanjšala 15. dan po nakupu.« Kakšne pa bodo obresti? Bojana Hudej: »Pozitivno stanje na kartici se bo mesečno obrestovalo po obrestni meri, ki velja za a vista (na vpogled) sredstva hranilnih vlog pri Mera banki. Prekorčena sredstva na kartici do višine odobrenega limita se bodo mesečno obrestovala po negativni obrestni meri, ki jo bo določila Mera banka. Prekoračitev sredstev odobrenega limita pa ne bo dovoljena. V primeru, da bo do takšne prekoračitve prišlo, bomo uporabniku zaračunali dodatne negativne obresti ali pa mu bomo kartico odvzeli.« Povprašala bi še o organizacijsko tehničnih stvareh: kje bo sedež, kje bo mogoče dobiti vlogo za kartico Merx in podobno. Metka Petek-Šolinc: »Za kartico Mera bo organizirana posebna služba v okviru sektorja hranilništva. Sedež bo v Ulici Ivanke Uranjek 4 v Celju, kjer je že sedaj naša agencija. Pristopne izjave bodo interesenti lahko dvignili na vseh prodajnih mestih, v agencijah in na vseh blagajnah Meraove banke. Vsak uporabnik bo kartico prejel po pošti. Več podrobnosti o izgubi ali prenehanju uporabe kartice pa si bo lahko vsak uporabnik prebral v pristopni izjavi.« Trenutno je znanih že dvesto prodajnih mest, kjer bo mogoče kupovati s kartico Merx. Katera podjetja sodelujejo? Slavko Terče: »Potrošnik, Teko, Moda, Metro, Jelša, Dravinjski dom, Savinja Mozirje, Radeče, Žila, Izbira in Avtoteh-nika.« Veliko smo izvedeli. Morda bi za konec povedali še, zakaj ste se v Merx banki odločili za izdajo kartice Merx? Anton Guzej: »Mislim, da je Mera banka edini povezovalni dejavnik med staro in novo obliko organiziranosti Meraa. S kartico Mera, ki smo jo ponudili, se bo vsekakor krepila ekonomska moč podjetij, in sicer s povečano prodajo blaga. S tem se bo povečala tudi konkurenčna moč podjetij. Po drugi strani pa smo s kartico Mera želeli svoje zveste varčevalce nagraditi z nekaterimi ugodnostmi pri nakupu blaga. Z njo bodo naši varčevalci lahko tudi dvigovali gotovino. Skratka, Mera banka bo s svojim poslovanjem na ta način tudi varovala interese svojih dolgoletnih komitentov -članic Mera banke. J. M. PREDNOSTI KARTICE MERX DVIG GOTOVINE 15-DNEVNI ZAMIK PLAČILA UPORABA LIMITA UGODNE OBRESTNE MERE PLAČILO STORITEV NAKUP BLAGA V NEOMEJENI _______VREDNOSTI________ PRIHRANEK ČASA NAKUP PREHRAMBENEGA _________BLAGA__________ MOŽNOST POPUSTA VSEH TEH UGODNOSTI BOSTE DELEŽNI, KO BOSTE IZPOLNJENO VLOGO ZA IZDAJO KARTICE POSLALI NA NAŠ NASLOV IN POSTALI UPORABNIK KARTICE MERX. merx VESTNIK SEPTEMBER 1991 kM MOJA KARTICA Slovenija moja država moja kartica j iiiiii Produktivnost konfliktov Vsak dan se pogovarjamo z veliko ljudrr, To so naši sorodniki, prijatelj znanci, sodelavci, nam nadre mi ali podrejeni. Dokler se pogovarjamo o stvareh. ki niso pomembne ali nanje ne moremo vplivati (npr. o vremenu), so pogovori lahko zelo sproščeni, prijateljski. Takoj ko je tema pogovora kaka pomembna reč, ki zadeva tudi nas in na katero lahko vplivamo, nastopijo težave. Ti pogovori so marsikdaj neučinkoviti, včasih zelo mučni, negativne posledice čutimo dalj časa. Prvemu tipu pogovorov pravimo nekonfliktni pogovori, saj med udeleženci pogovorov ni nikakršnih nasprotujočih si interesov, drugim pa pravimo konfliktni pogovori, saj en udeleženec poskuša vsiliti svoj interes ali svoje mnenje drugemu udeležencu, drugi pa prvemu. Torej sta si interesa oz. mnenji nasprotni (konfliktni). Za uvod še samo to: problem je rešljivo nezadovoljstvo. Zadeva je dovolj pomembna, da je veliko znanstvenikov premišljevalo o njej, in razvili so znanstveno vejo, ki seji reče komunikologija. Razvili so tudi Posebne tehnike komuniciranja, ki jih uporabljamo v določenih situacijah: pogajanja, prepričevanja, komuniciranje z množico 'Pd. Iz številnih knjig je mogoče opredeliti nekaj principov komuniciranja, ki bi jih morali upoštevati. O teh zapletenih rečeh lahko napišemo tudi takole: 1 • Bodi iskren Pogovor se izplača le, če poveš zares svoje mnenje, in ne mnenje, ki bi ga rad slišal sogovornik. Neiskrenost se maščuje. Resnico lahko zamolčiš, lagati se ne smeš. 2. Aktivno poslušaj Poznam nekoga, ki toliko govori, daje potrebno drugim dati besedo, da le-ti do besede niti ne pridejo. Iz vsakega pogovora se kaj lahko naučiš. Pamet ni dodeljena po trenutnih funkcijah - nižji po rangu ni neumnejši. Pozorno poslušaj in se osredotoči na argumente; poskusi razumeti. 3. Ne dvomi o motivu Nihče nima pravice dvomiti o dobrem namenu. Iskanje skritih namer, nezaupanje, dvom o poštenosti niso lastnosti dobronamernih in poštenih. Motiv naj bo skupno reševanje problemov. 4. Niti besede preveč Govori tisto, kar je potrebno. Dolgi uvodi in povzetki so večinoma nepotrebni. Ne ponavljaj že izrečenega in ne govori tistega, kar vsi vedo. Govori tako, da te sogovornik razume. Nekulturno in »afna-ško« je uporabljati besede, za katere veš, da jih prisotni ne morejo razumeti. Posebno smešni so tisti, ki napačno uporabljajo tujke: razkrivajo svojo intelektualno revščino in izpričujejo svoje manjvrednostne komplekse. Govorjenje s pozicije moči je dokaz za pomanjkanje znanja in argumentov. 5. Spoštuj človeka Nikar ne naredi ničesar, kar bi sogovornika prizadelo kot človeka. Spoštuj njegova čustva. Kdor govori slabo o ljudeh, je slab človek, in to vsi vedo, morda tudi on sam. Naredi vse, da sogovornik ohrani dostojanstvo, ugled in ponos ne glede na izhod pogovora. Žaljivka in psovka ni le »pojdi v rit, tepec neumni«, ampak tudi »na to področje se ne more vsak spoznati«. VLOGA ZA IZDAJO KARTICE št. kartice_______________ Izpolnjen formular oddajte ali pošljite na naslov: Finančna organizacija Merx, Ul. Ivanke Uranjek 4. 63000 Celje. Prosimo, da vpišete podatke čitljivo s tiskanimi črkami! Podatki so zaupni. Pridržujemo si pravico, da zavrnemo vlogo brez pojasnila. k\l blagovno-dcnarna kartica OSEBNI PODATKI UPOKOJENCI Priimek in ime___________________________________ Kraj rojstva_____________________Datum rojstva Št. vzdržev. druž. članov____________Zak. stan Priložite fotokopijo zadnjega nakazila pokojnine. SVOBODNI POKLICI IN OBRTNIKI Št. oseb. izkaz._____________________Izdana pri___________________ Za poklice, kjer ni mogoče dobiti potrdila o višini OD ali o dodatnem Enotna mat. št. občana ------------------------------------------- viru dohodka, priložite potrdilo o višini ustvarjenega dohodka v Kraj stalnega prebivališča________________________________________ preteklem letu in obrtno dovoljenje Ulica in hišna št. Pošta__________________________Občina_______________________ Št. telefona doma_________________________,_________________ PODATKI O ZAPOSLITVI PREMOŽENJSKO STANJE Ali stanujete v lastni hiši____________, v lastnem stanovanju v stanovanju s stanovanjsko pravico___________, podnajemnik______________, pri starših_________. ali ste lastnik počitniške hiše____________ Naziv podjetja Naslov podjetja Kraj in poštna št. Poklic___________________Delovno mesto Telefon na delovnem mestu ______________ Pri tem podjetju zaposlen od Skupna delovna doba_____________________ Naziv in naslov vaše banke Št. tekočega računa IZJAVA ■ v VAŠI DOHODKI . Potrjujemo, da je g_____________________________v delovnem razmerju za nedoločen čas v našem podjetju s povprečnim neto osebnim dohodkom v zadnjih treh mesecih_________________din, od tega odtegljajev____________________________________din. Izjavljam, da so vsi navedeni podatki resnični. Sprejemam pravila za izdajanje in uporabo kM kartice, vse obveznosti iz poslovanja s kM kartico in soglašam, da finančna organizacija Mera Celje iz mojih sredstev poravna vse moje obveznosti, nastale z uporabo in poslovanjem s kM kartico. Zavezujemo se, da bomo vašo administrativno prepoved v primeru neizpolnjevanja obveznosti g.____________________________ sprejeli in mu mesečno odtegovali od OD ter nakazovali na vaš žiro račun do polne poravnave dolga. Tiskano ime in y cjne podpis pooblaščene ------------- ----------------- osebe M.P. ' '■ .. ... 1' - i-Jv?1'- -v ".. ? Obvezujem se, da bom v primeru pooblastila banki le-tej sprotno zagotavljal sredstva v zadostni višini, sicer bo banka pooblastilo ukinila in bo kartica razveljavljena. Za vse obveznosti, ki nastanejo iz naslova uporabe kM kartice, jamčim s svojim premoženjem in dohodkom. Kraj in datum_____________________Podpis 6. Cilj ni zmaga Cilj pogovora ni zmaga nad sogovornikom, ampak rešen problem oz. zadovoljitev interesov obeh. 7. Človeški problem - problematičen človek Vsi problemi so človeški: ljudje ne ustvarjamo problemov, mi jih rešujemo. Problematičen je tisti človek, ki problemov ne vidi. Zato loči človeka od problema. Poskusite skupaj reševati problem. Osnovna taktika: trdo do problema in mehko do človeka. » Način komuniciranja v določenem okolju je rezultat drugih razmer (materialne, kulturne...) in obratno, komuniciranje zelo vpliva na oblikovanje teh razmer. Za podjetje je to lahko izrednega pomena. Svetovno uspešna podjetja razvijajo lastno kulturo obnašanja, sistem produktivnega reševanja konfliktov. V oblikovanje in realizacijo tega je vključen top management. V eni vodilnih firm na področju računalništva na svetu generalni direktor vodi seminarje za nove delavce o načinu komuniciranja v podjetju in načinu reševanja konfliktov. Obstajajo dokazi, da produktivnost pri reševanju konfliktov povzroča tudi višjo produktivnost v proizvodnji. si etui IFF TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ 63001 CELJE JUGOSLAVIJA SLOVENIJA Proizvaja in nudi - arome, paste, baze, sadne koncentrate za brezalkoholne in alkoholne pijače, sirupe za konditorske proizvode, jogurte, sladolede, puding in tobak - arome za živinska krmila - barve za živilsko industrijo - začimbne ekstrakte in mešanice za mesno in konzervno industrijo, gotova jedila, juhe, aromatiziranje kisa - eterična olja, destilate in ekstrakte aromatskih rastlin in sadja - parfemske kompozicije za detergente ter milno in kozmetično industrijo MIERX VESTNIK STRAN 6 SEPTEMBER 1991 NASVETI, ZANIMIVOSTI, NOVOSTI Modne smeri za jesen in zimo 1991/92 Zenska konfekcija BARVE Poleg dveh barv (bela in črna), ki sta brezčasni, b