Št. 117 (16.153) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 19--5 v tiskar ' 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji,	v
osvobojenem Trstu, kjer je izsij zaanju v jviika. Bil je edini tiskani partizanski DNE'. ' :K v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Monte-chi 6 - Tel. 040/77-,
GORiCA Drevo.1 ea 24 n ic;:	i-
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190________
POSTNUA PLAČANA V GOTOVH
| 500 LIK. Spedizione in abbonamenlo postale 45%
SREDA, 20. MAJA 1998
Udarec
OljM
in ugledu dmve
Vojmir Tavčar
Po Liciu Gelliju, ki je zginili le nekaj dni preden je obsodba na osem let zaporne kazni postala pol-nomočna, jo je včeraj pobrisal mafijski boss Pasquale Cuntrera. Mafijca so pred nedavnim izpustili na prostost, ker je potekel termin preventivnega pripora. Preden je ka-sacijsko sodisce potrdilo, da je obsodba polnomo-pna, jo je popihal in policija je lahko le ugotovila, da ga doma ni veC.
Pravosodni minister Gi-ovanni Maria Flick je sinoči v poslanski zbornici °cenili beg Cuntrere kot zelo hud dogodek, podobno je menil tudi notranji minister Giorgio Napolita-no. Oba ministra pa sta zavrnila vsakršno odgovornost.
Za Prodijevo vlado, predvsem pa za ugled države sta bega Licia Gellija bi Pasqualeja Cuntrere (v tem času so zginili še ske-
sanec Martino Siciliano in dva sardinska bandita) pekoči klofuti, predvsem Pa dokaz, da je po nekajletnem uspešnent boju Proti kriminalu protima-fijska zavzetost zaCela po-Puscati. Prav Cuntrerov beg (med drugim v tednu abletnice atentata pri Ca-Paciju, v katerem so bili nbili sodnik Giovanni Fal-c°ne, njegova žena in spremstvo) potrjuje, kako Utemeljeno je bilo svarilo ^fa državnega tožilstva v Palermu Giancarla Casel-bja (le redki so mu prisluhnili) naj bo država zelo budna.
Okoliščin, ki so Gelliju, ^untreri in drugim omo-8°Cile, da so jo pobrisali, je yeliko. Eden od razlogov )e nedvomno tudi neustre-^Ua zakonodaja, ki ne do-Pusca dovolj učinkovitega Uudzorstva, ko je osumlje-bcc že odsedel preventivni Pripor, obsodba pa ni še P°stala polnomoCna. Nedvomno pa je bilo v teh veh primerih (in tudi v ftavdnih drugih) tudi veli-, 0 nemarnosti in nestro-K°vnosti.
Mihce ne dvomi v anga-fjrano zavzetost ministrov ^bcka in Napolitana. Prav u^adi tega smo pricako-uti, da bosta ponudila dstop. vlada Oljke bi mo-I a pomeniti nov način r udanja, dokazati bi mo-da je konec nekdanje ko si ministri niso V^eli politične odgo-p fUosti za to, kar se je do-Pdo v njihovem resorju. Odstop ne bi bil prizna-Je krivde. Bil bi predv-Ui dokaz, da je nekdanje ukse konec in da je tudi Q(j Področju politične tvornosti zavel nov ve-bi Ni'* te8a signala Flick apolitano nista dala.
ITALIJA / NOVE TEŽAVE ZA PUCKA IN NAPOLITANA
Beg nevarnega mafijca Cuntrere klofuta za policijo in sodnike
Desnica zahteva odstop obeh ministrov - Izginil je tudi črni skrajnež Siciliano
RIM - Policija je včeraj sporočila, da je izginil znani in nevarni mafijec Pasquale Cuntrera, ki je bil v na prvem in na prizivnem procesu obsojen na 21 let zapora, sedaj pa je bil na nadzorovani(l) prostosti v pričakovanju dokončne razsodbe kasacijskega sodišča. Da bo mera polna so pristojna telesa sporočila, da je na begu tudi desničarski skrajnež Martino Siči-liano, ki je vpleten v pokol na milanskem Trgu Fontana.
Beg Cuntrere, ki je vodil eno najbolj krovolocnih mafijskih skupin, je spravila v veliko zadrego vlado Romana Prodija, še posebno pa obrambnega ministra Giorgia Napolitana in njegovega kolego na pravosodnem ministrstvu Giovannija Mario Flicka. Desničarski Pol svoboščin je sinoči v poslanski zbornici zahteval njun odstop, ostre kritike posebno na račun policije pa prihajajo tudi iz vrst vladnih strank, še posebno Levih demokratov.
Zelo kritičen do strankarskega tovariša Napolitana je bil tudi tokrat zlasti načelnik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, ki je že ob begu Licia Gellija postavil na zatožno klop notranjega ministra. Le poseg Massima D’Aleme je v zadnjem trenutku preprečil, da bi se senatorji levice pridružili zahtevi po odstopu Napolitana, ki jo je tudi takrat postavila opozicija.
Na 11.strani
INDONEZIJA / POSKUS USTAVNEGA REŠEVANJA KRIZE
Suharto bo odstopil šele po predčasnih poliličnih volitvah
Islamski voditelj Amien Rais napoveduje za danes protest
DŽAKARTA - Indonezijski predsednik Suharto je vCeraj zavrnil zahteve po odstopu, napovedal reforme, spremembe v vladi, nove parlamentarne volitve in predsedniške volitve, na katerih ne bo kandidiral. 76-letni predsednik ni navedel, kdaj naj bi bile parlamentarne volitve, njegov minister za okolje Juvvono Sudarso-no pa je navedel, da naj bi na oblasti ostal od treh do šestih mesecev. Indonezijski muslimanski vodja Amien Rais je že zavrnil reforme, ki jih je napovedal Suharto, in pozval prebivalce, naj se danes zberejo na najbolj množičnem protestu v indonezijski zgodovini.
Na 9. strani
OBLETNICA / GATT-VVTO
Rdel Castro ostro obsodil gospodarsko politiko ZDA
ŽENEVA - Kubanski predsednik Fidel Castro je v svojem včerajšnjem posegu ob 50. obletnici Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ostro napadel »gospodarsko premoč ZDA«, obsodil v ponedeljek sklenjeni sporazum med ZDA in Evropsko unijo in opozoril WTO na nevarnost »velike svetovne krize nepredvidljivih posledic«. Kubanski voditelj je tudi obsodil globalizacijo, ki je bila vsiljena od najbogatejših držav na škodo
najšibkejših. Večino je Castrov poseg presenetil, saj je v ponedeljek Castro ploskal Clintonovemu govoru. Za Castra je v ponedeljek sklenjeni sporazum ZDA z Evropsko unijo o omilitvi zakonov Hehns-Burton in d’Amato-vega zakona »zmeden, protisloven, grozilen in neetičen«. Castro je tudi povabil predsednika italijanske vlade Romana Prodija, naj obišče Kubo. Italijanski minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi je prav tako potrdil,
da bo kmalu italijanska delegacija obiskala Kubo in da to ne bi smelo povzročiti težav z VVashingtonom. Italija torej pričakuje od sporazuma ZDA-RIT precej več kot to trdi Castro.
V Ženevi pa je včeraj posegel tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki je med drugim opozoril na prispevek WTO k izjemni rasti svetovne trgovine, zaposlovanja ter socialnega napredka po svetu.
Na 9. strani
Gorica: Rupeni prvi na glasovnici
GORICA - Županski kandidat Oljke Ario Rupeni bo na prvem mestu na glasovnici za goriške občinske volitve 14. junija. Tak je bil izid žreba, ki so ga opravili včeraj. Vrstni red treh list, ki podpirajo Rupenija bo SKP, Oljka, »Isontino per 1’Euro-pa«. Na drugem mestu bo kandidat Vittorino Mar-zaroli (lista »Obiettivo Gorizia - perche la citta vi-va«), na tretjem Michele Formentini (Severna liga), na četrtem Gaetano Valenti (po vrsti: Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, CDU), na petem Sergio Cosma (»Movimento sociale - FT«), na šestem mestu pa Alessandro Bon (Zeleni).
Na 10. strani
Volčič in Camerini za krajevne šole
TRST - Sedma senatna komisija za šolstvo je na priporočilo senatorjev Oljke Mitje Volčiča in Fulvia Camerinija odobrila popravek k uredbi o določanju razsežnosti šolske mreže. V njem je zapisano, da je treba »zaščititi posebnost slovenskih in italijanskih šol v tržaški in goriški pokrajini«, zaradi česar za te šole ne morejo veljati splošne norme (od 600 do 900 vpisanih) o ustanavljanju avtonomnih šol, ki jih predvideva uredba ministrstva za šolstvo.
Na 5. strani
V tržaški luki v teku hud boj za oblast
TRST - V pristanišču smo pred odločilnim spopadom za oblast in za nova ravnovesja, ki ne zadevajo le pristaniške dejavnosti, a tudi krajevno gospodarsko stvarnost. Predsednik Lacalami-ta je na včerajšnji seji pristaniškega odbora predložil nezaupnico generalnemu tajniku luke Mo-nassijevi, o kateri bo sosvet odločal prihodnji torek. Na seji, ki je trajala od jutra do poznega popoldneva, je prevladalo stališče, da mora Lacala-mita obširneje utemeljiti svojo zahtevo.
Na 4.strani
Danes razprava o obtožbi Drnovška
LJUBLJANA - Slovenski parlament bo danes razpravljal o zahtevi, da se proti premiem Janezu Drnovšku začne ustavna tožba. Zahtevo so vložili socialdemokrati in sicer v zvezi s spornim varnostnim dogovorom med slovensko in izraelsko varnostno službo. Socialdemokrati zahtevajo, da se Janeza Drnovška razreši funkcije predsednika vlade in se mu sodi. Premier pa je v pismu državnemu zbom zavrnil vse obtožbe. Parlament zaenkrat o tem vprašanju ni vprašal za mnenje predsednika države, čeprav poslovnik to dopušča.
Na 3. strani
Miloševič sprožil spor s Cmo goro
BEOGRAD - Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je bivšega črnogorskega predsednika Momira Bulatoviča včeraj predlagal za novega jugoslovanskega premiera, ki naj bi zamenjal dan prej odstavljenega zveznega premiera Radoja Kon-tiča.Cmogorski predsednik Milo Djukanovič pa je razrešitev jugoslovanskega premiera Radoja Kontiča v parlamentu v Beogradu označil kot »brezobziren udarec Cmi gori«. Črnogorski parlament pa je včeraj zavrnil Bulatovičevo kandidaturo in proglasil za »nezakonito« Kontičevo odstranitev.
Na 9. strani
OGLEDALO
Meja med morilci in našo normalnostjo
Ace Mermolja
V predvolilnem času se bom v Ogledalih izogibal argumentom, ki bi bili preočitno politično obarvani. Izognil bi se rad očitkom, da delam prikrito propagando temu ali onemu kandidatu, tej ali oni stranki. Vajen sem očitkov, da se pri pisanju preveč nagibam na določeno stran. To me sicer ne moti, vendar bi rad bil korekten do Časopisa, ki nudi gostoljubje mojim Ogledalom. Zato bom skušal izbrati argumente, ki ne bodo pomikali Časopisne strani na eno stran tako, da bo moral urednik uravnovešati plovbo z drugimi kolonami. V Italiji je obveljalo naCelo »par condicio«, ki se ga velja držati. Pri tem seveda nastane težava, kako, zame pa katere argumente izbirati, da bodo politično kolikor toliko neobremenjeni. Posebno sicer ne verjamem v novinarsko nepristranskost, posebno ko gre za komentarje, vendar se ne želim v tem Času znajti med novimi viharji. To ni lahko, a pričnimo vseeno s trudom. V nadaljevanju danka bo bralec občutil krepko zarezo z uvodom...
Naša civilizacija je obsedena z umori in morilci. Od vseh morilcev so seveda najbolj »privlačni« serijski ubijalci. Italija si je komaj oddahnila, potem ko so prijeli serijskega morilca Donata Bilancio. Osumljen je za veC kot 17 umorov, ki jih je tudi sam priznal. Pred nedavnim je umrl Pietro Pacciani in s sabo odnesel skrivnost, Ce je bil, ali ni bil pošast iz Firenc. Javno mnenje je ostalo razdvojeno. Mnogim se je zdel preokoren, pregrob, preveč »primitiven« zato, da bi lahko bil tako prefinjen in zvijačen morilec. Bilanci ni uspelo skriti svojih dejanj. V Sloveniji je bil nekoč izjemno znan serijski morilec Trobec. Vsaka država ima svoje morilce in vsak narod jih ima. Kri, nasilje, zločin in kazen so od nekdaj predmet Človekove radovednosti. Stari epi so polni zločinov in krvi. Starogrška tragedija sloni na krutih in zločinskih dejanjih. Evropski romani so polni zločinov in kazni. Brez umorov, bojev in nasilja bi se svetovna literatura skrajno osiromašila.
Mediji in predvsem televizija nas danes postavljajo pod posebno morilsko prešo. Vsak večer posrkamo vase določeno dozo umorov: po poročilih ali pa iz filmov. Da bo jasno, ugotavljam, saj sem med tistimi, ki menja »kanal«, Ce ni umora. Mediji so v posredovanju umorov prišli do skrajnosti. Sveža je polemika, ko so ameriške televizije prenašale z neposrednim prenosom samomor obupanega človeka. Skratka, od poročil in filmov so prešla k neposrednemu snemanju dogodka. Korak naprej bi bil le še plačan umor ali samomor, oziroma neposredni prenos smrtne kazni. V množici umorov kraljujejo serijski morilci, ker pomenijo najtemnejšo stran umora. Ubijajo brez konkretnih, otipljivih razlogov. ZloCin je zapisan v njihovi najgloblji in najtemnejši duševni škatlici.
Na umore reagiramo različno. V ZDA ga skoraj ni politika, ki bi nasprotoval smrtni kazni, kar pomeni, da je za vedno Američanov najprimernejša kazen za zločin smrt. V Evropi je geslo zob za zob, umor za umor veliko šibkejše in ima manj privržencev. Kar me moti je, da se katoliška cerkev ne zavzema proti smrtni kazni z isto odločnostjo kot proti splavu ali kontracepciji. To je po mojem mnenju dokaj globoko protislovje, ki ima svojo zgodovinsko podlago. V srednjeveških in tudi poznejših seznamih, ki so določali obseg pokore za posamezne grehe, so bili nekateri spolni prekrški huje kaznovani kot umori. To seveda ne opravičuje večje tolerance do smrtne kazni, kot do splava. Kljub temu je v večini evropskih držav smrtna kazen dejansko le še spomin, Čeprav jo nekateri zakoni morda še upoštevajo.
Kazen pa verjetno ni vzgib, oziroma razlog za tolikšno dozo umorov, kot jo dnevno posrkamo iz medijev in to v naše očitno zadoščenje. Od kod zado-
ščenje? Iz katerega kotička naše notranjosti prihaja? Za razlaganje tega bi moral imeti drugačno izobrazbo. Moral bi biti psiholog, sociolog ali kaj podobnega. Ob svojem tovrstnem neznanju pa se mi vendarle poraja sum, ki ga seveda nisem izrekel prvi. Soočanje z umori in njihovo »nenormalnostjo« nam daje občutek varnosti. Prepričuje nas, da smo mi, ki ne ubijamo, povsem v normi in torej neproblematični.
Ce se primerjamo z nekom, ki je ubil 17 ljudi, smo v normi, da bolj ne bi mogli biti. Smo beli in Cisti kot sneg. Ko se soočamo z umorom, se zazdijo drobna, vsakodnevna nasilja povsem zanemarljiva reC. Nima smisla ponavljati, kako je naša poznomodema družba tekmovalna in v tekmovanju sposobna najrazličnejših nasilnih dejanj. Naelektrenost, komolčarstvo, udarce v želodec doživljamo skoraj dnevno. Priznam, da mi je po kakšnem razburljivem dnevu, ki se zaključi s sejo, v zadoščenje gledati film, kjer nastopa le-denooki policaj. Kar sem moral premlevati s potrplenjem in poslušati z rahlim godrnjanjem, ali pa trditvam oporekati z razumsko argumentacijo, odpravi junak z nekaj konkretnimi udarci po nasprotnikovi butici, ali pa vse nravna s pištolo. V filmu se svet v poldrugi uri lepo uredi z jezikom nasilja. Mene bi za brco spravili v Koronejske zapore, pretepaškega junaka pa Čaka postelja z, mlado ljubico. Včasih pa bi vseeno rad pretepel svet.
V serijskih morilcih je veliko veC ugank. Oni so naš strah. Pridejo iz teme, ubijejo brez razloga in izginejo v množici. Njihova pošastna psiha še globlje potrjuje našo normalnost. So torej morilci in njihove žrtve moderni grešni kozel, s katerim se je skupnost očistila lastnih napetosti? To je ena izmed možnosti.
Kot sem že zapisal, smo v vsakdanjem življenju žrtve in rablji. Žrtve se počutimo v odnosu do nadrejenih, ki se prav tako počutijo žrtve še višjih šefov, žrtve se počutimo v odnosu do države, do družbe, napram sosedu, ki odpre televizijo, ko želimo spati. Na cesti se počutimo žrtve v odnosu do agresivnejših voznikov in tako dalje do neštetih možnosti in variant. Ker ne moremo biti le žrtve, moramo tudi mi v igro prevlade; v družini, na delu, v odnosih s soljudmi, z institucijami, itd. Takšno poCetje ni za vse lahko in intimno sprejemljivo. Opazujem mlade, ki želijo izstopiti iz takšne igre in se zaprejo v zdavnaj minulo otroštvo, v beg pred odgovornostmi, da ne omenjam najhujšega, to je različnih zasvojenosti z mamili, alkoholom in strupenimi kemikalijami. Morda je v tem kontekstu umor trenuten beg, skrajnost, ki je v naši vsakodnevni igri ne dosegamo. Ker gre za skrajnost, zarisuje mejo med našim, vsakodnevnim nasiljem in tistim, ko namesto besed, prepirov, spletkarjenja v škodo drugega, psiholoških muCenj in podobnih stvari, preide k dejanjem. Skratka, zločin in kazen igrata v naši zavesti Cisto določeno vlogo, drugače bi si težko razlagali tolikšno zanimanje za okrutna dejanja. Ce se ozremo v preteklost, vidimo, da ne gre za zgodovinsko novost, sprememba je v »količini«, seveda ima količina, ki jo omogočajo mediji tudi posledice, ki niso le v ozavešCenju meje, ki loči nas, normalne, od morilcev. Umor klice po umoru. Pred nedavnim sem bral vest, ko je v ZDA osnovnošolec prinesel v torbi pištolo, da bi ubil učiteljico in nekatere sošolce, ki so se z njim slabo vedli. Meja se namreč lahko zabriše in se umor prikaže kot eno izmed možnih rešitev naših problemov in stisk. O tem vprašanju, posebno ko se tiCe otrok, je bilo veliko napisanega. Kljub številnim opozorilom, pa se medijski stroj ne bo odpovedal povpraševanju in bo še naprej posredoval gledalcem najrazličnejše umore in nasilja. Opazovanje najhujšega iz varnostne razdalje zarisuje meje, ki se jim težko odpovemo.
Preživeti z demenco in odsotnost ustanov
Moja Zena, s katero živim sam odkar sta se naša sinova pred leti poročila in odšla z doma, je pred devetimi leti pričela izgubljati spomin in se Čudno obnašati. Stanje se je počasi slabšalo. Pred tremi leti, ko je bila zaradi tega prvič sprejeta v bolnico, so mi zdravniki pojasnili, da gre za »Alzheimerjevo bolezen«, ki navadno prizadene predvsem starejše ljudi. Dodali so tudi, da je bolezen zelo dolga in huda, da ne obstajajo primerna zdravila in da s Časom privede bolnika do demence. Stanje žene se je stalno slabšalo in s Časom je postala popolnoma odvisna od zunanje pomoči in oskrbe. Dolga leta sem ji pomagal, z občasno pomočjo elanov duržine in sorodnikov, kot sem vedel in znal. Bolezen pa se je stalno stopnjevala in prešla v fazo velike napadalnosti, ko bolnik ne prepozna niti svojih najbližjih, ko ga ne moremo in niti ne smemo pustiti samega brez varstva. Takšno življenje, ob tako težkemu bolniku lahko človek zdrži le nekaj Časa, potem pa tudi sam zboli. Vse postaja zelo velik in resen problem pred katerim se mi postavlja vprašanje: kaj pa jaz? Koliko Časa bom zmogel skrbeti za ženo? Kaj se lahko zgodi, Ce tudi sam zbolim in moram na zdravljenje? Komu naj takrat prepustim ženo? Pred vsemi temi vprašanji stojim že dolgo Časa sam; ob strani so mi le družinski elani.
2e pred leti sem začel križevo pot iskanja pomoči pri bolnicah, ustanovah in združenjih za socialno pomoč. Odgovori so bili vedno obupno negativni: nimamo primernih struktur... Ce vaša Zena še hodi, je ne moremo sprejeti niti začasno, ker lahko zbeži in se izgubi... ni denarja za oskrbo na domu... mi nie ne vemo in vam ne moremo pomagati...obrnite se drugam!
Na nekem zdravniškem predavanju, ki ga je priredilo združenje »Gof-fredo de Banfield«, o problemih ostarelih in o Alzheimerjevi bolezni, sem zvedel kako drugje rešujejo ali so že rešili zadevo. V Toskani so se zaceh ukvarjati s tem problemom na deželni ravni že pred desetimi leti. V Pra-tu so ga rešili optimalno: nudijo primerne strukture, kjer sprejemajo bolnike po dva meseca dvakrat na leto, tako da se medtem sorodniki zdravijo stresa. Po vrnitvi na dom nudijo primemo oskrbo za bolnika in še posebno skrb posvečajo zdravljenju sorodnikov.
Zakaj v naši deželi, in še posebno v Trstu, do sedaj ni bilo napravljenega ničesar? MogoCe nimamo posluha za resne zadeve in moramo biti zato vedno zadnji? Ali smo drugorazredni državljani?
To grenko spoznanje me je tako prizadelo, da sem o zadevi pismeno opozoril oblasti in zdravstvene ustanove, ter postavil zahtevo, da se nujno in resno poskrbi za take primere.
Kaže, da se je vendarle nekaj premaknilo... Obenem pa sem prepričan, da bo prišlo do primerne oskrbe ostarelih, ki imajo med drugim tudi problem demence, le pod pritiskom širše javnosti in združenj sorodnikov prizadetih bolnikov.
Namen tega neobičajnega in neveselega pisma, ni prositi pomoč ali se pritoževati o svojemu trpljenju, temveč le opozoriti javnost o obstoju hu-
PISMA UREDNIŠTVU
de bolezni, ki žal lahko prizadene kogarkoli in dobesedno uniči vso njegovo družino, Ce k temu ne pravočasno pristopi zunanja pomoč. Kajti to je socialni problem družbe v celoti in predvsem oblasti in zdravstvenih ustanov, ki imajo dolžnost poskrbeti za preživetje in zdravje občanov.
Deziderij Švara
Še o problemu majhnih šol
Spoštovani gospod urednik!
Dovolite, da na kratko repheiram gospe Debenjak v zvezi s svojim prispevkom, objavljenim v rubriki Zari-SCe z dne 15.5.1998. Mnenja sem namreč, da je dodatno pojasnilo nujno, ker je dokaj evidentno, da gospa Debenjakova, verjetno zaradi površnega branja, napačno razume pomen besed in stavkov, ki sem jih zapisal v omenjenem prispevku. Zato bi njej in tudi bralcem v ponovno pojasnilo izpostavil nekaj točk:
-	v svojem Članku sem kritiziral stališče nekaterih krogov, ki nasprotujejo obstoju in delovanju majhnih osnovnih šol na vasi, ne pa tiste, ki sicer logično in modro ugotavljajo, da se je potrebno sooCati s to problematiko;
-	nikjer v Članku nisem kritiziral delovanja šolskih organov, še manj pa njihovo do sedaj uspešno in učinkovito prizadevanje za reševanje šolske problematike. V članku sem govoril izključno o tistih krogih, ki nasprotujejo obstoju majhnih osnovnih šol na vasi. To pa nikakor ne pomeni, da kritiziram posamezne profesorske zbore, sindikat slovenske šole, ravnatelje, predstavnike v šolskih organih, itd;
-	problem zastavljam v Cisto drugačni luči, saj v članku jasno kažem, da se v problem reševanja osnovnošolske problematike vse bolj vtikajo politiki in da se bo, kot sama g. Debenjak ugotavlja, v bodoče njihov vpliv na tem področju še povečal. Sam dobro vem, in tu citiram njen zapis, da »v sklopu administrativnega federalizma so dodeljene deželam, pokrajinam in občinam cela vrsta novih zadolžitev na področju upravljanja in vodenja šolske politike.« Prav gotovo je to novost, ki ob racionalizaciji šolske mreže sproža vprašanje o strategiji naših krajevnih upraviteljev za nadaljnji razvoj naše šole. To pa je objektivno politični problem. Namen mojega posega je torej izpostaviti dejstvo, da nekatera mnenja, ki se pojavljajo v Časopisih in ki zadevajo reševanje osnovnošolske problematike, ne odražajo zgolj stališč šolskih organov, ampak stališCa politikov ali političnih skupin, obenem pa želim poudariti, da teh stališč nismo dolžni sprejemati kot dogme, a jih upravičeno lahko kritiziramo, saj na tak način pripomoremo k bolj kritičnemu reševanju tako kompleksne problematike.
Iz posega gospe Debenjakove izhaja, da ona sama razume z izrazom »nekateri gospodje«, vse prizadevne ljudi znotraj naše skupnosti, ki se trudijo, da bi postavili optimalne pogoje za nadaljnji razvoj našega šolstva;
-	racionalizacijo šolske mreže istoveti z ukinjanjem majhnih slovenskih osnovnih šol (drugače si njenega posega ne morem razložiti). Prikazuje torej svojo strategijo reševanja problema racionalizacije, (ki,
kot zgleda, sovpada s strategijo »nekaterih ljudi«), kot skupno strategijo vseh komponent naše manjšine, kar pa absolutno ne odgovarja resnici;
- predstavlja svoj projekt kot izključno politični projekt, saj v svojem razmišljanju sploh ne omenja potreb uCencev. Njeno pohticno stališče je sicer legitimno, a bralca bi opomnil, da tako stališče ne jemlje v poštev dejstva, da se racionalizacija šolstva lahko izvaja tudi drugače in da se torej znotraj parametrov, ki jih zakon določa oz. jih bo določal, dobi za nas prikladnejša rešitev. Vsi dobro vemo, da odražajo zakoni, ki določajo upravljanje državnega denarja na lokalni ravni, politično voljo posameznih političnih skupin. Zato bi ponovno podčrtal, da mora racionalizacija šolstva upoštevati potrebe teritorija in Ce je šola v vasi potrebna, potem je prav, da to potrebo upravitelji tudi upoštevajo. (Obstoj majhnih osnovnih šol ni namreč samo naša posebnost, majhne šole so prisotne na celotnem italijanskem teritoriju, predvsem v goratih območjih in na otokih in tu jih uspešno tudi branijo.)
Repliko sklepam z ugotovitvijo, da lahko obstajajo različna gledanja na problem reševanja osnovnošolske problematike. Sam pa ne morem nekritično in dogmatsko sprejeti teze, da vodi edina pot h grajenju boljše vzgojne ponudbe skozi sistematično in še posebej nepremišljeno ukinjanje malih osnovnih šol. Kolikor sem lahko razbral iz tiska, je podobnega mnenja tudi enotni šolski odbor, ki se s tem vprašanjem strokovno ukvarja. Dejstvo je, da istega mnenja niso nekatere politične skupine. Upravičeno se torej sprašujem, v Čigavem imenu g. Debenjakova nastopa?
Hvala in lep pozdrav
Peter Cemic
Nekaj sugestij
za imena ulic
Spošt. gospod Miroslav Košuta, elan toponomastiCnega odbora pri tržaški občini.
Slišal sem, da bo tržaška občina ob že obstoječih tablicah postavila nove s starimi imeni ulic. Vem, da pri tem delu imajo strokovnjaki veliko materiala na razpolago in upam, da se boste tudi Vi zavzeli za upoštevanje tistih redkih starih imen, vezanih na slovansko bistvo, ki jih tudi navajam: ul. Briz (Bric), ul. Galauca (Goljavka), ul. Kpvazh (KovaC), ul. Jasbizza (Jazbica), torrente Klutz (potok Ključ) - bil je tudi pomol, in ul. Matterizza (Materijca). Nekaj ulic je imelo ime tergestinskega izvora, mnogo pa je takih, ki so večkrat menjale ime, kar bi bilo treba tudi upoštevati kakor npr. Ul. Pascoli, prej Ul. Istituto, še prej Ul. Chiadino in se prej contrada Sterpei. Ce sežemo še bolj v preteklost, bomo ugotovili, da je bil današnji Corso Itaha prej Contrada del Corso in v srednjem veku celo »strada per Klutz« (Ključ), ki je segla vseskozi do PadriC po današnjih: Korzo Saba, Barriera ali Sranga vecchia, Ul. Settefontane, Strada per Cattinara in Strada per Fiume do PadriC. Mislim, da bi si sedaj spominsko tablico »strada per Klutz« lahko zaslužila vsaj današnja Strada per Fiume.
Alfred Svagel)
P.S. Na Goldonijevem trgu je še vidljiv stari napis »Piazza della le-gna«.
OTTO KRAINER GORICA
ulica De Gasperi 39, tel. (0481) 533524
STANOVANJSKA OPREMA
IZREDNA PRILOŽNOST!
PROMOCIJSKA PRODAJA ZAVES DO 30. MAJA.
POHITITE, SAMO KRAINER VAM ZAGOTAVLJA KAKOVOST IN PONUJA PRAVE UGODOSTI
LJUBLJANA / NA ZAHTEVO SOCIALDEMOKRATOV
TRST / DEŽELNE VOLITVE
Dčavni zbor bo razpravljal o obtožbi Janeza Drnovška
Jabolko sporo je varnostni sporazum med Slovenijo in Izraelom
KD vztrajno zahteva svoj vo ilni simbol Nov priziv na DUS
Pritožbo je vložil posl. Piccoli V Vidmu ne bo simbola MS
LJUBLJANA) - Državni zbor (DZ) je vCeraj začel 9. redno zasedanje. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo na sporedu danes, ko bo DZ prešel na obravnavo predloga Socialdemokratske stranke (SDS) za obtožbo predsednika vlade Janeza Drnovška pred Ustavnim sodiščem zaradi domnevne kršitve ustave in zakonov v zvezi s sklenitvijo spornega varnostnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom v začetku leta 1995.
Od leta 1992, ko je bil Drnovšek prvič potrjen za predsednika slovenske vlade, je to že druga ustavna obtožba. Prvo ustavno obtožbo zoper premierja je 22. novembra 1994 vložila skupina 17 opozicijskih poslancev - na predlog SLS, sedanje koalicijske partnerice Liberalne demokracije - zaradi domnevno neustavnih in nezakonitih obljub Italiji v zvezi s pravicami tujcev do nepremičnin v Sloveniji, ki jo je državni zbor januarja 1995 zavrnil z veliko večino glasov.
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije je tokratni predlog ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Janezu Drnovšku v državni zbor vložila 7. aprila; v njej pa se zavzema, da DZ s posebnim sklepom Predlaga ustavnemu sodišču, naj ugotovi, da je Premier pri opravljanju svoje funkcije v več členih kršil ustavo, zakon o v|adi in zakon o zunanjih zadevah, ter naj v skladu s takšno ugotovitvijo sprejme odločitev, da Janezu Drnovšku preneha funkcija predsednika vlade. Se isti dan pa Se je na predlog ustavne nbtožbe odzval tudi premier Drnovšek, ki jo je zavrnil kot povsem neutemeljeno rekoč, da ni tnti najmanjših indikatorjev, ki bi jo opravičeva-n. V svetu so ustavne ob-tozbe izjemno redke, je opomnil premier in dodal, da je videti kot da se 'nstitut ustavne obtožbe porablja za dosego določenih političnih ciljev. . remier je poudaril, da je Jdstitut ustavne obtožbe Pjehanizem, ki se upora-tja, ko gre za aktivno elovanje premiera proti ^teresom države.
V osem strani dolgem ^.govoru, ki so ga iz kadeta premiera 19. maja P°slaJi medijem, je mini-g ski predsednik Dmov-»d me^ drugim zapisal, a po njegovem prepri-, jjnju niso izpolnjeni Jncni oziroma temeljni egoji za predlog ustave obtožbe. Dejstva in , diščine so bistveno jjiU8acne kot trditve, ki sla navaia skupina po-vn C?V v predlogu usta-'l^tozbe, zato predla-da v (tr2avnemu zboru, din Ce^°ti zavrne prejo i® dftavne obtožbe, ki 6 vložila skupina po-
TRST - Nostalgiki nekdanje Krščanske demokracije ne popuščajo. Vsedržavni predsednik »obnovljene« Krščanske demokracije Flaminio Piccoli je včeraj vložil rekurz na Deželno upravno sodišče (TAR) proti sklepu okrožnega volilnega urada FJK, ki je izključil iz volitev simbol KD. Tržaški sodniki so bili mnenja, da pripada ta simbol izključno Ljudski stranki oziroma Buttiglionejevi CDU, kot je ob razpustu stranke ne brez polemik razsodilo rimsko sodišče. Piccoli in somišljeniki pa ne popuščajo in upajo na pozitivno odločitev upravnega sodišča, ki pa ho o tem verjetno sklepalo šele po deželnih volitvah.
V	videmskem volilnem okrožju medtem ne bo simbola MS-Fiamme tricolore, ki ni zbrala dovolj podpisov za vložitev kandidatne liste. Skrajnodesni-čarska stranka pa bo redno zastopana na volitvah na Tržaškem in na Goriškem. V videmskem volilnem okrožju, ki ima pravico do 22 mandatov v deželhem parlamentu, bo na glasovnici enajst simbolov.
V	vseh okrožjih je medtem steklo predvolilno kolesje. Po razsodbah okrožnih sdišč o imbolih in o kandidaturah bodo pristojne uprave začele s tiskanjem volilnih plakatov in seveda glasvnic. Volitve bodo le v nedeljo, 14.junija do 22.ure, nakar se bo začelo štetje glasov. Neuradni rezultati bodo znani že v noči na ponedeljek.
NEW YORK / SLOVENSKI KONGRES
Rojakom v ZDA predstavili položaj Slovencev v Italiji
slancev«.
In kako se je zgodila ustavna obtožba? Celotna zadeva se je začela razpletati oz. zapletati konec januarja letos, ko je tedanji direktor obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS MORS) Jože Sečnik v pismu predsedniku DZ Janezu Podobniku zapisal, da obstaja tajni varnostni sporazum z Izraelom, ki sta ga v začetku leta 1995 podpisala takratni direktor obveščevalno varnostne službe MORS Marjan Miklavčič za Slovenijo in za Izrael Ječiel Horev, direktor izraelske tajne službe. Po Sečnikovem pisanju Miklavčič za podpis ni imel pooblastila vlade, sporazum pa tako ni bil sklenjen in ratificiran po predpisanem postopku. Iz omenjenega pisma izhaja, da je bil meddržavni sporazum med slovenskim in izraelskim obrambnim ministrstvom, ki zadeva sodelovanje tajnih služb obeh ministrstev, podpisan nezakonito. Slovenska ustava namreč ne omogoča sklepanja tajnih sporazumov, zakon o zunanjih zadevah pa določa, da morata vsak meddržavni sporazum odobriti tako vlada kot DZ. Sečnik je v pismu predsedniku DZ tudi zapisal, da je bil z zadevo seznanjen tudi takratni obrambni minister Jelko Kacin.
SDS je 26. februarja predlagala, naj koordinacija predsednikov parlamentarnih strank obravnava ugotovitve, zapisane v pismu predsedniku DZ, ki jih je uradno in javno potrdil tudi
nekdanji obrambni minister Tit Turnšek. Koordinacija se je marca sešla dvab-at, vlada pa naj bi v skladu z dogovori na koordinaciji ugotovila pravni status tega dokumenta, zavzela stališče glede odgovornosti za njegov podpis, sporazum pa je bil na seji na vpogled dostopen vsem članom koordinacije. Premier Drnovšek je na sestanku koordinacije vnovič zatrdil, da vlada tako, kot to določa zakon o zunanjih zadevah, sporazuma oz. protokola ni ratificirala, o njem ni razpravljala niti ni bila obveščena. Premier Drnovšek in takratni obrambni minister Kacin sta na koordinaciji tudi zatrdila, da z vsebino in obliko sporazuma nista bila seznanjena, ta-
V Furlaniji-Julijski krajini se bo v prihodnjem šolskem letu pouk začel v ponedeljek, 14. septembra, in bo trajal do 10. junija 1999. Tako je odločil deželni šolski skrbnik Ugo Mannini, ki je včeraj izdal šolski koledar za šolsko leto 1998/99. Prav tako bodo 14. septembra začeli delovati tudi državni otroški vrtci. Na poklicnih zavodih in umetnostnih zavodih se bo pouk zaključil 5. junija, da bi omogočili izvedbo usposobljenostmi! izpitov.
ko naj bi takratni direktor OVS Marjan Miklavčič omenjeni sporazum v Izraelu podpisal povsem samovoljno brez kakršnih koli pooblastil. Koordinacija vsekakor problema ni uspela razčistiti in tako je po ostrih polemikah med strankami SDS zahtevala obtožbo premiera.
Ustavno sodišče za zdaj obravnavo omenjenega sporazuma še ni uvrstilo na katero izmed svojih sej, od vlade pa je zahtevalo in kasneje tudi dobilo sporazum, ki je predmet ustavne presoje kot tudi vso ostalo dokumentacijo, za katero je zaprosil sodnik poročevalec pri tej zadevi, Peter Jambrek.
Pred današnjo razpravo o predlogu ustavne
Božične počitnice se bodo začele 23. decembra 1998 in bodo trajale do 5. januarja 1999, šolarji pa se bodo vrnili v šolo 7. januarja, ker je 6. januarja praznik Svetih treh kraljev; velikonočne počitnice bodo trajale od 1. do vključno 6. aprila. Poleg tega bo pouka prost dan tudi ponedeljek, 7. december, tako bodo šolarji in šolniki takrat tri dni brez pouka, od nedelje 6. do vključno torka, 8. decembra. Prav tako ne bo pouka ob veljavnih praznikih in ob
obtožbe zoper predsednika vlade sta v državnem zboru odgovor premiera na obtožbo in mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Poslovniške možnosti, po kateri lahko državni zbor zahteva tudi mnenje predsednika republike, pa parlament za zdaj ni uporabil.
Premier je v odgovoru, ki ga je državnemu zboru poslal danes, zavrnil vse navedbe iz obtožbe. Sekretariat za zakonodajo pa je v svojem mnenju opozoril, da ne more podati mnenja o pravnem statusu spornega akta niti o pristojnostih ali nepristojnostih za njegovo sklepanje, ker mu dokument ni dostopen in ker ne pozna njegove vsebine. (STA in CR)
dnevu občinskega pa-trona.
Na posameznih šolah in zavodih bodo lahko izkoristili še dodatna dva prosta dneva ob priliki posebnih dogodkov ali krajevnih praznovanj, o čemer pa morajo odločati v zbornih organih in nato pravočasno obvestiti pristojno šolsko skrbništvo.
V državnih otroških vrtcih bodo imeli tako v prihodnjem šolskem letu 228 dni pouka, na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah pa po 210 dni pouka.
NEW YORK - Zamejski predstavniki Ivo Je-vnikar, Samo Pahor in Giorgio Banchig, ki so v soboto skupno z dr. Jankom Jeri jem iz Ljubljane predstavili na Kolumbijski univerzi v New Yorku na seminarju Ameriškega slovenskega kongresa o položaju Slovencev v Italiji, so bili nato gostje slovenske župnije sv. Cirila na Manhattanu. Po maši, ki sta jo darovala župnik, frančiškanski pater Krizolog in upokojeni duhovnik Jenko, se je v dvorani pod cerkvijo, ki so jo nedavno
povsem obnovili in ki jo krasijo tudi umetnine tržaškga rojaka Bogdana Groma, zbralo več kot sto rojakov iz velemesta in široke okolice.
Tako imenovalo Prosvetno uro, ki je na sporedu vsako tretjo nedeljo v mesecu, je vodil predsednik Ameriškega slovenskega kongresa dr. Silvester Lango. Začela se je s koncertom moške pevske skupine Zvon iz Farfielda v Connecticutu. Nato so s krajšimi nagovori nastopili gostje. Prof. Samo Pahor je opisal svoje prizadevanje za uresničevanje ustavnih in mednarodnopravnih določil o rabi slovenščine v javnosti. Ivo Jevnikar je orisal boj za zaščitni zakon in dosežke, a tudi še neuresničena pričakovanja manjšine pod sedanjo italijansko vlado. Giorgio Banchig pa je predstavil narodnostni in gospodarski položaj Slovencev v videmski pokrajini.
V imenu Svetovnega kongresa je prisotne pozdravila glavna tajnica Jana Podobnik iz Ljubljane, ki je med drugim poudarila pomen tesnega sodelovanja med Slovenci po svetu in medsebojne pomoči. Naj pri tem omenimo, da so udeleženci seminarja o Slovencih v Italiji soglasno odobrili resolucijo, v kateri je rečeno, da je Ameriški slovenski kongres sklenil, da začne z akcijo, da bi spodbudil parlament in vlado Republike Italije, da sprejmeta in uresničita celovito zaščito slovenske manjšine ter končno zagotovita odpravo diskriminacij med italijanskimi državljani italijanske in slovenske narodnosti.
CELOVEC / ZOI 2006
Že tretji menedžer v 4 mesecih
Nehvaležno zadolžitev je začasno prevzel Korošec Dieter Kalt
CELOVEC - Po razburljivih dogodkih zadnjih dni na Koroškem ima kandidatura treh dežel za ZOI leta 2006 od včeraj naprej novega, medtem že tretjega generalnega mendžerja: na kratkoročno sklicanem vrhu koroških politikov so za to funkcijo imenovali predsednika izvršnega komiteja družbe »Celovec 2006« dr. Dieterja Kalta.
Novi menedžer, ki je tudi tudi član predsedstva Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC), je ob nastopu poudaril, da gre samo za začasno rešitev, kajti funkcijo želi spet oddati najkasneje oktobra letos. Kdo bo četrti »general«, ki naj bi spremljal kandidaturo do odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) junija 1999, tako Kalt kot tudi koroški politiki niso znali povedati.
Glavna naloga začasnega mendžerja Kalta bo koordinirati potrebne dosjeje za MOK, sklepanje pogodb o finansiranju kandidature s Slovenijo, Furlanijo-Julijsko krajino in zvezno vlado na Dunaju ter skrb za učinkovito mednarodno promocijo kandidature treh dežel.
Novega menedžerja so imenovali
najvišji politiki dežele Koroške na čelu z deželnim glavarjem Christo-fom Zernattom in referentom za šport Michaelom Ausservvin-klerjem ter mesta Celovec, ki je nosilec kandidature. Na političnem vrhu ni bilo zastopnika Haiderjeve svobodnjaške stranke, kar so politični opazovalci že tolmačili kot konec soglasja med tremi strankami o kandidaturi za zimske olimpijske igre na Koroškem.
Projekt skupnih zimskih olimpijskih iger brez meja 2006 na tromeji Avstrija, Slovenija, Italija pa so na svojem včerajšnjem zasedanju v Celovcu podprli predsedniki 15 gospodarskih zbornic iz celotnega prostora Alpe-Jadran. Sprejeli so skupno resolucijo, v kateri pozdravljajo projekt prvih zimskih olimpijskih iger na ozemlju treh držav. Resolucijo bodo posredovali predsednikom vlad Avstrije, Slovenije, Italije in Madžarske ter zastopniku MOK-a. Vsaka gospodarska zbornica je hkrati imenovala lastnega zastopnika, ki bo pristojen za nadaljnjo in učinkovito promocijo kandidature treh dežel za ZOI 2006.
Ivan Lukan
FJK / PRILAGODITEV CENE h
Od danes dražji bencin z deželnim popustom
cina v sosednji Sloveniji in se zato na tej strani meje nemudoma prilagodijo spremembam cen na drugi strani meje.
V zadnjem letu, točneje od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998 so v Furlaniji-Julijski krajini prodali 456 milijonov litrov zelenega in super bencina z deželnim popustom, ki je različen glede na oddaljenost voznikovega bivališča od meje. Prejšnje leto so prodali 325 milijonov litrov.
Končno pa še informacijo za vse tiste, ki kupujejo bencin s popustom na Tržaškem in na Goriškem v okviru posebnih kontingentov za ti pokrajini: zmanjšanje popusta pri nakupu »deželnega bencina« ne bo nikakor zadevalo bencina s krajevnim popustom, katerega cena je torej nespremenjena.
TRST - Služba za upravljanje bencina po znižani ceni je sporočila, da bodo danes podražili bencin za voznike prvega obmejnega območja t.j. občin, ki so najbližje meji s Slovenijo. Za lastnike vozil iz občin tega pasu se bo odslej popust zmanjšal od dosedanjih 715 na 630 lir pri tankanju litra osvinčenega super bencina in od 715 na 700 lir za neosvinčeni bencin. Prva vrsta bencina bo torej dražja za 85 lir na liter, zeleni bencin pa se bo podražil za 15 lir na liter.
Do spremembe cene je prišlo potem, ko je italijanska ambasada v Ljubljani sporočila, da so v Sloveniji podražili bencin: kot je znano, zakon iz leta 1996 o bencinu z deželnim popustom določa, da bencin s popustom nikakor ne sme biti cenejši od ben-
ŠOLSTVO / DE2ELNI ŠOLSKI SKRBNIK
Predstavili šolski koledar 98/99
Prvi dan pouka 14. septembra - Na šolah skupno 210 dni pouka
GOSPODARSTVO / POTEZA PREDSEDNIKA LACALAMITE
Boj za oblast v pristanišču uvod v nova ravnovesja
Na obzorju Giovonni Gombordello - Razkol med LD in v sindikatih
V pristanišču smo pred odločilnim spopadom za oblast in za nova ravnovesja, ki ne zadevajo le pristaniške dejavnosti, a tudi krajevno gospodarsko stvarnost. Predsednik Michele Lacalamita (na sliki) je na včerajšnji seji pristaniškega odbora predložil nezaupnico generalnemu tajniku luke Marini Mo-nassi, o kateri bo sosvet odločal prihodnji torek. Na seji, ki je trajala od jutra do poznega popoldneva, je prevladalo stališče, da mora Lacalamita do torka obširneje utemeljiti svojo zahtevo in s tem v zvezi predložiti novtt dokumentacijo.
Spor med Lacalamito in Mo-nassijevo traja že nekaj mesecev, v javnosti pa je izbruhnil ob nepričakovani izvolitvi sekretarja v upravni svet fundacije hranilnice CRT. To mesto bi moralo pripadati predsedniku kot institucionalnemu zastopniku pristanišča, v tajnem gla-
sovanju pa je bila izvoljena Mo-nassijeva, za katero so bili odločilni glasovi LpT in »Forza Italia«. Zakulisni režiser te izrazito politične operacije je bil
melonarski senator Giulio Cam-ber, odločilne pa so bile bele glasovnice predsednika fundacije Renza Piccinija in nekaterih njegov pristašev v upravnem svetu.
Razhajanja med predsednikom in Monassijevo pa niso vezana le na afero CRT, ampak zadevajo tudi splošni razvoj luke, načrtovano privatizacijo nekaterih sektorjev in nenazadnje odnose med pristaniško ustanovo in kompanijo, ki so vse prej kot dobri. Ne gre tudi pozabiti, da je generalni tajnik odgovoren za oblikovanje novega regulacijskega plana celotnega pristaniškega območja.
Zahteva po nezaupnici Mo-nassijevi je v pristaniškem komiteju ustvarila nekatera prečna zavezništva oziroma nasprotovanja. Predsednika Lacalamito so podprli župan Riccardo II-ly, deželni odbornik Giorgio Mattassi (Levi demokrati) in za-
stopniki sindikalne zveze UIL, pomisleki nad umestnostjo tako zastavljene nezaupnice pa prihajajo iz vrst zastopnikov CGIL, ki so blizu LD, in same pristaniške kompanije. Slednja, kot znano, zelo previdno ocenjuje načrtovano privatizacijo luke in odnose s špediterji, pri katerih ima vodilno vlogo Federico Pacorini, ki je tudi predsednik lokalnega združenja industrijcev.
Nad vsem tem pa lebdi tudi vprašanje nasledstva predsednika Lacalamite, ki mu čez deset mesecev zapade mandat. Za to za luko in za tržaško gospodarstvo zelo pomembno funkcijo se, kot kaže, poteguje Gio-vanni Gambardella, Illyjev sodelavec in nekdanji občinskii menedžer, ki je sedaj za krmilom delniške družbe ACEGAS. Imenovanje predsednika pristanišča sodi v pristojnost rimske vlade.
FINCANTIERI / EMBARGO PREPREČIL PRDAJO PLOVIL
Vojne ladje za Irak so prodali
Včeraj odobritev pripojitve družbe iFM, kije izvedlo operacijo
Skupščina holdinga Fincantieri je vCeraj odobrila pripojitev nadzorovane družbe IFM, ki je bila svojčas ustanovljena za upravljanje vojnih ladij, izdelanih za Irak. Ladje je Bagdad naročil leta 1980, šest let pozneje, ko so bile izdelane, pa je njihovo predajo preprečil embargo, ki je bil uveden po iraško-iranski vojni.
Včeraj odobrena operacija ne bo imela nobenih praktičnih posledic, a je pomembna, ker končuje temačno poglavje, zaradi katerega so bile bilance družbe Fincantieri kar pet let vztrajno rdeče. V obdobju med letoma 1987 in 1992 so izgube ocenjene na skupno vsoto okrog 660 milijard lir. Kljub nadaljevanju mednarodnih problemov - izbruh zalivske vojne leta 1990 je namreC ponovno blokiral predajo štirih fregat in prav tolikih
korvet za Irak - je Fincantieriju prek družbe IFM uspelo prodati vse izdelane ladje. (IFM je bila sicer uradno ustanovljena za proizvodnjo in prodajo industrijskih izdelkov in za posredništvo lastnih dobrin s posebnim ozirom na izdelke ladjedelništva, kot izhaja iz konsolidirane bilance družbe.)
Štiri Iranu namenjene fregate so bile leta 1993 prodane italijanski vojni mornarici, korvete pa malezijski, in sicer prvi dve leta 1995, drugi pa februarja lani. Kot je zapisano v poslovnem obračunu za leto 1997, se je s tem končalo težko finančno breme, ki ga je družbi Fincantieri povzročila iraška kriza. Z ukinitvijo družbe IFM pa je zdaj to poglavje dokoCno arhivirano, so sporočili iz javnega holdinga, ki ima upravni sedež v Trstu.
DANES / V MESTNEM SREDIŠČU
Mali maraton za otroke osnovnih šol in vrtcev
V okviru pobude Fantasia - mesec otrok bo danes druga prireditev Mesta otrok, ki je lani privabila več kot 600 otrok. Gre za mali maraton netekmovalnega značaja za otroke osnovnih šol, letos pa tudi za tiste, ki zahajajo v vrtce. Tek bo štartal na Trgu Unita, otroci bodo na podlagi svoje starosti tekli po različno dolgih progah prek Borznega trga in po bližnjih ulicah, cilj bo spet na osrednjem trgu.
Pobuda spada v okvir Mladinskih iger, čeprav organizatorji želijo ohraniti netekmovalni značaj teka, s katerim hočejo predvsem pokazati otrokom, da je mogoče doživljati mesto tudi z vidika, ki je bolj Človeški od običajnega prometnega kaosa. Med tekom bodo namreč ceste zaprte, tako da bo v središču nastala prijetna. Čeprav samo začasna oaza.
Srečanje se bo pričelo ob ob 9. uri z vpisovanjem mladih atletov, prva skupina bo štartala ob 10. uri. Na koncu podo podelili nagrade najboljšim, pa tudi vsem ostalim udeležencem, poskrbljeno bo tudi za malico za mlade tekmovalce.
Informacije nudijo na tel. številki 380383.
RAZNA ZDRUŽENJA
Vrsta predlogov za ureditev poti iz mesta do Glinščice
O načrtu, ki predvideva, da bi progo nekdanje železniške proge od Trsta skozi Glinščico do Hrpelj uredili v pešpot in kolesarsko pot, so nekatera društva (Acli - Anni Verdi, Cai - Alpina delle Giu-lie, Cai - XXX Ottobre, Le-gambiente, Mountain Wil-demess, Pro Natura Carsi-ca, WWF) izdelala in poslala pristojnim ustano--vam razčlenjen predlog, v katerem načrt zagovarjajo, vendar z nekaterimi pripombami. Po uvodni ugotovitvi, da sta lepota in naravno bogastvo Glinščice brez primere za obmorsko mesto in da je treba dolino ohraniti tako, kot je, brez kakršnega koli »izboljše-valnega« posega, predlagajo, da bi se proga pričela že pri Čampu Marziu in ne v Ul. Orlandini, kot predvideva naCrt Pokrajine. Poleg tega zagovarjajo stališče, da bi kolesarjem omogočili dostop samo do postaje v Borštu, medtem ko bi izključno za pešCe in
ekskurzioniste uredili še nadaljnji del do Drage. Nadalje pravijo, da bi možnost uresničitve kolesarske proge v naravnem parku Glinščice lahko proučili šele v trenutku, ko bi uresničili kolesarsko progo Alpe Adria ali druge podobne proge v sosednji Sloveniji.
Podpisniki dajejo še druge sugestije. Glede na težavno »sožitje« (s stališča varnosti) med pešci in kolesarji, bi jih morali ločiti z nizkim zidkom, narejenim iz kamna, ki je na železniški progi. Ker je ob povratku v mesto vožnja skozi navzdol, so nujne ovire, ki narekujejo zmanjšanje hitrosti. Olajšati bi morali pešačenje, vendar samo z odstranitvijo sedanjega kamenja, morebitne varnostne ograje bi morale biti lesene. Na koncu pravijo, da se je ob vhodu v naravni park treba izogibati izgradnji velikih parkirišč in okrepCevalnih postaj.
NAMENJEN JE V ALBANIJO
V tovornjaku vojaški material namesto humanitarne pomoči
Na dokumentih je pisalo, da tovornjak prevaža »humanitarno pomoč«, pri pregledu pa so finančni stražniki ugotovili, da tovor kaj malo spominja na tako pomoč, saj so našli material za čiščenje orožja, vojaške spalne vreCe, maske in kombinezone proti jedrskemu žarCenju, za zaščito pred bakteriološkim in kemijskim orožjem, čelade brez prepoznavnih znakov, jermene za brzostrelne pištole, razne vrste čevljev, lopate, čutarice, vojaške šotore in podobno. Tovornjak pa je kljub temu nadaljeval pot proti Albaniji, kjer naj bi bila končna postaja.
Tovornjak so ustavili v starem pristanišču, pripeljal je iz Nemčije, vozila sta šoferja z nemškim državljanstvom, po poreklu sta bila Albanca. Po predhodni kontroli so finančni stražniki obvestili carino in dodobra pregledali tovor. Izkazalo se je, da je dejansko šlo za material, ki ni veC v rabi, kupljen pa je bil v Nemčiji. Pregledali so ga tudi vojaški izvedenci in prišli do zaključka, da ne gre za bojno opremo in so tovornjaku dovolili, da ga vkrcajo na trajekt. Obvestili so tudi sodne oblasti, ki niso ugotovile nič protizakonitega. Pravijo, da končni cilj tovora ni Albanija, temveč Kosovo, kjer je v teku oborožen odpor proti srbskim oblastem.
Zahteva po odprtju fojb
Italijansko-slovensko-nrvaški odbor za zgodovinsko resnico bo v prihodnjih dneh vložil na tržaškem pravdništvu peticijo s 750 podpisi z zahtevo po odprtju fojb pri Bazovici in Repentabru, kar naj bi služilo ustrezni sodni preiskavi. Zahtevo bodo predstavili jutri na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku ob 17. uri.
V nedeljo bodo tudi v Trstu
Na pobudo UISP (italijansko združenje šport za vsakogar) bodo v nedeljo, 24. t.m., v veC kot 150 mestih po Italiji priredili tradicionalno »Bi-cincitta«. Predvidevajo, da se je bo v Trstu udeležilo več kot tisoč kolesarjev, ki bodo za en dan zagospodarili po središčnih ulicah in trgih. Start bo ob 10.30 na Trgu Unita, kjer bo tudi zaključek manifestacije, med katero bodo organizirali žrebanje v dobrodelne namene. Vpisovanje poteka na Borznem trgu (do sobote od 14. do 19. ure), na sedežu UISP na Trgu degli Abruzzi 3 (jutri, 21., v petek, 22. in v soboto, 23. t.m. od 10. do 12. in od 15. do 18. ure) ter v nedeljo na Trgu Unita (od 9. do 10.15). Pri vpisu treba plačati 8 tisoč lir, podrobnejše informacije nudijo tudi po telefonu (639382) in faxu (362776)
VOLILNA KRONIKA
Spetičeva: Špekulacije z žrtvami so gnusne
Tržaška pokrajinska svetovalka Bruna Zorzini Spetič (SKP) je vest, da rimski sodni funkcionar Giuseppe Pititto sper razpošilja sodna obvestila za sodno preiskavo o fojbah, komentirala z vprašanjem, ali so to blagodejne posledice spravnih obredov med Fini jem in Violantejem, oziroma Menio in Polijem.
Spekulacija z žrtvami je tembolj gnusna, meni kandidatka SKP, ker temelji na potvarjanju zgodovine, kakršnemu smo bili še pred nedavnim priča v Rižarni. »Njihov cilj je namreč ustvariti v teh krajih neenakopravne odnose med narodi prav v trenutku, ko se vključujejo v proces evropske integracije in premeščanja meja«.
Napredne sile, meni še Spetičeva, bi morale napeti vse svoje sile, da bi ob vzajemnem spoštljivem odnosu do tragedij že oddaljene preteklosti, ustvarili vzdušje sproščenega sožitja in prijazen odnos med Slovenci in Italijani. Kajti samo tako bo mogoCe premostiti pretekle zamere in usmeriti razpoložljive energije na področja kulture in dela, ki sta predvsem mladim še najbolj pri srcu.
Drevi v Devinu volilno srečanje SSk
V	dvorani pevskih zborov v Devinu bo drevi ob 20.30 skupščina devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti, ki bo posvečena delovanju občinske uprave in deželnim volitvam. NavzoC bo tudi kandidat SSk za deželni svet Ivo Jevnikar.
Levi demokrati o socialni državi
V	dvorani Vulcania Pomorske postaje bo danes ob 17.uri srečanje o usodi socialne države, ki ga prirejajo Levi demokrati. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo, ki jo je napisala Ota De Leonardis. Srečanje bo uvedel kandidat Bruno Zvech, navzoči bodo tudi Perla Luša, Gianni Pecol Cominotto in Franco Rotelli.
Zeleni Ghersina se sreča z volilci
Nosilec kandidatne liste zelenih Paolo Ghersina se bo danes in jutri med 7.30 in 8.30 sreCal z volilci na Goldonijevem trgu ob postajališču avtobusa št.10. Pobuda sodi v volilno kampanjo in v pobudo »Rešimo pešce«, ki se zavzema za omejevanje prometa v strogem mestnem središču in za boljšo kvaliteto življenja, v tem primeru pešcev.
LD o reorganizaciji mestnih bolnišnic
Na sedežu federacije Levih demokratov v Ul.S.Spiti dione 7 bo jutri ob 16.uri tekla beseda o žgočih problemih mestnega zdravstva, zlasti pa o načrtovani reorganizaciji krajevnih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov. O tem bosta spregovorili zdravnika Filippo Eriče in Gianluca Festini, srečanje pa bo vodil Giorgio Sirotti, ki se v okviru levičarske stranke ukvarja s problematiko javnega zdravstva.
Visioli: Takoj nižje obrestne mere CRT
Dennis Visioli, kandidat Stranke komunistične prenove, ki je tudi pokrajinski svetovalec, je zahteval od predsednika Pokrajine Renza Codarina, naj nemudoma poseže pri hranilnici CRT za znižanje obrestnih mer na posojila. Codarin, kot znano, sedi v upravnem svetu osrednje mestne banke.
Bivši župan Staffieri spravljiv do krožka Fl
Tresle so se gore, rodila se je miš. Giulio Staffieri, ki namerava v deželnem svetu prevzeti mesto Gianfranca Gambassinija, je napovedoval bombastično tiskovno konferenco z naslovom »P° obrekovanjih in lažeh konCno resnica«. V resnici pa je bil pred novinarji spravljiv in skrajno previden do oporečnikov »Forza Italia«, ki jih je Giulio Camber izključil iz kandidatne liste LpT-FI. Bivši župan in pilot se očitno boji za izvolitev in zato meni, da je vsak glas dragocen. Melonarsko-Berlusconijeva lista računa na izvolitev vsaj dveh svetovalcev. Prvi bi moral biti dosedanji predsednik deželnega sveta Roberto Antonio-ne, drugi pa sam Staffieri, ki pa se očitno precej boji notranjih konkurentov. Najbolj jezen nad zmago stare melonarske garde je občinski svetovalec Marco Drabeni, ki je do zadnjega upal v kandidaturo. Sedaj pa je zelo razočaran.
»Nord libero« za ločitev Trsta od Furlanije
Julijska-krajina in Furlanija morata loCeno svoj0 pot. Tako menijo indipendentisti gibanja »Nord U' bero«, ki zahtevajo popolno upravno avtonomij0 tržaške pokrajine po zgledu Doline Aoste. Giorgi° Marchesich in somišljeniki so prepričani, da bi o te ločitve imeli korist Furlani, zlasti pa seved3 Tržačani, »ki morajo imeti vedno pred sabo zel pozitivno izkušnjo Svobodnega tržaškeg3 ozemlja«.	^
____POBUDA DEVINSKO NABREŽINSKE OBČINE_
Kako izboljšali agroturistične obrate
Srečanje z grofom Leonardom Formentinijem
V ponedeljek zvečer se je v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini odvijalo prvo srečanje s strokovnjaki v sklopu načrta za gospodarsko spodbujanje de-vinsko-nabrežinske občine. Za projekt, ki ga je z občinsko upravo sofinan-sirala Evropska skupnost preko sklada Objektiv 2, skrbi skupina mladih strokovnjakov Centra Bic na področjih turizma, me-nadžmenta in arhitekture in je njen glavni cilj ta, da spodbuja podjetniške pobude ter izboljšuje že obstoječe agroturistične in kmetijske obrate.
Gospodarski svetovalci so se v minulih mesecih podrobneje seznanili z občinsko gospodarsko stvarnostjo, s ponedeljkom pa se je začela druga faza srečanj in predavanj. Gost prvega večera je bil šte-verjanski podjetnik grof Leonardo Formentini, ki upravlja priznano gostišče Parco Formentini. V svojem uvodu je ugledni gost pojasnil, da si statistično gledano ljudje raje privoščijo več krajših počitnic, kot pa samo ene, pa čeprav dolge. Tipičen primer so vikendi, ko se vse več meščanskih družin podaja na podeželje, kjer išče originalne ponudbe in pristno, Vendar prav tako neobičajno kuhinjo. Tak pri-nter so agrituristični obrati. V tem smislu je Furla-nija-Julijska krajina prava zlata jama, na kateri sedi-Uio, navadno ne da bi zanjo vedeli, je dejal For- * ntentini. Njegova plenilska rodbina približno že pol stoletja živi v tnanjši trdnjavi v Ste-verjanu. Graščina je bila
med vojno popolnoma uničena, nakar so jo ob nezanemarljivi javni finančni podpori popolnoma obnovili. Danes lahko ob kakovostnem vinu Formentinijevi nudijo gostom možnost prenočišča, pa tudi golf in tenis igrišča, bazen ter več jedilnic. Ob tem je grof posebno poudaril pomen originalnosti. V tem smislu so si Formentinijevi posrečeno zamislili srednjeveško pojedino, na kateri ponujajo ob srednjeveški hrani z originalnimi recepti iz 15. stoletja tudi srednjeveško glasbo. Srednjeveški je jedilni pribor, kot tudi kostumi natakarjev in ostalega osebja. Svoje nadvse zanimivo predavanje je Formentini obogatil s predvajanjem diapozitivov ter nudenjem tudi podrobnih upravno-fi-nančnih podatkov ter praktičnih nasvetov.
Naslednje srečanje bo posvečeno prašičjereji, nakar bo na vrsti tudi praktični tečaj v pripravi
tradicionalnih jedi. Sledil bo posvet o biološko neoporečnem poljedelstvu, o čebelarstvu in sortiranih vinih. Niz predavanj se
bo zaključil s srečanjem v zvezi z vprašanjem zaposlovanja in upravljanja delovne sile v agroturi-stičnih obratih. (GB)
ŠOLSTVO / RACIONALIZACIJA
»Olajšave« tudi za italijanske šole
Popravek je odobrila senatna komisija na priporočilo sen. Volčiča in Camerinija
Sedma senatna komisija za šolstvo, kulturne dobrine in znanstveno raziskovanje je na priporočilo senatorjev Oljke Mitje Volčiča in Fulvia Camerinija odobrila popravek, ki predvideva določene olajšave pri določanju razsežnosti šolske mreže v tržaški in goriški pokrajini, »da bi na ta način zaščitili posebnost tamkajšnjih šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom.«
Senatorja Oljke sta predložila popravek preko člana komisije senatorja Biscardija. Nanaša se na znano uredbo' o razsežnosti šol, ki jo je pred časom izdelalo ministrstvo za šolstvo. Po tej uredbi
bi priznali avtonomijo le šolam z najmanj 600 šolarji. Ko bi ta sklep obveljal, bi se znašle slovenske šole v veliki zagati, saj bi jih morali združiti, da bi bile lahko deležne avtonomije.
Slovenski politični predstavniki in Sindikat slovenske šole so takoj posegli na ministrstvu za šolstvo in pri vladi, ki je pred nekaj meseci vendarle vključila v besedilo uredbe člen, v katerem je jasno zapisano, da omejitve ne bodo veljale za slovenske šole.
To je sprožilo val negodovanja v italijanskih šolskih krogih. Mnogi so menili, da naj bi bila slovenska šola s tem privilegira-
na v primerjavi z italijansko, ki se je - zaradi demografskega padca - morala soočiti z enakimi problemi. Število italijanskih šolarjev se je skrčilo predvsem na podeželju, kjer so se znašle italijanske šole v podobnem položaju kot slovenske. Prav zato sta senatorja Volčič in Camerini predložila popravek z olajšavami, ki naj bi jih bile deležne tako italijanske kot slovenske šole v tržaški in goriški pokrajini. Ugodno mnenje sedme senatne komisije predstavlja vsekakor korak naprej na poti take ureditve »racionalizacije«, ki bi ustrezala večinski in manjšinski šoli.
ŠOLSTVO / OBISK
Pisatelj Jani Viik na »trgovski«
Nenavaden odnos do žensk - Tri ure minile kot bi trenil
V sredo, 6. maja 1998, smo imeli dijaki petih razredov Državnega trgovskega zavoda in oddelka geometrov Žige Zoisa v zbornici zavtida zanimivo srečanje. Jani Virk - diplomiran iz nemščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, danes urednik dokumentarno kulturnih oddaj na RTV Ljubljana, nekoč novinar in tudi poklicni smučar, predvsem pa pisatelj. Mnogim našim vrstnikom sicer verjetno neznan, čeprav je sez-
ŠOLSTVO / ŠOLA O. ZUPANČIČA
Osnovnošolci v Benečiji
Obiskali so Špeter, Landarsko jamo, Stupico in Nadižo
^ sredo, 13. maja, smo šli učenci ] povrne šole Otona Zupančiča na ce-^ dnevni šolski izlet v Benečijo. Obiska-j^sttio dvojezično šolo v Spetru. Spreje-das je ravnateljica Živa Gruden, poka-, a nam je šolsko poslopje in prikazala 0L.cJVanje šole. Izvedeli smo, da šolo Polrt i6 78 učencev, ki imajo pouk do-vr«' 6 'n P0P°l(lne. V jutranjih urah se 1 P°uk v vseh predmetih v italijanščino ^JP^ldne pa v slovenščini ali obrat-• Obiskali smo tudi vrtec, ki deluje v
istem poslopju. Skupaj z učenci špetr-ske šole smo pomalicali in se igrali med dvema ognjema. Po odmoru smo se poslovili s plesom in petjem. Obisk je bil zelo prijeten. Na izletu smo si ogledali še Landarsko jamo in vasico Stupica. Sprehodili smo se ob reki Nadiži, kjer smo si v mrzli vodi umili noge. Pod večer smo se vrnili domov, polni prijetnih vtisov.
Učenci 4. razreda os. š. Otona Župančiča
nam njegovih objavljenih romanov in krajših zgodb kar obsežen. To so romani Rahela, Potres, zbirke novel Vrata, Človek nad prepadom, Na robu resničnosti in še bi lahko naštevala. Piše v tekočem in preprostem jeziku, ki je dostopen širšemu krogu ljudi. Njegove zgodbe so zanimive in nenavadne, vrtijo se okrog propadlih junakov, ki tavajo v svojem nesmiselnem življenju. Meni se je vtisnil v spomin predvsem po svojem opisovanju ženske. Sam pravi, da je imel zaradi tega veliko težav s feministkami, ki so mu zamerile in ga zato napadale. Temu pa se seveda ni čuditi, saj je v njegovih delih ženska le predmet, s katerim se moški poigrava na vse možne načine. Odnos moški-ženska je zgolj potreba po telesni združitvi, medtem ko se duševne skorajda v večini ne dotakne. Ce bi njegova dela bral kdo, ki ženske še nikoli ni srečal, bi si o njej izdelal napačno predstavo, saj jo Virk prikaže zgolj kot bitje, ki je na svetu le za moško zabavo. Ne dojema je kot čutečega inteligentnega bitja in je zato tudi ne spoštuje.
Po vsem tem sem si ga zamišljala kot tipičnega predstavnika večine moških, ki mislijo, da se svet vrti okrog njih. Pričakovala sem, da se bom srečala z domišljavim, vase zagledanim pustobnežem, ki nima občutka za resnično življenje. In vendar nas je Virk presenetil in se izkazal za prijaznega, inteligentnega in razgledanega (samo kolikokrat je citiral tega ali onega
svetovnega avtorja!) mladega človeka, ki ima veliko povedati. Med drugim nam je zaupal, da se žensk boji (pravi -kot večina moških, le da tega ne priznajo). Povedal nam je, da so zanj ženske enakovredne moškim, čeprav ne enake. Več občutka imajo za življenje, moški bi se morali večkrat zgledovati po njih. Na zastavljena vprašanja je sicer odgovoril, le nekaterim se je zelo prefinjeno izognil. Ob vprašanju, kako njegova žena gleda na njegova dela, je odgovoril tako: »V službi mi je neka moja kolegica rekla, da bi se pri priči ločila, če bi bila ona moja žena!« Tako nisem dobila pričakovanega odgovora, in zato sklepam, da žena ni sprejela ravnodušno njegovega pojmovanja žensk.
Pogovor z njim je tekel sproščeno, pred seboj smo imeli človeka, ki ni ravnodušen do okolice, do problemov v Sloveniji in tudi v zamejstvu. Vsekakor je bil prijeten sogovornik, saj so nam tri šolske ure minile kot bi trenil. Niti trenutek se nismo dolgočasili.
Za nas maturante je bila to prav gotovo lepa izkušnja, saj smo prvič gostili na šoli pisatelja mlajšega rodu. Ker smo vsi prebrali vsaj nekaj njegovih del, se je pogovor spremenil v prijeten klepet. Pa Se nasvet vsem, ki ga ne poznate, vzemite v roke katero od njegovih knjig - gotovo se ne boste dolgočasili.
Aleksandra Rudež V. r. oddelka za geometre

NOVICE
Trajekt Venizelos trčil v italijansko plovilo
Velikanski trajek Elefterios Venizelos, ki redno povezuje tržaško pristanišče z Grčijo, je včeraj trčil v italijanski trajekt Laurana. Do nesreče je prišlo v grškem pristanišču Patras. Na krovu je bilo 200 potnikov, v nesreči pa se ni nihče ranil.
Praznik SKP v Boljuncu
V Boljuncu (pred gledabščem France Prešeren) se do 27.maja nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja SKP. Drevi bo za zabavo igrala skupina "Adria kvintet”
Zaprti uradi ustanove za bencin
Zaradi preurejevanja arhiva bodo danes zaprti uradi Posebne ustanove za bencin. Od jutrišnjega dne, 21. maja pa bodo uradi na Borznem trgu 14 na razpolago strank od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 15.30 vsak delovnik od ponedeljka do petka.
Koroško priznanje Donaggiu
Predsednik koroškega landa Cristof Zemato je podelil predsedniku Tržaške trgovinske zbornice Adalbetu Donaggiu priznanje Grosse Ehrenzeichen za njegov pomemben prispevek pri vzpostavljanju gospodarskih in drugih odnosov med Trstom in Koroško. Donaggio in drugi zastopniki trgovinskih zbornic območja Alpe - Jadran so se sestati v Celovcu na srečanju, ki je bilo posvečeno novim tržiščem na evropskem jugovzhodu.
Srečanje v kavami San Marca
Kulturno združenje Nicolo Tommaseo prireja javno srečanje z uredništvom računalniške revije Trie-ste Artecultura, ki je dostopna prek interneta, vsak mesec pa je na razpolago tudi v kioskih. Srečanje bo jutri v kavarni San Marco v Ul. Battisti z začetkom ob 18.30. O reviji ter o umetnosti na-psloh bo spregovorilo nekaj znanih intelektualcev, sledil bo krajši glasbeni spored. Občinstvu bo na razpolago dostop na internet.
Predavanje o lesenem podu
Jutri ob 20.30 bo v naturalističnem središču Natu-ralcubo v Ul. Antonio Caccia 13/A predavanje izvedenca Roberta Giannettinija o stanovanjskih podih iz naravnega lesa in o posledicah umetnih lakov na človekovo zdravje in počutje. Vstop je prost.
Poezije nomadskega pesnika
Trgovina Brez meja v Ul. Torrebianaca 29 bo priredila jutri ob 20.30 srečanje s pisateljem tuareškega plemena Havvadom, ki bo predstavil svoje poezije o samotni poti nomadskega pesnika. Sledila bo razprava.
Odgovornost uslužbencev
Sindikat Uil in združenje Ase prirejata srečanje o upravnih in davčnih sankcijah in civilni odgovornosti uslužbencev. Predavali bodo izvedenci, komercialisti in sindikalisti. Srečanje bo jutri ob 9.30 v sedežu sindikata Uil v Ul. Polonio 5 (tel 367800).
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Dvodnevno srečanje z matematiko
Namenjeno študentom in dijakom
Kaj mislite o matematiki? Menite, da je dolgočasna in brez zveze? Zagotovimo vam, da boste naslednje dni spremenili svoje mnenje.
Danes, 20., in jutri, 21. t.. m., bo na Oddelku matematičnih ved (četrto nadstropje, desno krilo centralne stavbe tržaške univerze) srečanje, poimenovano »Matematika 2000, srečanje z matematiko«. Namenjeno je univerzitetnim študentom, dijakom srednje in višje šole, pridružili se mu bodo tudi dijaki italijanskih višjih šol iz Pulja in z Reke.
Enzo Mitidieri, direktor Oddelka matematičnih ved v Trstu in eden od organizatorjev tega srečanja podčrtuje dejstvo, da ta dogodek »ni le vsakdanje srečanje, ampak dobra priložnost, da spoznamo nekatere plati matematike, ki so bile do sedaj večkrat v ozadju«. Direktor bo Častno odprl sklop predavanj, ki jih spodbuja tudi organizacija UNESCO. Sledila mu bosta dva intervjuja, prvi s pred kratkim umrlim Enniom De Gior-gijem, enem izmed najznamenitejših matematikov našega stoletja, drugi z Andrevvom VVillesom, angleškim matematikom, ki mu je uspelo dokazati Fermatov izrek, kateremu so tudi drugi znanstveniki posvetili veliko Časa in truda. Nudimo vam nekaj naslovov predavanj: Matematika v Internetu, Matematika in glasba, Pitagora in glasbena teorija, Matematični modeli v fluidodinamiki okolja, Izhod iz predorov razuma s pomočjo matematike. Za to priložnost bo pripravljena tudi razstava nekaterih originalnih del večjih matematikov iz starejših dob in iz našega Časa.
To in veliko drugega boste lahko slišali iz samih ust številnih profesorjev in drugih zanimivih osebnosti, ki jih bo gostila tržaška univerza.
Mirna Viola
Prireditev Baletnega odseka ŠD Mladina
Konec maja bo v Domu Alberta Sirka v Križu tradicionalna prireditev, ki jo prireja Baletni odsek SD Mladina. Vodi ga Anka Kocijančič. V ta teCaj se je v letošnjem letu vpisalo 18 učenk; dokončalo pa ga je 12 gojenk, ker so nekatere med njimi zbolele.
Na zaključni prireditvi bodo nastopih kot gostje mali pevci Otroškega zborčka KD Vesna iz Križa, ki ga vodi Jana Drassich. Prav tako bo kot gost na prireditvi nastopilo tudi Kulturno-umetninško društvo »15. februar« iz Komna. Sledil bo seveda še nastop Baletnega odseka, ki se bo predstavil z lepim in bogatim programom, ki ga je v letošnji sezoni naštudiral pod skrbnim vodstvom voditeljice Anke.
Ta skupina je v letošnji sezoni že nastopala; veC nastopov pa ima še v načrtu. Tako so mlade baletke nastopile 10. maja na kulturni prireditvi v Mavhinjah, kjer je bil tradicionalni pohod Odprta meja, ki ga je priredilo domaCe društvo Mavhinje-Cerovlje.
V nedeljo bodo mlade baletke nastopile na reviji »Vsi skupaj« v Zgoniku; 13. junija bo odsek sodeloval na Grajskih večerih v Štanjelu.	Neva Lukeš
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Hvaležen spomin na Toneta Kralja
O delu in pomenu velikega slovenskega likovnika je spregovoril mag. Igor Kranjc
Tradicionalni ponedeljkov veCer Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bil posvečen spominu na znanega slikarja Toneta Kralja, ki je na Primorskem precej poznan predvem zaradi njegovih poslikav številnih primorskih cerkva. Opusu Toneta Kralja je bila pred nekaj meseci posvečena tudi velika retrospektivna razstava v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstavo je uredil mag. Igor Kranjc, ki je bil tudi gost predsinoCnje- • ga večera v Peterlinovi dvorani, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi, med njimi tudi bivši slovenski veleposlanik v Parizu ter književnik in prevajalec dr. Andrej Capuder.
Mag. Kranjc je orisal Kraljev umetniški razvoj in pot. Tone Kralj spada, skupaj z bratom Francetom in s številnimi drugimi likovniki, ki so želeli nastopati v 23. letih našega stoletja, v tisto skupino mladih vitalnih ustvarjalcev, kijev tistem Času prelomila s takratno umetno-
stjo in likovno miselnostjo, v kateri je prevladoval impresionizem. To je bil začetek ekspresionizma, ki je prav potem Toneta Kralja vnesel v slovensko umetnost monumentalno slikarstvo. Kraljev opus, je še dejal mag. Kranjc, predstavlja po eni strani prelom, po drugi strani pa kontinuiteto neke slikarske misli, ki se lahko nadaljuje tudi v današnji čas.
Predavatelj je svoja izvajanja podkrepil s prikazom diapozitivov Kraljevih poslikav nekaterih cerkva na Primorskem: na Premu, v Volčah, Avberju, Tomaju, na Mengorah, Ka-tinari pri Trstu, pri Sv. Luciji (Most na SoCi), v Hre-novicah. Lokvi, Soči, Vrtojbi, Orlecu na Cresu, v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu in na Mirenskem gradu. Zal je veliko teh del v zelo slabem stanju, tako da si stroka ni še na jasnem, ah zadostuje tu restavriranje ah pa je treba ih celo v rekonstrukcijo. Tudi kar se tiCe ostalega Kraljevega opusa, je še dejal mag. Kranjc, je ve-
liko del v zasebni lasti, nedopustno veliko število pa se jih je izgubilo. Se danes pa ni pravega posluha za ohranitev Kraljevega opu-
sa.
NABREŽINA / V PETEK
Tri naše banke o proslavah ob 9Wetnici
Na tiskovni konferenci bodo predstavili program prireditev
Tri naše banke, Zadružna kraška banka Trst, Zadružna kreditna banka Doberdob in Zadružna kreditna banka Sovodnje so bile ustanovljene leta 1908 in sedaj se pripravljajo na proslavljanje tega visokega in pomembnega jubileja. O programu 90-letnice pa bo govor na tiskovni konferenci, ki bo v petek, 22. t.m. ob 11. uri v podružnici Zadružne kraške banke v Nabrežini, na Trgu sv. Roka. Ob tej priložnosh bodo predstavi-li tudi spominsko publikacijo, knjigo Časnikarja Marka Waltritscha z naslovom Slovenske zadružne banke. V njej so prikazane podrobna zgodovina naših treh bank in celotna zgodovina bančništva na Primorskem od njegovega nastanka do današnjh dni.
Fotografski natečaj
V okviru svojih kulturnih dejavnosh bo 3. rajonski svet priredil fotografski natečaj z naslovom »Fotografa la terza«. V fotografski aparat bo treba ujed utrinke iz Rojana, Barkovelj, s Kolonje, Skorklje in Grete, izročiti pa jih je treba do 13. ure 20. junija letos na sedežu rajonskega sveta. Podrobnejše informacije dobimo tudi po telefonu (421027). O muzejih v podjetjih. V avditoriju muzeja RevolteUa bo Monica Amari, izvedenka za komunikacije in kulturno politiko, govorila o muzejih v podjetjih. Konferenca Amarijeve se bo pričela ob 17.30.
GLEDALIŠČE LA CONTRADA
Od petka predstava lassente
Gre za koprodukcijo z italijanskim gledališčem z Reke
Po petkovi premieri v reškem gledališču »Zajc«, gostovanju v Zagrebu in krajši turneji po Istri bodo delo L’assen-te (Odsotni) v petek zveCer prvič predstavili v Trstu, in sicer v dvorani Cri-stallo. Gre za prvo tovrstno sodelovanje med tržaškim gledališčem La Contrada, Ljudsko univerzo iz Trsta in italijanskim gledališčem (Dramma italiano) z Reke. V gledališki uprizoritvi, ki je povzeta po istoimenskem romanu Bruna Maierja, nastopajo tako elani tržaškega kot reškega gledališkega ansambla. Roman sta priredila Nino Mangano in Francesco Macedonio, ki je tudi režiser predstave. V glavni vlogi nastopa Ora-zio Bobbio, ki ga obkroža po sedem elanov tržaškega in reškega gledališča.
Zgodba prikazuje življensko pot Maurizia Leardija, ki ga ob njegovi zadnji uri njegovi neusmiljeni sodniki
pripoznajo za »odsotnega«, za Človeka, ki ni storil nic slabega in nic dobrega. Nikoli in nikjer ni Leardi storil kaj dobrega, nikoli in nikomur ni nic podaril in tudi kot politik se ni izkazal s pretiranim Čutom za skupno dobro. In končno niti sebi ni storil nic dobrega, ker se je zmeraj izmikal, skratka bil je odsoten tudi iz lastnega življenja. Leardi ne sprejme težke ocene in se pred poslednjimi sodniki brani. Tako mu pred oCmi steče njegovo življenje, pregleda ključne dogodke v zasebnem in poklicnem življenju, sodnikov ne prepriča, konec koncev se še sam prepriča, da je življenje steklo mimo njega.
Predstava L’assente bo v gledališču Cristallo na sporedu od petka do nedelje (prva dva dni zveCer, v nedeljo pa popoldne), abonenti sezone lahko vstopnico dobijo zastonj.
MAČKOLJE / PRIREDITEV KD PRIMORSKO
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO
Majski praznik po starem
Kljub vremenskim muham je KD Primorsko dobro »prestalo« eno izmed pobud, ki sodijo v niz letošnjih prireditev ob 100-letnici tega mačkoljanske-ga društva: v borovem gozdičku se je v soboto in nedeljo odvijal Majski praznik, ki ga je društveni odbor obudil nekako po nekdanjem vaškem običaju. Sicer je kulturno - zabavna priložnost stare fantovske navade odražala le v časovnem okviru, morda pa bo iz le-
tošnje pobude le spet zaživel namen, da se te ljudske šege obudijo!
V večernih urah je Majski praznik ponudil predvsem plesno zabavo, ob igranju dveh znanih ansamblov, kot so Agropop in Happy day. Se posebno vreden pozornosti je bil nedeljski kulturni spored, v katerem sta nastopila Pihalni orkester Koper pod vodstvom Darija Pobege in pa godec na diatonično harmoniko Denis No vato. (dam)
Binkošlno bedenje
Odbor za mladinsko pastoralo je maja meseca za mlade pripravil bogato ponudbo. Na zaCetku meseca je bil na sporedu Mladinski dan na Opčinah, prihodnjo nedeljo bo Srečanje mladine iz Gorice in Trsta v Standrežu, konec meseca, t. j. 30. maja pa Odbor vabi na tradicionalno binkoštno bedenje. Toda pojdimo po vrsh.
Začetek maja je bil na Opčinah precej slovesen. ZaCelo se je namreč romanje kipa fatimske Matere božje iz farne cerkve svetega Jerneja v vse župnije v Trstu. Ob tej priložnosh so mladi v nedeljo, 3. maja, pripravili Mladinski dan. Odbor za mladinsko pastoralo, ki si je zamislil potek dneva, je povabil medse študentski pevski zbor Hozana iz Ljubljane. Mladinski dan se je začel z mladinsko mašo na Opčinah. S petjem privlačnih gostov jo je oblikoval zbor Hozana, z uvodi pa so jo popestrili predstavnik skavtov, predstavnica Mladih v odkrivanju skupnih poh ter predstavnica skupine Shalom. Po maši so mladi odšli v MarijanišCe, kjer so pojedli odlično kosilo. Dan se je nadaljeval z najbolj razigranim delom programa, za katerega
so poskrbeh skavti, in sicer s športnimi igrami na novih igriščih na vrtu Marijanišča. Igre pa je bilo treba kaj kmalu prekiniti, saj se je program nadaljeval z nekoliko bolj resno vsebino: mladi so se namreč v Cinkovem domu sreCah z likovno umetnico Silvo Bogateč in z njenim učiteljem, slavnim poznavalcem ikonopisja p. Egonom Sendlerjem iz Pariza, ter si potem ogledali ikone, ki jih umetnica tam razstavlja. Sledilo je slovesno Marijino bogoslužje v farni cerkvi, kjer so s pesmijo in branjem sodelovale razne pevske in druge skupine z Opčin (CPZ Sv. Jernej, MPZ Vesela pomlad, tercet Ver laetum, pr-voobhajanci, biblična skupina, skupina zakoncev, mladi, ki so sodelovali na mladinskem dnevu) in pa gostujoči pevski zbor iz Ljubljane.
To nedeljo, 24. maja bo podobna pobuda v Standrežu pri Gorici. Mladina iz štandrežke župnije organizira namreč sre Čanje, ki bo v celoti posvečeno navezovanju prijateljskih vezi med mladimi iz Gorice in iz Trsta. Program dneva bo lahkoten, kar bo pripomoglo k ustvarjanju veselega in sproščene-
ga vzdušja. Ob 8.30 zbiranje v Trstu na Trgu Oberdan, ob 9.30 zbiranje v Standrežu pred cerkvijo in kratke pevske vaje; ob 10.30 mladinska maša; kosilo; družabne in športne igre. Odbor za mladinsko pastoralo, z njim pa še Slovenska zamejska stavtska organizacija, Slovenski kulturni klub, skupina Shalom, Mladi v odkrivanju skupnih poh in mladina iz vseh slovenskih tržaških župnij, vabijo na množično udeležbo na srečanju.
Prav tako vse omenjene skupine toplo priporočajo udeležbo mladin (pa tudi manj mladih) na tradicionalnem binkoštnem bedenju, ki ga vsako leto pripravlja italijanska mladina tržaške škofije, s petjern ni branjem v slovenščini pa sode lujejo tudi Slovenci. Binkoštno bedenje bo v soboto, 30. maja, v cerk vi Santa Maria delle Grazie v D ■ Rosseth, ob 20.30. Za Slovence b° zbirališče pred cerkvijo ob 20.15-
Mladi imajo torej veliko možn° sh za medsebojno srečanje, za skl ^ panje novih prijateljstev, za P08° vor in za duhovno poglobit®^ Upajmo, da bodo te priložnosh do bro izkorishh.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
20.	maja 1998
BERNARDIN
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.06 - Luna vzide ob 2.35 in zatone ob 13.58
Jutri, ČETRTEK,
21.	maja 1998
KRISPIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 1019 mb ustaljen, veter 5,4 km na uro zmhodnik, vlaga 73-od-stotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 13,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Marco Viel, Pietro Di Pippa, Christian Kodarin, Michael Cavalieri, Sebastiano Mu-scia, Matteo Gialleonar-do, Andrea Fontanot, Lu-ca Dipiazza, Fabio Roma-nello, Michela Riosa, Francesca Nessi, Michela Vidali, Michela Scrigner, Astrid Schiulaz, Aliče Zaninotti.
Umrli so: 76-letni Albino Hrovatin, 71-letna Maria Cicuttin, 49-letni Sergio Kosovel, 72-letni Giovanni Querin, 81-letni Raffaele Favretto, 71-letni ^icenzo De Rosa, 86-let-na Libera Scrigner, 88-jetna Alma Degrassi, 86-mtna Rosa Sinico, 94-let-na Eugenia Benella.
LEKARNE
Od ponedeljka, 18. maja do sobote, 23. maja 1998
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi °d 13.00 do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
Nabrežina (tel. 200466) ' s predhodnim telefon-skim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od l9-30 do 20.30 Ul. s. Giusto, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, mlje - Lungomare Venera 3.
Nabrežina (tel. 200466) s predhodnim telefonom pozivom in z nuj-nim receptom.
nočna služba
Lekarna odprta od 2°'30 do 8.30
Ul. Roma 15 (tel.
639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije ^E-USL - tel. 573012.
at* Za informacije
delm	od Pone-
jgoRa do petka od 8. do
ure. - tel. 573012. ažurna zdravstvena
sWb
dn^°Cna s(užba od 20. ° 8- ure, tel. 118, pred-u^znicna od 14. do 20. ? 6 m praznična od 8. do
Uitra pomoč tel. 118.
v^Mufonska centrala ^E-USL: 399-1111.
KINO
2(/nRlST°N ‘	17.45,
Lat, 22.15 »II grande r.	r- J°e( Koen,
^ioore Bridges’ Julianne
^RCELSIOR AZZUR-
22.o017-30’ 19.00, 20.30, 6sist parola amore Pre«*’.1’ Mimmo Calo-Teri U V Valeria Bruni v0g]i8cbi> Fabrizio Benti-
Ig^Ji^ERSIOR - 17.45, b’ 20.45,	22.15
»Aprile«, r. Nanni Moretti.
AMB ASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gat-taca, la parola delPuni-verso«, i. Uma Furman. NAZIONALE 2-15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate Winslet.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Arte-misia, passione estrema«, i. Valentina Cervi, Michel Serault. Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Co-dice Mercury«, i. Bruce Willis.
MIGNON -	16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.00 »Mr. Magoo« i. Leslie Nielsen, prod. Walt Di-sney.
CAPITOL -	17.30,
19.50, 22.00 »La masche-ra di ferro« i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, John Malkovich, Gabriel Byr-ne.
ALCIONE - Danes je dvorana zasedena.
M PRIREDITVE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KD KRAŠKI DOM v
okviru razstave Drugi v Alpah vabita v soboto, 23. maja, ob 20.30 v Pokrajinski muzej: Rezijanski veCer: Rože majave in ci-tiravci; v Četrtek, 28. t. m. ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na predstavo Rusa riga Crjez uograde - nastopa dramska skupina SKD Tabor; v soboto, 30. maja, ob 20.30 v Pokrajinski muzej: Istrski večer - Trio Kras iz Grožnjana.
PD SLOVENEC vabi v petek, 22. t.m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MePZ Sv. Peter iz Sv. Petra v slovenski Istri in MePZ Slovenec-Slavec. Dirigent Danijel Grbec.
KD F. VENTURINI
vludno vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 23. maja ob 20. uri v centru A. Ukmar-Miro. Nastopili bodo vsi društveni odseki.
E3 ČESTITKE
Na vagi v Bazovici se veselijo prihoda malega PATRIKA. Stašem Tini in Walterju in noni Olgi Čestitajo vse nonine prijateljice.
Te dni je praznovala okrogli jubilej SILVA GRGIČ TAGURNJEVA s Padric. Obilo sreCe in veliko zdravja želi svoji pevki KD Slovan.
B	IZLETI
PRIMOTOR KLUB va-
bi elane in prijatelje v nedeljo, 24. maja na motociklistični izlet cez Slovenijo (Kras in Posočje) v Beneško Slovenijo. Odhod ob 8. uri iz Boljunca (na Gorici). Informacije in vpisovanje na seji kluba danes, 20. maja po 21. uri v baru Pe-taros v Borštu ali telefonsko na št. 228130 (Andrej) v večernih urah.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european cooperation (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v
gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in Wa-shington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. - 23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
40-LETNIKI Z OPČIN organiziramo 19. in 20. septembra izlet na Štajersko in v Prekmurje, da bi skupaj proslavili letnik s kontroliranim poreklom 1958. V ta namen vabimo, da se nam pridružijo tudi štiridesetletniki iz okoliških vasi in iz mesta. Število mest je omejeno. Informacije na tel. št. 211258 (Nadja) ob urah kosila in na 0038-7107142 (Igor) v popoldanskih in večernih urah.
3 SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za akademsko leto 98/99 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, še danes, 20. maja 1998.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
23 OBVESTILA
CVETLIČARSKO VRTNARSKA ZADRUGA IZ PROSEKA vabi svoje elane na redni občni zbor, ki bo v pvem sklicanu danes, 20. maja ob 8. uri in v drugem sklicanju jutri, 21. maja ob 20. na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cice-rone 8.
SPORED ROMANJA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE po slovenskih župnijah na Tržaškem: danes, 20. maja ROJAN, zasebna molitev, slovo ob 15.45; SV. IVAN, sprejem ob 16.30, ob 18. uri sv. maša in šmarnice, kip odide nato k šolskim sestram; jutri, 21. maja, SOLSKE SESTRE, slovo ob 14.15; BARKOVLJE, sprejem ob 15. uri, sv. maša, odhod ob 18. uri; MARIJANISCE sprejem ob 19. uri; v petek, 22. maja: MARIJANISCE, slovo ob 8. uri; SV. KRIZ, sprejem ob 8.45, sveta maša, molitev raznih skupin, ob 19. uri sv. maša, slovo ob 20. uri; MARIJANISCE, sprejem ob 20.45; sobota, 23. maja: MARIJANISCE: slovo ob 14.30; KONTOVEL, sprejem v mali cerkvi ob 15. uri, slovo ob 20. uri, procesija do proseške cerkve; PAROSEK, sprejem ob 20.30.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu do srede 27. maja PRAZNIK KO-
MUNISTIČNEGA TISKA. Danes, 20.5.: ansambel Adria Kvintet; jutri, 21. maja: okrogla miza »Napravimo kakor v Franciji«, predstavitev združenja In marcia, ki organizira brezposelne, občasno zaposlene in delavce, ples z ansamblom Status ; petek, 22.5.: debata o Chiapasu, nato ples z ansamblom Zamejski kvintet; sobota, 23.5.: ansambel Adria Kvintet; nedelja, 24.5.: koncert godbe na pihala, govor tov. Antonina Cuffara in Stojana Spetiča, ples z ansamblom OASI; ponedeljek, 25.5.: ples z ansamblom OASI; torek, 26.5.: okrogla miza za brezplačno izobraževanje od šole do univerze, ples z ansamblom Zamejski kvintet; sreda, 27.5.: okrogla miza med proibicio-nizmom in legalizacijo, ples z ansamblom OASI.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja danes, 20. maja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, predvajanje filmov Aljoše Žerjala: Triglav in Pozabljeni filmi. Vljudno vabljeni!
DANES, 20. MAJA bo ob 11. uri na Oddelku za jezike in književnosti Vzhodne Evrope videmske univerze, Ul. Unghe-ria 18, predaval prof. dr. Matej Žagar z zagrebške univerze na temo Pregled hrvaške glagolske tradicije. Vljudno vabljeni!
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, KROŽEK ISTRIA, KULTURNI KROŽEK OB PEČINI- LA RUPE: jutri 21. 5. 1998, ob 20.30 bo MARINO VOCGI predstavil knjigo PERLE SOTTO LA NEVE. Avtor Biserov pod snegom DUŠAN JELINČIČ bo predvajal vrsto diapozitivov o vzponu na Everest.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi člane in prijatelje na srečanje, ki bo jutri, 21. maja, ob 16.30, v Ul. Donizetti 3. Prof. Sonja Gregori bo predvajala diapozitive o Tibetu, deželi na strehi sveta.
GOSPODARSKO DRUŠTVO na Kontovelu sklicuje 98. letni občni zbor, ki bo v petek, 22.5.1998, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) vabi v soboto, 23. maja na literarni veCer. Gost bo lanski Prešernov nagrajenec, pesnik NIKO GRAFENAUER. Njegovo delo in življenje bo predstavila prof. Loredana Umek. Člani gledališkega krožka SKK bodo izvajali recital izbora njegovih pesmi. Mladi iz občinstva bodo pesniku lahko postavljali vprašanja. Začetek ob 19. uri. Vabljeni v velikem številu!
V SOBOTO, 23. MAJA ob 9. uri vas vabimo na peturno delavnico z naslovom »S pritiskom stopal do zdravja«. Delavnica bo na Brdini na Opčinah, namenjena pa je vsem, ki želijo ozdraveti ali pomagati svojim bližnjim pri išiasu, alergijah, bolečinah v nogah in težavah s hrbtenico.
TABORNIKI RMV vabijo vse Člane na pomladanski izlet v Piran, ki bo v nedeljo, 24. maja. Zbirališče je na Kompasu (mejni prehod Pesek-Ko-zina), ob 9. uri.
MLADI IZ TRSTA IN GORICE vabijo v nedeljo, 24. maja na MLADINSKO SREČANJE, ki bo v Stan-drežu pri Gorici (zraven cerkve). ZaCetek ob 9.30. Na sporedu bo mladinska maša, skupno kosilo, športne igre. Vabljeni vsi
mladi. Za vse informacije Odbor za mladinsko pastoralo (Katja: tel. št. 314748).
KD RDEČA ZVEZDA in KD VIGRED vabita v nedeljo, 24. maja, ob 17. uri, v športno-kulturni center v Zgoniku na prireditev VSI SMO PRIJATELJI.
PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija na vrtu openskega MarijanišCa pod geslom POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave sprejemava na telefonskih številkah 211258 in 215367 Nadja Perini in Majda Danev v večernih urah do torka, 26. maja zveCer.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO iz Trsta vabi v soboto, 30. maja, na BINKOSTNO BEDENJE, ki bo v cerkvi Santa Maria delle Grazie v Ul. Rossetti, ob 20.30. Binkoštno bedenje organizira italijanska mladina tržaške škofije s petjem in branjem pa ga oblikujejo tudi slovenske mladinske skupine. Za Slovence bo zbirališče pred cerkvijo ob 20.15. Udeležbo toplo priporočamo.
FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabita na ogled razstave ikon ikonopiske Silve Bogateč: IKONA - PODOBA NEVIDENEGA. Razstava je odprta do 31. maja, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, v Župnijskem domu Andrej Zink tik ob openski župnijski cerkvi.
KD F. VENTURINI va-
bi člane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za ša-gro. Dobimo se vsako soboto od 9. ure dalje na Krmenki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in še kaj za pod zob.
TABORNIKI RMV vabijo vse bivše Člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Fei-gel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998.
OB 130-LETNICI USTANOVITVE in 20-
letnici poimenovanja zbira GOS Pinka Tomažiča v Trebčah listine, fotografije, pripomočke in pričevanja bivših učiteljev in učencev. Pričakujemo vaše sodelovanje.
ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z Avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poa-dižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Re-pnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za šole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
UPRAVA OBČINE DOLINA razpisuje javno selekcijo za dodelitev treh mest animatorke/ja v občinskem poletnem centru, od katerih bosta dva odgovorna za skupino, eden pa bo opravljal nalogo animatorja-asistenta. Zahtevana je višješolska izobrazba in znanje slovenskega jezika. Rok za predložitev pršenj zapade ob 12. uri dne 29. maja 1998. Za nadaljnje informacije je na razpolago tajništvo občine od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka, ter v ponedeljek in sredo popoldne od 14.30 do 17. ure - tel. št. 8329111.
BREZPOSELNA samohranilka z majhnim otrokom, po poklicu agro-nomka iščem delo tudi part-time. Tel. 231405 (pri sestri) ali 231946 (starši) - Magda Sturman.
IŠČEM OSEBO za varstvo starejše osebe 15 dni mesečno. Tel. na št. 421481 od 8. do 9. ure.
FARMA KRALJIC prodaja eno leto stare kokoši po polovični ceni do sobote, 23. maja od 15. do 18. ure. Tel. 040/232577.
NEREZIDENT išCe v najem opremljeno stanovanje ali majhno hišo na Krasu. Tel. 040/2176907, od 9. do 17. ure.
PRODAM FIAT TIPO GTL 1100 bele barve, pet vrat, letnik ’89. Tel. 040/228971.
NA NOVI CESTI nad sv. Ivanom prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom, približno 600 kv.m, delno potrebno popravil, brez posrednikov. Cena po dogovoru. Tel. 040/351647 ob uri obedov.
DIPLOMIRANO DEKLE s post-univerzitetno specializacijo v prevajanju pravnih dokumentov, nudi lekcije iz francoščine, angleščine in italijanščine ter prevode iz in v iste jezike. Tel. 040/417083	ali
040/225603 ob uri obedov.
PRODAM PIAGGIO ZIP SP, 6 mesecev star, 2500 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel.: 0347-3881290.
PODJETJE, ki se ukvarja s centralnim gretjem, išCe vestnega delavca z vozniškim dovoljenjem. Curriculum poslati na Primorski dnevnik - Ul. Montecchi 6, pod šifro TERMO.
PRODAMO po ugodni ceni Čistokrvne francoske buldoge z rodovnikom. Psički so majhne postave, podobni carlinu. Zainteresirani naj kličejo na tel. 040/281244 - Deborah).
PRODAM ape 50 in vespo 50 v dobrem stanju. Tel. na št. 040-281376 od 13. do 14. ure.
V	GORICI v bližini
mednarodnega mejnega prehoda oddamo v najem trgovski lokal 140 kv. m, s parkiriščem.	Tel.
0481/31163.
PRODAM rabljeno leseno zakonsko spalnico v odličnem stanju. (5-krilna omara visoka 270 cm, 2 omarici, postelja, predalnik z ogledalom) tel. 575145.
OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
KMEČKI TURIZEM je
odprl Lupine v Praprotu. Prodaja sortirano vino. Tel. 200848.
OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61.
OSMICO je odprl Al-fredo Brajnik, Domjo 172 (tel. 281244). ToCi belo in Črno vino. Vabljeni!
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Vabljeni vsi ljubitelji pristne kapljice.
OSMICO je v Dolini odprl Boris Laurica. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO ima v Zgoniku odprto Stanko Milic.
OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Emil Puric v Repnu št. 15.
OSMICA je odprta v Trnovci št. 4.
PRISPEVKI
V spomin na Maro Ban por. Ferluga darujeta družini Rauber in Stulle
50.000	lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob
Jožeta Kosmine darujeta sestra Marica in Fani
100.000	lir za SKD Vigred.
Ob 21. obletnici smrti ljube mame Štefanije, 44. obletnici smrti brata Željka in 53. obletnici smrti oCeta Stanka darujeta Stana in Sonja 50.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Krizmancic Demetrio daruje 100.000 lir za Po-moC Posočju.
t
Dne 17. maja 1998 nas je tiho zapustil mož, oce in nono
Albin Hrovatin
Žalostno vest sporočajo žena Lidija, sinova Boris in Paolo, brat Milko, neveste Zlatka in Gina ter vnuki Monika, Martina, Andrej, Vesna, Erik, Niki in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 21. maja 1998 ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v proseško cerkev.
BrišCiki, 20. maja 1998
Ob izgubi dragega Albina Hrovatina izrekamo bivšemu odborniku Pavlu, odbornici Martini ter družini iskreno sožalje
KRD Dom Brisciki
Ob izgubi dragega očeta Albina izrekajo Pavlu Hrovatinu in družini iskreno sožalje bivši kolegi Agencije Alpe-Adria
20. 5. 1996	20. 5. 1998
Minili sta dve leti odkar nas je zapustil naš predragi
Venčeslav Starec
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se te spominjajo
Tvoji najdražji
Barkovlje, 20. maja 1998
NOVICE
REVIJE / 26. ŠTEVILKA KRASA
VIDEM / NASTOP PAOLA ROSSIJA
31. mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu od 20. do 24. maja
Letošnje, že 31. mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu v organizaciji Slovenskega centra PEN bo potekalo od danes do 24. maja, kot vselej pa bodo pripravili okrogle mize in literarni veCer. Udeležence srečanja bo danes sprejel blejski župan Vinko Golc, jutri bo dopoldansko okroglo mizo z naslovom Smeh ob koncu tisočletja vodil slovenski pesnik Veno Taufer, uvodni referat pa bo imel Ronald Harvvood iz Velike Britanije. Moderatorka popoldanske okrogle mize bo Hanifa KapidžiC Osma-nagič iz BiH, uvodni referat pa bo prispeval slovenski predstavnik Marko Kravos, predsednik slovenskega PEN. Zvečer bo literate v vili Bled sprejel slovenski predsednik Milan KuCan.
V	petek, 22. maja, bo okroglo mizo Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN z naslovom Kasandra danes vodil Boris A. Novak (Slovenija), uvodni referat pa bo imela Monika van Paemel iz flamskega centra v Belgiji. Popoldne bo sledil ogled Plečnikove Ljubljane in arhitekturnega muzeja na Gradu Fužine, kjer bo zveCer tudi literarni večer z moderatorko Alenko Puhar (Slovenija).
Pred nedeljskim odhodom iz Slovenije bodo udeleženci v soboto obiskali Se Škofjo Loko. (STA)
Goriški Kinootelje predstavlja
V	goriškem Krdtumem domu bodo v sklopu filmskega pregleda Gorica Kinema jutri predvajali japonski film Hana-Bi, ki ga je režiral Takeši Kitano. Film niha med nasiljem in prisrčnostjo, med bojem japonskega policaja z Yakuzo, mogočno japonsko mafijo, prijateljstvom in ljubeznijo. Film je na lan-sklem festivalu v Cannesu prejel Zlato palmo ex-aequo s filmom Kiarostamija Okus češnje.
Takeši Kitano je do tega filma bil pri nas skoraj neznan, vendart je eden najbolj priljubljenih japonskih režiserjev, znan pa je tudi kot komik, avtor stripov in celo športni novinar.
Vrača se poletje in z njim Primorski poletni festival.
Tokrat jubilejni peti festival, ki bo - tako kot doslej -obogatil julijske večere v Slovenski Istri. V zavetju starih obmorskih mest bodo na novo zaživele predstave vseh slovenskih in številnih tujih gledališč, med njimi bodo tudi tri premierna gostovanja. In kot je že tradicija, bodo gledališko vzdušje v dopoldanskem in popoldanskem času pričarali lutkarji in ulični komedijanti iz Evrope.
V	prostorih nekdanje koprske porodnišnice nastaja prva od dveh festivalskih produkcij. Gre za delo francoskega dramatika Pierra Mari vama. Igra o ljubezni in naključju. Pripravljajo jo režiser Janusz Kiča, scenograf in kostumograf Jiirgen Lancier ter šest slovenskih poklicnih igralcev, Peter Ternovšek, Rok Vilhar, Janko Petrovec, Danijel Malalan, Barbara Cerar in Vesna Pernarčič.
Tudi pri drugi festivalski produkciji sodelujejo uveljavljeni ustvarjalci. Monokomedijo Bužec on, bušca jaz je napisal pisatelj Marjan Tomšič, režiral jo bo Boris Cavazza, odigrala pa Saša Pavček.
Zbiralci peska tudi na Tajvanu
Videofilm Zbiralci peska avtorjev Nevena Korde in Zemire Alajbegovič, ki je bil-pred tednom dni prikazan v okviru 21. mednarodne konference javnih televizij Input, bodo od 23. maja do 7. junija predvajah tudi v Muzeju umetnosti v Taipeju in v Tajvanskem muzeju umetnosti v Taichungu, in sicer v okviru izbora najboljših del s 5. bienala filmov o umetnosti, ki ga organizira pariški center Georges Pompidou.
Na konferenci Input, kjer prestavljajo izbor najboljših televizijskih programov vseh žanrov in njihove avtorje, se je predstavil tudi Andrej Zdravic z videofilmom V steklu reke, letošnjim portoroškim zmagovalcem v kategoriji umetniškega vi-dea.(STA)
CD: plesna predstava Seme-slap
V	dvorani Duše Počkaj v ljubljanskem Cankarjevem domu bo jutri premiera skupinske plesne predstave Seme-slap avtorice, režiserke in koreografinje Saše Staparski. Za tridelni projekt (solo, skupina, duet), ki je nadaljevanje avtoričine solo plesne predstave Seme iz aprila lani, je glasbo napisal Boštjan Perovšek, sceno je oblikovala kiparka Paola Korošec, kostume Mojca Makuc, za oblikovanje luči pa skrbita Zoran Najdenov in Borut Osojnik. Kot solista plešeta romunska klasična baletka (sicer članica ljubljanskega baleta) Georgeta Radasan in Fred Lasserre, ob njiju pa še mlade plesalke Fiona Johnson, Nataša Zajc, Mojca Muha, Ana Klašnja, Nataša Sivkovič in Tina Skočir. Predstava je nastala v koprodukciji CD in Združenja za avantgardo plesne umetnosti (ZAPU).
Avtorica, ki se s plesom ukvarja že od otroških let, sicer pa je po poklicu zdravnica, želi s predstavo ponuditi za gledalca odprt, jasen scenski dogodek, za ustvarjalce pa čisto in asketsko moč telesa v funkciji umetniškega ustvarjanja. Scenarij predstave ne temelji na zgodbi, ampak na načelu ustvarjanja vzdušja z abstraktno, asociacijsko plesno ekspresijo. Ponovitve bodo 22. maja ter 6., 7. in 13. junija. (STA)
Pestro in zanimivo o Krasu, njegovih značilnostih in ljudeh
Že površen pregled šestindvajsete številke komenske revije Kras pove, da so priobčeni članki uokvirjeni v glavnem - nekoliko širše vzeto - v dva vsebinska sklopa: v onega, ki opisuje Kras in v drugega, ki obravnava njegove
prebivalce, Kraševce. Oba sta pestra, bogata in zanimiva ter skupaj s prispevkoma, ki sodita bolj med strokovne nasvete in nekaterimi drugimi lepo zaokrožujeta tudi to številko te primorske periodične publikacije.
Kras, kot eno najbolj svojskih in značilnih slovenskih pokrajin, povezuje z osnutkom novega slovenskega zakona o varstvu kulturne dediščine Savin Jogan. Zanimivi so zapisi Franceta Rihtarja o kaštelirju pri Volčjem Gradu, o preteklosti dutoveljskega sanatorija (Danila Kocjan) in o slovitih vipavskih sarkofagih (Davorin Vuga).
Iz članka Karola Rustje izvemo, da so pred petdesetimi leti pomagali graditi progo Kreplje - Sežana tudi člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Za zamejce je zanimiv prispevek Boruta Lozeja o jami Labodnici, saj leži v bližini Orleka, na italijanski strani meje, pa čeprav le za nekaj metrov: O organiziranem turizmu na Krasu govorita dva članka: poleg bolj splošnega in nekoliko polemičnega uvodnega komentarja (avtorja Dušana Rebolja) je tu še zapis Nataše Matevljič o turističnih društvih iz Škocjana in Vremske doline. “Roke proč od matičnega članka” je naslov protesta Joška Žiberne v zvezi z namero, da bi pri Povirju zgradili avtomobilsko dirkališče.
V drugem vsebinskem sklopu je verjetno najtehtnejši prispevek o tajni organizaciji TIGR v Tomaju, v katerem Mira Cencič navaja tudi nekaj novih zgodovinskih ugotovitev. Pogovor z arheologinjo dr. Ljudmilo Gec-Plesničar je podpisala Ida Vodopivec Rebolj. Joška Žiberno je zanimalo, kaj so menili o Kraševcih Valvasor, Hacquet in dr. Trstenjak. Dušan Novak je iz starih virov izluščil kraške izlete prof. Pavla Kunaverja izpred petdesetih let. Jolka Milič je (tokrat izjemoma ni bila preveč “bojno” razpoložena) v literarni rubriki predstavila našega zamejskega rojaka Alda Rupla, oz. njegovo pesniško zbirko Zaznave in odtenki.
Če v nekoliko skromnejšem tretjem sklopu, ki bi lahko sodil v skupno rubriko “nasveti in navodila, ” omenimo še sestavek o ogrevanju stanovanj ter o nadzorovani paši na Krasu (Tone Vidrih) in še nekaj drugih krajših prispevkov, potem ni težko ugotoviti, da je bilo mnenje iz začetka članka o pestrosti in zanimivosti aprilske številke ra vi j e Kras povsem upravičeno.
Bojan Pavletič
Rabelais kot pretveza za sproščujoči smeh
Preprosto, vendar učinkovito predstavo, ki je občinstvu všeč
Zabavna žilica ni zapustila nadarjenega italijanskega komika Paola Rossija. Pred več kot desetimi leti je v nekem intervjuju Rossi dejal, da mora komik zadostiti najprej lastni želji po zabavi, saj bo le tako lahko razumel in ustregel tudi željam publike.
Temu načelu je Paolo Rossi skozi leta bil vedno zvest, kot je bilo očitno na vseh njegovih gledaliških in televizijskih nastopih. Tako je bilo tudi v ponedeljek v Vidmu, kjer je pred številno publiko (ki pa ni v celoti napolnila novega videmskega gledališča) predstavil delo z naslovom Rabelais (f. AWS). Gre za predstavo,
CANNES / FILMSKI FESTIVAL
Zanimanje za znane goste in ‘italijanska upanja
Filmski festival nenehno razgibujejo znani gostje, ki se radi nastavljajo fotografiranju in tudi radovednosti ljudi. Po najbolj obiskanih predelih sta se sprehajala tudi ameriška igralca Bruce VVillis in Liv Ty-ler, ki sta tako promovirala film ameriškega režiserja Michaela Baya Armageddon (f. AP). Manj splošnega razburjanja so zaenkrat povzročila ugibanja o letošnjih zmagovalcih oz. nagrajencih, Francozi so zadovoljni s prikazom najnovejših filmov »ma-de in France«, Italijani
pa si tudi obetajo kakšno nagrado od nastopa dvojice uveljavljenih filmarjev, kot sta Benigni in Moretti. Francoski časopisi so v glavnem boljše oceniki film toskanskega komika La vita e bella (Življenje je lepo), čeprav so se tudi v Franciji, tokrat na skrajni levici, obregnili nad pristopom komika do židovskega preganjanja. Za Morettijev film Aprile (April) pa je prevladalo mnenje, da je zanimiv in svojstven, kot vsi njegovi doslej, vendar nekako neopredeljivo lahkoten.
GLASBENA MATICA / KONCERTI
Zadnji letošnji gost pianist Massimo Gon
Letošnja koncertna sezona Glasbene matice se bo zaključila v petek v tržaškem Kulturnem domu z nastopom znanega pianista Massima Gona (na sliki). Kot je znano, bi klavirski večer z priznanim izvajalcem moral biti v torek, 21. aprila, vendar ga je organizator moral prenesti zaradi nenadne obolelosti gostujočega glasbenika. Program večera ostaja nespremenjen, na petkovem koncertu bo Massimo Gon izvedel nekaj biserov klavirske literature, ki so sad različnih silnic evropskega glasbenega ambienta. Večer bosta uvedla francoska impresionista Debussy in Ravel. Prvi skladbi sporeda bosta Debussyjevi prva zbirka Images (1905) in Isle joyeuse (1904), v katerih zasledimo avtorjevo tipično raziskovanje vseh možnih zvočnih odtenkov klavirja. V drugem delu petkovega koncerta v Kulturnem domu, bodo na vrsti Slike iz razstave Modesta Musorgske-
ga, ki jih nekateri muzikologi pojmujejo celo kot vzor francoskim impresionistom. Ko so Slike izšle (1874), so povzročile pravi preplah v ruskem glasbenem ambientu, saj so napisane izven vsakršne klavirske dediščine in je njihov doprinos res edinstveno inovativen. Čeprav je delo ob krstni predstavitvi doživelo naval kritik (tudi v najožjem avtorjevem krogu), je vendar s časom postalo prava stalnica v ruskem klavirskem repertoarju.
ki smo jo v deželi FJK lahko videli že večkrat, komik po rodu iz Tržiča pa jo je napisal s kolegi Jacopom Fojem, Ginom in Michelejem, Stefanom Bennijem, Riccardom Pi-ferijem, Saveriom Minu-tolom, Fabiom Mode-stijem in Giampierom Solarijem, ki je tudi režiser predstave. Na odru ga je spremljal Emanuele Dell‘Aquila, ki mu je bil tudi odličen, skoraj tihi odrski tovariš.
Predstava sloni na delu Gargantua in Pantagruel francoskega meniha Rabelaisa, ki je zaslovel predvsem po humorističnih spisih. Delo sodi med klasike francoske literature, v tej odrski postavitvi pa je le pretveza za Rossijev poldrugo uro dolg monolog, v katerem se italijanski komik loti tako publike kot številnih tem spolnosti in trasgresij-Tem politike in športa v tej predstavi skoraj ni opaziti, če izvzamemo prizor o moškosti zelenih srajc.
Rossi je poln energije-Poigrava se s publiko, enemu od gledalcev vzame (si izposodi) mobitel in ga položi, vklopljenega, na oder. Vsi v dvorani lahko pustijo mobitele vklopljene, njega to sploh ne moti, če pa bi kdo poklical tistega na odru (to se ni zgodilo), bi že on odgovoril »dovolj vzorno«. Uživanje je smisel življenja, tako naš komik po svoje razlaga francoskega avtorja. Sledi pa lahko dobimo v vsakdanjem življenju in v napakah kogarkoli. Vsi so prisotni v nekem določenem prostoru zgolj zaradi naključja, saj brez veselega spočetja (vsi, prav vsi, tudi predsedniki repu' blik, kralji in papeži sm° sad vsaj trenutnega uži vanja) ne bi bili na tem svetu.
V namišljeni opatiji v Telemu velja pravilo, da vsakdo lahko dela, ka
hoče, le da popolnoma spoštuje ostale. EnostaV no, a učinkovito, saj publika, ki mu je z nepm stanim smehom in skanjem sledila, kone koncev želi predvse sprostitve in pristne zab^
INDONEZIJA / ZADNJI POSKUS PREPREČITVE NAJHUJŠEGA
Suharto napovedal volitve, na katerih ne bo kandidiral
Islamski voditelj Amien Rais pa ni odpovedal današnjega protesta
DŽAKARTA - V 15-mi-nutnem televizijskem govoru je indonezijski predsednik Suharto včeraj zavrnil zahteve po takojšnjem odstopu, napovedal reforme, spremembe v vladi in nove parlamentarne volitve in predsedniške volitve, na katerih ne bo kandidiral. »Ne bil bi odgovoren voditelj, če bi prav sedaj zapustil svojo funkcijo,« je začel svoj govor Suharto. Po njegovem odstop ne bi rešil problemov države, ki se nahaja v hudi gospodarski krizi. 76-letni predsednik ni navedel, kdaj naj bi bile parlamentarne volitve, njegov minister za okolje Juvvono Sudarsono je v pogovoru za avstralski radio dejal, da naj bi indonezijski predsednik Suharto na oblasti ostal Se tri do šest mesecev.
Suharto se je odločil za kompromis med takojšnjim odstopom in dokončanjem celotnega
predsedniškega mandata, ki se izteče leta 2003. Indonezijski muslimanski vodja Amien Rais je že zavrnil reforme, ki jih je napovedal Suharto, in pozval prebivalce, naj se danes zberejo na najbolj množičnem protestu v indonezijski zgodovini.
Suhartov poseg ni prepričal niti študentov, ki so njegov govor izžvižgali in zahtevali takojšen predsednikov odstop. Suhartov govor pa ni prepričal niti džakartskih borznih operaterjev, ki so prav tako izrazili svoje nezadovoljstvo.
Vsi se torej bojijo današnjega množičnega protesta, saj je na dlani, da vrhovi indonezijske vojske podpirajo predsednika Suharta in bi lahko ukrepali proti protestnikom. To bi bila najslabša va-rjanta, ker ni popolnoma jasno, kako se bodo odzvali nižji oficirji in navadni vojaki. Glede žrtev v
nekajdnevnih neredih po vsej Indoneziji vladajo različni podatki. Po nekaterih virih je bilo ubitih 500 oseb, misijonarski krogi pa navajajo srhljivo številko 2.000 mrtvih.
Reakcije iz tujine so bile včeraj zelo previdne japonski premier Rjutaro Hašimoto je izrazil upanje, da bodo napovedane volitve Indoneziji prinesle rešitev krize in vrnitev na pot gospodarske stabilnosti. Po njegovih besedah se je v Indoneziji začel postopek za izvolitev novega predsednika in podpredsednika. Tudi kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo upanje, da se bo položaj v Indoneziji kar najhitreje stabiliziral, zavrnilo pa je komentar o Suhartovih napovedih, češ da gre za indonezijske notranje zadeve. Najbolj pozitiven je bil avstralski premier John Hovvard, saj je »čestital predsedniku za modrost, ki jo je poka-
bla tisoče študentov je tudi včeraj zahtevalo Suhartov odstop (AP)
zal, in pozdravil takšno napoved«. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo volitve v Indoneziji sklicali čim prej in da bo moč izvesti hitre spremembe.
Da je položaj skrajno napet, zgovorno pričata podatka, da sta tako britanska kot francoska vlada pozvali svoje državljane, naj zaradi nemirov v Indoneziji v 24 urah zapustijo to državo.
Današnji dan bo torej po mnenju večine opazovalcev odločujoč. Ce bodo protesti minili brez spopadov, lahko pričakujemo mirno in ustavno predajo oblasti. V nasprotnem primeru pa obstaja resna nevarnost, da v Indoneziji izbruhne prava državljanska vojna. Vlada je za sedaj omilila napovedane podražitve goriva in drugih dobrin, a kaj ko zmerni islamski
voditelj Amien Rais vztraja pri današnjih manifestacijah in jasno napoveduje, da bodo milijoni zahtevali takojšen Suhartov odstop.
Ne glede na razvoj dogodkov, pa je lahko vsakomur jasno, da je Suharto v bistvu končal svojo 32-letno diktatorsko politično kariero. Z njim pa se bo končala tudi kariera enega od simbolov tako imenovanega »azijskega paternalizma«, ki je bil za nekatere edini način, da so lahko azijske države sledile zahodnemu razvoju. Suharto je nasledil 20-letni vladavini Sukarna, ko se je tudi ta zamajala pod udarci ljudskega protesta. Oblast je prevzel marca leta 1966, predsednik pa je postal leta 1972 in od tedaj, ni s svojih rok spustil vajeti oblasti.
OBLETNICA / GATT-VVTO
Castro oster do ZDA in do sporazuma z EU
Posegel tudi Drnovšek
ŽENEVA - Kubanski predsednik Fidel Castro je v svojem včerajšnjem posegu ob 50. obletnici Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), ki se je kasneje preimenoval v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ostro napadel »gospodarsko premoč ZDA«, obsodil v ponedeljek sklenjeni sporazum med ZDA in Evropsko unijo in opozoril WTO na nevarnost »velike svetovne krize nepredvidljivih posledic«. Kubanski voditelj je tudi obsodil globalizacijo, ki je bila vsiljena od najbogatejših držav na škodo najšibkejših. Castro se je tudi vprašal, zakaj ZDA blokirajo vstop Kitajske
v	WTO, saj ta država predstavlja eno petino človeštva, prav tako pa nasprotujejo, da bi v WTO vstopila Rusija.
Večino je Castrov poseg presenetil, saj je v ponedeljek Castro ploskal Clintonovemu govoru. Kot kaže, pa je bilo to le vljudnostno ploskanje, saj je včeraj najodločneje obsodil Helms-Burtonov zakon, ki predvideva sankcije za tista podjetja, ki trgujejo s Kubo. Po njegovem je v ponedeljek sklenjeni sporazum ZDA z Evropsko unijo o omiht-
vi	zakonov Helms-Bur-
ton in d’Amatovega zakona, ki predvideva sankcije	proti
podjetjem, ki vlagajo v iransko in libijsko naftno industrijo »zmeden, protisloven, grozilen in neetičen«. Po novem evropska in druga podjetja še vedno ne bo-
do smela trgovati in vlagati v tista kubanska podjetja, ki so bila po revoluciji nacionalizirana. Seveda sporazum predvideva omejitve, a te morajo še določiti. Castro je torej nezadovoljen z Evropo, pohvalil pa je sklep o sprejetju evra, ki bo protiutež dolarski nadvladi. Castro je tudi povabil predsednika italijanske vlade Romana Prodija, naj obišče Kubo. Italijanski minister za zunanjo trgovino Augusto Fantoz-zi je prav tako potrdil, da bo kmalu italijanska delegacija obiskala Kubo in da to ne bi smelo povzročiti težav z Wa-shingtonom. Italija torej pričakuje od sporazuma ZDA-EU precej več, kot to trdi Castro. Italijansko gospodarstvo je že sedaj kljub ameriškemu embargu prisotno na Kubi tako v turistični kot tekstilni in čevljarski industriji.
V Ženevi pa je včeraj posegel tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki je med drugim opozoril na prispevek nekdanjega GATT oziroma sedanje WTO k izjemni rasti svetovne trgovine, zaposlovanja ter socialnega napredka po svetu ter poudaril, da je WTO temeljni forum široko zastavljene trgovinske liberalizacije. Trgovina in mednarodne gospodarske vezi pospešujejo in krepijo stabilnost in mir, največji dosežek GATT poleg gospodarskih pobud, ki jih je sprožil, je prav povezovanje držav in narodov na nepolitični podlagi, je še poudaril slovenski premier.
Tragedija v Nepalu
KATMANDU - Dva mrtva alpinista, trije z ozeblinami in znaki splošne ohladitve, je tragičen obračun spodletele japonske odprave na Kun-chenjungo, tretjo najvišjo goro sveta. Tri na pol zmrznjene alpiniste so z izhodiščnega tabora na višini 5.600 metrov s helikopterjem odpeljali bolnišnico v Katmandu. Od odprave je ostalo nepoškodovanih le pet japonskih alpinistov, ki se niso podali proti vrhu, in se sedaj vračajo.
O Startu II duma jeseni
MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta duma je za junij napovedano parlamentarno zaslišanje za zaprtimi vrati o pripravah na ratifikacijo sporazu-niov o razoroževanju Start II preložil na september. Ameriški predsednik Bill Clinton je ratifikacijo pogodbe Start II postavil kot pogoj za svoj prihodnji obisk v Moskvi, kamor ga je ruski predsednik Boris Jelcin želel povabiti julija. Pogodbo Start H, ki sta jo leta 1993 podpisala ruski in nekdanji ameriški Predsednik George Bush, je ameriški senat ratifici-ral leta 1996, a še vedno čaka na potrditev ruskih Poslancev, ki jo zavračajo, češ da škodi ruskim interesom.
Aziz za odpravo embarga
VATIKAN - Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz, ki se od nedelje mudi na obisku v Italiji, je Papeža Janeza Pavla H. med sprejemom v Vatikanu zaprosil za pomoč pri prizadevanjih za odpravo sankcij OZN proti Iraku. Iraškega gosta sta sprejela buli državni sekretar v Vatikanu kardinal Angelo podano in vatikanski »zunanji minister« msgr. fean-Louis Tauran. Sogovorniki so razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu, še zlasti v Iraku. Vatikanska diplomacija dosledno nasprotuje embar-8°m in gospodarskim sankcijam.
PARIZ / ZASEDANJE
WEU želi okrepiti svoje operativne zmogljivosti
Prodi za stike z zvezo Nato in EU
PARIZ - Generalni sekretar Zahodnoevropske unije (WEU) Jose Cutileiro se je včeraj v Parizu med plenarnim zasedanjem parlamentarne skupščine WEU zavzel za okrepitev operativnih zmogljivosti organizacije, grško predsedstvo tega vojaškega krila Evropske unije pa je predlagalo tudi okrepitev vojaških zmožnosti WEU in se zavzelo za »operativno zbližanje« z zvezo Nato.
Italija se bo kot predsedujoča Zahodnoevropski uniji - to funkcijo bo prevzela 10. julija -zavzela za bolj konkretno sodelovanje WEU z Evropsko unijo in zvezo Nato, je v Parizu zatrdil italijanski premier
Romano Prodi. Predsednik italijanske vlade se je zavzel za tesnejše sodelovanje evropskih držav na področju oborožitve, brez katerega, je še ocenil, ni mogoče oblikovati obrambne politike. Evropa skupne valute mora imeti politični in vojaški vpliv, ki bo odražal njeno gospodarsko moč, je poudaril Prodi. Italijanskega premiera so pozorno poslušali tudi ob trditvah z vrha G8 v Birminghamu, da ima Italija »varnostne regionalne odgovornosti«. Prodi je torej ponovil italijansko razpoložljivost pri zagotavljanju varnosti v Sredozemlju, predvsem pa v nekdanji Jugoslaviji in v Albaniji.
_____ZRJ / ZAPLET S ČRNO GORO_
Bulatovič naj bi postal jugoslovanski premier
Črnogorski predsednik Djukanovič in parlament ocenila odstavitev Kontiča kot udarec Črni gori
BEOGRAD, PRIŠTINA - Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je bivšega črnogorskega predsednika Montira Bulatoviča včeraj predlagal za novega jugoslovanskega premiera. Bulatovič je dokazal svojo »trdno patriotsko usmeritev« in pomeni »najuglednejšo osebnost« v Črni gori, je svojo odločitev utemeljil Miloševič, ki je začel posvetovanja z voditelji najpomembnejših političnih strank o nasledniku dan prej odstavljenega zveznega premiera Radoja Kontiča.
Črnogorski predsednik Milo Djukanovič pa je razrešitev jugoslovanskega premiera Radoja Kontiča v parlamentu v Beogradu označil kot »brezobziren udarec Črni gori«. Djukanovič, ki poldrugo leto velja za najglasnejšega kritika politike jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, je predsi-noči po glasovanju poudaril, da je bil s tem zadan udarec temeljem skupne države.
»Zvezna republika Jugoslavija je federacija dveh starih in ponosnih držav, Srbije in Črne gore. Formula na-
stanka, obstoja in napredka (jugoslovanske) skupnosti je enakopravnost dveh republik. Če ni enakopravnosti, seveda tudi ni skupne države,« je dejal Djukanovič in uradni Beograd obdolžil, da hoče v Črni gori izzvati kon-•flikte. Ob kosovski se torej sedaj Beograd sooča tudi s črnogorsko krizo in to le 12 dni pred izrednimi črnogorskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 31. maja.
Proti Miloševičevemu predlogu pa se je včeraj izrekel tudi črnogorski parlament, ki je prav takooznačil odstavitev Kontiča kot nezakonito.
Medtem je Džemail Mustafa, tiskovni predstavnik vodje kosovskih Albancev Ibrahima Rugove, kot »prenagljeno« ocenil odločitev o prekinitvi sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji, ki jo je sprejela mednarodna kontaktna skupina, po srečanju Miloševiča z Rugovo. »Ta odločitev je bila sprejeta brez vsakršnega jamstva, da si bo režim v Beogradu tudi dejansko prizadeval za resen dialog s kosovskimi Albanci,« je izjavil Džemail Mustafa.
NOVICE
Nocoj v Tržiču Joe Zavvinul in drugi “bivši” Weather Report
Stara garda je Se vedno na višku. Kljub 65 letom je avstrijski jazz glasbenik Joe Zavvinul Se vedno na površju. Pred nekaj tedni je začel novo svetovno turnejo, v okviru katere bo drevi ob 21. uri nastopil v občinskem gledališču v Tržiču. Zavvinul je izredno plodno kariero začel z Maynard Fergu-sonom in Cannonballom Adderleyem, zaslovel pa je v prvih 70. letih, prej v skupini Milesa Davisa in potem kot klaviaturist slavne jazz rock skupine VVeather Report. Ž Wayne Shorterjem je nadaljeval pot začeto z "vremenskimi napovedmi", pred nekaj leti pa je šel svojo pot in ustanovil skupino Joe Zavvinul Syndicate.
Jazz, rock in svetovna etno glasba so prvine njegovega opusa. V sedanji sestavi skupine sodelujejo še tolkač Manolo Badrena, basist Victor Bailey (oba sta sodelovala v skupini VVeather Report), kitarist Gary Poulson in bobnar Paco Sery. Mešanica različnih glasbenih zvrsti in ritmov, predvsem afriških, bo vezna nit nocojšnjega koncerta. (AW)
»Grand Princess« bo odplula
Zaplet z ladjo»Grand Princess«so bo danes rešil. Ladja, ki bi jo morali izročiti lastniku že pred nekaj dnevi, saj je bila v tem okviru že tudi vehka slovesnost ob “predaji” v nedeljo, 3. maja, bo danes zjutraj zapustila ladjedelnico in odplula proti Egejskemu morju in dalje do Carigrada. Vseh del na ladji niso dokončali v roku. Ladja, največja luksuzna ladja za križarenje na svetu, je tako ostala še skoraj tri tedne v ladjedelnici.
Goljuf v igralnici Perle
Med množico obiskovalcev novogoriških igralnic se najdejo tudi taki, ki ne verjamejo preveč igram na srečo in si zato skušajo pomagati sami. Mednje sodi tudi 56-letni Giuseppe, italijanski državljan. Na goljufiv način naj bi pridobil 70.000 tolarjev. Zal nismo uspeli priti do informacije, kako je do denarja prišel. V ponedeljek so proti Giuseppeju (priimek ni znan) napisali ovadbo.
Našli krivca smrtne nesreče
Prometna policija je včeraj izsledila lastnika avtomobila hyundai coupe, ki naj bi bil odgovoren za nesrečo v soboto, 9. maja, v San Polu v Tržiču, za posledicami katere je umrl 33-letni Corrado Gal-lozzo, delavec s Sardinije, zaposlen pri enem od podjetij, ki izvajajo dela za ladjedelnico. Avtomobilist, ki je po nesreči zbežal, naj bi bil 25-letni M.D. iz Tržiča. Na kraju nesreče je policija našla nekaj razbitin in na podlagi le teh ugotovila vrsto vozila. Med lastniki takega avtomobila je tudi M.D., ki pa je avto odpeljal v neko delavnico v Venetu.
Kradel je v trgovini K2
Priložnost naredi tatu. To bi lahko rekli za 23-let-nega Ljubljančana, ki so ga včeraj popoldne priprli v Gorici. V znani trgovini s športnimi potrebščinami K2 v Raštelu si je prilastil nekaj blaga in odšel, seveda ne da bi plačal. Pa mu je spodletelo, kajti kmalu zatem so ga izsledili in priprli.
POKRAJINA / VPRAŠANJA SVETOVALCEV
Neizrabljene milijarde v Goriškem skladu
Predlog za ustanovitev Sklada G. Assirelli Bo nedeljski shod pešakov "zasenčil" volitve?
Umetniški fotograf Giuseppe Assirelli si prav gotovo zasluži častno mesto v eni od institucij, ki so v pristojnosti pokrajinske uprave. Tak predlog je na sinočnji seji goriškega pokrajinskega sveta dal predstavnik Zelenih Renato Fiorelli med krajšo komemoracijo v nedeljo nenadno preminulega fotografa.
Pokrajinski svet se ni sestal že več kakor mesec dni in v tem času se je zgodilo marsikaj, kar je svetovalce spodbudilo, da so predsedniku in članom odbora zastavih nič koliko vprašanj.
Tako predstavnike večine (Gheighetta - DSL) kakor opozicije (Devetag -
FI) skrbi, kako in zakaj je v obračunu Goriškega sklada tolikšna razpoložljivost milijard, ki bi jih lahko koristno uporabili. Težave so tudi glede upravljanja pokrajinskih muzejev, kjer bi bilo treba razpisati natečaj za mesto ravnatelja (Maniacco -NZ). Opoziciji (Devetag) pa ni povsem jasno, kakšni so cilji in koga naj bi ščitil dogovor o ustanavljanju enotnega in skupnega vinorodnega okoliša na Goriškem (o katerem pišemo posebej). Za ta čas nedvomno aktualno je vprašanje, na katero je opozoril Zeleni Fiorelli. Zaradi nameščanja tribun za nedeljski shod veteranskega združenja pešakov
(“fantov”) naj bi občina nameravala odstraniti volilne oglasne panoje pri ljudskem vrtu, »edine, ki jih občani lahko v miru in v celoti preberejo«. Svetovalca Battauza (CDU) skrbijo posledice in odgovornosti, ki izhajajo iz razsodbe Deželnega upravnega sodišča glede predstavnikov poklicnih organizacij kmetov v pokrajinskem odboru za lov.
Sicer pa bo pokrajinski svet - tako smo razumeli iz odgovora predsednika pokrajine Brandolina na svetovalski vprašanji Za-nettija in Zampara - v kratkem tudi imenoval predsednika skupščine in s tem zadostil statutarnim določilom.
DOBERDOB / KMALU V VELJAVI
Deželni odbor dotočno odobril regulacijski načrt
Župan Lavrenčič zadovoljen
Novi regulacijski načrt občine Doberdob bo začel veljati že v kratkem. Po pristojni deželni tehnični komisiji je načrt odobril tudi deželni odbor in v roku dveh, treh tednov naj bi bil zadevni sklep objavljen v Uradnem vestniku dežele. Tako nam je sporočil župan Mario Lavrenčič in pojasnil, da so v deželni komisiji sprejeli vse popravke in dopolnila, ki so bila vnešena, bodisi po priporočilu pristojnih deželnih služb kot na predlog občanov ali občinske uprave same.
»Zamrznjeno« ostaja le vprašanje obrtniške cone na Poljanah. Treba bo izpopolniti dokumentacijo
POKRAJINA / VINOGRADNIŠTVO
Tudi obmejna predstavnika v mešani komisiji za Brda
Goriška pokrajina izraža veliko zadovoljstvo ob sklepu s srečanja predstavnikov Dežele FJk in Republike Slovenije v Portorožu, da se v mešano delovno komisijo za ustanovitev čezmejnega vinskega območja v Brdih imenujeta tudi predstavnika Goriške pokrajine in obmejnih občin Slovenije na tem območju. Ta odločitev, podčrtujejo v sporočilu za tisk, pomeni priznanje za prizadevanja Goriške pokrajine in slovenskih obmejnih občin, da bi s skupnimi prijemi v vinogradništvu omogočili usklajen razvoj obeh gospodarstev ob
vstopu Slovenije v Evropo.
Pokrajina se s tem v zvezi zahvaljuje sen. Volčiču in posl. Prestamburgu, ki sta ta njena prizadevanja prenesla na državno raven in dosegla vključitev krajevnih predstavnikov v mešano komisijo, pa tudi deželnemu odborniku za kmetijstvo Gottardu in "predsedniku Erse Pinatu, ki sta na deželni ravni prav tako podprla čezmejno sodelovanje. Enako pozornost je tudi Slovenija namenila skupni pobudi 12 obmejnih županov, ki so prav tako podpisali dogovor za skupno vinorodno območje.
Rupeni na prvem mestu na glasovnici
Županski kandidat Oljke Ario Rupeni bo na prvem mestu na glasovnici za goriške občinske volitve 14. junija. Tak je bil izid žreba, ki so ga opravili včeraj na sodišču pod nadzorstvom predsednika goriškega sodišča Maria Bassija. Rupenija podpirajo tri liste, katerih vrstni red ob kandidatovem imenu bo sledeč: Stranka komunistične prenove, Oljka, »Isontino per l’Eu-ropa«.
Na drugem mestu bo županski kandidat Vit-torino Marzaroli, ki ga podpira lista »Obiettivo Gorizia - perchb la citta viva«, na tretjem bo Mi-chele Formentini, kandidat Severne lige. Na četrtem mestu bo dosedanji župan Gaetano Valenti, ki ga podpirajo tri liste s sledečim vrstnim redom: Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, CDU. Na petem mestu bo na glasovnici Sergio Cosma, kandidat »Movimento sociale - Fiamma tricolore«, na šestem in zadnjem mestu pa Ales-sandro Bon, županski kandidat Zelenih.
RUPA / VINO, PRIJETNO OKOLJE IN LJUDSKA PESEM
»Bistr’ške škuorke« v osmici
Tradicionalno ponudbo je mogoče oplemenititi in obogatiti
Flota Volksvvagen.
Gospe in gospodje: LT, Transporter in Caddy vas z veseljem pričakujejo na krovu.
Obveščamo vas, da katerikoli je vaš tovor ali
vaše prevozne zahteve, vam ponujamo pravo in učinkovito rešitev.
Tovorno vozilo Volksvvagen, ki ustreza vašim potrebam, lahko
Izbirate med številnimi pripravami in verzijami, z vam najbolj ugodnimi plačilnimi pogoji.
Prosimo, zapnite si pasove in pripravite se na odhod.
Nova tovorna vozila Volksvvagen. Visoka kakovost, nizki upravni stroški.
Brezobrestna finansiranja in super cenitev rabljenih vozil. Ali, v zameno, super cenitev rabljenih vozil za odpad do 5.000.000 lir.
Flngerma finansira vaša tovorna vozila.
Zastopnik Volksvvagen za Gorico in pokrajino:
AutosacchettI
GORICA, ul. lungo Is. Argentina 9/11, tel. 0481/533771 TRŽIČ, ul. A. Boito 38/E, tel. 0481/412980
Res je bilo živo, veselo ter prijetno domače pri Salomonu v Rupi, kjer so nastopile "Bistriške škuorke” z bogatim sporedom ljudskih pesmi iz krajev pod Snežnikom. Dobrodošlico gostom in nastopajočim ter seveda gospodarjem je izrekel sovodenjski župan Igor Petejan, ki je poudaril pomen prizadevanj za ohranjanje starodavne tradicije odpiranja osmič, pa tudi prizadevanj, da se ta tradicija plemeniti in bogati tudi s kulturnega vidika. V tem
smislu je razumeti tudi petkov nastop vokalne skupine, ki ni prvi, saj so podoben večer v osmici pri Salomonu priredili že lani in predlanskim in je vsakokrat naletel na zelo topel sprejem obiskovalcev. Praznik pri Salomonu se je, tudi potem, ko so "Škuorke” odpele, nadaljeval pozno v noč, kljub temu, da je občasno ponagajalo vreme.
Na sliki (foto Bumbaca) vokalna skupina med nastopom na dvorišču pri Salomonu
in to po točno določenem postopku. To pomeni, da dokler dokumentacija ne bo urejena, ne bo mogoč noben nov zazidalni poseg. Sicer pa je občina nameravala omenjeno področje zmanjšati in ne siriti.
»Očitno gre za nesporazum v tolmačenju«, ugotavlja župan, ki napoveduje, da bodo, čim bo sklep deželnega odbora objavljen - občina je sicer že tudi prejela uradno obvestilo - sklicali informativno srečanje z občani. Steklo pa bo tudi delo v občinskem tehničnem uradu, kjer se je, prav v pričakovanju odobritve regulacijskega načrta, nabralo kar precej prošenj.
_________________KINO
GORICA
VTITORIA 1 18.45-20.30-22.15 »Sesso e potere«. Robert De Nira in Dustin Hoffman. (Vstopnica 8.000 lir)
vrrroRiA 318.10-20.20-
22.30 »L’urlo deli’ odio«. Anthony Hopkins in Alec Baldvvin. (Vstop. 8.000 lir)
CORSO 17.30-19.45-22.00
»Deep impact«. Robert Du-vall in Vanessa Redgrave.
H PRIREDITVE
GALERIJA ARS - Kato-liska knjigama vabi na predstavitev zbirke poezij Borisa Pangerca Cmo zlato v petek, 22. t.m., ob 18. uri. Zbirko bo predstavila prof. Nadja Marinčič. Prisotna bosta avtor to urednik založbe Danilo Japelj-
SZ DOM vabi v petek, 29. maja, ob 15.30 na zaključni prikaz dela Sekcije športnega vrtca. 5. junija pa bo zaključna akademija sekcije SG SRG ter skupine »Show dance«.
IH3 obvestila
SD SOVODNJE in RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA
vabita na veselo praznovanje 31. maja v Sovodnjah. Začelo se bo zjutraj z lovom na postrv v Romansu. Prijave v gostilni Rubijski grad.
KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce, upokojence in kmetijsk® podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav (nekdanji obrazec št. 740, zdaj enotni obrazec) lahko poslužijo urada KZ v ulici Malta 2, ki ]e odprt vsak delavnik od 8.3 do 12.30, tel. 531644.
lekarne
DEŽURNA LEKARNA v GORICI	,
MARZM, C. Italia 89, tel-
53dezurna lekarna v TRŽIČU	TX
AL REDENTORE, Ul-Giugno 36, tel. 410340.
POGRE§!
Danes: 11.30, GiusepP. Assirelli iz splošne bolni ce v cerkev na Rojcah m glavno pokopališče.
PRAVOSODJE / PO ZGLEDU LICIA GELLIJA
REFORME / DANES O PREDSEDNIKU
Tudi mafijec Cuntrera zbežal pred razsodbo
Na begu je tudi črni prevratnik Martino Siciliano
Manevri se nadaljujejo
Berlusconi še naprej kritičen
RIM - Licio Gelli je očitno dal dober zgled. Policija je včeraj sporočila, da je izginil znani in nevarni mafijec Pasquale Cuntrera, ki je bil v na prvem in na prizivnem procesu obsojen na 21 let zapora, sedaj pa je bil na prostosti v pričakovanju dokončne razsodbe kasacijskega sodišča. Mafijec, ki bi ga morala Policija nadzorovati in mu slediti, je zapustil zapor 6.maja, nekaj dni Potem pa je izginil in morda je že v tujini. Da bo mera polna so pristojna telesa sporočila, da je na begu tudi desničarski skrajnež Martino Siciliano, ki je vpleten v pokol na milanskem Trgu Fontana.
Beg Cuntrere, ki je vodil eno najbolj krovolo-
čnih mafijskih skupin, je spravila v veliko zadrego vlado Romana Prodija, še posebno pa obrambnega ministra Giorgia Napolitana in njegovega kolego na pravosodnem ministrstvu Giovannija Mario Flicka. Desničarski Pol svoboščin je sinoči v poslanski zbornici zahteval njun takojšnji odstop, ostre kritike posebno na račun policije pa prihajajo tudi iz vrst vladnih strank Oljke, še posebno Levih demokratov.
Pravosodni minister je v parlamentu priznal, da pomeni beg mafijca hudo klofuto za policijske in sodne organe, ki bi morali strožje nadzorovati kriminalce. Da prihaja do takih primerov pa je po mnenju Flicka kriva zelo
zapletena zakonodaja, ki po njegovem zavezuje roke silam javnega reda ob spoštovanju pravičnega načela, da je državljan nedolžen do razsodbe kasacijske sodišča. To je tudi »obrambna linija« notranjega ministra, ki je vse bolj tarča kritik ne samo opozicije in Severne lige, a tudi poslancev in senatorjev Levih demokratov, katerim sam pripada.
Najbolj kritičen do Napolitana je bil tudi tokrat načelnik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, ki je že ob begu Gelli j a brez dlak na jeziku postavil na zatožno klop notranjega ministra. Le poseg Massima Dileme je v zadnjem trenutku preprečil, da bi se senatorji levice pridružili
zahtevi po odstopu Napolitana, ki jo je vehe-mento postavila opozicija. Tokrat pa bo verjetno D’Alema težje zagovarjal Napolitana, medtem ko je pravosodni minister (-glej polemike o ukinitvi dosmrtne ječe) itak brez velike politične podpore v koaliciji Oljki.
Včeraj so, kot rečeno, sporočili, da je izginil tudi Siciliano. Za preiskovalce je to zelo pomembna (in verodostojna) priča o pokolu na Trgu Fontana, v katerega naj bi bil sam direktno ali indirektno vpleten. Policija mu je bila stalno za petami, z namenom, da ga ščiti, a tudi, da ga nadzoruje, možakar, ki še ni bil v zaporu, pa jo je popihal in to kar pred milanskim sodiščem.
RIM - Silvio Berlusconi se je včeraj vrnil v prestolnico izrecno zaradi reform, kajti danes popoldne se začne razprava o pristojnosti predsednika republike, da razpusti parlament. Lider Pola svoboščin, ki se je zadnje dni posvetil kampanji za bližnje upravne volitve, v pogovoru z novinarji ni hotel dajati na-povedti o usodi ustavnih reform, čeprav je spet ponovil, da se le-te oddaljujejo od potrebe po modernizaciji države, ki je osnoven namen reformnega postopka. Berlusconija je dopolnil šef poslanske skupine FI Pisanu, ko je dejal, da se strinja s pomisleki predsednika senata Mancina glede polpredsedni-škega sistema, vendar je zagotovil, da njegova stranka ne namerava sabotirati reformnega procesa, ampak čaka na zaključno glasovanje.
Bolj ultimativen je bil Bertinotti, ki je dejal, da je SKP sicer pripravljena di-alogirati s predsednikom dvodomne komisije, vendar le pod pogojem, da ji prisluhnejo. Rezultati, ki se kažejo na obzorju so po oceni komunističnega prvaka vsekakor bolj protireforme kot re-
forme. Tudi za predstavnike Ljudske stranke reforme ne bodo idealne, vendar bodo gotovo najboljše, kar je mogoče uresničiti. Marini je tudi dejal, da glede polpredsedniškega sistema v njegovi stranki ni velikih konfliktov, podobnega mnenja kot predsednik PPI pa je tudi voditelj Zelenih Manconi. Dejal je, da je mogoče reforme, kot jih je predlagala D’Alemova komisija, vse po vrsti kritizirati, vendar ni mogoče niti za trenutek pozabiti, da so to reforme, ki so možne, izvedljive, ne pa nekaj idealnega in neuresničljivega.
Ce Oljka kljub odtenkom v bistvu podpira predlog ustavnih reform, je več dvomov glede enotnosti desnosredinskega zvezništva in še posebno različnih »občutljivosti« med Berlusconijem in Finijem. Gasparri za AN in D’Onofrio za CCD pa sta včeraj pribila, da refonn brez FI ne bo in da Pol svoboščin na to temo ohranja enotnost, pa naj bo to komu všeč ali ne. Se posebej pri nosilnih elementih reforme, ki zadevajo federalizem, predsedniško republiko in pravosodje, je dejal D’Onofrio.
Nova Pitittova preiskava na račun partizanov zaradi fojb
__________VIAREGGIO / ZGRMEL JE V ŠKARPO_______
V francoskem avtobusu umrla Imetnica
Štiri druge osebe so težje ranjene - V škarpo je končal tudi avtobus s študenti pri Apuili
RIM - Rimsko državno Pravdništvo je vpisalo v seznam preiskovanih °seb »nekatere bivše Titove partizane, ki so osumljeni, da so pobili na stotine Italijanov v fojbah v Dalmaciji in na Hrvaškem v letih od 1943 do ^947,« poroča agencija Ansa. Namestnik drža-vnega pravdnika Giuseppe Pititto naj bi že zasli-Sal nekaj presikovanih °seb, med katerimi jih ttekaj živi v Italiji, druge Pa bo zaslišal v kratkem. Namestnik vodi preiska-v° o genocidu in večkra-toih umorih v obtežilnih okoliščinah.
_________ RIM / PO HUDI NARAVNI UJMI V KAMPANIJI_____________________________
Solidarnostni odziv tokrat počasnejši
Pobudniki solidarnostne akcije pa so prepričani, da se bodo ljudje le odzvali pozivu
darovalcev, kar je bil pravi rekord.
Pobudniki pa niso preveč zaskrbljeni in pričakujejo, da ho v kratkem narasel dotok sredstev za prizadete na območju pokrajine Salerno. Včeraj je škofovska konferenca dodelila milijardo lir prizadetim, tudi kot spodbudni znak za javnost, ki bi morala pokazati svojo solidarnost.
Po mnenju sociologa Domenica Di Masa je poglavitni razlog za neprizadeti odnos javnosti do podpore prizadetim predvsem zaskrbljenost, če bo res denar prišel do tistih, ki so potrebni pomoči; mnogi tudi menijo, da so za nesrečo krivi sami, ker si niso izbrali sposobnejših upraviteljev, ki bi znali preprečiti gradbene špekulacije in poseka-nje gozdov, zaradi katerih so se sprožili smrtonosni plazovi blata.
Na telefoto Ap prizor s rpizadetega območja
*IM - Solidarnost s pri-j. 'totimi zaradi plazov v i ^topaniji ni zaživela ta-v ’. k°t si je bilo pričako-ta Žalostno dejstvo ugo-■i;. 1®)° pobudniki akcije Cpr iranje denarja, in si-Tn televizijski dnevnik h milanski in neapljski
dnevnik Corriere della Sera in Corriere del Mezzo-giomo. V prvem tednu so zbrali samo 500 milijonov lir, kar je občutno manj od tega, kar so zbrali pri podobnih solidarnostnih pobudah v primerih drugih naravnih katastrov: za po-
tresence v Umbriji in Markah je pritekalo od 100 do 200 milijonov lir na dan, novembra 1994 so že prvi dan zbrali za poplavljence iz Piemonta 800 milijonov lir, po devetih dneh pa že več kot 10 milijard lir, ki jih je prispevalo 130 tisoč
VIAREGGIO (LUCCA) - Prizor, ki se je nudil reševalcem, je bil grozljiv, avtobus je bil skrotovičen (telefoto Ap), od vsepovsod je bilo slišati stokanje in klice na pomoč, na srečo pa končni obračun ni bil tako dramatičen, kot so se bali v začetku, čeprav je bil kljub vsemu težak: neko 14-letno dekle je izgubilo življenje, štiri druge osebe (med katerimi sta dva mlada, šofer in neki 50 letnik) pa so huje poškodovani. V bolnišnico so se zatekli še trije fantje, vendar njihovo zdravstveno stanje ne zaskrbljuje, a 40 drugih mladih so samo obvezali, pregledali in odslovili. Prometna nesreča francoskega avtobusa, v katerem so se peljali študentje, namenjeni v Rim, se je zgodila včeraj zgodaj zjutraj, ko je nedaleč od izstopne postaje v Viareggiu zgrmel v škarpo. Kaže, da je šofer zaspal za volanom. Policija je promet preusmerila na eno samo cestišče, da bi rešilcem omogočila čimbolj nemoten dostop, gasilci pa so osvobajali ranjence iz zvite pločevine.
V prvih popoldanskih urah pa je v škarpo ob državni cesti 83 med krajema Cerchio in Peščina (Aquila) zgrmel še drugi avtobus, vendar posledice na srečo niso bile tako hude kot pri Viareggiu. Skarpa namreč ni bila globoka in samo dva potnika so sprejeli v bolnišnico, vendar njuno stanje ne zbuja skrbi. V vozilu je bilo 40 študentov, po pouku so se vračali domov. Do nezgode je prišlo na ovinku: po prvih izsledkih kaže, da se je šofer skušal izogniti avtomobilu, ki je zapeljal na nasprotni vozni pas.
I I
1

■B

NOVICE
Pet aretiranih za pokol v kraju Oppido Marmertina
PALMI (Reggio Calabria) - Maščevanje tabora, ki ga sestavljajo člani in prijatelji družin Gugli-otta- Bonarrigo, nad nasprotnim taborom, v katerem so pripadniki družin Polimeni-Mazzagat-ti. Tako je državni prevdnik v Palmiju Elio Costa novinarjem predstavil zaključke preiskave, na osnovi katerih so pod obtožbo umora ali sodelovanja pri zločinskem dejanju aretirali pet oseb, in sicer 58-letnega Giuseppeja Antonia Gugliotto, njegovega 23-letnega sina Alessan-dra, 36-letnega Giuseppeja Zumba, 29-letnega Vincenza Pileia in 66-letnega Giuseppeja Maz-zagattija. Zaradi umora štirih oseb 8. maja letos je sodnik za predhodne raziskave izdal še pet nalogo za začasni pripor, vendar naslovnikov niso našli, štiri od petih prejemnikov zapornih nalogov pa bremenijo obtožbe še za vrsto drugih umorov. Osmega maja bi sicer po nalogu morala umreti Giovanni Polimeni in Vittorio Rustico, vendar so »s poti« spravili Giuseppeja Bicchierija in njegovo devetletno vnukinjo, ki sta se peljala z istim tipom avtomobila, ki ga je uporabljal Domenico Polimeni, glavna tarča napada. Majski atentat pa je bilo »povračilo« za trojni umor 11. avgusta lani, ko so bili ubiti Antonio Gugliotta, Antonio Gangemi in Angelo Bonarrigo, ranjen pa je bil Giuseppe Antonio Gugliotta. Slednjega dolžijo, da je glavni pobudnik »povračilne akcije«. Po oceni državnega pravdnika Coste so preiskovalni organi odlično izpeljali nalogo, čeprav bi samo dan prej prejet specialistični izvid o Giovanniju Polimeniju slednjega ohranil pri življenju. Za tožilca je namreč prav Giovanni Polemeni vezni člen med dogodkoma, saj so ugotovili, da je sodeloval pri lanskem avgustovskem umoru. Ko bi ga aretirali pod obtožbo umora, bi ga rešili pred maščevanjem nasprotnega tabora. Včeraj pa je glede preiskave posegel tudi državni pravdnik v Reggio Calabrii Antonino Catanese, ki je rekel, da so polemike glede pristojnosti sodišča v Pahni-ju glede tega primera, povsem odveč in že presežene.
Dva mrtva v letalski nesreči
BOČEN - Včeraj popoldne je malo po vzletu malo športno letalo treščilo nedaleč od Bočna. Dvosedežno letalo švedske znamke Boelkov je upravljal lekarnar Giunio Tanchis, z njim pa je lete njegov 23-letni sin Giunio. Pravzaprav je oče sina peljal v Innsbruck, kjer je študiral. Vzroki nesreče še niso znani, ob vzletu je pihal precej močan veter, letalo pa je že takoj, kot so povedali očividci, zašlo v resne težave.
Guarckail je učinkovit
RIM - Z malenkostno višjo investicijo v postavljanje guard-railov bi rešili okrog 180 življenj letno. Takšno stališče zagovarja minister za javna dela Paolo Costa, ki pravi, da bi bilo dovolj, ko bi porabili približno 278 milijard lir. Dobro postavljen guard-rail zmanjšuje za 18 o ds. skupne posledice nesreč, medtem ko za 13 ods. znižuje število smrtnih ponesrečencev.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
9
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
r EVROPSKA UNIJA / ZASEDANJE GOSPODARSKIH IN FINANČNIH MINISTROV
Nemčija želi zmanjšati svoj prispevek v skupno blagajno
Brezcarinske prodajalne bodo zaprli do 1. julija 1999
BRUSELJ - Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so včeraj na zasedanju v Bruslju opravili prvo orientacijsko razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. Nemški finančni minister Theo VVaigel se je tudi tokrat znova zavzel za zmanjšanje prispevkov Bonna v skupno unijino blagajno, iz virov blizu sveta pa se je izvedelo, da so mu pritegnili kolegi iz vec drugih neto plaCnic.
Kot v večkratnih prejšnjih razpravah o načinu plačevanja v proračun, so pozive za spremembo sistema prispevkov posameznih Članic petnajsterice podprle še Nizozemska in Avstrija, pritegnila je tudi Švedska. Poleg omenjenih štirih v skupno blagajno vec prispevajo, kot iz nje Črpajo še Velika Britanija, Belgija in Italija. MoCnim nemškim pobudam za korenito reformo načina plačevanja v proračun se upirajo predvsem tiste članice, ki jim sedanji sistem največ nudi, med njimi najglasneje Irska, Španija in Grčija. Pri-
spevki posameznih Članic se v grobem računajo na podlagi njihovega bruto narodnega dohodka.
Osnutek proračuna za leto 1999, ki bo prvič sprejet v evrih, je aprila predložila Evropska komisija. Predlog predvideva porabo v višini 96, 9 milijarde in prilive v višini 86, 3 milijarde evrov. Predvideno je 3, 4-od-stotno povečanje porabe in 6, 5-od-stotno povečanje priliva. Predlagana poraba znaša 1, 11 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) petnajsterice, tako da do zgornje dovoljene finančne meje, zakoličene na 1, 27 odstotka, ostaja približno 13 milijard evrov.
V skladu z unijino proceduro komisija prvi predlog proračuna za prihodnje leto vedno predloži aprila Predlog gre najprej na obravnavo v svet ministrov EU za finance in gospodarstvo, nato pa v prvo branje v parlament. Od tam proračunski predlog roma nazaj na ministrski svet EU, ki ima takrat še eno možnost za popravke, Evropski parlament
pa da zadnjo besedo k proračunu za prihodnje leto v mesecu decembru.
Ministri za gospodarstvo in finance so vCeraj znova poudarib, da odločitev o zaprtju prostocarinskih prodajaln na območju Evropske unije s 1. julijem prihodnje leto neizpodbitno ostaja v veljavi. Hkrati so se strinjah, da je treba izvesti poglobljeno raziskavo o vpbvu izvedbe te odločitve na zaposlene. Sektor trdi, da bo z izvedbo direktive o zaprtju prostocarinskih prodajaln delo izgubilo več kot 140.000 ljudi.
Finančni ministri so govorih tudi o novem predsedniku Evropske banke za obnovo in razvoj, vendar do soglasja niso prišli. Tako ostaja EBRD tudi po štirih mesecih brez prvega Človeka, slišati pa je, da ima najveC možnosti nemški kandidat Horst Koehler, medtem ko Francija predlaga Philippea Lagayettea. Zaradi nesoglasij je vodilno mesto prazno že štiri mesece, odkar se je upokojil njen prejšnji predsednik Francoz Jacques de Larosiere. (STA)
TRGI / PIAZZA AFFAR1 NADOMESTILA DOBER DEL IZGUB
Ne glede na obresti v ZDA vse borze navzgor
V Milanu (+2,9%) veliko zanimanje za delnice Olivetti, Enih Telecom - Tudi Wall Street navzgor
MILAN - Piazza Affari je včeraj že arhivirala hud ponedeljkov padec (3,44%) in v dobršni meri nadomestila izgubljeno, saj je Mibtel pridobil 2, 92 odstotka. Uro pred koncem borznega sestanka je prišla vest o pozitivnem začetku poslov na Wall Streetu, kar je pomirilo tiste, ki so se bali zvišanja ameriških obrestnih mer. Indeksi so tako pospešili rast, čeprav je bila vrednost poslov v Milanu vCeraj dokaj skromna. Veliki investicijski skladi so bili pasivni, tujega kapitala skoraj ni bilo in tako so v glavnem mali delničarji trgovali za skupno vrednost 3.223 milijard lir. Med najbolj iskanimi delnicami so bile Olivetti (+4,41%), glavni razlog pa je pričakovanje zelo pozitivnih rezultatov kontrolirane družbe za mobilno telefonijo Omnitel. Za skoraj štiri odstotke so se podražile tudi delnice Generali, ker so se razširile govorice o novih operacijah tržaške zavarovalne družbe. Po ponedeljkovem padcu ko-tacij se je včeraj pozornost vlagateljev
spet vrnila tudi na bančne delnice, medtem ko sta se Eni in telecom nemudoma - in po predvidevanju - okoristila z ukinitvijo penalizacije s strani ZDA za podjetja, ki delujejo v Libiji, banu in na Kubi.
Sredi borznega sestanka je tudi Wall Street še vedno rasel (indeks 30 glavnih industrijskih delnic Dovv Jones je pridobival 0,60%), tako da je ostala v veljavi 'avtomatična ustavitev kompjuterskih naročil za nakup, kar preprečuje pretirano dražitev delnic. Pričakovanja za sestanek Federal Open Market Committee, organ monetarne politike ameriške centralne banke, so bila očitno optimistična, saj se je med investitorji razširilo mnjenje, da Fed ne bo zvišala obrestnih stopenj. Zadnjikrat je to storila marca lani, sicer pa vsakokrat, ko gospodarska rast v ZDA sproži nevarnost zvišanja inflacije. Tokrat naj bi bilo ukrepanje odveč, ker za uravnovešanje učinkov rasti skrbi azijska finančna kriza.
NOVICE
- CELOVEC / SREČANJE ZBORNIC AA
SPOR / GRE ZA VELIK POSEL
Novi poleti z Ronk
RONKE - Za letošnje poletje so na letališču v Ronkah pripraviti nekaj novih linij, s katerimi želijo predvsem popestriti poletno počitniško ponudbo. Tako bo od 1. junija dalje enkrat dnevno iz Trsta v Neapelj in nazaj poletelo letalo družbe Minerva Airlines. Odhod iz Ronk bo ob 7.25, prihod v Neapelj pa ob 9. uri. V Trst se bo letalo vračalo zveCer ob 21.05 in bo ma Ronkah pristalo ob 22.45. Na tej liniji bo letelo letalo Domier 328, na katerem je prostora za 34 potnikov. Minerva Ablines, ki deluje v sodelovanju z Alitatio pa je že 9. maja uvedlo novo linijo iz Milana v Trst ob sobotah zveCer z odhodom iz Linateja ob 19.40 in prihodom v Trst ob 20.40. V lombardsko prestolnico pa odslej bozi tudi letalo ob nedeljsh zjutraj ob 6.40, v Milanu pa je uro kasneje.
Poleg tega pa so popestriti tudi Čartersko ponudbo. Tako bo od 18. junija do 18. oktobra z Ronk letelo letalo izraelske družbe Eurofly v Tel Aviv, od 2. junija do 15. septembra pa je Alpitour pripravil tudi polete proti Minorci in Palmi de Maiorci, kot tudi na Kreto in Rodos.
Zadnja novost zadeva obnovitev poletov Air Dolomiti za Arbatax na Sardiniji, kamor bo iz Trsta letalo letelo ob sobotah zveCer ob 18.10, iz Arba-taxa pa se bo vračalo isti dan ob 20.40.
Bill Gates delničar Safilo
PADOVA - Bill Gates, lastnik Microsofta, je odslej s svojim kapitalom prisoten tudi v eni vodilnih tovarn oCal Safilo. Tovarno, ki je imela lani za 770 milijard lir prometa in 86,2 milijardi lir dobička, ima s 59,72% delnic v lasti družina Tabac-chi, Bill Gates pa je kupil delež v vrednosti 0,105%.
	19. MAJ 1998	v LIRAH	
5Ž	valuta	nakupni	prodajni
Z <c	ameriški dolar	1743,00	1769,00
CD ^	nemška marka	978,00	994,00
	funt šterling	2830,00	2885,00
3 o	švicarski frank	1172,00	1197,00
<0 N 1-	belgijski frank	46,76	48,76
+3C m tft	francoski frank	288,00	298,00
Sz w U/	danska krona	253,00	263,00
*	norveška krona	229,00	239,00
	švedska krona	220,00	230,00
Z Tl	kanadski dolar	1194,00	1234,00
IM (0	portugalski eskudo	9,10	10,00
=> N	nizozemski gulden	859,00	884,00
OZ	avstrjski šiling	137,90	142,25
O	španska pezeta	11,10	12,20
<c	grška drahma	5,38	6,18
IM	irski šterling	2436,00	2516,00
	japonski jen	12,44	13,34
d Fm	avstralski dolar	1048,00	1118,00
iljH	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	280,00
SIJI	slovenski tolar	10,30	10,55
Za boljšo obveščenost
Odslej elektronska povezava med zbornicami
Letališči v Riminiju in Bologni v sporu zaradi niških turistov
CELOVEC - Predsedniki trgovinskih in gospodarskih zbornic območja Alpe Jadran so na dvodnevnem srečanju med drugim podprli zamisel o podatkovni povezavi vseh gospodarskih zbornic omenjenega območja.
Sicer pa so bili glavni poudarki srečanja 15 od skupno 19 regij Italije, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Nemčije in Švice po besedah predsednika Koroške gospodarske zbornice Karla Kofflerja vsestranska obveščenost o gospodarskih razmerah, načrtovana širitev EU in podpora zamisli o pripravi na kandidaturo za organizacijo zimskih olimpiojskih iger treh dežel leta 2006.
Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk med tri najpomembnejše gospodarske dejavnosti na območju Alpe Jadran uvrstil učinke načrtovane-
ga vstopa Slovenije v EU, izmenjavo izkušenj s Članicami unije ter pripravo na podatkovno povezavo. Menil je tudi, da so sosednje regije zelo pomembne zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, Koroški gospodarski zbornici pa se je zahvalil za hitro in učinkovito pomoC pri popotresni obnovi v Posočju.
Podpredsednik Trgovinske zbornice Veneta Paolo Dodiglioni pa je načrtovano elektronsko povezavo zbornic označil kot instrument še tesnejše povezanosti in skupnega nastopa. Dodiglioni je tudi poudaril, da bi morala Slovenija Cimprej uvesti evro.
Srečanja se je udeležil tudi deželni glavar Christof Zernatto. Zavzel se je za večjo podporo malim in srednjim podjetjem, ki so po njegovem mnenju bistveni predpogoj za izboljšanje položaja na trgu delovne sile na območju Alpe Adria. (STA/APA)
V zadnjem Času so na letališču v Riminiju vsako leto zabeležili prihod 75.000 ruskih turistov. Iz Rusije prihajajo s Čarterskimi letali. To so predvsem turisti-kupci, ki so polni denarja. V Riminiju ostanejo nekaj dni, pokupijo vse, kar dobijo. Vsakdo od njih pusti v tamkajšnjih trgovinah in hotelih po nekaj milijonov lir. Veliko teh Rusov je prekupčevalcev. V Italiji kupljeno blago po povratku domov prodajo naprej.
Ta posel je zelo donosen za družbo, ki upravlja letališče v Riminiju. Se zlasti zato, ker sestavljajo potniki iz Rusije 65 odstotkov vseh, ki se poslužujejo tega letališča. Zato so se v Riminiju pošteno razjezili, ko je družba Sab, ki upravlja letališči v Bologniji in v Forliju, ruskim letalskim prevoznikom ponudila izredno nizke cene za uporabo letališča v Forliju. Tam imajo sedaj zelo malo prometa. Vsako rusko letalo naj bi v Forliju za pristanek in vzlet plačalo le pol milijona lir. V
Riminiju sedaj za iste usluge zahtevajo tri do osem milijonov lir.
Zato se je med Riminijem in Bologno, oz. Forlijem, vnela prava vojna.
Do nje pa je prišlo v trenutku, ko je število teh ruskih turistov padlo za dobro Četrtino. Na italijanski ambasadi v Moskvi so namreč postali bolj previdni pri izdajanju vizumov. Upoštevajo določila schengenskega sporazuma-Prej so Rusi dobili vizum v treh dneh, sedaj morajo nanj čakatu 20 - 25 dni. V Riminiju menijo, da bo zaradi tega škoda znašala 200 milijard lir.
Za letališče v Riminiju se zanima tudi družba Sea, ki upravlja letališči v Milemu in ki želi z nakupom paketov delnic družb, ki upravljajo letališča v severni Italiji, koordinirati ponudbo na italijanskem severu. Sea je pred kratkim od Alitale kupila njen 12, 5-odstotni paket delnic družbe letališča Rimini-
Marko VValtritscn
					
19. MAJ 1998	v LIRAH			19. MAJ 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1739,00	1769,00		ameriški dolar	1757,690
nemška marka	978,00	996,00		EKU	1942,950
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	986,080 294 060
nizozemski gulden	860,00	885,00		francoski frank funt šterling	2857,480
belgijski frank	47,00	48,80		nizozemski gulden	875,040
funt šterling	2809,00	2899,00		belgijski frank	47,799
irski šterling	2434,00	2529,00		španska pezeta	11,609
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,920
grška drahma	5,50	5,97		irski šterling	2482,740
kanadski dolar	1195,00	1230,00		grška drahma portugalski eskudo	5,705 9,625
švicarski frank	1173,00	1198,00		kanadski dolar	1214,800
avstrijski šiling	138,00	142,50		japonski jen	12,944
slovenski tolar	10,45	10,65		švicarski frank	1185,230
				avstrijski šiling	140,130
				norveška krona	234,530
				švedska krona	226,450
				finska marka	324,480
MILANSKI BORZNI TRG
19. MAJ 1998
delnica
cena var. % delnica
INDEKS MIB 30: +3,51
cena
Alleanza Ass.	24.170	+0,01
Bca di Roma	3.710	+1,98
Bca Fideuram	10.689	+0,60
Bca Pop.M 1	16.321	+1,17
Benetton	37.180	+2,08
Comit	9.909	+0,16
Credit	9.292	+3,24
Edison	15.211	+0,40
Eni	12.206	+0,97
Fiat	7.748	-0,59
Generali	54.684	+2,70
Imi	30.291	+2,83
Ina	5.293	+0,60
Italgas	8.083	+0,47
La Fondiaria
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
r NOGOMET / FINALE LIGE PRVAKOV
KOLESARSTVO / 81. GIRO
NAMIZNI TENIS / KONČNICA Al LIGE
Proti Realu Juve favorit
A isto je bilo lani v Munchnu Spanci v slabi formi?
Ziille prepustil roza majico Gončarju
Tretjo etapo osvojil Minah'
Prvi krog pripadel Krasu Generali
Proti Coccagliu gladka (5:2), o vse prej kot lahko zmaga - V soboto povratna tekma
AMSTERDAM - Večina poznavalcev soglaša: Real je sicer bogat z nadarjenimi posamezniki, a favorit današnjega finala Lige prvakov je Juven-tus. Marcelin Lippiju je 2e tretje leto zapored uspelo pripeljati svoje moštvo do finala. Gre za izreden dosežek, ker mu je to vsakič uspelo s prenovljenim moštvom od Viallija, preko Vierija do Inzaghija. Se posebej letos je turinsko moštvo veljalo za šibkejše. Povrhu se je še poškodoval Ferrara, Lippija pa je iz zagate rešil Milan, ki mu je dobesedno podaril odličnega Davidsa, seveda pa pri tem ne gre pozabiti na »razcvet« Alessan-dra Del Piera.
Real Madrid že celih 32 let zaman zasleduje sedmo zmago v najbolj prestižnem evropskem Pokalu. Sedanje moštvo je v bistvu že lani zgradil Fabio Capello, ki je letos padel v nemilost domala vseh poznavalcev (takšna je paC usoda nogometnih trenerjev, pa saj so dobro plačani), njegov naslednik Heynckes pa je nepriljubljen in bo današnja tekma zanj zadnja na čelu Reala. Govori se, da je madridsko moštvo »brez igre«, igralci pa naj 9e bi bili v formi. Toda isto je lani veljalo v Miinchnu za Borussio iz Dortmunda, pa je Juven-ius tam vseeno potegnil krajši konec. Real naj bi se danes oprl predvsem na iniciativnost Mijato-yiča, iznajdljivost Raula in strelih od daleč Roberta Carlosa. Hrvat Suker je letos razočaral, nedondo in Paulo Sousa sta baje izpraznila bate-nje, dinamičnost sredini Pa dajeta Karembeu (prej
Sampdoria) in Seedorf. Branilca Hierro in San-chis nista ravno najbolj hitra, večjo varnost zagotavlja	Panucci.
Vprašanje je, s kolikimi napadalci bo igral Heynckes. Ce se bo opredelil za dva bo ob Mija-toviču igral še najbljši strelec moštva Morien-tes.
Lippi je prepričan, da se Miinchen ne bo ponovil. »Lani smo finale odigrali samo štiri dni po osvijtivi naslova prvaka, letos jih je minilo deset. Praznovanje je mimo.«
Za ljubitelje statistik naj povemo, da v dvobojih za pokal prvaka Real proti Juventusu vodi z 2:1. Strelci v letošnjem pokalu, Juven-tus: 10 Del Piero, 6 Inza-ghi, 3 Zidane, 2 Amoru-so, 1 Birindelli in Fonse-ca; Real: 4 Morientes in Suker, 3 Hierro, Ze Roberto in Karembeu, 2 Raul, 1 Panucci in Vic-tor.
Verjetni postavi
JUVENTUS: 1 Peruzzi, 3 Torricelli, 4 Monte-ro, 13 luliano, 7 Di Livio,
14	Deschamps, 26 Da-vids, 22 Pessotto, 21 Zidane, 10 Del Piero, 9 In-zaghi (12 Rampulla, 6 Dimas, 15 Birindelli, 20 Tacchinardi, 5 Pecchia, 16 Amomso, 18 Fonse-
REAL MADRID: 25 II-Igner, 17 Panucci, 4 Hierro, 5 Sanchis, 3 Roberto Carlos, 27 Karembeu, 6 Redondo, 10 Seedorf, 7 Raul, 8 Mijatovic,
15	Morientes (1 Caniza-res, 19 Sanz, 16 Jaime, 18 Victor, 24 Karanka, 11 Amavisca, 9 Suker).
Sodnik: Helmut Krug (Nem), prižetek tekme ob 20.45 (TV Canale 5)
FORTE DEI MARMI (LUCCA) - Etapa za šprinterje se je za Alexa Ziilleja spremenila v pravo past. Zaradi padca Zucchija Leporatija, Ochoe in Brignolija 1400 m pred ciljem se je namreč glavnina razbila, Švicar pa je ostal v drugi skupini in je zato prispel na cilj s 13 sekundami zaostanka, zaradi tega pa je moral prepustiti roza majico Ukrajincu Sergeju Gončarju, ki je v cilj privozil z vodilnimi. Etapo je osvojil Italijan Nicola Minah, ki je bil v letošnji sezoni doslej uspešen že štirikrat. Mario Cipollini se Sprinta ni udeležil, ker je trčil v Strazzerja, zadel v ograjo in poškodval Čevelj. Etapo je označil 112 km dolg pobeg Batteronija in Barontija, ki sta si privozila najvecjo prednost 6 minut 22 sekund.
Vrstni red 3. etape (Rapallo - Fort e dei Marmi, 196 km): 1. Minah (Ita-Riso Scotti) 4.44:34 s povprečno hitrostjo 41, 326; 2. Strazzer (Ita); 3. Arazzi (Ita) in 68 kolesarjev v zmagovalčevem Času; 69. Rebellin (Ita) +13 sek; 91. Ziille (Svi); 109. Bugno (Ital; 161. Zuc-chi (Ita) +2:39.
Skupni vrstni red: 1. GonCar (Ukr) 12.41:32 s povprečno hitrostjo 41, 364 km na uro; 2. Bartoli (Ita) + 9; 3. Piccoli (Ita) +12; 4.Velo (Ita); 5. Ziille (Svi); 6. Dominguez (Spa) +16; 7. Gutierrez Catahma (Spa) +17; 8. Forconi (Ita) +18; 9. Camenzind (Svi) +20; 10. Tonkov (Rus) +22; 11. Savoldelli (Ita) + 23; 12. Bal-dato (Ita) + 25; 13. Gualdi (Ita) +27; 14. Zanette (Ita) +28; 15. Loda (Ita); ...20. Gotti (Ita) +30; 35. Pantani (Ita) +38.
Današnja, 4. etapa od Viareggia do kraja Monte Ar-gentario meri 239 km.
Danes zapade rok za vpis na Zamejske športne igre 1998
Danes zapade rok za prijavo na Zamejske športne igre, ki jih v tednu od 25. junija do 3. julija pripredi SD Sokol iz Nabrežine. Ro je nepreklicen, izjemo predstavlja tekmovanje v plavanju, za katerega je vpis možen še v naslednjih treh dneh, pri čemer so nas organizatorji opozorili, da v tej disciplini ni sta-rostnih omejitev, se pravi, da se lahko prijavijo tudi tekmovalci pod 15. letom starosti. Predstavitev programa iger bo zev petek, 22. na Sokolovem odprtem igrišču v Nabrežini.
Prijavnice dobite: knjigama TerCon v Nabrežini, Boris sports club v Brištikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst, v Gorici pa v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigami in v trgovini K2. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na St. 0347-7602835.
Tudi na klopi je bilo napeto (Foto KROMA)
Kras Generah - Coccaglio 52
Katja Milic - Chen 0:2 (16:21,19:21), VVang - Meren-da 2:0 (21:10, 21:9), Vanja Milic - Semenza 2:0 (21:9, 21:11), VVang - Chen 2:0 (21:9, 21:12), Katja Milic - Semenza 0:2 (21:23, 16.21), Vanja Milic -Merenda 2:1 (21:15, 14:21, 21:11), VVang - Semenza 2:0 (21:12,21:17).
Na sinočnji prvi polfinalni tekmi so Krasove prvoligaške opravile le pol poti do potrditve ekipnega podnaslova. Povratna tekma na zunanjem igrišču bo že to soboto, morebitna tretja pa 27. maja v Zgoniku. Vsi seveda upamo, da ne bo prišlo do popravnega izpita, saj so si sinoči Gekejeve varovanke pridobile veliko prednost prfed številno domačo publiko, ki je svoje ljubljenke vztrajno in buCno podpirala v skoraj dve ure trajajočem zelo napetem srečanju. Po uradni predstavitvi obeh ekip, tekmo sta na dveh mizah sodila Brano Rupil in Isabella Torrenti, sta se za prvo mizo spopadli Katja Milic in nasprotnikova obrambna igralka Chen Lei Lei, na drugi pa Kkrasova Kitjka VVang Xuelan in Miche-la Merenda, nosilka številka 7. na jakostnih lestvicah. Katja Milic, številka 16, je igrala zelo požrtvovalno proti neugodni nasprotnici. V prvem setu je celo vodila do 12. točke, potem pa je nasprotnica krenila v napad. V dragem setu je tretja Kresova igralka krepko vodila (3:12, 5:15,17:13) in žeje zgle-dalo, da se bo igra prevesila v tretji set, vendar do tega ni prišlo. VVangova je potem izenačila rezultat na 1:1. Nekdanjo reprezentantko Meren-do je s prefinjenimi udarci spravila k predaji, Čeprav je bilo zlasti v prvem setu veliko taktiziranja z obeh strani. Kras Generali si je odlicilno prednost pridobil z zmagama
Vanje Milic, ki si je s presenetljivo lahkoto privoščila prvokategornico, bvišo člansko reprezentantko Cristino Semenza, številka 6, in z zmago VVangove v kitajskem dvoboju. Pri vodstvu naših deklet 3:1, je žive tribune spravila na noge spet Katja Milic. V dvoboju s Semenzo ji je športna sreča ponovno obrnila hrbet. Po več zelo lepih točkah, se je prvi set dramatično razpletel v korist nasprotnice na set razliki 21:23. Srečanje med Vanjo Milic, številko 8, in Michelo Merenda je medtem terjal še dodaten set. Nasprotnici, ki se zelo dobro poznata, sta se na začetku precej Časa otipavali, škodoželjno iskanje lukenj, oziroma napak pa se je za Brešanko končalo slabo. Končni izid 5:2 je v svojem velikem slogu priigrala VVang Xuelan v nelahkem boju s Semenzo.
Navdušenje po tekmi v zgo-niški telovadnici je bilo veliko, zlasti pa se je Čutilo veliko olajšanje po naporni tekmi med Članicami ekipe.
Vanja Milic: »Zelo sem za-dovljna. Pričakovala sem, da bom igrala slabše. S Semenzo sem bila v skrbeh, ker z njo nisem igrala kakšno leto in sem zmeraj izgubila. Zdaj je vse prav. Merenda je igrala zelo dobro a bila sem bolj sproščena, ker proti njej po navadi zmagujem. Zato se je morala bati ona.«
VVang Xuelan: »Bila sem zelo napeta, pa tudi zelo zagrizena. Zelo mi je bilo do te zmage. Povratna tekma bo še bolj napeta. Na današnjo zmago moramo pozabiti, Ce hočemo zmagati na gostovanju.«
Zvonko Simoneta (koordinator NTO Krasa): »V današji tekmi so igralke pokazale dovršeno in izpiljeno igro. Bil sem zelo presenečen v nekaterih trenutkih, zlasti pri mlajših igralkah Katji in Vanji. Z malo več športne sreCe bi se lahko rezultat zaključil še z večjo razliko v našo korist. Vse tekme so bile na visoki teknicni ravni m mislim, da je tudi publika lahko uživala ob nekaterih atraktivnih udracih. Tekma v Coccagliu ne bo lahka, vendr mislim, da bodo naše igralke zelo drago prodale svojo kozo. Zaradi današnje zmage je prednost na naši strani.«
Za mnenje smo vpršali tudi vodjo nasprotnikovega tabora, nekdanjo igralko Coccaglia, pingpongašico svetovnega slovesa, Kitajko, Dai Li Li, s katero je Coccaglio dosegel velike uspehe tudi v evropskem pokalu: »Tekma je bila zelo trda, Kras pa bolj koncetriran in kar zelo cenim pri vaših igralkah, je njihova zagrizenost za vsako točko in to tudi takrat ko izgubljajo. Zgubili smo, ker naše igralke niso dovolj in redno fienirale, vendar upam, da bomo doma zmagali.« (J. J.)
Obvestila
KOTALKANJE / V VIDMU
KOŠARKA / FESTIVAL V LJUBLJANI
GIMNASTIKA / C PROGRAM
^NASTICNI ODSEK SZ
f sPoroca. da bo sklepna poletna telovadna akade-UjT v Četrtek, 21. t. m. ob 16. v Borovem športnem cen-
Večina najmlajših se je prvič predstavila žirijam
Okrnjeni brez zmage
Ekipa propagande ZSŠDI
Borovke so se iz Ljubljane vrnile s tremi medaljami
Konec tedna je bilo v Vidmu deželno prvenstvo italijanske kotalkarske zveze (FIHP), na katerem so nastopale tudi predstavnice Poleta in Vipave. Za večino naših prestavnic je bil to tudi prvi nastop na takem tekmovanju in zato je tudi logično, da se je marsikatere od njih oprijela trema.
Najboljša naša predstavnica je bila Daniela Visintin (Vipava), ki je bila v kombinaciji 20. Najbolje od poletovk se je v obveznih likih obensla Karin Ota, ki je osvojila 20. mesto.
Vrstni red: Daniela Visintin (Vipava, 25. obvezni liki, 16. prosti program, 20. kombinacija), Karin Ota (20, 35, 28), Tjaša Malalan (29, 31, 29) in Giulia Moccia (vse Polet 31, 37, 31).
V Vidmu je bilo tudi deželno prvenstvo UISP za letnika 1991/92. Odlično se je v kategoriji B izkazala Katerina Pertot, ki je * osvojila 2. mesto, v kategoriji A pa je bila od poletovk najboljša Meri Perti s 5. mestom. Od Vipave je je nastopila Stephany Semolič, ki je imale precej treme, in je na koncu osvojila 5. mesto.
VRSTNI RED
Kategorija A: 5. Meri Perti, 13. Irene Mi-lazzi, 14. Mateja Mezgec, 15. Minea Pagan, 16. Ilaria JuriševiC, 17. Veronika Žerjal (vse Polet).
Kategorija B: 2. Katerina Pertot, 4. Al en Cok (oba Polet), 5. Stephany Semolič (Vipava), 8. Chiara Čorbo.
Združena košarkarska ekipa ZSSDI kategorije propaganda je v nedeljo v Ljubljani nastopila na pionirskem festivalu Slovenije. Zal so naši igralci odpotovali v slovensko prestolnico samo v devetih. Borovci so bili isti dan zaposleni v prvenstvu, nekateri Kon-tovelci pa so imeli druge obveznosti. Res škoda, saj bi v popolni postavi gotovo dosegli boljši rezultat.
Dvoboj z ljubljansko šolo »Bevk« je bil enosmeren, saj so bili gostitelji v vseh elementih boljši, naši pa bi se lahko nekoliko bolj potrudili v obrambi. Na tekmi proti ekipi iz Postojne so se naši fantje bolj potrudili in na koncu izgubili samo s točko razlike. Izida:
Sola F. Bevk LJ - ZSSDI 62:46 (43:23)
ZSSDI: Hrovatin 10, Coretti 2, Trampuš, Slavec 2, Rogelja 6, Kralj 8,
Nabergoj, Turco 11, Ma-donia 7.
OS Globočnik Postojna - ZSSDI 51:50 (34:32)
ZSSDI: Hrovatin 2, Coretti 4, Trampuš, Slavec 6, Rogelja 6, Kralj 8, Nabergoj, Turco 16, Ma-donia 8.
PROPAGANDA
Barcolana - Jadran 75:36 (41:19)
JADRAN:	Morelj,
Udovič 4, Černigoj, Jankovič 2, Rebula, Oblak, Jogan, Marani, Kneipp 21, Novak, Volpi 3, Miloševič 6.
Jadran je proti močni Barcolani nastopil brez štirih standardnih igralcev in po predvidevanju izgubil. Nasprotniki so se izkazali z običajno grobostjo v obrambi in hitrimi protinapadi.
Jadranovci so pokazali veliko požrtvovalnosti, v napadu pa se je edino Kneipp enakovredno boril z nasprotniki.
(Mitja Oblak)
V nedeljo je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije v športni ritmični gimnastiki (C program), katerega je vzorno organiziral bežigrajski Sokol. Nastopile so tudi zamejke, ki so bile tokrat uspešnejše v skupinskih vajah, kot med posameznicami, kjer že prihaja na dan utrujenost po številnih zadnjih nastopih na raznih tekmovanjih.
Borovke (v postavi K. in F. Mezgec ter E. Gregori) so bile najuspešnejše med Članicami, kjer so osvojile drugo ekipno mesto, za višjo uvrstitev pa so imele le malo možnosti, saj so bile Članice domačega gimnastičnega kluba Sokol tokrat za razred boljše.
Med mladinkami je Boru pripadlo tretje mesto, kjer pa so bile K. Starec, M. Mauri in P. Dilli zelo blizu boljši uvrstitvi, saj jih je na končni lestvico ločilo le 0, 15 točke od drugega mesta, končno pa našim dekletom niti prvo mesto ni bilo povsem nedosegljivo, saj bi morale zanj zbrati le še 0,45 točke.
TrZaCanke so nastopile tudi v skupinskih vajah, kjer bi tudi lahko osvojile veC kot tretje mesto, saj jih je od drugega ločilo le 0, 87 točke, v celoti pa lahko rečemo, da je bila njihova uvrstitev realna.
Kot smo že zapisali, naše tekmovalke med posameznicami tokrat niso bile razpoložene najbolje. Med naraščajnicami je Eleonora Baio zasedla 8. mesto (med 12 tekmovalkami). Med mladinkami so se uvrstile vse tri borovke (Starec, Mami in Dilli) na spodnji del lestvice. Se najbolje se je nastop posrečil Karin Mezgec, ki je s svojo vajo z žogo osvojila 5. mesto, Fjona Mezgec in Erika Gregori pa sta pristali na spodnjem delu lestvice.
Upajmo, da so bili bledi nedeljski nastopi naših deklet v Ljubljani le prehodnega značaja, ne pa Ze prezgodnji upad forme, saj Čaka nekatere še zahtevno meddeželno prvenstvo, kjer bo treba pokazati precej veC zavzetosti in zbranosti, kot smo tega videli pri njih v nedeljo, (-boj-)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 20. t. m., ob 10.00 in ob 20.30 v Novi Gorici; jutri, 21. in v petek, 22. t. m., ob 20. uri v Ljubljani (Španski borci) ter v soboto, 23. t. m., ob 20. uri v MengeSu.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 20. t. m., ob 16.30 »Napoleone canta Voperet-ta«, predstava Gledališča La Contrada v sodelovanju z Mednarodnim operetnim združenjem.
Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 21. uri.
Predstava je brezplačna za abonente gledališča Contrada, neabonenti pa lahko dobijo vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo.
V petek, 22. t. m., ob 21. uri »L’assente« (na sliki), nastopa Orazio Bobbio.
Ponovitvi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 24. t. m., ob 16.30.
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema: v Četrtek, 28. t. m., ob 20.45 bo na sporedu film »Hana Bi«.
VIDEM
Nuovo Teatro Gio-vanni da Udine
Jutri, 21. t. m., ob 21.45: gostovanje gledaliških skupin Emi-lia Romagna Teatro, Teatro comunale di Ferrara in Change Performing Arts z delom Henrika Ibsena »La donna del ma-re«. Nastopa Domin-que Sanda; režija Robert VVilson.
Kinodvorana Fer-roviario
V petek, 29. t. m. s
pričetkom ob 18. uri: večer na temo »Belli e maledet-ti«. V teku veCera bodo predstavili knjigo fotografa Gerija Požarja »Photos of my friends« ter predvajali posnetke o življenju in delu igralcev R. Phoenbca in J. Deana.
______________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 20. t. m., ob 20.30 (za izven) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s komedijo B. Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«.
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 (za izven) predstava v okviru akcije Primorci Primorcem: P. de Marivaux »Disput«. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen za pomoč prizadetim ob potresu v Posočju.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 25. in v torek, 26. t. m., ob 20.30: gostovanje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 23. in v nedeljo, 24. t. m., ob 20.30 film »Dobri Will Hunting«.
V	soboto, 30. t. m., ob 19. uri: »Poletel bom tja, kjer je smeh doma«, sodelujejo plesno akrobatska skupina Flip, gledališka skupina Gib ter KUD Karol Pahor iz Pirana. Akrobatske točke bo spremljal ansambel Duo Black Jack.
UUBUANA
Cankarjev dom
V	petek, 29. t. m., ob 19. uri Gledališče narodnosti/Albanska drama (Skopje) »Kralj Lear«. Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 19. uri.
Mestno gledališče ljubljansko Danes, 20. t. m., ob 15.30 (abonma sreda popoldanski) in ob 20. uri (abonma red O): Friderich Diirren-matt »Romulus veliki«.
Ponovitev jutri, 21. t. m., ob 20. uri (abonma Red B).
V	petek, 22. t. m., ob 20. uri (izven in konto): »Tar-tuffe« - zadnja ponovitev v tej sezoni.
Mala scena MGL: v petek, 22. t. m., ob 20. uri (izven in konto); Patrick Siiskind »Kontrabas«.
V	soboto, 23. t. m., ob 20. uri (izven in konto): Nikolaj Koljada »Murlin Murlo«.
SNG - Drama
Danes, 20. t. m., ob 19.30 (izven - konto): komedija G. Feydeaua »Bolha v ušesu ali Kaplja Cez rob«.
Jutri, 21. t. m., ob 19.30 (abonma dijaški 5 večerni in izven - konto): P. C. de la Barca »Življenje je sen«. Ponovitev v petek, 22. t. m., ob 19.30 (izven - konto). Mala drama: danes, 20. t. m., ob 20. uri (izven - konto): D. Mamet »Seksualna perverzija v Chicagu«. Jutri, 21. t. m., ob 20. uri (izven - konto): Y. Reza »Art«.
Lutkovno gledališče
V	soboto, 23. t. m., ob 11. in ob 17. uri gostovanje Lutkovnega gledališča Guangdong s Kitajske s predstavo »Kitajska mavrica« (izven).
Slovensko mladinsko gledališče
Danes, 20. t. m., ob 19. uri (izven): Barbara Novakovič Kolenc »Deklica in kontrabas«.
Kulturni dom Španski borci
Jutri, 21 in v petek, 22. t. m., ob 20. uri gostovane Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo B. Kobala »Afrika, ali na svoji zemlji«.
FURLANIJAUULUSKA KRAJINA
TRST
Glasbena Matica - Koncerta sezona 97/98 Kulturni dom
V	petek, 22. t. m., ob 20.30: klavirski recital Massima Gona. Na programu Debussy, Ravel, Musorgskij. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom pri blagajni KD.
Gledališče Verdi
Spomladanska simfonična sezona 1998
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu prvi koncert pod vodstvom Gunterja Neuholda. Solistka Liana Issakadse (violina). Na programu A. Berg in J. Brahms.
Vstopnice za neabonente bodo na razpolago pri blagajni gledališča Verdi od torka, 19. t. m., do 14. junija pa lahko potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918).
Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Parata di primavera«.
Gledališče Mlela
»Svobodna glasba«: v soboto, 23. t. m., ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni.
Gledališče Rossetti
V	soboto, 23. t. m., ob 21. uri bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji.
Štadion Grezar
Koncert ansambla Simple Minds, napovedan za nedeljo, 31. t. m., je prenesen na 23. junij.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«
V	petek, 22. t. m. ob 20.30 klavirski recital Louisa Lortieja. Na programu R. in C. Schumann, Chopin in Brahms.
Jazz ’98: danes, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina The Zavvinul Syndicate.
ROMANS
Avditorij Mons. Galupin
Jazz ’98: V ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri koncert Dina Saluzzi Tria.
GORICA
Kulturni center »Lojze BratuZ«
V	soboto, 23. t. m., ob 19. uri v veliki dvorani: zaključni nastop gojencev SCGV E. Komel.
VIDEM
Štadion »Friuli«
2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
ZOPPOLA (Pordenona
Rototom
V	petek, 22. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop italijanske skupine Sud Sound System.
VERONA
Arena
Od 29. maja do 5. septembra bo na sporedu 50.
Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Prvi koncert bo v petek, 29. t. m., ob 21. uri v okviru prireditve Verona jazz. Sledila bosta koncerta v soboto, 30. in v nedeljo, 31. t. m., ob 21. uri.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Koncert in predstavitev CD in kasete »Na zdravje naših dedov« Denisa Novata, napovedan za nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri je prenesen za jesenski Cas zaradi odsotnosti sodelujočih pri koncertu.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 20. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert »Roka pmoci«: nastopajo Portoroški pevski zbor, Komorni zbor Izola, Mešani zbor Obala, gost veCera Rožana KoStjal.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	petek, 22. t. m., ob 20.15 jubilejni koncert ob 45-letnici delovanja PAZ »Vinko Vodopivec«.
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja.
KOSTANJEVICA
Kapela na Kostanjevici
V	Četrtek, 28. t. m., ob 20. uri (za izven): Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo Komorni orkester Slovenske filharmonije.
UUBUANA
SNG Opera in balet
V	soboto, 23. t. m., ob 19.30 operno simfonični koncert orkestra in zbora SNG Opera in balet; sopranistka Ana Pušar Jeric, pozavnist Aleš Snofl, dirigent Igor Švara.
V	torek, 26. t. m., ob 19.30 (abonma Torek, izven in konto) in v petek, 29. t. m., ob 16.30 (abonma Petek, izven, konto): I. Stravinski: Oedipus Rex« in C. Orff: Trionfo di Afrodite«.
V	soboto, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto): J-Strauss »Cigan baron«.
Cankarjev dom
Danes, 20. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani letni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Dirigent: Stojan Kuret. Na programu skladbe Corala, Marshalla, Copija, Filippija in Dominuttija.
Jutri, 21. in v petek, 22. t. m., ob 20. uri v dvorani Duše Počkaj premiera plesne predstave »Seme slap« Saše Staparski.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Van-nessa Mae.
Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. ju' nija, ODPADE.
_______________HRVAŠKA________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za četrtek, 28. t-m. je prenesen na kasnejši datum.
RAZSTAVE - RAZSTAVE ■ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Palača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava tržaškega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija. Umik: vsak dan (tudi ob nedeljah) 10-13 in 17-20. Galerija Torbandena (Ul. Tor Bandena 1): na ogled je razstava Zorana Musiča.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): se danes, 20. t. m. je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«.
Gledališče Mlela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago.
Galerija Rettori Tribbio 2: do 22. t. m. je na ogled razstava kitajskega slikarja Zhou Zhi Wei. Umik: ob delavnikih 10-12.30 in 17-19.30, ob praznikih 11-13 (v ponedeljek zaprto).
Galerija Tržaške knjigarne: do 31. t. m. je odprta spominska razstava slikarja Alberta Sirka.
Srednja sola Stuparich (Cesta za Rocol 61): na ogled je razstava Jasne Merku.
Galerija Minerva (Ul. S. Michele 8): do 31. t. m. je na ogled razstava Silvana Ciriella.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): na ogled je razstava Ennia Steidlerja.
Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo.
Kavarna Tommaseo (Trg Tommaseo 4/C): do 31. t. m. je na ogled skupinska razstava »Barvna fantazija«. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fio-ra Gandolfi.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimi-
va razstava o skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
OPČINE
Osnovna sola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetic.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je spet odprt. Umik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19.
REPEN
Pokrajinski muzej: na ogled je razstava »Dmgi v Alpah«.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigama na Travniku: na
ogled je razstava Davida Pintarja.
Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicolb Pacassiju. Umik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu.
Avditorij (Ul. Roma): do 29. t. m. je na ogled razstava ilustratorjev mladinskih knjig »Guardare per so-gnare«. Umik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13.
VIDEM
Centro ffiulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: še
danes, 20. t. m. je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina.
PalaCa Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«.
FIRENZE
Galerija Mentana (Trg Mentana 2/3r): do 22. t. m.
razstavlja Aliče Gombacci.
______________SLOVENIJA________________
NOVA GORICA
V Avli PDG: na ogled je razstava Ljuba Bizjaka »Maske«.
PORTOROŽ
Avditorij: do 22. t. m. na ogled je razstava slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu.
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovela: jutri, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Žarka Vrezca.
HRPELJE
Kulturni dom: jutri, 21. t. m., ob 20. uri otvoritev fotografske razstave Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. Motiv fotografij bo predstavila Vesna Guštin ob melodiji harmonike, nos in narečni pesmi Stane Mihe.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirk® »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. ’ ob sob. ned. in praznikih 13-17.
IUBUANA
iderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne lerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka L h1 5iCa.
ila galerija Moderne galerije: do 31. t. m. r®2 vlja Duba Sambolec.
ilerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja A nCiC.
da galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetk
lerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotog^®® :ov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama (na s* lu '„ rodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razsta Janez Blehveis in njegov Cas. Muzej je odprt v a, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob cetrtkin
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): jutri, 21. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave slik in risb Stefana Planinca. O slikarju bo spregovorila Irene Mislej.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
AKT
The N ude
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut
Film: Rivolta a Fort Lara-mie (vestern, ZDA ’56, i. Frances Helmes)
Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina
Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un ange-lo - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Alad-din, Princesa Sissi in nan. Zorro
UEtij Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto (vodi Barbara Modesti) Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Šport: Fratelli d’ Italia TV film: II coraggio di volare (dram., ZDA ’93, i. L. Gray, R. Schroeder) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a porta
Nočni dnevnik, zapisnik
RAI 2
	Variete za najmlajše
	Nan.: Lassie
	Neon cinema
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33
	Jutranji dnevnik, vreme
	Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje
	Ci vediamo in TV
	Dnevnik
	Aktualno: Kronika v živo
	18.10 Vreme, dnevnik, šport
	Nasveti za izlete in potovanja: Sereno variabile
	Nan.: Dvojni obraz pravice
	Rubrika o lotu
	Večerni dnevnik
	Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti)
	Aktualna odd.: Passioni
	Izžrebanje lota
	Dnevnik
	Neon knjige, iz parlamenta, vreme
	Nočni šport
	Film: Codice genetico (fant., N. Zel. ’93, i. Geg Wise, Sophie Lee)
RAI 3
6.00
8.30
9.30
10.30 12.00 12.20
14.00
14.40
15.35
18.00
18.25
18.30
19.00
20.00 20.15 20.40
22.30 22.55
0.00
0.30
1.10
Jutranje vesti Film: Michael Shyne e le false monete (krim. ’42) Aktualno: Infinito futu-ro, 10.00 Filozofija Kolesarstvo: Giromattina Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Meti ia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Aricolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik Kolesarstvo: Giro d’ Italia (4. etapa), 17.15 Proces etapi
Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Šport: TGiro
Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Gli anni in tašča (vodi S. Sagramola) Šport: Giro di notte Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario
gg RETE 4	<%> ITALIA 1
	Nad.: Piccolo amoreo,		Otroški variete, vmes
	6.50 Aroma de cafe		Ciao ciao mattina
	Nan.: Pregled tiska		Nan.: Supercar
	Nad.: Vendetta d’ amore,		Film: Le amiche della
	9.20 Peste e corna, 9.30		sposa (dram., ZDA ’89)
	Sei forte papa, 10.30 Feb-		Šport studio, 12.25 Odpr-
	bre d’ amore’		ti studio, Fatti e misfatti
	Dnevnik		Nan.: Willy, princ z Bel
	Aktualno: Forum		Aira
	Kviz: Kolo sreče, vmes		Risanke
	(13.30) dnevnik		Risanke: Simpsonovi
	Nad.: Sentieri - Steze		Aktualni odd.: Colpo di
	Film: Una nave tutta		fulmine (vodi M. Hun-
	matta (kom., ZDA ’64, i.		ziker), 15.00 Fuego! (vodi
	R. Walke-r, W. Matthau)		Alessia Marcuzzi)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Nan.: A scuola con lilo-
	sto (vodi I. Zanicchi)		sofia
	Dnevnik in vreme		Variete za najmlajše in ri-
	Variete: Game Boat		sanke Sailor Moon
	Nan.: Un marito per Cin-		Nan.: Sinbad
	zia (kom. ZDA ’56, i. S.		Šport studio, 18.30 Odpr-
	Loren, C. Grant)		ti studio
	Film: Le foto di Gioia		Nan.: V osmih pod
	(krim., It. ’87, r. L. Bava,		streho, 19.00 La tata (i.
	i. S. Grandi, Capucine)		Fran Drescher)
	Pregled tiska		Glasb, oddaja: Sarabanda
			(vodi Enrico Papi) Film: 11 tempo delle mele
			
S CANALE 5			(kom., Fr. ’80, i. C. Bras-seur, S. Marceau)
			Film: Navy Seals (dram.,
			ZDA ’90, i. Charlie
	Na prvi strani, vremen-		Sheen, M. Biehn)
	ska napoved		Odprti studio, 1.15 Spport
	Jutranji dnevnik Tg5		studio, Mundial clip
	Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Ma-		
	ria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-	S TELE 4	
	zo Show		
	Nan.: Časa Vianello - Riba po imenu Raimondo	■	16.45, 19.30, 23.00 Do-
jnHhf	Dnevnik TG 5		godki in odmevi
TO	Sgarbi quotidiani		Film: Malezija
	Nad.: Beautiful		Nogomet
	Aktualna oddaja: Uomini	jm	Made in Italy
	e donne - Moški in žen-		Oddaja o živalih
	ske (vodi M. De Filippi)	Miji	Zoom zdravje
	Aktualna odd. o zdravju:	31	Aktualno: Odgovori...,
	Vivere bene salute		20.30 11 supplemento
	Nan.: Stefanie - Dedišči-		Aktualno: II quadrato
	na ( i. Claudia Schmut-		Zoom zdravje
	zer, Hildegard Alex)		Film: L’ ultima difesa
	Verissimo na licu mesta		
	Aktualne teme: Verissi-		
	mo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla	(•) MONTECARLO	
	(vodi Paolo Bonolis)		
	Dnevnik		
	Nogomet: Juventus - Real		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-
	Madrid (Champions Lea-		nik, 13.30 Šport
	gue, finale)		Aktualno: Soldi soldi
	Variete: Maurizio Costan-	Rjffi	Film: II principe del cir-
	zo Show		co (kom., ZDA ’58)
	Nočni dnevnik Tg5	RTn	Glasba: Forte fortissima
	Aktualno: Laboratorio 5 -		Film: 11 cigno (dram.
	Idee in onda		ZDA ’56, i. G. Kelly)
	Nan.: Hill Street, 4.00 Le-		Nogomet: Argentina - Ci-
	pe in nevarne		le (prijateljska)
fr* Slovenija 1 jr Slovenija 2
	Vrmenska panorama		Vremenska panorama
	Napovedniki		Tedenski izbor. Nadalje-
	TV prodaja		vanka: Alzačani ali dve
	Tedenski izbor: nad.:		Matilcdi (Fr., 5. del)
	Kraljičin nos (VB, zadnji		Pomp
	del), 9.45 Dok. nan.: Mej-		Dokumentarna oddaja:
	niki naravoslovja in teh-		Izraelci in Arabci - 50-
	nike, 10.15 Besede, 11.10		.letna vojna
	Pogovor o 50-letnici		Kviz: Lov za zakladom
	Informbiroja		Euronevvs
	Nadaljevanka: Gimnazija		TV prodaja
	strtih src (Avstralija, 20.		Film: Pobeg na sever (Av-
	del)		stralija)
	Poročila, vreme, šport		Oglasi
	Vremenska panorama		Nadaljevanka: Družinski
	Nan.: Tretji kamen od son-		zdravnik (Španija, 1. del)
	ca (ZDA, 5. ep.)		TV igrica: Kolo sreče
	Film: Mož z železno ma-		Videoring
	sko (ZDA)		Slovenska lestvica video-
	Evropski kulturni maga-		spotov s Tino
	zin: Aliča		Oglasi
	Obzorja duha		Liga prvakov
rePj	Obzornik, vreme, šport		Nogomet (liga prvakov,
	Po Sloveniji		finale)
	Oglasi		Oglasi
[tti	Pod klobukom		Nadaljevanka:	To ni
ngji	Poljudnoznanstvena		zahrbtno (Finska, 1. del)
	odd.: Boj za obstanek		Kviz: Lov za zakladom
	Risanka		Oglasi
	Oglasi		Napovedniki
	Dnevnik, vreme, šport		
	Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 1. ep.)		
	Dobrodošli doma		
	Osmi dan		
	Oddaja o kulturi		
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, oglasi		
	Podoba podobe		
	Evropski kulturni maga-		
	zin: Aliča		
	Pamela VVallin v živo:		
	Flavtist James Galway Koncert orkestra Slov.	§§J Koper	
	filharmonije: Jolivet (Bern-		
	stein)		
	Boj za obstanek		Euronevvs
			Slovennia Magazine Pogovorimo se o...
	TV PRIMORKA		Globus Vesolje je... Program v slovenskem je-
			ziku: Halo, izzvani ste
	13.00 Videostrani		Primorska kronika
	Zdravje in mi		Tv dnevnik, šport
	Ansambel F. Janeta		Otroška oddaja: Ecchec-
RTa	Fantazija na kotalkah		cimanca
	Danes na Primorskem		Sredozemlje
	Nad.: Sosedje (25. del)		Skrivnosti 20. stoletja
	Klepet o glasbi z J. Svete		Aktualna tema: Meridia-
	Oddaja za zamejce v Ita-		ni - Narodnostnoe
	liji: Med Sočo in Nadižo		manjšine in sredstva ob-
	Dnevnik, vreme		vešCanja
	Knjiga o 25. let Mebla		TV dnevnik, vreme
5*5	Ra)ly veteranov		Nogomet: Juventus Real
flB	Nad.: Sosedje (26. del)		Madrid (liga prvakov, fi-
m	Ferline odrske luCi		nale)
SR	Dnevnik TV Primorka		TV dnevnik Vsedanes
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprla knjiga: Balerina, balerina (M. Sosič, bere Alda Sosič, 23. del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: MPZ Jezero; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kro-nika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mu-s'c; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 1Z.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in gla-sbo; 18.00 Literarne podobe: 13 pesniških sve-tev (pr. i. Žerjal); 18.30 Slovenska lahka gla-tea; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; ®'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 ^asba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Pobila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-rQnjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled .'ska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8,50 Kulturni r; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15
V^tedar;
Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet;19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergri-
nov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki;
16.30	Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka;
18.00	Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Glasba J. Webra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Svetovna reportaža; 22:25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
16
Sreda, 20. maja 1998
r ,. SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.35. Dolžina dneva 15.06.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.05 najvišje 7 cm, ob 12.00 najnižje -28 cm, ob 18.57 najvišje 41 cm.
Jutri: ob 1.41 najnižje -28 cm, ob 7.23 najvišje 15 cm, ob 13.02 najnižje -30 cm, ob 19.38 najvišje 48 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............20
1000 m.............15
1500 m.............10
2000 m.............6
2500 m ............3
2864 m.............0
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Razkrinkali največjo mednarodno mrežo pranja umazanega denarja
VVASHINGTON - Ameriške oblasti so sporočile, da so razkrinkale mednarodno mrežo pranja denarja; aretirali so 112 ljudi in zasegli 35 milijonov dolarjev.
Po besedah ministrice za pravosodje Janet Reno gre za »razkrinkanje največjega in najpopolnejšega primera pranja denarja v zgodovini ameriške policije«, v njem pa so zaplenili še več kot dve toni kokaina in štiri tone marihuane.
V skoraj tri leta trajajoči preiskavi, v katero je bilo vključenih šest držav, so prvič razkrili neposredno navezo mehiških bank in kolumbijskega ter mehiškega mamilskega kartela Gali in Juarez. Kot sta na tiskovnrenci poala zakladni minister Robert Rubin in pravosodna ministrica Janet Reno (na sliki AP) , v pranje denarja trgovine z mamili naj bi bilo vpletenih 12 izmed 19 naj večjih mehiških bank. Pravosodno ministrstvo je obenem sestavilo obtožnice zoper 26 vodilnih mehiških bankirjev. Renova je jasno povedala, da so prekupčevalce prizadeli, »kjer jih naj bolj boli, v njihovi imovi-ni«. Na zatožni klopi so predvsem tri mehiške banke, in sicer Confia, Bancomer in Banca Serafin. Iz preizkave ne izhaja, da bi bile ameriške banke seznanjene z izvorom sumljivega denarja, ki so ga dobivale od mehiških bank. Nedavno je ameriška banka Citibank napovedala nameno, da kupi mehiško banko Confia.
Operacija Casablanca, kot so imenovali razkrinkanje mednarodne mreže pranja denarja, so sporžile carinske oblasti v Los Angelesu novembra leta 1995. Takrat so se losangeleške carinske oblasti seznanile s podatki, da razne mehiške banke vlagajo denar sumljivega iozvora v svoje ameriške podružnice. Sledila je dolga in zapletena operacija, med katero so se številni agenti vrinili v vrste prekupčevalcev z mamili. Ameriške oblasti so tudi odkrile 100 tekočih računov v ameriških bankah, kjer so prav tako prali umazani denar.
Podtajnik pri ameriškem zakladnem ministrstvu Raymond Kelly je povedal, da so tudi številnim evropskim bankam poslali sporočila, naj blokirajo sumljive tekoče račune. Kelly je tudi pojasnil, da se »evropska veza« nanaša predvsem na Italijo.
Predsednik združenja mehiških bank Carlos Gomez y Gomez je poskušal zmanjšati razsežnosti celotne operacije, a je izrazil vso svojo solidarnost VVashingtonu in napovedal, da bodo svojim vpletenim bankam zamrznili še 20 milijonov dolarjev.
Hindujski skrajneži bodo zgradili tempelj v zahvalo za jedrske poskuse
NEY DELHI - V zahvalo za indijske jedrske poskuse namerava neka skrajna indijska hindujska organizacija v bližini, kjer so bili izvedeni, zgraditi tempelj. O tem piše v ponedeljkovi izdaji indijski časnik Pioneer. Tempelj naj bi bil "Shakti Peeth" -kraj kozmične energije, je sporočila organizacija VT shwa Hindu Parishad. Njen predsednik Ashok Singhal je dejal, da bo svetišče simboliziralo ponoven vzpon indijske moči. Shakti pomeni energija in je obenem ime hindujske boginje. Indijska vlada je pet jedrskih poskusov v puščavi Radžastana izvedla pod imenom Shakti. (STA/dpa)
Poljska veleblagovnica ne dovoljuje
nakupa mlajšim od 17 let
VARŠAVA - V neki veleblagovnici v poljskem mestu Czeladz nakupi niso več dovoljeni otrokom in mladostnikom, starim manj kot 17 let, je v ponedeljek zapisal poljski časnik Gazeta Wyborcza. Varnostno osebje v podružnici nemško-poljske verige Real zato preverja starost mlajših strank. Podjetje je svojo odločitev utemeljilo z razlago, da je v trgovim kradlo mnogo mladih ljudi. (STA/dpa)
Družba Artemis bo prevzela avkcijsko hišo Chrisfies
LONDON - Francoski holding Artemis bo prevzel britansko avkcijsko hišo Christies, prodajna cena podjetja pa bo znašala 396 penijev na delnico. Celotna vrednost družbe Christies je bila ocenjena na 721 milijonov funtov, podjetje Artemis pa je v začetku maja že pridobil 29-odstotni delež omenjene družbe. Podjetje Artemis ima v večinski lasti, med drugim tudi francosko verigo trgovin Pinault-Printemps-Redoute. (STA/dpa)
Krava na lovu za policisti
GRADEC - Neka krava v Avstriji ni pokazala nikakršnega spoštovanja do varuhov reda. Žival, kijev bližini Gradca pobegnila skupaj s še štirimi sovrstnicami, naj bi prestreglo več policistov. Ko so ti stati poleg svojega avtomobila in se pogovarjati o tem, kako se lotiti položaja, je ena od krav napadla njih in njihovo vozilo. Policisti so ostati nepoškodovani, besna žival pa je razbila havbo, streho in vetrobransko steklo vozila ter povzročila precejšnjo gmotno škodo. (STA/dpa)
Vrtno zabavo britanske kraljice si bo moč ogledati na televiziji
LONDON - Da bi monarhijo približala ljudstvu, bo britanska kraljica v svoje pa' lače letos prvič dala namestiti televizijske kamere, ki naj bi snemale uradne slovesnosti in zabave. Po poročanju časnika Sunday Times naj bi novost uradno uvedli v sredini julija. Skupine snemalcev naj bi bile navzoče že na tradicionalni vrtm zabavi kraljice letos poleti v Buckinghamski palači. Tiskovni predstavnik Buckinghamske palače, ki sicer ni potrdil podrobnosti, je za časnik dejal: "Selimo, da ljudje vedo, kaj kraljica počne vsak dan. Prevladuje občutek, da njeno vsakdanjo delo včasih ni dovolj upoštevano." (STA/dpa)
Priapos v Italiji doživlja preporod
DUNAJ - Priapos, v grški antiki bog plodnosti in moške moči, ki so ga upoda^ bljali kot bradatega moškega z velikim falusom, v Italiji ta čas doživlja Pr®P°_ rod. Kot je zapisal avstrijski tednik Profil, so v kleteh mestnega muzeja v D" visu namreč odkriti zaboje s penisi, ki so jih v renesansi in protireformacP sekati z antičnih skulptur in jih nadomestili s figovimi tisti. "Vsak italijan muzej - celo v Vatikanu - ima takšne zaboje s penisi," je povedal urnetnos zgodovinar Federico Zeri. Zato je po njegovem prišel čas, ko "je treba teni s, motno skritim delom antičnih skulptur končno izreči priznanje z vidi umetnostne zgodovine in jih razstaviti." (STA)