»W'l« w* moža prijel. Rekel je, da se piše Edward C. F rye, da je star .">() let in iz Bostona. Rekel je, da je Irvin-gov prijatelj in da ne more prenašati misli, da bo njegov prijatelj moral umreti na električnem stolu. Policist je bil tako naglo na mestu, ker mu je neka žena, ki stanuje v bližini kaznilnice, povedala, da je nekdo plezal čez kaznilniški zid Ujetniki pri vsaki jedi dobe nekoliko popra in Murton je že dalje časa spravljal ta poper, da se ga je mogel poslužiti pro-tj pazniku. Faber in oba brata Millen so zaprli v posameznih celicah. V nekem drugem delu kaznilnice pa je zaprta Murto-nova žena Norma Millen, ki je bila vsled udeležbe pri nekem ropu obsojena na eno leto ječe. MADŽARSKA MINISTRSKA KRIZA Budimpešta, Madžarska, 11. januarja. — Ministrski predsednik Juilus Goemboes se je odločil, da preuredi svoj kabinet, da s tem utrdi svoje stališče. V prvi vrsti se hoče izne-biti pristašev bivšega ministrskega predsednika grofa Štefana Betlilena. Kmalu zatem, ko je odstopil governer narodne madžarske banke dr. Aleksander Popo-vios in je bil na njegovo mesto imenovan finančni minister Bela Imredy, je studi naznanil svoj odstop poljedelski minister Nikolaj Kallav, ki je Bethlenov prijatelj. (f&rotite m na GLAS NAHODA največji slovenski di*niik * Združenih dr taval. PRED V0LITV1J0 __V P0S A AR JU Nazijci so priredili velike demonstracije rojakom iz Južne Amerike Nasprotniki nemške vlade protestirajo. Saarbruecken, 11. januarja. Tz južnoameriških držav je prišlo (50 Nemcev, da glasujejo pri plebiscitu v nedeljo. Na-ziji so jim priredili velik sprejem. Vsem je bila vožnja čez oceiyi plačana iz saarskega sklada, v katerega največ prispeva nemška vlada, ki se ne ustraši nobenih izdatkov^ da dobi Saar. Več tisoč navdušenih Nem-eev se je ob prihodu vlaka zbralo na železniški postaji in mednarodna policija je vzdrževala red. Nazi ji so pozdravljali svoje rojake s t4lleil Hitler!" in so med korakanjem peli.**Deutschland ueber Al-les". Skupine socijalistov in komunistov na vogalih pa so odgovarjali s klici za status quo ter so stisnjenih pestili po-jjeli Intrnacijonalo. Ker se je nek debel mizi j zapodil nul komuniste, so ga pre-teyli. Xato so naziji navalili na socijaliste in komuniste, toda policija na konjih je bojevnike razgrnila. Pri tem je konj nekega policista stopil na nogo neki ženski. Voditelj "združene fronte", Bax Braun, ki nasprotuje na-zijski vladi, je pri mednarodni komisiji vložil protest pro-to nazijskim demonstracijam, trdeč, da se njegova organizacija vzdržuje vsake demonstracije. Zato je Braun zagrozil, da bodo pri prihodu nadaljnili vo-lilcev njegovi pristaši, priredili pro t id eni on s t ra c i j o, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Vodilni industrijalec v Po-saarju, Hermann Roehling, je rekel glede plebiscita: "V Saaru ne more biti več kot en odstotek lumpov, vsled česar mora biti ]>oslcdica, da bo 99 odstotkov glasovalo za Nemčijo". TROCKI ŠE VEDNO V FRANCIJI Pariz, Francija, 11. jan. — Izgnani sovjetski voditelj in bivši vojni komisar Leon Troc-ki še vedno živi v Franciji v Tulle, glavnem niestu depart-menta Correze, kot pravi list "Candide". Trocki stanuje v hiši socialističnega poslanca Charlesa Spinasse. INFORMACIJSKI URAD ODPRAVLJEN. Jugoslovansko ministrstvo za trgovino in industrijo je s posebnim odlokom dne 29. novembra 1934 odpravilo Jugoslovanski Informativni Trgovski in Turistični Urad v New Yorku kateremu je načeloval Konstantin Joksimovič. JUGOSLAVIJA NE SOGLAŠA Z LAŠK0-FRANC. PAKTOM LJUBLJANA, Jugoslavija, I 1. januarja. — Da-nes so dospeli sem: jugoslovanski ministrski predsednik Bogoljub Jeftič, čehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in romunski zunanji minister Nicola Titulescu. Tukaj se bodo mudili več dni ter se posvetovali o francoski-italijanski pogodbi. PROCES PROTI HAUPTMANNU Vedno ga spremljata dva šerifa. — Hauptmann pravi, da ni nikdar videl dr. Condona. Flemington, N. J., 17. jan. — Iver se sodnijske oblasti boje, da bi Bruno Richard Hauptmann skušal na kak način pobegniti, ali pa se usmrtiti, ga peljeta v sodnijsko dvorano iu iz dvorane dva šerifa ki ga držita za roke. Kden gre za njim, drugi pred njim in vsaki ga trdo drži za rokav pri zapestju. Včeraj je bil tudi pripeljan v dvorano 10 minut prej, kot pa prejšnje dneve, da ne bi nikomur bila dana priložnost pomagati mu pobegniti. Nekega dne namreč, ko je bil pripeljan Hauptman v dvorano, je nekdo stopil med Hauptmanna in šerifa in da se to več ne ponovi, ga vedno držita dva šerifa trdno za roko. Hauptmann ni bil v sodnij-ski dvorani nikdar vklenjen, kar je določil predsedujoči sodnik Thomas AY. Trenchard. Do sedaj je imel tudi Hauptmann vedno priliko med odmorom govoriti s svojo ženo, sedaj pa skrbita oba šerifa, da ne more ž njo izpregovoriti nobene besede, ali pa da bi mu dala kak strup ali kaj druge- Flemington, N. J., 11. jan. Ko je bil prvi dan pozvan za pričo dr. John F. Condon, je imel Hauptmann priložnost s svojo ženo izpregovoriti nekaj besed in ko je po izvrševanju dr. Condon šel na svoj sedež, je rekel Hauptmann svoji ženi v nemščini: *4Nikdar v življenju nisem videl tega človeka. Dasi se drži Hauptmann vedno samozavestno, vendar se je po prvem zaslišanju dr. Condona, ko je prišel zopet v svojo celico, vrgel na posteljo, si je z rokami zakril obraz — in jokal. Berlin, Nemčija, 11. jan. — Pinkus in Hanna Fiscli, brat in sestra Izidora Fiscli, o katerem trdi Hauptmann, da mu je izročil Lindberghovo odkupnino, sta odpotovala s svojega doma, no da bi povedala kam. Splošno se domneva, da sta odpotovala v Združene države, da pričata v Hauptmannovem procesu. United Press zatrjuje, da se nahajata Pinkus in Hanna Fiscli na parniku He de France z detektivom Artliurjem Johnson om. Pogodba, ki sta jo pred par dnevi podpisala francoski zunanji minister Pierre Laval in italijanski ministrski predsednik Mussolini, določa samostojnost in nedotakljivost Avstrije. Dažavnika sta povabila vso sosede Avstrije, naj jo podpišejo. Kot take pridejo prve vpoštev članice Male antante, namreč Jugoslavija, Romunska in Oehoslovaška. Beograjska vlada je besedilo francosko-italijanskega pakta temeljito preštudirala ter prišla do zaključka, da so pogodbi v njeni sedanji obliki ne more pridružiti. Prodno bo Jugoslavija podpisala pakt, ga bo treba v marsikaterem pogledu izpreme-niti. Po konferenci bo odpotoval Jeftič v Beograd, dočim so bosta Beneš in Titulescu podala v Ženevo. NEMČIJA PROTI VRNITVI V LIGO Nemška vlada je zavrgla angleško vabila da se vrne v Ligo narodov. Ne bo vdeležena pri Li-ginem svetu za Saar. Berlin, Nemčija, 11. januarja. — Nemška vlada je odločno zavrgla predlog, da bi se udeležila izvanredne seje sve-tda Lige narodov, ki bo v prvi vrsti razpravljal o plebiscitu v Saaru. Predlog je stavil angleški poslanik Sir Eric Phipps zunanjemu ministru baronu Konstantinu von Neurathu, ki pa je zavrgel predlog z utemeljevanjem, da je Nemčija izstopila iz Lige narodov in da vsled tega dosledno no more imeti svojega zastopnika v svetu Lige naroodv. Tudi poslaniki drugih držav so skušali pridobiti Nemčijo, da se vrne v Ligo narodov, toda vsak .predlog je bil odklonjen. Zadnja odklonitev Phippso-vega predloga dokazuje, da so Nemčija nikakor no mara vrniti v Ligo, dokler ji vse Ligi-ne članice ne prizajo enakosti z drugimi državami. GRIŽA NA JAPONSKEM Toko, Japonska, 11. jan. — V enem dnevu je v Kawasaki, v predmestju Jokohame, umrlo 80 otrok za grižo, 1000 pa jih je še bolnih. a LAS NARODA' NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. T Glas Naroda" muk Baton. PrNldm Owned and Published by LATINIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ll Benedlk, Trem«. Place of budneaa of the corporation and addressee of above officers: m W. lUk fltsee*. Bereugh ef ^Sfhatlan, New York City, N. I. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Bveiy Day Except Sundays and Holidays ■s celo leto TSlJa sa Ameriko la Kanado ............................96.00 la pol leta ...»................$3.00 (s^Cetrt leta..................|LM Za New York sa celo leto......ft.00 Za pol leta ................... $8.60 Za iaosematro sa celo leto......97.00 Za pol leta............... . »3.30 Subscription Yearly (6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda*' lafraja vsaki dan lrvzemfil nedelj Ld praznlkoT Dopisi brez i«xlplea In oBebnostl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli ciljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se _ »em tudi preJSaje bi Tallage naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. I. Telephone: CHelsea 8—3878 ITALIJANSKO-FRANOOSKI PAKT Podrobnosti italijansko-fraiieo.^ke pogodbe, ki sta jo le dni oklenila in podpisala francoski zunanji minister Laval in italijanski ministrski predsednik Mussolini, še niso znano. Pri takih pogocUlfcali so pa bas podrobnosti največjega in odločilnega pomena. Treba bo par počakati, da ho be-fdilo pogdd'be v celoti objavljeno. Zaenkrat napriiner še nihče ne ve, ve je bil dosežen med Liivalom in Mussolini j eni popoln sporazum glede .-pora, ki je nastal med Italijo in A besi 11 i jo. Spor je resnega značaja, kajti Abesinija je že prosila Ligo narodov za posredovanje. (ilede Nemčije sta se v toliko sporazumela, da Hitler ne bo smel povečati svoje armade, dokler se Nemčija ne vrne k Ligi narcllov hi ne podpiše pogodbe, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve sosednjih držav. Dalsi je vse nejasno in megleno, je veiilar opaziti, da >ia Italija in Francija zaceli sodelovati. To je velike važnosti, 'kajti sovraštvo med tema dvema državama je tvorilo največjo nevamosit za evropski mir. Francija si je zajame i la prijateljstvo Italije v Evropi s tem, da je dala Mussolini ju prosto roko za njegove imperialistične ekspanzije v Afriki. Sporazum med Francijo in Italijo, ki se je še pre I kratkim zdel neverjeten, je pa se v d la povzročil v prvi vrsti Hitler. Nemški diktator, ki skuša pridružiti Avstrijo Nemčiji, je vzbudil v Italijanih strah pred močno sosedo Nemčijo. Da se Italija utrdi in zavaruje pred njo, je sklenila s Francijo zvezo. IZ "VISOKE" DRUŽBE Ali hočete vedeti, na kakšen način se danes zabava talkoiiiienovana "boljša družba"1? "Daily Mirror" je te dni priobčil poročilo neke Mrs. W. C. 8. Trelaway, ki opisuje čajanko pri znani plavalk* Miss Joan Martimer. Čajanka se je vršila na čast "Jtfretjemu rojstnemu dnevu" plavalki nega psa Baribeta Cliiqui to. Glavni gostje na čajanJki so bili psi. Potem nadaljuje poročevalka (dobesedno: — Slavnost je bila prekrasna. Vsi psi so se čudovito obnašali. Tudi jaz sem bila ts svojim psom Salomonom tam-1 — Mimo njega in Barbeta Chiquita je bilo navzočih če 21 psov. Pse in njihove gospodinje je strežaj ob vhodu v salon po vseli predpisih naznanil, počaščujoč pse in psi-ce z "Mr." ali "Mrs." — Prinesli «0 izbrana jedila. Najimenitnejši je bil o-gromen godovni »kolač, okrasen s slaidkomo polivko in tremi godovnimi svečami. — Psom so poleg drugih olbdizkov postregli z d rob nimi klobasicanii, zavitimi v nepremočljiv papir in povezanimi is pentljami enake barve kakor ogiijaki posameznih x>s0v. - — Zelo so teknila tudi na tenke rezine zrezana kuhana jetra. — G-lavno vezilo slavljenca je bil par eopat, 'ki jih je smel po mili voji žvečiti. Po čajanki so odšli vsi gostje, pasji in drugi, na vitt, kjer so se v erpomin na to edinstveno -slavje fotografirali. — • . Zares na psa je prišla sodobna družba sitih! Bridgeport, Conn. Vsak dopisnik se pritožuje nad slabimi dleavskimi razmerami, pa tudi jaz nimam nič dobrega poročati. Delo je tukaj poti ničlo, plača je pa pod ničlo in pol. Dne 8. januarja zvečer je naš pevski zbor pel na radio postaji WISS, Bridgeport, Conn., pod vodstvom Mr. Comucha in ■pod pokroviteljstvom našega vrlega Rev. M. J. Goloba. Hvala vam Father, in še večkrat prirediti kaj si i enega! Kes smo imeli vesele pol ure. Nadalje tudi prosim pevce, če vam je mogoče, oglasite se večrat na radio. S tem se Slovenci postavljamo pred drugimi narodi. Peter Zgago pozdravim in mu svetujem, naj se malo bolj požuri. Vsem rojakom in či.tateljein želim veselo novo leto 1935. Pozdrav vsem skupaj! Valentine K um p. Walsenburg, Colo. Nesreča je zadela rojaka Johna Jermana in par njegovih prijateljev. Prevrnili so se s karo in John Jerman je bil na mestu ubit, druga dva sta pa v bolnišnici ter nista naše narodnosti. Pokojni zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Pri društvu ni bil nobenem. Žena mu je umrla pred leti. Naše sožalje otrokom in sorodnikom. rA delom gre malo boljše, ali dosti jih je brez dela in jela. Veselo m srečno novo leto vsem eitateljem, enako tudi u-redništvu Glas Naroda. M. J. Bavuk. Butte, Mont. . Prijatelj J. Grebene iz Grass Valley, Gal., mi piše, da v tamkajšnji okolici zlati rudniki zelo dobro obratujejo in da jih bodo še veče odprli, kajti zlato ima dobro ceno. Delo se težko dobi, posebno težko dobe starejši delavci, ki imajo že sive lase. V Glas Naroda sem čital iz nekaterih krajev o pečlarjili, ki pravijo, da se jih dekleta o-gibljejo. Fantje, tukaj v Butte v "cabbage pach" okolici se še preveč kažejo, in to ponoči rajši kot podnevu. ČLtatel i, verjemi mi, da če nočeš ž njimi druščine držati, ti pa nagajajo na vse žive načine. Well, kar imam še povedati, je to, da lalikoživke se nas pečlarjev ne ogibljejo. Toliko smo bolj srečni, kakor peč-larjji po nekaterih dragih kra-jih. Gospod urednik, da ste tukaj, bi vam natočil, kar koraj-žo da. Ivo. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 50 dospele. —- Onim, hi so jih naročili so bile poslane po pošti. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter prodaja d knjige za 51.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo {Martin Muc) 3. Dejanje (Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege (Vinko Bitenc) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18tfa Street New York Citv Po Naporni ježi se Osvežite s čašo JACOB RUPPERT S PIVA Prva operacija srca v Sloveniji. V stari vasi pri Vidmu si je hotel vzeti življenje mladenič 1. M. V dušni zmedenosti je segel ]>(» samokresu in se ustrelil v levo stran prsi. Takoj nato so ga odpeljali v krško bolnišnico, kjer 11111 je primarij Murgelj Julij operiral srce. Mladenič si je prestrelil srce in pljuča. Med prsnico ter tretjini in šestim rebrom je primarij Murgelj napravil majhno odprtino ter tako prišel do srčnika. Ko je odprl srčnik, j«* opazil ;na levi strani levega srčnega prekata poldrag centimeter dolgo rano. ki je močno krvavela. Med tem ko j«* primarij dr. Murgelj šival srce, je vedno ]>očasi utripalo, ("im pa je bila operacija dovršena, je šlo bolniku takoj na boljše, roke in noge so se 11111 ogrele, čeprav so bile nekaj trenutkov popolonma mrzle. Toda njegovo stanje je še itak precej lesno zaradi prevelike izgube krvi. Upati pa je, da bo operi-ranec vsled dobre nege prima-rija dr. Murglja kmalu okreval, noč je dobro prespal ter je njegovo zdravstveno stanje razmeroma dobro. Ta operacija na srcu je bila prva v Sloveniji. Primariju dr. Murglju je astistiral, sekundaril dr. Franc Rapko, instrumentirala je pa sestra Pulelierija. V Sloveniji lani po povodnjih in ujmah nad 28 milijonov škode. Zbrani, pregledani in ocenjeni so podatki o vseli škodah, povzročenih po lanskih pomladanskih, poletnih in jesenskih povodnjih in raznih ujmah, zlasti po toči. Škode so po posameznih krajih ocenile posebne občinske eenilne komisije. Vsa po raznih lanskoletnih povodnjih povzročena škoda v Dravski banovini je ocenjena na 7,500,000 Din. Po povodnjih so bile najhuje prizadeti nekateri okraji, tako logaški, ki je utrpel do 2 milijona škode, v Planinski kotlini in na Loškem polju, kjer «0 bile silne in katatrofalne pomladanske povodnji, ki so napravile prebivalstvu veliko škodo na pomladanskih posevkih. Močno so bili po povodnji dalje prizadeti okraji Krško, Brežice, ker se je ob sotočju Save in Krke pojavljalo velikansko je-zefcro, dalje Konjice, Ljublja-na-okolica, Gelje, Maribor des- ni breg. Novo mesto, Šmarje pri Jelšah, Metlika, Ptuj, Litija in Radovljica, /.lasti je mnogo trpela Kropa, ko se je tam po leti utrgal oblak in so vod«* napravile pravo razdejanje. V teh okrajih je bila škoda po povodnji ocenjena do 150,000 Din. Najmanjšo vsoto trpe kraji v okrajih Novo mesto in Cer-nomelj, koder doseza škoda do 40,000 Din. Skoda, ki so jo napravile katastrofalne nevihte s točo, je lani cenjena na 31,500,(XX) dinarjev. Mnogo so trpeli vinogradi in sadovnjaki, kakor tudi vsi posevki na njivah. V celjskem okraju, zlasti v -Savinjski dolini je bila škoda cenjena na 5 milijonov in 400,000 Din. V prvi prsti so trpeli kraji ob Savinji. Krški okraj je letos utrpel okoli 4 in pol milijona dinarjev škode. Okraj rrnomelj trpi :>,.">0,000 Din, lazun okrajev Murska Sobota, Ljutomer, Radovljica in Kamnik, ki sploh niso imeli nobene ali prav neznatno škodo. Deccniberske povodnji so tudi napravile ponekod večjo škodo. Tako cenijo po decem-berski povodnji povzročeno škodo v slovelijgraškem okraju na 25,000 Din. Slika silne bede ob meji. Te dni je šla skupina izletnikov iz Maribora proti Sv. I'rbasu. V jarku, ki vodi v Bre-Stenico, stoji hi!ica, ki je med sosedi, pa tudi med Mariborčani znana pod nazivom 44 Vu-te^\ Ko sa izletniki šli mimo te hišice, je nekdo njih slučajno pogledal skozi odprta vrata. Pri pogledu se 11111 je nudil pretresljiv prizor, da se 11111 je podzavestno izvil iz prsi presunljiv vzklik. Izletniki so na njegovo pobudo stopili v hišo in so že na pragu onemelo obstali, ko so videli v tesnem prostora osem otrok, starih o«l šest mesecev do osem let. Sredi me njimi je sedel oče, 35. letni krovec Maček, v kotu žena z otrokom na prsih, zraven štedilnik, na katerem se oči-vidno že ni kuhalo precej časa. Otroci so bili nagi in bosi, nekateri so imeli kakšno cunjo okoli trepetajočega telesca. Ob vstopu itujcev so s«' splašeni u-maknili, pri čemer je bilo opaziti, da so jim o<• bo vršilo ljudsko glasovanje v I'osaarju. V tem uujbo^iitejšem delti prejšnje Nemčije bo prebivalstvo odločilo, kaj mu je ljul)>e: življenje pod Hitlerjevo vlado ali življenj.* v okrilju Francije. Agitacije j«> bilo dovolj na obeh straneh. 1'olei*- te^a so pa tudi Posaarei po narodnosti Nemci. Sedemnajst |«-1 so bili poil kontrolo Francije, toda sedemnajst let je za ]>otujcenje prekratka doba. V takih slučajih narodna zavest sploh ue pride dosti v poštev, pač pa odločajo materijalni razlogi. Nekaj sličneura s«* j<- zgodilo pred dvanajstimi ali trinajstimi leti na Koroškem. < 'e je po zgodovini >ploii kaj slovenskega hi našega, je (Jo-sposvelsko polje slovensko in naše. In vse, kar je južno od Drave, je slovensko, četudi nekateri tamkajšnji nasilno po-tujčeni naši ljudje raje nemško irovore. Pri koroškem ljudskem glasovanju pa sploh ni 'prišla narodnost v poštev, pač j>;i mate-j i jalni razlogi. Do skrajnosti sestradani Dunaj je tekom prehodne dobe pošiljal Korošcem Špch in pše-nično moko. Korošci mi pekli bel kruh in pritrjevali navidez neizpodbitnim dokazom avstrijskih agitatorjev, da v Jugoslaviji vzamejo vse v vojake, da imajo v Jugoslaviji Srbi poglavitno in odločilno be-s«*do in da se Korošcem obeta najlepša bodočnost v okrilju Avstrije, za katero je Nemčija, ki postaja od dne do dne bolj mogočna. Cesar ni nihče pričakoval (najmanj pa jugoslovanska vlada) se je zgodilo: Korošci so irlasovali za priključitev k Avstriji. Nekaj sličncira se utegne zgoditi v Posaarju. Posaarci so sicer Nemci, toda Nemčiji gospodari Hitler, ki baje ni posebno dober gospodar. Nihče v Nemčiji, ki ne odobrava njegovih političnih nazorov, ni varen življenja. Francija je Posaarcem naklonjena. laska se jim in dobri-ka ter je s tem laskanjem in dobrikanjem ustvarila uuoden »teren za plebiscit. Jutri bosta v Posaarju glasovala srce in želodec. V ponedeljek bo že znan izid glasovanja. Odločitev bo precej težka, kajti svobodnega Nemca ne more srce prav posebno vleči k Hitlerju, Francija pa tudi nima toliko, da bi nasitila vse želodce, ki jih ima oziroma jih hoče imeti v svojem okrilju. * Mary Pic kloni in Douglas Fairbanks sta se ločila. Oba sta nekoč igrala na ameriškem filmu precejšnjo vlogo. Bila sta ljubimca ameriške kinematografske publike. Nič pa ni v Ameriki bolj minljivega nego je slava. Ainerikanec je v nekaterih ozirili podoben slami, ki se je prime ogenj. Plamen zažari do vrtoglave višine in namah u-gasne. Nato je vse končano. Douglas in Marv sta preživela svojo dobo. Precej uspešno in priljubljeno sredstvo za vzbujanje senzacij, je ločitev zakona. Pri njima je ločitev skrajni poskus, ki pa najbrž ne bo imel zašiljenega uspeha. Italija drega v Abesinijo. Konci prejšnjega stoletja je že enkrat dregnila, toda Italijani so pozabljivi. Takrat je dal abesinski kralj akopiti trideset tisoč italijanskih ujetnikov, češ, da taki strahopetci ne zaslužijo imena — mož. W'2 GLAS NARODA1 ,, , _ NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. - wni .aTržEvstivrir r i^mM u - KRATKA DNEVNA ZGODBA o<_><£1 ______' VM if' yy.y. . T. ^.-j-- 3;^gR., //./A'.s' //.l£fr>:/'J/.l.\\Y SKRIVNOST DVIGALA Tutu! Ta ta! Dva avtomobila stii so pripeljala ilru.n" proti tlrugcuui /-»laltM* svoti'rinii očmi. Za trenutek je kazalo, .. . Sto vragov, kakšna >reča! Skrivaj oboževana gos].a iz drugega nadstropja! Ljubka ujetnica svoje^.i Iju-I osumnega soproga! / dolgim korakom jo "til :■ njej, proden je mogla nežno rečico oskruniti s prol'ai;;in o-pravilotn odklepanja vi\ t. Vzel jo klobuk z glave kauor pred kraljico. " MilostIjiva dovoli... " Milostno je prikimila i u kmalu je praska! njegov kiju" s hoteno nerodnostjo okrog ljnčaviiičnega okova. Pridobiti si mora časa za pr<'tuli!an'«', kako bi se dalo to srečno naključje izkoristiti. Saj se ji vendar no more ob pol d veli ponoči pri vratih z vso formalnostjo predstaviti. "Gotovo imate napačen ključ !'' je rekla dama, ko jo že bila nekaj časa potrpežljivo gl< lala neplodno prizadevanje svojega ka vali rja. Zavzel se jo, zakaj tihi posmeh v njenem glasu ga je privet lel na strašno misel, da llama naposled morda celo dvomi o njegovi treznosti. "()~no.. ., o ne..." se je z vnemo branil. Ksk... trsk... vrata so se odprla in veža se je zasvetila v električni luči. "Hvala lepa!" Ko jo dama zdaj stopala mimo gospoda v hi'o, je šumeča svila njene obleke oddajala omamljajo č L vonj vijolic, rož in španskega usnja. Njegovi čuti so bili do - skrajnosti poostreni, da je takoj ugotovil to analizo, čeprav je sicer komaj razločeval vonj juhto od vonja rož. »Skoro o-metel je z, okrajkom spoštljivo nagnjenega klobuka kobalno-modro sm i rusko preprogo, razprostrto po stopnicah. Naj bodo vrata odprta vso noč — kdo bi se pečal z zaklepanjem vrat kadar je nevarnost, da mu boginja poltegne z dvigalom. Skočil je za njo. " Milostljiva dovoli..." Došel jo je, ko je pravkar postavila na prvo stopnico svojo nožieo, pravljično maio nožieo v svetlem čeveljčku. "Ako miiostljivn dovoli — ključ dvigala imam pri sebi." Srečno naključje: dvigalo je bilo spodaj. '4 Smem prositi.. . " Dama jo za trenutek oklevala. ( isto bežno se je pokazal i celo majcena pokončna guba med njenimi obrvmi in njeno oči so nemilostim vzplamtelc. Toda ta ponižni odpiralee vrat bi mogel priti na nemogočo misel, da se ga morda boji. .. Ošaben nasmešek se je pokazal o-krog njenih ust. Spet tisto rahlo praskanj • -vile, spet tisti dražeči vonj potem pa so se zaprla mahagonijeva vratca. "Drugo nadstropje, prosim," je rekla, ko jo sedla na klopieo. "O vem," je odgovoril gospod in pritisnil za tretje nadstropje. Kaj naj le napravi, d:i bi si čimbolj podaljšal prijetno druščino? "O, midva se voziva mimo," je zaklicala dama in spet vst i la. "Kako usodno!" so je hliml gospod, "prosim tisočkrat zj oproščen je." "NiČ ne de," je smehljaj1 se menila dama, saj laliko grem eno nadstropje nazaj peš." "Ne, no, milost-ljiva! Zaradi moje nerodnosti se no boste trudili..." Iz tretjega nadstropja so pol jeva nazaj." Rekel je in pritisnil gumb za pritličje. "Že spet sva mimo," je nekoliko razdraženo zvenel glas mlade žene. "Kaj pa počnete?" ' To je čudno — pri dvigalu mora biti nekaj pokvarjeno," je zatrjeval gospod in drsela sta dalje navzdol. "Rada bi vendarle izstopila," jo opomnila dama, ko je kontakt dvigala prenehal brneti. "YTse življenje si bom delal očitke," se je je hliml gospod, "poizkusiva še enkrat." Tokrat je dama opazovala njegovo roko. Mitral je torej pritisniti pravi gumb. Ko pa sta med prvim in drugim nadstropjem visela v šahtu, se .;«• z bliskovito naglico, ne da bi dama to opazila, dotaknil rdečega izklopuega gumba — in dvigalo se je ustavilo ko pribito. " Kaj sva že gori ?" Gospod je napravil nedolžno osupel obraz. "Dvigalo stavka," je rekel. "To ni mogoče!" "Obsedela sva." "Za božje ime! Kako strašno!" * Pomirite se samo, milost-ljiva, v nekaj urah bo naju že reši! vratar." "V nekaj urah!" je obupano ponovila mlada žena in gospod je ugotovil, da jo zbiranje solz v njenih očeh naprav-Ija še mnogo lepšo. "Samo — gospod soprog bo v velikih skrbeli,** je prežo dejal gospod in se močno razveselil, ko je njen odgovor potrdil njegovo domnevo. "Moj mož jo vendar odpotoval," je zavzdihnila, "le misel, da bom v tej škatli. .." — Zdajci se je ustavila, za topotala z nožieo in besno zakričala: "Napravite že kaj! No stojte tu tako brez prizadevanja in brez zanimanja!" "Milostljiva, obupan sem in brez moči. Ne poznam te vražje mehanike, ki ji prideš do živega le od zunaj," se je lagal gospod z najzvestejšim in najpoštenojšim obrazom. "Tako silno sem trudna!" je vzdihovala mlada žena, — "predstavite si samo..." To priložnost za namerno napačno razumevanje njenih besed mora izrabiti. *l)r. Herwarth," je zagodel in se vzravnal pred njo. Kar osupnila je, a njegov hudomušno spoštljiv obraz jo je prisilil do smeha, ki pa se je zdajci končal z nemo zadrego, med tem ko so se njena lica temneje pobarvala. "No bodite spet žalostni,*' je prosjačil gospod, "to jo prav čedna sobica, inilostljiva, niti preveč tesna — in štiri ure b o d o kmalu prekramljane, (NadaUevan)e ha 4. strani.) STRAHOVIT POŽAR je pred kratkim divjal v mestu Elmsford, N. Y. Malo je man jkalo, da ni ogenj uničil vsega mesta. Slika nam kaže ostanke tovarne, v kateri je izbruhnil požar. VOJAŠTVO JE PREP RECILO LINCANJE ~ Pogled na sodnijsko poslopje v Sliolbvville, Tomi., kjer je hotela ljudska drhal lineal i lica je stopila pravočasno v akcijo ter oddala v množico par strelov. Štiri osebe so bil« mladega zamorca. Državna miti ^imVue, več pn ranjenih. Iz Jugoslavije Dve smrtni obsodbi v Pančevu Te dni je bila v Pančevu lazglašena razsodba proti letnemu Dragotinu Braniču in .''.'Motnemu Petru Bogdanova, delavcema iz Opove, ki sta Ki. januarja umorila uglednega posestnika Mito Milakova in njegovo ženo, nato pa oropala stanovanje ter odnesla 4.">IK» Din. Obtožena sta bila tudi zaradi cerkvenega ropa in večjih vlomov v južnem Bauatu. Morilca sta bila obsojena na smrt na veŠalih. Obsodbo sta sprejela mirno, ne da bi trenila z očmi. Obsojeni sta bili tudi njuni ljubici, in sicer "22-let-na Ivanka Eremičeva na mesec dni. Ljubica Eremičeva pa lia poldrugi mesec zapora, ker sta vedeli za nekatere zločine. Samomor služkinje v Zagrebu. V Zagrebu se je zastrti] ti la s plinom 20-letna služkinja Gabrijela Turčin, zaposlena pri uradniku Gradske štedionice Josipu Markešiču. Bila je pridna in marljiva, zadnjo dni pa je bila nekam potrta. Kaj je pravi vzrok samomora ni znano, bržkone pa gre za nesrečno ljubezen. Smrtna nesreča v rudniku. V rudniku Završej v Varaž-dinu se jo smrtno ponesrečil 22-letni rudar Josip Sešet. Na poti v rov so jo prijel za žico električnega voda in električni tok ga je ubil. Samomor nesrečnega dekleta. Pod vlak pri Dervonti je skočila na sveti dan 20-letna služkinja iz Zelenike Anka Šutnik. Vlak je vso razmesa-ril. Na koščku kartona jo napisala. da je njene smrti kriv neki Milan Vukmanovič, ki je imel z njo ljuhavno razmerje. Vojak na straži ustrelil častnika. V Divuljah se je pripetila tožka nesreča. Poročnik fregate Gjuro Vukelič se jo hotel i ponoči prepričati ali izpolnju- j je na straži stoječi mornar Mi-j liajlovič svojo dolžnost. Hoteli se mu je približati in mornar: ga j«' trikrat pozval, naj se u-■ stavi. Ker poročnik tega ni storil Je vojak ustrelil in zadel Vukeliča naravnost v srce. Samomor uradnika. V Zagrebu si je končal življenje uradnik banske uprave Peter Markovič. V hipni dušev ni zmedenosti je skočil iz tretjega nadstropja palače banske uprave in obležal vos okrvavljen na asfaltu mrtev. Pokojni je bil zelo vesten in marljiv uradnik. Težko družinske razmere so ga tako potrle. da si jo končal življenje. Smrt najstarejšega Črnogorca. V Radmancih pri Beranah je umrl kmet Jusuf Kožar, o katerem trdijo rojaki, da je bil star let. Pokojni Jusuf se je drugič oženil z neko vdovo pred r>2 leti. Z njo je imel 14 otrok in se jo najmlajše dete rodilo pred .">4 leti, ko je bil oče, kakor zatrjujejo njegovi rojaki, star že preko 100 let. Najstarješi Črnogorec jo preživljal svoja dolga leta drugače kakor drugi ljudje. Tako n. pr. ni 45 let okusil niti kapljice vode ter je pil samo mleko in sok kuhanega sadja. Kakor že rečeno, govorijo o njegovi ! nenavadno visoki starosti sa-|mo rojaki, je pa utemeljena domneva, da pri tem presojanju let no bo kake večje pomote. Pokojni Jussuf so ji' še lani natančno spominjal dogodkov, ki so so vršili prod kakimi 110 loti. Arnavtska krvna osveta. Pred več meseci so našli u-treljenega Alija .Jašereviča iz Budakova v prizrenskeni o-krožju. Kot njegovima morilcema je prizronsko okrožno sodišče sodilo Huseinu Hasano-viču ill Sajtu Limanoviču. Ila-sanovič je bil obsojen na "Jn let ječe, dočim je l.imanoea Sodišče oprostilo kot popolnoma nedolžnega. Jašaričeva rodbina pa jo Itial prepričana, da je bil tudi Liinanovič udeležen pri Alijevem umoru-in je hotela sama izvršiti svojo maščevanje. Ko je jotničar vodil Li- manoviča oil sodišča v zajtor, je skočil pred l/mianoviča Ali-jov sorodnik Sulejinan Rado-vanovie. nameril nanj samokres in sprožil Sreča pa je ho-: tela, da strel ni počil in j«, tako Liinanovič ostal živ. Da bi streljal v drugo, pa Sulejman : ni imel poguma, temveč je pobegnil. Ker se je ta napad dogodil prav pred orožniško postaji«. so orožniki nemudoma ! jioh i teli za njim. Sulejman se je skril pri nekem branjevcu, kjer s samokresom v roki ni i # ]>nslii nikogar k sebi. Sele po i daljšem času so ga preslepili, iga prijeli in odvedli v zapor. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vsetc stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil... Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje tn sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, kei predno se dobi iz Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zanotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil Tokali svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev, MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 4 'GLAS NARODA 75 ALI STE ŽE NAROČILI SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES _________ NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 12, 1935 GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 68 Ko pride že blizu vasi, se izkušnjavi, ki ga je mučila na celem potu, ni mogel vstaviti. Moral je slišati svojo trobento, moral je svoj čut sreče, ki je gorel v njem, izpihati v noč. Smeje nastavi trobento na usta, in da bi veselju, ki je napolnjevalo njegovo srce, dal duška, piha s hrepcnečimi glasovi, z vso silo svojih zdravih pljuč v tiho mesečino pesem ljubezni. Bregovi mu glasno vračajo odmev, kot bi na steni vsake pečine bila ena trobenta, ki je tako žalostno pisk al a. — Toda meni je liudo! Nikakor se ne morem navaditi na prazno izbo. Temna rdečica se razlije čez zagorela lica njenega sina in videti je bilo, kot bi hotel govoriti; toda molči in samo premika klobuk. — Kam pa greš? — Malo grem v vas pogledat. — Zvedavi materin pogled ga nekoliko zmede. In gre. Komaj pa napravi nekaj korakov, ko se vrne, prime mater za roko in pravi: — Mati! Ako gre vse posreči, eno vam pripeljem, v prazno izbo. — Matej! Jezus, Marija! Tedaj pa se že oprosti materine roke in odide. Gori na travniku pa se sliši petje obeli otrok. Matej je še mogel slišati otročje petje in ko hodi v dolino, ponavlja besede pesmi. Ko je bil še deček, je sam pel isto pesem — tam gori pod lešjevjeni, ne daleč od Gasnerjeve hiše. Ko se na to spomni, se mu zazdi, kot bi tik ob njegovi strani odmeval dekliški glas: — In poiščem si dekle! Njegovi koraki postajajo jiočasnejši. Gleda po vseh stezah, ki vodijo iz vasi v hrib. Nikdo ne prihaja iz vasi v breg. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SKRIVNOST DVIGALA tNadaljcTanJe s 3. strani.! Pomlad je prešla v poletje. Tudi po najvišjih vrhovih je izginil sneg. Planinske cvetlice so blestele v svetli rdeči barvi in kot knežji plašč krasile gozdno zelenje in obronke goz-1 Vidi samo ljudi, ki so na delu po polju, dov. I Ko pride do zadnjega gozdiča, sede v senco stare smreke. Bilo je nekega dne drugega tedna v v juliju. Preteklo noč • tu niore videti cesto od Purčelerjeve hiše in del irospodar-je po liri bili divjala huda nevihta. Potoki so bili vsled dežjajskih poslopij. še rmeni ter so šumeli d dvojno silo; toda nebo se je svetilo' Dražba, katero so prisilili Purčclerjevi upniki, je morala v čisti modrini, samo nekaj majhnih okroglih oblakov, zad-j že biH končana. Matej vidi tam doli ljudi neprestano priha-liji ostanki nevihte, je mirno plavalo v srebrnem sijaju čez Hati in ,I,,,lu v 4 Oblečena je bila v bisernosiv.i 119;Ij,,nuirJa: SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW SOKE, N. I, PlAlTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS 16. januarja: \V;istiiiii;1>iii v Havre 'h«-r lw>urji Krnni-e v Mavri-tli Snvoki v <;»ni>a bilo slišati smejoče se glasove, ali pa vesele pesmi. Po nižje ležečih planjavah, ki so vsled premikajoče se zemlje in pre-]»lave manj trpele, so že kosili seno. Višje gori, na raztrga-liih travnikih so delali ljudje s krampi in lopatami, so napolnjevali v tleh razpoke ter so poravnano zemljo posejali s travo. Iz domačij, ki so bile od jeseni zapuščene, je bilo slišati udarce kladivov in prasketanje žag; zidarji in tesarji so bili na delu, da so poškodovana poslopja zopet bila sposobna za stanovanje. Iz Simmerauerjevega vrta so doneli težki udarci sekire še klobuk z zlatordečih las. lečena je bila v bisernos svileno obleko. Iz diskretnega i e^n dekolteja se je dvigal bel i.i 25. januarja: ljubek vrat, 11a katerem bi tudi ; J^/ncurLTXI-ih«!, najr'nt»- vojo ntla ... . .. dostjo, s svojo utrujenostjo i i tor s vole obeiinovan le. Nagio .. A ' , ... . , .-? zapuscenostjo, s tako sramotno clf.L'i.l cnL'ii in id nt tin iivi v* i 11 tem enakomernim udarcem se je pridruževalo v velikem tero pot naj si izben či, ves prebledi in trese se po vseh udih. Tam doli je prišla iz hiše črno oblečena žena z belo culo v rokah Na vrtu postoji in dolgo gleda nazaj na hišo. Matej je ______________. ____„_____________ mogel videti, kako se je pripomnila, da bi utrgala cvet. Natojsti iz njegovih besed, da zna na j stopi na cesto. Tukaj zopet stopi mirno, kot ne bi vedela, ka- prav zabaven način oblačili Začel je kramljati o vsakdanjih rečeh. Mlada žena pa .je slišala kljub svoji rezervi rano- varanimi upi svojih dekliških let. Zdela se je sama sebi čisto majhna in potrebna zaščite kakor nakdo, ki se je lačen in žejen izgubil v velikem go zdti in zdaj njegova posušen;i nesoglasju jietje obeh otrok, ki sta v solnčnem svitu sedela v travi na travniku ter sta iz cvetlic pletla vence za Daksove-ga strica in za Daksovo mamo, za Žorža in Vrono, ki sta pred tremi dnevi obhajala poroko. Zorž bi bil svojo mlado ženo rad pripeljal v kovačnico v maju, toda Simmerauer je svojo hčer potreboval pri delu in o poroki ni hotel ničesar vedeti, dokler ni njegova hiša zo Matej iztegne roke. kot hi hotel ženi tam doli ponuditi' svojo roko, da bi jo vodil. Tedaj pa si izbere stezo, ki je vodila s ceste v hrib. To opazi Matej. Iz njegovega grla se izvije zamolkel glas, kot zadušen vrisk, ki se ni upal oglasiti. Poteče četrt ure. Nato pa pride po stranski stezi vkreber. < >blečena je bila a- čr f Vse te banalnosti v blesteč nsta obupno kri«'«* po A njene ustnice prav nič suhe - I>iI • iteljn. i I ------- --- ,1 - — -----« j ------ s—z—...... ..^1., > nicui-i. 1 finrixaii jr iiiiči v ri - pet stala tako lepa in prijazna kot prejšnje i>oletje, predno je, no volneno obleko, okli glave si ie ovila črno ruto izpod ka- rirJ^l lini. o i i _____• .. t) ________«1 • K.i • l -t * -i , . , '. .. ... * 1 pričel hrib s svojim "neumnim" premikanjem. Sedaj se hleste nanovo pobarvani zidovi belo kot sneg; hišna vrata okna so bila pobarvana z zeleno oljnato barvo. S'PP^O se svetile v solncu in na vseh oknih so cveteli rdeči klinčki. Na strehi je bila opeka tako razdeljena, da so se med starimi, že porjavelimi opekami videle začetne črke Mihelno-vega imena ter Jezusovo ime I. II. S. katere je gledal majhen in bled obraz. Na prsih ima vtaknjen rdeč klinček. Nekaj korakov ji gre Matej naproti. — Dober dan, Karolina! — Matej! Ti? — Lahna rdečica ji stopi na bleda lica in njene oči se porose. Ne da bi mu podala roko, pravi tiho: Dober dan! m niso ml« -n vlažne ~ni«'b!j.il«*. t-• lili reditelji. plaseke. . • , . ' i i • i -i i In r,«<*<-' ■ Spoznala |e, da bi bilo ne- , • v ... ' , , - , . kaj entile umno in neudobno, ce bi se r i • i i- i ... ... i lil ko je kavam* pritisnil svoia trajno smejala le skrival sama I . , [ , . . .. usta lianje. >o se do sitega na- lile njegove viharne strasti in BLAZNIKOVE rafike za leto 193S IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. U vase. In pot«*ni: kaj ni ]»rijazm> o«l njega, da se tako prizadeva. olajšati ji gorje neprostovoljnega ujetništva ! ' Saj je njena dolžnost, da mu pokaže za to uslužuost nekaj hvaležnosti. Zdaj je tudi on i začela kramljati. Ko pa je njegova veselost naposle«l nalete-! la na odmev, je začela cvete1 i moči. Meiltem pa se je zdanilo hi neka skrivnostna volja je o mogočila, da je začelo dvigali) z vsem" svojim blaž«'iiim bremenom neopazno, zavratn « --i rahlo drseti navzdol. Trr — dvigalo je nasto]>i!o novo potovanje. "tbil ni«* bo, * * j«* vzdihnila j mlada ž"ua. j "Pri meni v tretji'iu nad-Spodaj j«* čakal gospo«| - j-tropin in-.** j«- junaško zatrdd vii brado, modrim nosom in r >-idr. lleruartb. Vodnjak je bil zopet popravljen, dvorišče je bilo posejano s peskom in plot brez kake vrzeli. Tudi skedenj je bil popolnoma popravljen. Mihelna je samo jezilo, da je lepi skedenj s starimi in novimi deskami izgledal tako pisan. Na vrtu je bilo še vse v neredu. Treba je bilo več let, predno ga je bilo mogoče spraviti v red. Sicer so pospravili kamenje, ki ga je nanesla drseča zemlja in voda; tudi grede so bile nanovo razpredeljene in posejane z zelenjavo in cvetlicami. Toda uničenih je bilo okoli dvajset sadnih dreves in mladi divjaki, na katere je Mihel v maju cepil plemenite cepiče, so v kameniti zemlji le počasi napredovali in so komaj pričeli zeleniti prvi listi. Ona drevesa, ki so izgledala boleh-na, je Mihel gojil kot bolne otroke, je okoli korenin nasul dobre zemlje ter je debla na krajih, kjer je bila odluščena skorja obvezal s v vosku namočenimi cunjami. Nekaj takih bolnikov" je srečno popravil; drugi pa so zamrzli, ko se je pričela poletna vročina. Li sedaj jih je bilo treba posekati, da so mogli še porabiti les. Že od jutra sta bila Mihel in Matej s sekirami na delu. Kadarkoli se je kako suho drevo z velikim ropotom zvalilo po tleh, je rekel stari: — Imel je najboljša jabolka! V celi okolici ni takih. — V tej žalosti pa mu je vendar še ostala tolažba, kadar je šel od enega mladega stebla do drugega in je o-. gledoval bledozelene liste cepi če v: — Matej, z vsako uro sel potegnejo! Sedaj čutijo gorko solnce. Vedno mislim, da bom1 od njih še doživel kako dobro jabolko. S — Da, oče! Naj bi vam teknila! — pravi Matej, ko odlo-1 ži sekiro in prune žago, da bi posekano deblo sežagal na kose. * Od pomladi se je Matej zelo popravil. Toda njegova postava je pri trdem delu ostala suha, kot vedno; toda njegove kretnje niso bile tako voglate kot prej. temveč gibčnejše, Na njegovem obrazu so izginile trde poteze in pod ogorelim čelom so žarele oči kot jasne zvezde. Neprestano je bil pri delu, toda vse njegovo bitje, četudi se je proti očetu kazal mirnega, je bilo polno nepotrpežljivega nemira, ki je z vsako minuto naraščal. Ko v vaškem zvoniku bije ura tri popoldne, odloži Matej žago. — Oče, nič več ne morem! Moram pogledat v vas. Mihel mu prikima. — Da, Matej! Tudi mene skrbi, ko sem izvedel, kako je šlo posestvo in kdo ga je izdražil. In če je tudi njej še kai ostalo! Matej gre v hišo, da svojo delavsko obleko zamenja s praznično. Ko zopet pride iz hiše, vidi pri skednju stati mater. Roke ima sklenjene na hrbtu iter gleda v dolino, iz katere, ako je veter malo močnejše potegnil, so doneli udarci treh kladivov iz Zorževe kovačnice. Ko mati Katrica zasliši sinove korake, se ozre. — Ali ga slišiš, kako tolče? — pravi smeje. — On, seveda, kuje ves dan! — In tiho vzdihnej — Toda kaj bo delalo moje deklet — I, delala bo! ^ — Seveda, v taki hiši s šestimi odraslimi ljudmi, je treba pošteno delati! Ali misliš, da ima dobro pri njem t — Boljšega ne bi mogla dobiti! _ — Hvala Boga zaradi dekleta! — Mati aopet vzdilme. Od onega večera, ko je Matej jezno prijel Purčelerjevo v čedalje bujnejših barvah, po-}v° modrim nos«.m m r »-jdr. Herwarth. roko, ki jo je dvignil, da bi Karolino udarih so bile to prve! dajala je neopazno vse top- i ^'vinastimi naoemk.. Na glav. j Iz pritličja se -lasil d.vj besede, ki sta jih izpregovorila med seboj. ! lojša, oselmejša, obkrožala j«- v J "ut'] '*«M»<;<> bobrovim- m j smeh. Karolina ga plaho pogleda. I vijugali čedalje ožje področje,'na mogočnih ramah potni -Kakšna sreča!" si je mi — Matej! I polno očarljivo groze. I plašč z ovratnikom iz kužuli >-1 >lila Lilika, ko je videla svoje — Kaj je, Karolina? j Kar obsipal jo je s pokloni, I vino jamajskega medveda, - ga lepega, strastnega prijatc- — Kako nride.Š seda i tn-sem* da io ie nod tem dežiem iuii.iPre'1 "iim lia tleh pa je čepel lja tako odločnega. Kar obsipal jo je s pokloni, I Vlll° Ja,,iaJ: da jo je pori tem dežjem naj ! Pretl "j"1111 ,ia tk'h Pa ,vlul li« tako odločnega. ..... cvetk spreletavala' niajl1