60. številka.
»IJo 19. maja 1895.
(t Trato, t soboto zvečer ilue 18. maja 1895.)
Tečaj XX.
„■DINOIT"
iikaj* po trikrat na itdta t taetih ia-daajik ob torkih, temkth i» aobotah. Zjairanja tadanja i»-baja ob S. ari njutraj, večorno pa ob 7. ari tačar. — Obvjiu Ii4ujl stana : <a )«IM*III| . r. —.HO, |*«M ATOtrij* f. 1M m lil mm—. . . tM . . , » a pol l»ia . . . ».— . . . s— m no loto . . . 10.— . . , 16.— Na nritki kru prilažeae aaratalaa m
m )•«>)• Mir. PuMMiiro tMfilkt m dobivajo t pro-dajalnicah tubaka v lrgtu p« S ntt-., lav« TrM po S b»<. Sobotno vatarao >a4*aja • trtim O a«., iavta Trato • nt.
Slovanska armada na jugu Avstrije in nje program.
„Pol atol* otrokom iliii Slave".
(Konec).
Toda kje je nam južuo-avstrjjskiin Slovanom začeti izvajati program centralizacije, da bode vspeh najhitreje zagotovljen P To vprašaje treba i t u d i j, • katerimi te ne moremo tukaj podrobneje pečati. Z istimi se mora baviti vsakdo, ki ćuti dolžnost delati ua velikem narodnem delu. Mi le povdarjamo, da je vspeh zasignrau v prvi vrsti ondi, kjer so temu ugodna tla in — srca.
Dosedsj je zrlo vsakega juiuo-avstrij-skega Slovana oko le na središče Slovenije, v Ljubljano. Vajeni smo bili se nadejati, da iihiii vse dobro pride i/, LJubljane in na krepost Ljubljane zidali smo vse svoje upe za bodočnost.
Dogodki poslednjih let na Kranjskem in osobito v Ljubljani so bili taki, da jim ne ■memo preveč zaupati v narodnem n tudi ne v socijaliieiu pogledu. Narodni separatizem, oziroma .kranjski lokalni patrijotisem* je ondi v takem svitn, a uključuje a priori vsako sodelovanje izvenkratgskih Slovanov na skupnem narodnem delu. Vrhu temu so ondotni Slovani tako vznemirljivo dovzetni za upliv germanski, da na njihovo sa-mostojnost ni toliko računati, kakor bi bilo absolutno potrebno. Dokaz tej dovzetnosti je bas kranjski velemoini liberalno-klerikalni domači prepir, ki je nastal samo vsled nedostatnosti narodne zavesti in neod-pnstljive površnosti v narodnih rečeh, da ne rabimo hujših, a primerniših izrazov.
Tudi pri nas v Trsta in v Primorji sploh škoduje v precejšnji meri vpliv italijanski, vsaj so Slovanom nasprotna stremljenja Italijanov ista, kakor Nemcev: uničiti in iztrebiti avstrijske Slovane na korist Nemcev, Italijanov in Madjarov. Vendar, in morda baš zaradi krutejib prizadevanj tukajšnjih sovragov, je slovanska zavest v Primorji toliko krepkejša iu čistejša nego na Kranjskem. Mi primorski Slovaui čutimo v zvezi s Hrvati krep-kejše sorodstvo, ono sorodstvo, ki vatvarja Slovenstva moč in ta čut solidarnosti je tolažba za našo bodočnost.
V prvi vrsti je torej skrbeti, da prej ko prej zdruiimo vso našo primorsko armado pod jedno zastavo in sicer prej, ko se posreči italijanskemu elementu, zavesti jeden del našega naroda v svoj tabor. Ako preštejemo naše vrste, moramo z radostjo iz-poznati, da nas je >llno veliko, da smo nočni in, ako smo v«i skupaj tesno in nerazdrnlno zbrani, da se nam ni bati nijeduega napada od sanaj! Ali kakor
podlistek!
Kamniško pismo.
VI.
Oj potres, ti strah premeti!
Gospod urednik! Odkar se je v Izubijani treslo, že ni več čuti o mojem pisemskem kolegi iu skrb me obhaja, kaj se je zgodilo ž njim In tako si delani razne misli, kaj se je utegnilo mu pripetiti; ali ga je podsul kak si rop, kaka .podrta peč', aH se je morda celo pogrezuil v kako špranjo, d.i ga ni videti več. Čudo bi to poslednje p ič nu bilo, ako je istina, da se pod Udina-tom „odpira* svet; recimo, da bi gospod S—n se rad sprehajal po tej okolici, pri takej priliki je zemlja morda nakrat zazijala in — Slovenija ima enega hunioristične-satir-skega Jonatana manj v svojem repertorji. Toda, da bi g. S—n, hodil po .žveplo" v sredino zemlja, ker ga nahaja na njo površju dovolj, — ne moreiu verjeti in si kot tretji argument predstavljam mogoče dejstvo, da, če ni daleč strani deložirau, se morda nahaja
Oflaai m rakuna p« tarifa t parita; aa
aailovH i debeli ai »rka«i m plaiajo prottor. kolih' oh**«* ravaJoik fretie. t'ualaim, uimriiitco in javnaiakvala, lemati oflaii itd. a« raAanajo po p»f*4bi
V.i .lupiai naj <« pjliljajo aredaittfe : aiira ('»»ariu* ti. II. Veako pieao a«n biti fr»nknv«no. ker aafraakorana m a* «pr», traajo. Ruku^«l io ao fra4aje.
Naročnino. reklama-' ;e ta eglaea ipra jaaia HprmvMiUv aliaa Hatiaa pi«.
aolo hit. S, IJ. aadit. Odprta feklevaadje
■lQWMktg> poHtidn^a druitv m Primorko. ,^1irfJ r
EDINOST
vojaki jedne zastave in barve dobro vedo, v katere bejne vrste jim je stopiti, tako mera sledu J! Slovan našega Primorja znati, k a m spada in p o k 1 i c a n ali n e-poklican pridružiti se svojim četam.
Sredstvo temu je gotovo prava narodna zavest, ona zavest, ki Slovanu na prvi hip pove, da je S1 o v a n in da spada med Slovane, ne med tujce, Slovanom nasprotne In to zavest mora v prvi vrsti širiti z vsemi dobrimi sredstvi slovensko Časopisje. Časnikarska dolžnost pri nas je še aveta dolžnost iu ni plod zasebne špekulacije, kakor je to po drugod in katerih slabosti morda tudi nekateri slovenski listi na Kranjskem niso prosti. Kar vodja naroda ne more povedati vsakemu Slo« vanu posebej, to pove vsem skupuo po listu! Zatorej je treba z vso eneržijo širiti dobre liste, ki pravim potom po Primorji širijo slovansko zavest. Nijeden zaveden človek, nijedna slovenska hiša ne bi •mela biti brez slovenskega lista, prinaša-j o č e g a v blagor n a r o d a isto korist, ket v blagor duše — molitev. V kaki nevarnosti se nahsja naša slovanska armada na jugu, to niti posamičnemu med nami znano ni, niti mu javno povedati ne smemo, pač pa je opravičena naša bojazen, da brez vztrajnega prizadevanja ne združimo tako hitro vse uarodne vojske naše, kakor hitro jo skuša razdmiiti sovrag. Z jastrebovim očesom paziti moramo, kje in kedaj skuša prodreti tujec v naše vrste iu v e d n o g o-steje stiskati se moramo skupaj v trdni nepredirni zid!
Organizovati se moramo!
Danes se organiznje vsak narod na svetu, zato i Slovani zaostati ne smemo! Brezobzirni narodnostni boji, ki jih je vnela krnta židovska špekulacija se svojim svobodnim časopisjem, ne prizanašajo n i k o-m u r. Kdor je I e 11, mimo tega se okoriščajo drugi in ga teptajo k tlom. Ali se hočemo Slovani šteti med iate lenuhe, ki brez-brižuo gledajo, kako mu drugi pridnejši trgajo last za lastjo in jo priklopljajo k sebi ? Tega ne moremo, zato se moramo udeležiti boja z vso strastjo, katero veleva razum, ljubezen do n ajr o d a in dostojanstvo iu jo dovoljujeje zakon!
Mi primorski Slovaui se ne moremo zanašati — le na vodstvo i/. Kranjske, — 1 o t i m o se dela tudi sami!
.Vse nas potrja v prepričanji, da poslej postaui T r s t ne le samo straža slovanska ob morji, marveč cel6 Jedro južnega avstrijskega Slovenstva. In v zavesti te vele-važne naloge — bratje v Primorju, k r e p k o n a d e I o, n a p r e j I F.
DOPIS
v kakem komiteju, kjer je sedaj toliko posla, da ne bode časa za dosti družili tudi vele-važnih zadev.
In pri tej priliki mi kar nehotć prihajajo na misel shod zaupnih mož in njegove resolucije. Pomislite si, koliko škode je napravil potres na tem, niti še zidanim poslopji, h kateremu smo polagali še le težuk temeljili kamen z naporom vseh naših moči. Le izvenrednemu uplivu geniusa .domare sloge" bilo je zahvaliti, da ni nastal že pri polaganju temeljnega kamna babilonski kon-tuzijou in zdaj, dobro da je udušeu, pride ta nesrečni potres iu utegne še ta kamen pro-kopicuiti, kakor je dosti družili po Ljubljani, vsaj p r e m a k n i 1 ga je na precejšno distanco . . .
Zaman se ozira človek po krepki svobodni desnici, ki bi kiiiuen spravila na svoje mesto iu morda celo nanj jela graditi le|io poslopje, katero smo videli v d u li u vsi nu za u p ne tu shodu zbrani zidarji. Izvrševaliji odbor, ki je prevzel nalogo za povspeseva-nje stavbe, je sedaj tolikanj preobložen z izvrševanjem družili stavb, da mu bode ne-
Izpod Nanosa dne IS. maja. (Izv.
dop.) Kedor sodi nad kraj po poročilih iu dopisih v javnih listih, mora misliti, da smo ali popolnoma zamrli aii pa da nas je končal velikonočni potres. Toda nič tacega. V malih vaseh na deželi je življenje mirno, zložno in največkrat — jednolično. S tem seveda nisem hotel reči, da ni pri nas veselih izjem, čeprav je zima pusta in mrtva. Za pust plešejo radi tudi drugod ne samo pri nas, v postu in za Velikouoč je čas molitve iu pobožnega premišljanja. Pa to vendar Se ni, da bi deval v časnike.
Po letu je drugače, ko mrgoli tnjcav iz raznih krajev v naši vasi. Osobito leio.s se nadejamo mnogo letoviščnikov pod Nanos, ker so drugi kraji kakor Ljubljana, ljubljan. okolica iu vse tja do Kamnika poškodovani po potresu. Kdor hoče preživeti nekoliko mesecev v prijetnem hladu ter vživati zložno iu mirno čas svojega počitks, oglasi se pri na.«, dokler ne bo prepozno.
Dne 5. t m. smo imeli slovesno kronanje Marije Device in Božjega Deteta, škoda, da je dež motil lepo slovesnost. Iz zelenega Šotora pred župiiiščein »o nesle belo oblečene deklice obe kroni v velečastnem sprevodu v cerkev med pevanjeui lavretan-skih litanij. Domači duhovnik je potem blagoslovil novi nakit ter med petjem .Kegina coeli, laetare!* ovenčal je s krono glavo Boftji Materi in Detetu. Domači mešani zbor je pel med teiui obredi kakor tudi uied sveto mašo izborno, le škoda — večinoma latinski, česar ni bilo prejšnje čase. Ljudem, ki niso v domači cerkvi blizo pol stoletja slišali latinske maše. zdi se to čudno, in vsak rodoljub mora želeti, da bi tudi o velikih praznikih smeli Boga častiti v svojem jeziku.
Sploh pa moramo reči, da je cerkveno petje še-le pod sedanjim vodstvom prišlo v red in pravi tir.
Kje so pa nekdanji razdrški pevci, ki so tako lepo peli tudi rodoljubne in narodne pesmi. Kvartet in moški zbor, ki je popeval svoje dni, kje je? — Še neka stvar me tišči v peresu, in nikakor ne morem končati, da je ne dregnem. V 18. št „Slovanskega Sveta* str. 160. omeiga g. Koščin proti koucu sicer izbornega članka „Ainicus Plato", med drugim tudi tole: Nas ne pokoplje ni tajui agitacijski .zaklad".......
in ona literatura, ki je v .Rini. Katoliku-izrogila se i. t. d, da so njeni čitatelji kakor neumni begali.....ali, ki si je dala
duška na vratih taroža v Razdrtem, po neki
možno misliti na kaj idejaluejega. Danes mora isti misliti na trpka, pred očmi stoječa dejstva, od katerih je odvisno bivanje iu življenje rojakov Ljubljanskih iu okoličanskih; jutri mora stražiti svojo belo Ljubljano pred črnimi ktokaiji, ki se že prav čudno oglašajo v daljavi lioteč posetiti mrtvaško po-zorišče iu pustiti tukaj usodepolni sled svojega poseta. Ti krokarji so a z i j s k e g a plemena /. jako k r 1 v i in i it o s o v i in lastnostjo starogiSkili harpij. Kamor oni sedejo, ne raste trava za krisij tiui več in ako bi Lil še tako hud antisemit. Le /. naporom .vseli inočij iu s krepkim .vššššš!" dalo se bode odgnati te črne težke ptice, in preduo nabere odbor toliko sape za tak „všššSs!* v svojih pljučih, da se ga zverjad prestraši in odfrfoče, mine nekaj časa. Kaj pak še potem druge leči, ki bodo, kot posletliee potresa kakor gobe rasti,: i/, tal iu odločno tirjalo odborov« pozornosti!! - —
Nehote se človeka pri tem loti epomin ua ukrep zaupnega shodu s kateiim »e je izvrševala! njega odbor omejil samo na središče Slovenije, na — uesrečno Ljubljano.
veliki »sitnosti* nekje um . . To je nekoliko prehud poper.
Poznamo g. Roščina kot izbornega poznavatelja ruskih razmer in vestnega poročevalca iz — Rusije, poznamo ga kot vrlega Slovana in rodoljuba — pa v gori omenjeni trditvi je moral biti vendar napačno poučen. — Ni moj namen zagovarjati na tam mestu te ali drugačne politike, tudi ne nameravam soditi onih, ki bero ali ne bero .Rim. kat.*, toliko pa moram r«či, da se na vratih faroža v Razdrtem ni dala duška nikakoršn« politike ali literature. Moralo je biti drugod.
Gosp. Roačin ne bo bral uašili vrstic. Zato hočemo »amo čitateljem .Edinosti* iu •Slovanskega Sveta" pojasniti, daje omenjena trditev nemogoča.
Kazni ljudje imajo, kakor povsod tudi v politiki, različne nazore, a je treba ločiti stvar od osebe. Že sv Avguštin uči: in politici* libertas Tega gesla se držimo tudi pri nas. Kaj ima č. duhovščina med Beboj, tega ne vemo, a kar pride med svet, to it-vemo sigurno prej kot — no reeiuio — v sosednji vasi. Ko bi bilo torej res kaj na farožkih vratih si dalo duška, vedeli bi go« tovo najprej ua Razdrtem. V nas zelo spo-štujemo duhovnike, ali ,in pollticis libertas*. Da naša vasica, dasi skromna in mala, nI nikoli grešila proti temu izreku, tsvedori nje prošlost. Ako bi kdo tudi sodil narodno mi* šljenje pri nas glede nepolitično barvo in na stopinjo splošne izobraženosti, izvoli n^j pomniti to-le : Razdrto šteje 66 hišnih številk in sleherni dau prihajajo k nam štirje iztisi .Slov Naroda* in trije iztisi „Edinosti", da ne štejemo strokovnih, konsservativnih, leposlovnih listov, .Rodoljuba" in druge drobiuave; družba sv. Mohorja ima tukaj toliko članov, da lahko aešteješ na prste jedne roke vse one trge in vasi na Kranjskem, ki jih imajo razmeroma več.
Torej g. Roščin, le poeasil ako nas je malo, pa smo ljudi.
Vsak berač hvali svojo malho, mislil si bo potrpežljiv bralec. Toda vsakdo je dolžan tudi braniti se, če se mu je dogodila krivica.
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o ostbuetn dohodninskem davku. Finančni minister je predložil zakonski načrt, zadevajoč oproščeuje od davkov za hiše v Ljubljani iu nje okolici, poškodovane po potresu Poslanci M e n g e r in tovariši so interpelovali radi sklicanje
Vpraša se, ali je bilo — vzlasti t ozirom aa sedaj obstoječe razmere — dobro in povae koristno za u 11 iver zel u o slovensko stvar, držati od sodelovanja na izvršbi sbo-dovili resolucij izborne moči na .mejah* Slovenije? Oemu tako izključenje, taka izločba zelo potrebnih faktorjev, ki ne žive v sredini Slovenije ?
Pri tem so mi gotovo na misli preizborni tuučeniki naroda, ki žive v Primorju. Kako vrlo vedo oni zastopali vesoljno slovansko idejo in zatirati nezdravo rastlino .lokalnega p.itrijotizuia", to so pokazali v važnem hipu v dan 29. nov. 1894 v Ijnblj. redutni dvorani. In kot taki so se oni v veliki meri vsposobili za proizvajo velike naloge, katero je prevzel izvrševalni odbor. Ali bi ne kazalo v teh usodepolnih dneli, ko so v Ljubljani delujočemu odboru polne vse roke, poveriti Primorske vojskovodje z delom, ki je naj prične izvrševalni odbor in to radi tega, da ne bi zaostalo v nedoločeni čas ?
Vi v Tla t u iu Primorji, žilavi iu živahni v svežem boju za pravice južno slovanske
enkete, ki naj bi se posvetovala o sestavi službene pragmatike in o uravnavi plač in iniruviu uradnikov pri železnicah.
Sprememba pri ministeratvn z« vna-nje stvari. Časopisja vse Kvrope se bavi z »logodki v Avstriji. Povprečna sodba o od-stopivšem ministru sa vnanje stvari, grofu Kalnekyju, je ta, da isti ni bil ienijai n diplomat, ki hi se inogel vsporediti Iiismarkn da pa je bil jako spreten, vešč in lojalen mož. S temi svojatvi je mnogo pripomogel za vzdržanje evropskega miru. Grof Kalnoky j« odstopil, ne da je moral, ampak, ker je absolutno hotel, ker ni hotel sklepati kompromisa z baronom Banfty-jem. Stališče j« postalo Banffv-ju nevzdržno po onih znanih dogodkih, ako si ne pridobi kakoršnega si bodi iu bodisi le navideznega zadoščenja. V ta namen je prihitel Banffy na Dunaj iu si.var Li se bila poravnala gotovo, da je hotel grof Kalnokv privoliti v kako izjavo, ki bi bila vsaj podobna zadoščenju za barona BaiitVy-ja. Ali Kalnoky ni hotel uiti čuti o tem, ker se je do dobrega naveličal večnega utikanja v vodstvo nale vnanje politike ; to je isto, kar smo rekli tudi mi v današnjem zjutranjeni izdanju: ker je madjarski upliv ua vnanjo politiko postal uprav ne« znosen. Grof Kaluoky je sicer sam Madjar, ali za tisti grozni madjarski šovinizem nima prav« zmisll. Stvar bi se bila najbrže tudi drugače iztekla, da ni zasedanje delegacij pred durmi.
Odločilni krogi so se hoteli namreč izogniti krizi na Ogerskem, ki bi bila neizogibna, da je ostal Ka.'noky na svojem mestu. To je odločilo „zmago* Banffvja.
Novi minister grof A g e u o r O o-I u c h o vv s k i je še mlad mož, star je še le 46 let. Pravijo, da j i jako sproten in nadarjen diplomat.
.Dziemnik Polski* pravi, da istega ni smeli prištevati mednarodni aristokraciji, ker je že dokazal, da se čuti Poljaka. Grof Golucho\vski da je vedno skrbel za to, da ostane v zvezi s poljskimi krogi in na slavnosti, prirejene na čast cesarju povodom razstave v Lvovtt, je prihajal vedno v n a r o d n i noš i.
Isti je strogo konservativnega iu katoliškega mišljenja — torej gotovo ne po ukusu llaiiflVja iu družbe.
Preobrat tin Dunaju. V občinskem svetu dunajskem vršila s« je včeraj volitev v mestni svet. Voliti je bilo 8 svćtnikov. Zmagali ho antiseinitje, ker so žnjimi glasovih tudi „divjaki*. Ako ostanejo .divjaki* zvesti tej taktiki, bode dr. L u e g e r skoro gotovo izvoljen županom dunajskim. Značilna za mišljenje dra. Luegerja je neka izjava, ki jo ie isti storil te dni v nekem zborovanju na Dunaju. .V Avstriji — rekel je — nimamo Košuta, nimamo Wekerla, nimamo Banftyja, in nikdar ne bi trpeli mi takih mož. Volitve v občinski svet Dunajski je imenoval žareče znamenje, oznanjujoče, da se slovanskim in nemškim bratom bliža dan osvobojenja in je s tem minola dolga noč liberalnega gospodstva.
Dogodki v Srbiji. Koinaj je „dragi* Milan obrnil hrbet svoji domovini, že kažejo znamenja nn radikalen preobrat. Nadejati se i« torej, da se skoro poruši umetna zgradba
armade, Vi niste trpeli po potresu, toraj nimate vezanih rok, na noge! Nastopite po-verjeništvo!
Toda to no sauio moje .brumne* želje in misli, ako se dajo tudi faktično izvesti, «» tem mislijo naj — drugi: vsi ljudje vse ved6.
No, da bodem wvoja pisemsku kolega tudi jaz tako dobro nadomeščal, tudi lega ne bi verjel — toraj: .alles geht, wemi man \vill* iu med tem .se je tudi že nekaj novega /. »pet nabralo za lokalno kroniko Kamniško.
I > »bili smo namreč v Kamnik „usmiljene sestre*. Kako sočutno se spominja krajev nesreče mati Charitas, je zares ginljivo. Tudi le sest i e podobne so nekako Črnim pticam z belimi „čopi* na glavi iu človek se, četudi nerad, spominja smrti pri njih pogledu — potres in smrt. iu smrt in mrtvaške ptice: sl.ši vse. v en predal; — vendar so vedno št! boljše, kakor o n e .črn« ptice* a /. i j-s k e g a plemena, ki se pripravljajo ua vzlet z „zlatega*' Dunaja proti beli Ljubljani.
Vam minili
Vinko Dobrin.
Milanova in da se izmučeni narod srbski povrne k zdravejšim odnošajem. Na to je že jel delati angelj-varuh naroda srbskega in njegove dinastije — kraljica Natalija. Komaj povrnivša se v domovino jela je poravnavati krivice, ki jih je zagrešil nje brezvestni soprog. Gotovo le valed njenega upliva vspre-jel je včeraj kralj Aleksander od dvora pio-gnanega vodjo radikalne strankeNikolo Pa iida. Avdijencija je trajala več ur in jej pripisujejo velikansko važnost. Vsakako se pripravljajo v Srbiji znameniti dogodki. Dobri geniits daj, da skoro izbrišejo zadnji sled pogubnega upliva Milanovega, a to bode mogoče le tedaj, ako kralj izroči vodstvo oni stranki, ki uživa zaupanje ogromne večine naroda — to je: radikalni stranki! Avdijencija Nikola Pasiva pri kralju bila bi znamenje, da je na dvoru jelo prodirati to spoznanje.
Različne vesti.
Dei. predsednik kranjski odlikovan. Nj.
Vel. cesar je podelil dež. predsedniku kranjskemu, baronu H e i n n, red železne krone II. vrste. Kakor piše .Slov. Narod", je g. baron zaslužil to odlikovanje v polni meri, kajti neumorno in energično deluje, odkarje bil nesrečni potres. Isti list pravi, da je dež. predsednik vodil pomožno akcijo preudarno in povsem nepristransko ter dokazal s tem, da mu je osoda Ljubljane in kranjske dežele zares pri srcu.
Vafna razsodba. C. ki-, okrožno sodišče v Gorici je bilo naložilo uredniku Andreju Gabri čeku plačilo 87 gld. za italijanski prevod sloveuskih obtožnic, katere je bil isti uložil proti A. iu. Gbizziju in Likarju. Proti temu naložilu je uložil g. Gabršcek utuk na višje deželno sodišče v Trstu, dokazi vsi, da prevod ni bil ni potreben, u i z a k o ■ i t. Zakonit ni bil, ker sti bili obtožnici spisani v slovenskem jeziku, ki je jezik velike večine prebivalstva in ker vendar ne gre, da bi sodišča na naie stroške prevajale slovenske uloge na laški jezik; prevod pa je bil tudi nepotreben, ker so bili tožnik in obtoženci Slovenci. Kdor je torej prevode naročil, ta naj jih plača!
Višje deželno sodišče je ugodilo utoku urednika Gabrščeku. (Umeljovaje svoj odlok z dne 11. aprila t. 1. št. 1480 pravi višje deželno sodišče med drugim, da po § 100 k. p. r. je dolžnost preiskovalnemu sodniku, dati prevesti po zapriseženem zvedencu spise, sestavljene v jeziku, ki ni v rabi pri sodiiču. Oziraje ie pa na to, da ste obe zatožnici sestavljeni v si oven« a k e m j e z i k u, tedaj v jeziku, pripoinaamn v Gorici kot deialni jezik, je bilo pritožniku na slobodno voljo sestaviti obtožnici v tem jeziku, ne da bi moral pridejati italijansk prevod. Zbok tega tudi ni dolžan trpeti stroškov za prevod.
Ta razsodba višjega deželnega sodišča tržaškega je za nas velike načelne važnosti, kajti po istej je slovenski jezik slovesnim načinom pripoznan deželnim jezikom
—	jezikom torej, ki sine pri sodiščih zahtevati popolna i u z italijanskim j e-z i kom jednaka prava!
Narodna nestrpno«!. Na drugem mestu priobčujemo dopis iz Lonjerja, iz kojega je razvidno, da so mestna gospoda zopet pahnili na ulico jednega delavca samo zato, ker noče biti Izdajalce svojega rodu. In v označenje sedanje dobe moramo naglasiti, da se taki pojavi — kako naj rečemo hitro?!
—	nenaklonjenosti do Slovanov posebno množe v poslednjem času tudi pri takih zavodih, ki drage volje vspmjeniajo subvencije
iz žepov davkoplačevalcev---toda
o tem morda drugi pot in na drugem mestu. Za danes smo hoteli le konstatovati, d« se množe tuki dogodki, znaki trdih src, odreka-jočih kruh siromaku in njegovim otro-čičem zgolj zato, ker noče ali ne more zatreti v svojem srcu ljubezni do svoje zemlje, do lastnega rodu, do svoje krvi.
Nehote nam prihajajo tu na misel oni nazovi konsti vutiv.-j, ki usiljujejo vedno svojo limonado le onim, ki trpe krivico, ki so pa nasproti kri vični Loni zapeli gori do brade v plašč diplomatskega — molčanj a!
To je morda jnko modro in previdno v sedanjih časih, ali konservativno goto v on i, š e m a n j pa - p ra v i č no!
Kje je narodna nestrpnost V! Na to \pih.'11 t nn u 11 M i i
„II Popolu", ki imate vedno polna usta lepih naukov za — Slovence! Čudno, da ta gospoda nikakor ne morejo pogoditi prave adrese za svojo konservativno propagando. Zasučite vendar enkrat malo svoje vedno nabasane konservativne topove in naperite jih proti resničnemu sovražniku konserva-tizma, ako nočete, da si bode mislil svet, da igrate se svojim konservativnim programom — neslano komedijo! In pustite enkrat pri miru nas Slovane, ki nočemo ničesar hudega ni vain, ni nikomur drugemu! Ako pa nas inrzite le zato, ker se borimo za to, kar nam gre, potem ste krivičniki vi iu ne mi! Od naših opravičenih zahtev pa nas ne. odvrnete nikdar, in na to stran zastonj prelivate svoje črnilo v toli strupene pojave skrajnega nasprotstva do Slovanov, s ka-korinimi ste se proslavili ravno te dni in s kakoriniuii naganjate vodo na mlin — žido-liberalcev pri „Piccolu". Takov „konserva-tizem1*, kakoršnega negujete vi, mog6 rediti med italijanskim ljudstvom le i uri i fer en-t i z e ui v verskem in fanatizem v n A r o d n e m p o g 1 e d u 1 Iti kraj tolike neiskrenosti se še čudite, da vedno sedite na tleh med dvema stoloma, ker vam ne zaupajo ni na desni ni na levi. S takim političkim dvospolstvom ne zvabite nijednega zajca iz grma. Sicer pa, kakor vam drago: Cha-cun est artisan de sa propre fortnne, ali po naše: kakor si postelješ, tako borieš ležal!
Avstrijska eskadra v Kislu. Minolo noč je odplula iz Pulja proti Kielu ces. in kr. vojna eskadra, ki bode prisostvovala slovesnemu otvorenju baltiškega prekopa (norri-ostsee-kanal). Ta eskadra sestoji iz vojnih ladij „Maria Theresia*, „Franz Joseph*, „Klisabeth* in »Trabant*. Poveljnik eskadri je nadvojvoda K a r o 1 Štefan.
Kmetovalcem na znanje. „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst iu okolico* naznanja svojim udom, da ima vitrijola na razpolaganje. Posestniki gorenje okolice ga morejo dobiti pri g. Ivanu Gor i upu na Opčinali, poverjeniki za Skedenj, Lonjer, U'j col, sv. Ivan, Rojan in Barkovlje, pa n^j pridejo gotovo v četrtek dne 23. t. in. med 9 in 12 uro predp. v zalogo g. M o d i c n, via Torrento Tisti, ki se uiso oglasili do sedaj za vitrijol, nuj store to do srede pri lastnih poverjenikih, in sicer; v Skednju pri g. Sanein-Drejaču, v Lonjeiju pri g. Pečarju Martinu, v Uocolu pri g. I. M. Klunu, ▼ Itojanu pri g. I. M. Boletu, v Barkovljah pri g. Drag. Pertotu Jernejevemu, pri sv. Ivanu pri g. An t G meku. Žvepla pa ne naročimo letos, ker se jih je premalo oglasilo za istega.
Nadalje naznanjamo, da z dnem 19. t. m. prevzame uredništvo g. Ulčakar, ki bode uradoval vsaki dan od 9.—12. in od a.—5. ure popoludne v prostorih .Del. podp. društva1, izvzemši nedelje in praznike.
ODBOR.
Letofenji občni zbor „Delavsktga podpornega druitva* se je vršil na malo nedeljo dne 12. t. m. v telovadnici .Tržaškega Sokola".
Zborovanje je otvoril predsednik M a liri i ć, predstavivši vladnega komisarja g. A. L a s c i a c a.
Omeni vsi dolgo bolezen iti smrt društvenega uradnika, gosp. Josipa Peitota, pohvalil je posebno denarničarja G j i v i t? a iu knjigovodjo D o g d a n o v i ć a na njiju veliki požrtvovalnosti iu posebni trudoljubivo-sti. Dalje je opisoval težnje delavskega stanu in njega gibanje. Opominjal je delavce, naj skušajo dosegati svoje cilje le zakonitim potem in naj se ne dado slepili po brezvestnih agitatorjih. V slučaju sile naj se zaupno obrnejo do društvenega vodstva ali pa do naših državnih poslancev. Omeiuvši zložno in sporazumno delovanje vsega odbora v mi-nolein letu zaključil je svoj govor z željo, da bi se vsi slovenski delavci v Trstu oklenili naših slovenskih podpornih društev, kajti tu najdejo gotovo materijalne in duševne podpore.
Na to je prečila) tajnik g. K a m u š č i č svoje poročilo, ki je bilo že priobčeno v „Edinosti'1.
Po prečitanju poročila je vprašal ud B e n č i u a, kaj je storil odbor v ta namen, da bodo podjetniki, zlasti pa Ll«yd in Strud-liof, plačevali društvu dolžno tretjino za svoje delavce, ki so člani tega društva?
Gosp. predsednik je pojasnjeval na to P 1 <«'.!< p riv prasnil je. da je on, kakor tudi prejšnja leta,
deloval na to, da bi vsa delavska društva postopala skupno v tej zadevi, a mimo t^g. sta se on in tajnik Kamuščič v minira |„tu potegovala pri namestniitvn za rešenje teg« vprašanja v prid delavcem, žal, da doted.j brezvspešno, ker z ozirom „. doU,ilA zakoua vlada sama ni na jasnem, ali j« možno siliti delodajalce k plačevanju te tretjine.
Vladni komisar nasvetuje, naj bi ae društvo obrnilo do c. kr. namestništva, da bi to poslednje posredovalo pri LIoydu in Studhofu Gosp. predsednik, zahvalivši vladnega komi-sarja na tem nasvetu, obeča, da bode npli-»al na prihodnji odbor v tem zmislu. To pa tem bolj, ker je tudi uri Iran Rehar tožil, da se težakom v uovi luki jmlnak« godi.
Za tem je prečital denarničar G j i v i f. letni račun za leto 1894. Iz istega je razvidno, da je društvo napredovalo v minolem letu, ker se je poravnal dolg med bolniškim m upravnim zakladom ter da je imel prvi čistega dobička 351B gld. 08 nvč., a tudi upravni zaklad se je pomnožil za 778 sld 91 nvč.	* "
Denarnlčaiju je dal občni zbor abso-lutorij.
Občni zbor je vslišal dve prošnji: do-volil j« ponesrečencu Ivanu Zarinikuin udovi »iariji Hušo vsakemu po 6 gld. podpore ua mesec.
Na predlog odbornika Ivana Spila r j a se je dovolil bednikom v Ljubljani dar 100 gld. iz društvenega zaklada.
S tem je bil izcrpljen dnevni red in se je pričela volitev novega odbora, katere izid je bi naatopni:
Predsednik: Mandid Katko. Odbor-Bogdanovid Anton, Biček Ivan, Hervatin Miha, Mikota Julij, Gjivid Stjepan, Hvastja Ivan, Perhavc Jakob, Primožič Fran, Leve Ivan, Feriuga Andrej, Lotrič Gregor, Žejen Anton, Goriuik Franjo, Ipavec Ivan, Kraus Frane, Samec Matija, Kamuičič Miha, Rep Anton, Poljšak Miha, Perušek Vinko, Cigoj Franjo in Hlad Josip. Namestniki: Bavcon Ivan, Cevna Anton, Pletercki Josip, Braa Ivan, Ktašna Alojz! in Babnder Fran. Pregledovali računov: Dolčnik Karo!, Presen Miha in Bizjak Gregor. Razsodišče: Polil Franjo in Žitko Franjo.
Po dovršeni volitvi ae je predsednik zahvalil na izkazanem zaupanju, obljubivii, da bode sloino z vsem odborom po svoji moči deloval za koristi društva. Delavci si že!« boljše prihodnosti iu več pravic; to Jim želi tudi naš premilosini vladar. Zato poživlja sbor, naj zakliče trikratni .živio" presvit-lemu cesarju, kateremu pozivu so se zborovale! odzvali navdušeuo.
Odbor .Del. podp. društva* seje v svoji prvi seji konstituiral nastopno: I. podpredsednik Jakob Perhavc, II. podpredsednik Miha Poljšak, I. tajnik Vinko Perušek, II. tajnik Miha Kaniuščič, denarničar Štefan Gjivič, knjigovodja Anton Bogdauovič, društveni gospodarji: Anton Kep, Ivan Ipavec, Miha Hervatin in Andrej Ferluga; knjižničar Fran Primožič, v razsodišče sta še pozvana Andrej Benčina in Andrej Krečič, zastavo-nosci: Fran Andrejčifi, Anton Kluu in Josip Hajpel, veseli ni odsek: Fran Polič in Ivan Biček.
.Slovanska Čitalnica* v Trstu poziva vse čestite društvenike na glavni zbor, kateri bode v soboto rine 25. maja t. I. ob k. uri zvečer. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tjijnikovo o društvenem delovanji ininolega leta 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregleriovaluega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije, »i. Volitev predsednika iu odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev računov. — (Izvadek iz poslovnika za glavni zbor' § 12. Društvena uprava se voli s tajnim pismenim glasovanjem. Na jednetn listku ima biti napisano ime predsednika, na drugem imena osmih odbornikov in treh namestnikov. V ta namenov bodete 2 uri pred napovedanim zborom pripravljeni dve posodici, v kateri se devajo glasovnice. To nadzoruje odbornik iu dva naprošena člana. Ako do-bita dva kandidata jednako število glasov, odločuje kocka, katero potegne predsednik. Ako se za prodsedništvo ali oribomištvo ni dobilo absolutne večine glasov, preide se ua ožjo volitev med onimi, ki so dobili uajveč glasov. Glasuje »e osobno).	UJbur.
r Slovanska čitalnica v Trat u • vabi na
izlet, ki ga napravi dne 23. maja t. 1. v Lokvo. Zbirališče : postaja državne železnice tv. Andrej. Odhod iz Trs a ob H. uri 35 miiint dopol. p« državni železnici do postaje Draga, od kodov sa pojde peš čez »Kokošji vrh* v Lokvo, kjer bode skupni obed v Mahovi gostilni. Popoludne peš v Divačo in odtod z vlakom v Trst. — Slovanski gostje dobro došli I — Opomba. Da bode možno pravočasno naročiti obed, prosijo se gospoda članovi in sploh vsi gospodje, ki se vdele-tijo izlet« in osobito obeda v Muhovi gostilni, uaj blagovolijo naznaniti to odboru vsaj do 21. f. m.	O d b o r.
Darovi, pripoalanl .Edinosti* za Ljubljano. V poslednjem izd. izkazanih 1104 kron 02 st. Nadalje so darovali: gg. Fran Abiau sen. iz Trsta 40 kron — st. Fran Abram jnn. iz Trsta 2o kron — st. Fran Kras po g. Žitku . 1 kron — st.
Skupno 1255 kron 02 st.
PoiMft Ljubljani. Tu moramo popraviti, da ni priredilo županstvo občine Naklo na (Jorcnjalsem veselico v korist Ljubljani in okolici, ki je vrgla za Ljubljano svoto 160 gld., kakor je rečeno v poslednjem izdanju našega lista, ampak to veselico je priredila občina Xaklopri Dimfi. - Graščak E. Figdor na Dunaju je poslal kmetijski družbi kranjski 500 gld. v Jar, društvo „Osterr. Verein flir chemische und metallurgische Prodnction in Aussig a. d. Elbe* pa isti družbi 100 gld. — Mestnemu magistratu ljubljanskemu so darovali večje svote : Mestni svet V Inomostu 300 gld.; uredn. lista „Oech- v Pragi na-da\jno zbirko 361 gld. 23 nvč.; odbor slov. čitalnice v Gorici čisti dohodek koncerta v znesku 822 gld.; zbirka iglavskih Cehov 129 gld. 81 nvč.; Celjski Slovenci (po .Do-moviui") nadaljao zbirko 811 gld. 50 nvč., med tami je daroval okrajni zastop Celjski 100 gld.; Miha Vošnjak 50 gld. Veliki pri-jerat malteškega viteškega reda ja daroval za Ljubljano 8000 gld.
K peloiaiu v Ljubljani. Deželni odbor kranjski je dovolil sporazumno z dei. Šolskim svčtom vsem javnim mestnim ljudskim učiteljem v Ljubljani izredno draginjsko do-klado sa čas od 15. aprila do konca junija t. I.; za poznejšo dobo odloči dei. zbor, ki sa snide po binkoštih. Ta doklada ae bode plačevala v mesečnih obrokih in sicer dobodo vsi oženjeni učitelji in pa dotični samski učitelji in učiteljice, ki morajo podpirati svoje roditelje in sorodnike, po 807., vsi drugi pa po 157. od aktivitnih doklad. — Pozvani faktorji so že imenovali svoje zastopnike za enkčto, ki se ima vršiti gled6 stavbinske banke v LJubljani; enketa bode pričela v kratkem avoja posvetovanja. Zastopnikom dež. vlade kranjske je imenovan vladni svetovalec marki Gosani. — Permanentni odsek obč. svčta sklenil je z ozirom ua dejstvo, da razni hišni gospodarji popravljao svoje hiše zelo površno, da mg mestni magistrat pismeno opozori vse stavbinske mojstre, da ne smejo izvrševati takih popravkov brez stavbinskega dovoljenja in da so za vsa taka dela osobno odgovorili. Poslopja, katera j« podreti glasom komisijskih zapisnikov, ne sme,o se nikakor popravljati. - Splošni položaj se je zboljšal vsjy v toliko, da se je velika zbeganost polegla ; prebivalstvo se je zopet pomirilo in začelo premišljati o bodočnosti.
Ustanove .Economo*. Mestni magistrat razpisuje natečaj za nagrade, podpora in dote iz ustanove Demetrija A. Kconoma, katere se bodo delile dne 9. avgusta t. I. Prošnje za podpore in nagrade je treba vložiti do 91. t. m. pisane ua posebnem uzorcu, kakor ga je dobil pri II. oddelku mestnega magistrata, kamor se je tudi obrniti za pojasnila. Nagrade in podpora dobijo: I. zaslužni rokodelski delavci in dninarji; 2. rokodelski delavci in dninarji, ki nis> več sposobni za delo; 3. siromašne vdove z otroci iz omenjenih slojev. — Do dote imajo pravico: I. dekleta rojene v Trstu iu pristojne semkaj; 2) dekleta rojene kje drugod, toda pristojne v Trst; 3. dekleta, rojene in stanujoče v Trstu, tudi če niso pristojite semkaj; ako ne bi bilo vrednih prosilk teh kategorij, potem tudi 4. tujke, ki niso niti rojene v Trstu niti pristojne semkaj, samo da dokažejo, da so uajuiaiij 5 let nepretržno bivale v Trstu. — Prošnje za dote je treba s potrebnimi dokumenti vred vložiti do 31. t. m. pri zapisniku ua mestnem magistratu.
Princesinjs — nuna. V kratkem vstopi v Graški samostan benediktink 20letna prin-cesinja Henrijeta Lichtenstein, hči konservativnega poslanca kneza Alojzija Lichtensteina, ter se tako odpove vsemu posvetnemu sijaju.
Gladaliiks stvari Pod tem naslovom nam pišejo iz Ljubljane: Odkar je obiskal potres naše mesto, nastala je nekaka stagnacija v v4eh strokah. Tudi pri odboru našega dram. društva je vse potihnilo. Druga leta so se počitnice uporabljale za učenje novih iger in za razn-1 druge priprave. Letos je pa vse mirno. Nihče se ne zmeni za prihodnjo sezono, ali se bo sploh kaj igralo ali ne. Sicer je res naše dež. gledališče vsled po-tresa precej bilo poškodovano iu se iz tega vzroka ni moglo pričeti s studiranjem tako kakor druga leta; vendar bo pa kmalu popravljeno in se lahko prično v njem poskušnje. Zaradi tega bi bilo vendar potrebno, da bi odbor, akoprain mu je že minolo poslovno leto, dokler se ne konstituira novi, preskrbel vse potrebno: poskrbal za izvirne igre in za prestave dobrih iz drugih slovstev, naredil pogodbe z igralci in kar je le druzega treba.
Pri nas se igralci (domačini) tako malo upoštevajo, da jih odbor niti ne povpraša, so-li voljni igrati še drugo sezono ali ne, kot bi bila od njih najmanj odvisna usoda slovenskega gledališča. Naj bi pomnili mero-dajni krogi, da brez igralcev ni mogoče nobeno gledališče, torej tudi naše ne, akoprem so vsi pogoji tukaj. In kako malo mladih močij imamo, ki kažejo nekaj daru za dram. umetnost, iu še te naj izgubimo vsled ne. niarnosti merodajnih krogov.
Treba nam je pa vedno skrbeti za uov naraščaj. Da ga dobimo, treba nam je dobro urejena dramatične šole, v katero pa naj bi se vsprejemali le taki, ki so v resnici zmožni za oder, in potlej bi ne mučili nesposobneži občinstva in kazili celih predstav, kakor as je opazilo v minoli sezoni pri večili predstavah. Šola pa naj se izroči možtt, ki je v reauici zmožen tega posla. Z vsem tem je pa treba skoraj pričeti, ker tčas je drag', in ravno v tem času imajo igralci največ svobodnega časa za učenje.
Čaka pa odbor Še opera, katero bode tudi treba gojiti, če ne bolje, vsaj, v toliki meri kot minolo sezono. Kakor je znano, so tuje moči večinoma zapustile naš oder. Treba bo ted^j, ako ae še ni zgodilo, engaževati novih močij. Med rojaki nam Iz raznih vzrokov ni mogoče dobiti potrebnih pevcev in pevk; treba bo tedjy zopet jih dobiti ali iz Češkega ali od drugod. Zaradi neznanja jezika je pa [potrebno, da se takoj začno vaditi našega jezika in potlej pevskih partij iz oper, ki se bodo pele. Treba je pa tudi pričeti s poučevanjem zbora v novih operah in to takoj, da kapelniku ne bode nedostajalo časa ir. se inu očitala po popolni njegovi nekrivdi počasnost.
Sedaj je čas za delo in ako se z marljivostjo prične, gotovo tudi ne izostanejo dobre posledice. Ako bode opera dobra in igre dobro naučene, tedaj bode tudi občinstvo izvrševalo svojo rodoljubno dolžnost, iu odboru ne bode treba zopet tožiti o denarnem primankljaji, kakor letošnje leto. — To so dobrohotni nasveti, katere naj blagovoli novi odbor kar najbrže izvršiti; naj se ne straši truda iu dela : tu gre za prosveto narodovo na polji, ki še ni razorano i u ravno zato si požrtvovalni in razumni rodoljubje tukaj lahko pridobe zaslug za narod !
Iz Lonjsrja nam pišejo: Tudi od tu Vam moremo poročati o nekem činu mestnih oblasti, ki priča, koli nestrpni so v iiArodnem pogledu naša mestna gospoda. Nekega tukajšnjega kameiioseka-delavca, ko je delal na tlaku v Trstu, so odpustili iz službe samo zato, ker je Slovenec iu ker je član našega pevskega društva. Zatožili so ga bili namreč, da je obrekoval capovillo ,e che ha parlato contro la nostra sodet/i .Concordia". Pod to pretvezo so ga odpustili ; ne vemo pa, kaj so hoteli doseči s tem: ali da pojde siromak beračit, ali pa hočejo, da bi se klanjal od Herodeža do Kajteža iu slednjič do Pilata Maurouerja. Gotovo pa je, da si je moral dobro posladiti jezik oni, ki je ovajal siromaka. Sram ga bilo! Preznačihio pa je dejstvo, da so mu obljubili, da ga vsprej-mejo zopet na delo, kakor iiitro prinese dobi a spričala od — cikorije, ali po naše rečeno : ako postane izdajica svojega rodu!
Angolj varuh. .Minoli torek popoludne padnl je 4 in pol teini K v gen 1'esarek raz
ograj> ob stopnicah v V. uadstopju hiše št. 1 v ulici S. Giovanni v pritličje, kakor smo sporočili v našem listu v izdanju za Iti. L m. Povedali smo tudi, da je otrok v strašnem padcu priletel na dve plinovi svetilki, moleči iz zidu posamičnih nadstopiji iu da je ta okolnost ublažila silo padca iz vrtoglave vi-sočine. Zares, tega otroka je čuval angelj varuh, kajti včeraj izjavil je zdravnik, da ni nikakoršne nevarnosti več za otroka. Srečna mati!
Dragocena leva. Pred palačo kitajskega
cesarja v Pekingu stojita že od prastarih časov dva leva iz čistega zleta. Umevna je, da sti te dve .zveri'ii* neprecenjive vrednosti. Ko ja prišla 16«>0. leta angleško-fran-coska vojska do Pekinga, pobarvali so Kitajci leva s sivo barvo; tvropejci so si mislili, da sta kipa iz brona, ter ju pustili v miiu. Ko pa so se nedavno pripravljali Japonci sa pot v Peking, ukazal je kitajski cesar spraviti dragocena leva hitro v varnost. Te dni pa so ju postavili zopet na njiju staro mesto, ker je sklepen mir, In levoma torej ne preti več nevarnost.
Aasicurazioni Generali. Dne 11. t. m. imela je ta zavarovalna družba svoj letošnji redni občni zbor pod predsedništvom barona Josipa Morpurga. Tem povodom je družba obelodanila svoje letno poročilo, račun in bilanco za leto 1894, iz katerih posnemamo te le številke: Na škodah po požara izplačala je družba to leto 7,(168.649 gld. 81 nč. (proti 7,857.612 gld. 79 nč. v letu 1893.), pozavarovanj bilo je za 3,411.296 gld. 48 nč. (proti 3,832.803 gld. 79 nč. leta 1893.) Čisti inkaso pozavarovanj je bil 4,557.353 gld. 33 nč. (proti 4,685.400 gld. leta 1893.), na katero svoto je družba plačala ali atavila v rezervo za izplačila pozavarovalcem 3 2I8.70C gld. 76 nč., v rezervo za slučajna izgube pa 8,614.959 gld. 89 nč. — V od-delku zavarovanja življenja narasla je zavarovana glavnica v tem letu na 21,013.427 gld. 42 nč., celokupna zavarovana glavnica je znašala dne 31. dec. 1894. I. 169,929.685 gld. 03 nč. — Zaklad tega oddelka bil je dne 31. decembra 1893. leta 39,757.600 gld. 91 nč.; koncem leta 1894. pa 43,200.401 gld. 59 nč. Izplačala je družba zavarovalnine na !ivjjei\je tekom leta 1894. — 9,737.614 gld. 48 nč., od svojega početka pa do 81. decembra 1894. (LXI1I. leto) izplačala je družba zavarovalnine na življenje 878,139.320 gld. 99 nč. — Nepremičnine družbe so vredne 5,574.600 gld. —; skupni dobiček v upravnem letu 1894. je bil 818.636 gld. 92 nč., kateri se je razdelil tako-le: 5000 gld. urad-nišk. boln. zakladu; 150,000 gld. zakladu za izplačevanje dividende v zlatu; 56.669 gld. 16 nč. plača ravnateljstva in upravniitva; 147.000 gld. redne dividende po 89 gld. 40 nč. na delnico 453.000 gld. izredne dividende po 90 gld. 60 nč. na delnico, 6.867 gld. 76 nč. se je preneslo na novi račun. Torej pride to leto na vsako delnico, (akcijo) dividende 120 gld. v zlatu ali 300 frankov, kateri se izplačujejo od 13. t. m. naprej pri družbenih blagajuicah. — Ilolniški zaklad uradnikov imel je z 31. dec. 1894. saldo 651,729 gld. 60 nč. JaniČevni (garancijski) zaklad pa iznaša 58,071.673 gld. 84 nč.
Sodnjisko. Dne 5. tebruvarja t. 1. spri se je 4oletni kmet Josip Gavresič v selu Sv. Antona pri Kopi it s svojim bratom Ivanom. Med bratoma je že stara jeza zaradi gmotnih intesov. Tako sta se začela tudi omejenega dne psovati drug druzega, h krati je Josipu prekipela jeza, pograbil je poleno iu udaril ž njim svojega brata dvakrat po glavi. Ko je videl, da se je brat zgrudil vsled udarcev, je pobegnil. Ivau Gavresič letal je brez zavesti, iz rane na glavi mu je curila kri. Ljudje so priskočili ranjenemu v pomoč, iu ta se je kmalo zavedel. Zdravnik je izjavil, da je jedna rana nevarna, druga pa lahke naravi. Ranjeni je ozdravel. Proti njegovemu bratu vršila se je včeraj razprava pred tukajšnjim sodiščem. Obtoženec sej« izgovarjal, da ga je brat napadel pivi, on da se je le branil ter da ni nameravat storiti svojemu bratu kaj zlega. To trditev pa so ovrgle priče. Z ozirom na razburjeno duševno stanje, v katerem je bil Josip Gavresič takrat, ko se je prepiral z bratom, obsodilo ga je sodišče le ua 2 mesečno ječo. — 4oletui kamnosek Ivan-Marija Skrl z Grete stal je včeraj pred sodiščem, obtožen težkega telesnega poškodovanja. Dne 11. fehruvarja t. I. prišla sta namreč ua njegovo stanovanj*
brata Josip iu Ivan Frfolja, oba pijana. Tam sta razgrajala iu psovala Škrlovo ženo in njegavo sestro. Škrl je ukazal pijanima, da naj se spravita iz hiše ; Ivan Frfota ae j« obotavljal, ua kar mu je zasolil škrl par zaušnic, iu to krepko dokazilo j« prepričalo Ivana toliko, da se je skobacal iz hiš*. Josip Frfolja je začuden gledal ta prizor ; njega sta ženski in Škrl prijeli za roki in ga po I ah Li spravili pred vrata. Brata šla sta opo-tekaje se proti domu. Ko se je drugo jutro probudil Josip Frfolja, imel je zlomljeno desno ključnico. Nikakor si ni mogel rastolmačiti, kje se je tako poškodoval. Kar pa se mu je nekaj sanjarilo, da je bil pri Skrlu nekak pretep, mislil si je, da ga je udaril Škrl. Tako jo prišel ta pred aodišče. Ker pa iti potrdili s Skrlom tudi žetuki, da se Je-ta Josipa Frfolje niti dotaknil ni in ker je prav lahko mogače, da je pijani Josip kja padal, ne da bi s* spominjal na to, rešilo je sodišče Iv.-M. Škrla obtožbe,
Policijsko. Oflc. g. Tiz je sinoč prijel 20letnegs malopridneža Antena Tavčarje iz Ivanigrada pri Komnii. kateri je bil pred kakimi dvemi meseci ž« v drugič pobegnil iz Ljubljanske prisilne delavnice. Pri ujetem begunu so našli 5 vetrihov, dleto, pilo, kladvo in komad sveče. Tavčar je na kratko priznal, da je prišel v Trat le s tem nane-nom, da krade, fcaš isto neč da je hotel ne-kje uloiuiti. — 261etnega čevljarja Ivana Ukmarja so zaprli, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. — Organi policijskega kouiisarijata v ulici Seussa so prijeli pekovske pomočnike: 191etnega Jakoba Blasetticha, I »letnega Marcela Lapietra, oba iz Vidma na Laškem iu 181stnega Petra Pešce iz Koviga, ker so se brez posla in imetja klatarili po Trstu. — 33letnega dni-uarja Karla J. iz Trata so zaprli, ker je ukradel mizarju Uriiču koiaad mahagonijevega lesa, vreden 20 gld. — Bivšega odvetniškega pisarja Ivana B. so zaprli, ker je ukradel odvetniku dr. Zencovichu iz zaprte pisalne mize 80—90 gld. v gotovem denarju, potem pa še a ponarejenimi pobotnicami iztirjal pri raznih strankah okolo 80 gld.
•Slmstkl Svet*, 20. it. od 18 m^ja, ima naslednjo vasbino: Pavel Josip Safafik. Gospodar pa hlapec. Tolstega najnovejša povest. — J^ctoizs, (ruska pes. s tolmačenjem). — Dopiai. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Objave.
„Slov. Svet" se prodaja tudi po raznih tobakaruah v Trstu, in nicer št. po 8 kr._
Za turista in jahaća na distanco. kakor imo dosnali is doilih nam popolnoma avtentičnih oroti), rabijo odlični taristi in jahaći i« dalj« aaa pred in po napornih potih a velikim vspehom Kwiido fluid proti prolinu. Kwisde fluid proti pro* tinu ima, kakor nam bai javljajo, to lastnost, da ■tori milic« iloveikega trupla vporne in vatrajna, taki, da morri n^jvetje napor« lahko premagati. '/, druge strani to »redatvo onemogle milice popolnoma oiivi, odpravi vlrnjenoit in rse bolećin«, nastavi« vsled prevelikega napora. Za p«ie« In jahat« je ta migljaj: ki nam je dolel od strokovnjakov, gotovo velike vrednosti.	O,
Najnovejše vesti.
Ounaj 18. Uradni list objavlja ročno pismo cesarja grofu Kaluokyju, v kojein izraža vladar svoje obžalovanje, da se mu ni izpolnil* želja, da bi Kalnokjr ostal na svojem mestu. Cesar zagotavlja Kalnokyja, da obdrži v hvaležnem spominu odlično službovanje odstopivsega ministra.
Ounaj 13. Grof Cjoluho\vski je položil danes prisego v roko cesarjevo kot minister za vnanje stvari, ua kar ga je cesar vsprejel v privatni avdijencij.
Ounaj. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o osebnem dohodninskem davku. Vsprejela sta se 172 iu 175.
Gradac IS. Listi javljajo, da pride casitr po Kinkoštih v Gradec, kjer se bode mudil dva dni.
Rim I m. Odstop grofa Kalnokyja je napravil v valikanu velikmisk vtis. Menijo, da se nuncij Agliardi ne bode mogel vzdržati.
Peterburg 18. Metlo Brest-Litovsk j« pogorelo popolnoiiiH. Pri požaru je poginilo 30 ljudij.
Tiantsin 17. Kitajski vojaki v čang - hej-Tvaugu so se uprli iu plenijo mesto. Prebivalci beže
Zahvala.
Padpisauo |iro<Ueduiftvo n najiskreMoju isbvalj njt aluvuoiuu društva .Tržanki Sokol14 na Ltago. hotnem pre|ni^«)iju dvorane jih obdrlavanj« nUnt-g* zbora rI)t>laUkogu podp. diuJiva'.
V Trat« dne 18 maja 1805.
Predaeilutftfn: „llelalskega podpornega društva*.
Trgovinah« bra«J«Tka.
EsdlapstU. PiouU« «a ieae« 7 40-7 41 Plenica ca luaj-juni 1895 7.38 <ln 7 t« IIih i« jescu rt.ftJ—« 17 ItA xa jeaao K lil u!l4 Kuru/a /a maj-juui rt .Vi 0 67. ia jiili-avgmt ti-7H <i su
Pšenica nov* od 18 kil. f. 7 35-7 40 od 79 kil. f. 7 40 -7 45 o l M kil. f. 7 45-7 50 od 81
kil. f. 7-50 -55, o l SJ Vil. for. 7-55—7 «0 .|«čm»« « 65-3 10. pr<n« 0 3» -K hO rk ■ >v» G M -<5*45 pšenica malo bolje. ().>» 6 nč. cenej*. k-rusi 3 i.f dralje. Vreme- .I. K-rno.
rra^i. Ser »nnir ••> »1 i.lkor u iujJ f. 13.70. »eva ktinn tf.Vo rastu«"-.i
|'r»l(lt. (Vntrilu.-»1 novi, (n>.it»»ljoii- t Trst in » earinn vre.1,, nilpolil',«!. • p'm'..j I. 28 75 39. —. Mai
te p t, f.	^SO	2*25—29-25 Četvorni
80-25--. ■. V glavah (».idili) 31--• •-.
UsTTe. K*ta Kalilo« guo.l avvrnsj.. ia liloj V4.—. >• september 93 75.
Eamturj. Santi« .'"»-I averaga za ra*j 77 25
aeptetrl-r "S" 25 tlee«Mber 74. — . asirae._
Ditn^Jak« bora« IS masji* 1SOB
včeraj danes
Državni .lo'* ? papirju .... 101.50 101.50 „ „ v srebru .... 10145 101.40 Avstrijska rfinta v zlatu . . . 12130 K'3.05 . „ v kronah ... 101 55 101.55
K re<li I na akcijo.......40U.i» 39».10
London 10 Let........ 122.- 189 05
Napoleoni......... 8.67 8-»7
20 mark ........U.MI U.W
100 iUlj. Ur........ 46.06 4S 10
Triu« o«a« (Cene reiua»e)e aa debela ia a carino vred.)
Damać. pridelki.
Caaa od for. do for,
Ftol: Koks........100 K.	15.— 15.25
Mandoloui...... „ ---—.—
svetlorudeči..... ,	—.— —.—
tem noru Ječi..... „	—.— —.—
kanarček ...... *	—.— —•—
bohinjski...... „	12.75 13.-
beli veliki..............-.— —.—
. mali...... ,«	11.75 13.-
zeleni, dolgi..... »	— — — ' —
„ okrogli..... n	- .— — • —
mešani hrvatski ... »	—.—
„ štajerski ... „	8.50 -.—
Kulo fino štajorsko..........92 - 90. -
Jsinsa it. 10 ................9.25 9.50
„ 9....... „	10.25 10.50
„ 8....... „	11.- 11.25
Zelja krunjsk........ »	—.— —. -
Sipa • ....... n	—•— —
Krompir, itajerski . . . .	.— —.—
Proso kranjsko......• .	9.50 —
Laia, kranjska................10.— 10.60
Soeh ojfcrBki....... r	50,—
Mu* ogerska........ „	52. - 53.—
Kava Mucca..................190. 192.-
Cevlon Platit, fina ... .	iSii,- 184 —
. Perl..............189,- 191.-
Java Malaiu..... „	160.- 169.—
Portorioco...... „	—.— —.—
Ouateiuala..............157.— 158. •
Han Domingo..... „	158 — 160- —
Malabar 1'lant............— —.—
„ uativo..... „	—.— —.—
Laguajrra Plant .... „	170.- 172.—
, nalive .... ,	—.— —.—
Santo* iiajUnijl .... ,	154. - 156.—
, srednje fini . . . .	148.- 145.—
, srednji......145.-146-
. ordinar..... „	131.-133-
Rio opraai...... „	—.— —.—
„ najfiniji...... „	152.— 154.-
„ 'srednji...... .	144.— 146.—
Sladkor Centrifuga!!, vr.to . liOK.	9».— — .—
Coucass*............29.50 — .—
v glavah..............30.76 -.-
razkosani..... „	30.50 — .—
H'.* italijanski Dni.....100 K.	19.50 20.-
„ srednji .... .	18.60 18.7"»
Japan fini AA A............16.25 - .—
„ srednji..... „	15— —.—
Kauuoon ultra...... -	13.— —.—
1................12- -.-
H. ..... . .	8.---
Petrolej t uski v sodih..........20.6<I —.—
v labojih od 29 kil. „	6.30 -'—
Olje italijansko najtineji ... 100 K.	62.- - .-
. irednjefine . . ,	64. - .—
bombaiun, ainerlk. ... n	BO-— 32.—
dalmatinsko...... „	8».- 34.-
Liaoal Mfsinski .....taboj	4.50 5.60
Poaaranćs . ..... ,	5.— «.—
Xand.ljBi Dalmatinski ... 100 K.	64.- 66.-
, llari..............68.— 70. -
ilajoll ..........loO K.	100.—
Boklčl Dalmatinski..... „	—- .—
, Puljeiki................9.60
S cfcve Puljeiko ..... „	—— —. -
Orike V vencih ... „	14.— —.—
S..tanina ........ n	30.- 40.-
V>ar»rtl....................26,— 28.-
C b 00 ......................28.- 34.-
Polenovka srednjo velikosti . .	44.— —.—
. »olik« ..... s	— --
„ malo ...... „	—.— —.—
Slaslkl v velikih sodih ... „	—.— —-—
s * '/» • • • • • e	- •
po f	đo —.—, iz Furlanske po f
_ do —.— in domači po f. 51.— do 51 Jf; domače krave po f. 50 —do 51.--krave iz okolice po 1. —.— do —.— in krave i/. Kranjske po f. 49.— do 50.5o kviiital mrtve vage.
Simio in slama. S- io I. vr>te probijalo se je v tein tednu po f. 3.55, 11 vr. po f 2.40 slama I. vr. po t. 3.55. in II vr. po f. 2.40 kviutal.
Surovo maslo, jajca in kokoši Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 81 do 86 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 82 do 84 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po 94 nvč. do 9<> nč. iu v partijah od 30 do 50 kg. po 62 do 94 novč. kilogram. Tolminsko surovo mar.lo T. vrsti po f. 1.— d 3 1.05 kilogram.
.laj c a na debelo po f. 1.70 do 1.90 sto komadov.
Kokosi po f. 1.10 do 1.35 komad, pisčeta po f. 1.30 do f. I.6<> par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.30 do 3,- kviiital.	,It. M."
Tri sokolske obleke,
še v dobrem stanju dobiti je /» nizko ceno.
lnfu inacije pri uredniitvu nuii'gik istu od JO - 12 -e dopoludne.
Št: 464
6. I sv.
Dražbenl razglas
z«i zgradbo novega šolskega poslopja z vodnjakom v Divači.
V Divači ima se vršiti letos zgradba poslopja za enorazretlno ljudsko lolo z vodnjakom a preliininiranimi stroški v znesku 7.600 gld.
Stavbeni načrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji ležijo v pregled v tn-tukajSnjem uradu za časa uradnih tir.
Pismene ponudbe naj se trankirano in postavno kolekovane semkaj odpošljejo s r» odstotno varSČino v znesku :180 gld. vred do najdalje 31. maja t. 1. 12. ure opoludne.
Ustmena obravnava za ponudbe prične ravno omenjenega dne o poludne in konča ob ob 1. uri popolndne.
Kdor bode ustunno ponujal, i:n\ pri obravnavi porn Ihj vložiti 5 odstotno varščino.
C. kr. okrajni Šolski svet.	V Sežani, 16. maja 1895.
Predsednik:
Schaffgotsch.
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. Tržišče je še vedno mirno iu le malo je kupčije. — .Kcouomovo" št. 0 plačevali so z druge roke po f. 10.75 do 10.90. Cene so še vedno stalne.
Cene raznih ogerskih mlinov so: št. O f. 12-60 do 13 25; št. 1 f. 12 30 do 12.65: št. a t. 11-70 do 12 60; št 3 f. II - do 12 — ; št. 4 t'. 10-60 do II 50 ; št. 5 for 10 30 do 11-30; št. 6 f. 9 70 do 10 30; št. 7 f. 8 90 do 10-— in št. 8 f. 6-95 do 7 —, kakoršna je že vrst.
Otrobi. Levanliusko blago prihaja v i.biluoHii in to /.aiiia kupcem voljo do kup-rije. (Ki'Oiioiuo* | on H jtt svoj izdelek po for. •1.80 proti oddaji od junija im-seea naprej, luda, \Mtj k'iliknr znamo, kupčije ni bilo. \/. druge r.ike protUj.tli so ta i/.delek po f 4 6t).
Drobni otrobi. Malo kupčije. Za |evanti:i--ke zahtevajo f. 3.90 do 4. tO, kakor je ž.- vrti.
(j o ved. 0 l 9 do 15 t. m. prodalo s n jo v Trst'1 3ii0 volov in 109 krav klavne živine in sicer 124 volov iz Kranjske, 5ii i/, Hrvatske, 15 i/ Istre, 93 i/. Dalmacije, -iz Ogeiske. — i/. Furlanske, iu 12 domačih. lVnći.'vali so se: voli iz Kranjske po f. 53 — do 5-'/*—; voli iz Hrvatske pot'. 50. — do 61 -; iz Istre po f. 51.— do r>l —; iz Dalmacija po f. 50.— do 51.— i/. Ogerske
ure
I. M. LAVRENClC.
Kova Tržaška tvornicu gas. voda, ulica ltossctti Atcv 1 dvorišča Razpošilja po krčmah v mestu velike stckk-nice po B nvć. in male
f»o 3 nvA., pasarete ra/. iaže po S nvć.
Slavnemu slovenskemu občinstvu ae prav toplo priporoča podpisani
I. M. Lavrenčlč.
vV/VV''» va^ \«v >4 ^ Js
fV &	^^v
> iT <v ^ ^
i
Zdravljeni« krvi
('aj „Tisućemi cvet" (Millvttori).
čisti kri ter je izvmtno sredstvo proti onim ► lučaj«m, če peče v želodcu, kekor |>roti s Hhemu probavljanju in hemoroidam. Jedcu omot ia ozdravljenje, stoji M) nč. ter so dobiva v odlikovani lekarni
PailMSIB JU te Miri" Trti, wBj h
W
Izvrstno o. kr. Izkj. priv.
Škropilnice proti peronospori
Inftanlrja ilvloa,
katere so gesplofi-ito uvedlo vsled njih preproatosti, trpeinoi-ti, lahke uporabe za vsako r..jn trt itd. pi-o> dujajo, dasi so mnogo sboljšane, vendar po dosedanjih nizkih cenah.
družb, v Tratu
Cuniko odpošiljajo na caktevanje franko.
Na vse r. kr. poKtne urado pošiljal" popolne škropilnica franko, prati p;Ti9tju 10 gld.
Izdelujejo tudi stroje za prnio-nje t iveplmn, nupreMnno delu-jo o stiskalnico itd.
Tamburica II brač.
Tamburica za II. brač je na prodaj po nizki ceni. — Natančneje obvestila je dobiti pri vratarju hiše št. 2 v ulici del Torro.
„Tržaška posojilnica in Iiriinilnica"
(reglslrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstrop|e.
Dajo posuj i* n na inonjlee in intabulacij' proti •'/» obrnutim, ni Kiistiivo srečk in vrednostih papirj v pa prmi »',".„ »Lrentlm. Od hranilnih ulog plačuje P" obresti. Ui-iidni dnevi so: Vsaki d u n ni! ». d 12. uro dopoludn • in cd 3. iio 5 popoln 'no, se v ml a izvzemši nediOjo in praznik . l/.pliičuji' »o vsaki ponodeljek od 11. do 12. uro dupoludii.', iu k i i'utrtek od 3. do 4. ure |iup(ilmluu, Olavni .1.-1«-z. valjajo po 200 kron Zadružni dekli s.i lahko plačiij j'< v utusečiiih obrokih po 1 gld. tur ziuifa v iiki dolož 10 gld.	VJti —
rK jbsf r jamrwmmw Jtm sm* Alte & Zadnik - Trat J
H Via Nuovu na voglu via 8. Laizaro ■
™ pripoi orn a -lav. občinstvu svojo proda aluico " z inanifaktui-iilm lilugom. V zalm;i nuhnja s" k povsem najnuvejte blago, toliko Zb Ženske ko- ■ iiknr za ntnike in deco. Veliki Ubur platna, ' botiibalevliiH, perila, nbcev volnenili in svilna- V tih. V.-1 k i zalega vseh potrebščin ta ilviije la I krojad . V zaloui nultnjajo so nadalje vi&ksvrital ™ W trakovi in tudi trakovi ilovemkih barv. k ■ Priporočata se čč gi;. učiteljicam v mestu C ™ in ua deželi zji vso potrebščino šolskih ročnih del. \
V Uzorci ne pošiljajo na zahtevo franko. j.
Ir jz v JKZ? wm<asr jmirM
Pudjiisnn i si uHojava iiajul judiieju naznaniti, d sva prevzela že sko.i ilO let obstoječo^ Klavnentn^oh-činstvu tuknj in v ok lici dobr.i puzuuno tvrdko O. OllfUt' ter so priporočava si. občinstvu da bi t taj u isto blagohotno podp.ralo z naročili.
Priporoč mu se posobito čč. duhovščini in gg, uradnikom tu in v okolici, tl» blagovoli naju vsestranski podpirati ter obljubujevii, da bodova točno in koliko najbolj mogučo dobro postreglu t nizko ceno in d"briui blagom.
Za obilno naročito priporočava so
01ifdi6 & Comp.
Via S. Cattarina št. 9
Ceniluik pošilja se iia zubtevo brezplačno.

Sim&sHHurffiMzanBHHiMuaauMHMMHi
Hobroznana gostilna
1 ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Pivačkovcu")
v Trite,
u Ho«. Bolita*!« i*, ia
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veielicsh v Hokolaki tuiuvadn ci, vedno la prlitna Tlpavaka, Pr?aika ln kraška ba a In črna vina. — Sladki riaillng v steklenicah, in molro fran-klajo, vsaka steklenica drli 1 lit*r in valja 60 novč.— Postrežba je poltena, cena smerna.
I L Kuhinja je pre-ikrbljena s tečuiini, toplimi ia mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom r Trstu in a delale.
Toči vino tudi družinam 4 nvč. cmeje, ako s« odvzame najmaiy 5 litrov.
_ 1
lauBaiiSaiaasaiHai Dobiva 8e najceneje v podpisani lekarni akt •• naroča po po&ti
Ubald pl.
Trnkčczy
lekar »rav*n rotovia Xduk||Md
priporoča: IA ŽKLODEC: ««■ Hurijivebkt kapljict ta itlodec. - Slekknira 20 kr., 6 ateklealo 1 gld. 8 tuet. 4 gld. SO kr.
Odvajalne ali čistilne ki ogljicr či.tijo želodec pri za< aamijl, skaženem lelodci. — Škntolji 21 kr., jeden zavojč. k s U škatuljiimi volja 1 gld. b kr.
MT Za pvi»i
1'luninnki ztliiiui ali prsni uirop za edralZ-cii" iu otroke; rnztvarja aliz iu lajša bolačuto, n. pr. pr kašlji. — St. klen ca « kr , 6 steklenic 2 gld. »0 ki
Za tr^arjei
P>otinski crrt (Uichtgeist) lajla in preganja bo* lečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr„ 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
V«a ta našteta in vaa draga sdravilua arad-tva se dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6czy;ja
Ljubljani
in se veak dan a prvu pošto razpošiljajo.
Norddeutscher Lloyd, Brema
R p <1 n u h 1 n ž 1» a
s paru i ki naj pr vegjt reda.
h Breme V gornjo kraje, kakor tudi v Baltlmore, Kontevldeo in Buenoi-Ayrei.
Iz Oanova-Naapalja v
• zhudno Avstralijo v Azijo (mesečno)
U Neapelja v Hiv-Tork po itsl parslki Vsak mesec, provolnja v
Ii 0 »ufa v Nsw-Tork brz« parslki vsaka a mesca prevolnjn v
U dneh.
16 dneh.

Informacije
pri glavnem zastopstvu:
Lastnik politično družtvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni uroduik: Julij Mikota. — Tisk.u-u.i Dolenc v Trstu.