Stran 76.
Kmetijstvo.
Vrednost gnojnice.
Vsak kmetovalec ve, koliko je vreden hlevski gnoj, vzlic temu pa vidiš le rekdokdaj, da bi kmetovalci tudi gnojnico tako nabirali kakor gnoj in jo potem tudi prav porabili. Da malokje, pri najboljših kmetovalcih, je videti gnojnične jame, žalibog je na malone povsod videti, da teče gnojnica po potu in po vasi naprej in se zgubi. To kaže, da večina naših kmetov še dandanes ne ve ali pa ne verjame, da zamore gnojnica na naših poljih, posebno pa še na travnikih, mnogo koristiti in celo hlevski ali pa umetni gnoj nadomestiti.
Glavne tvarine v gnojih sploh so: dušik, fosforova kislina in kali. Te tvarine kupujemo tudi v umetnih gnojilih. V gnojnici se nahajajo 015% dušika, 0 50% kalija in nekaj kisline. Ako račnnamo po vrednosti umetnih gnojil, je jeden hektoliter gnojnice vreden 25 kr. O j ene srednje goveje živine se dobi na leto okoli 30 do 40 hektolitrov gnojnice; od 5 krav n. pr. se lahko nabere na leto 150 hektolitrov gnojnice in ako hektoliter računimo samo po 20 kr., znaša to na leto 30 do 40 gld. Kakor se pa sedaj ravna z gnojnico, da se namreč de-lema posuši, deloma pa izteče, izgubimo gotovo polovico ali pa vsaj zgoraj navedeno vrednost t. j. do 20 gld. Ta dokaz je sicer le bolj znanstven, vidi se pa vendar iz njega, da je nepravilno in zanikrno ravnanje z gnojnico kmetovalcu na škodo.
Navadno se gnojnica zbira v odprtih in plitvih gnoj-ničnih jamah poleg hleva. Potrebno pa je, da se narede jame iz cementa in kamna. V majhnih kmetijah, kjer nimajo veliko živine, more jo kmetovalec sam napraviti, namesto cementa in kamna naj pe vzame ilovico. Glavna reč je le, da gnojnica ne more izteči. Naravnost iz hleva v jamo naj se naredi jarek, po katerem teče gnojnica iz hleva. Za izvožnjo na polje naj se rabi sod ali druga primerna posoda.
Gnojnici pa manjka fosforove kisline. To važno snov potrebujejo rastline ravno tako, kakor dušik in kalij, ki se nahajata v gnojnici. Večletno gnojenje s samo gnojnico provzroči, da se zaredi različen plevel. To se je že marsikateremu dogodilo in ga vstrašilo. Manjkajoča kislina se nadomesti s superfosfatom. Na 400 litrov gnojnice se vzame 1 kilogram superfostata, ali pa na 100 litrov x/4 kilograma. 100 kilogramov superfosfata velja 5 gld. 70 kri in na tej množini ima jeden kmetovalec celo leto zadosti.
Najugodnejši uspehi se dosežejo z gnojnico na travnikih. Pri sodu mora biti na zadnjem kraju voza luknja in naprava, da se iztekajoča gnojnica enakomerno razdeli in sicer tako široko, kakor je širok voz. Travnik se
gnoji navadna v mesecu marcu ter v mesecu aprilu, ob letu pa neposredno po košnji Izrasla trava se z gnojnico ne sme gnojiti, ker bi utegnila po nji dišati. Opomniti moram še, da je sveža gnojnica za mlado travo preostra in da jo je treba pustiti nekaj tednov v jami. Ako je pa treba travnik s svežo gnojnico politi, naj se pred porabo prilije polovico vode, da postane gnojnica manj ostra. Kmalu se na travnikih vidi, da je na pognojenih krajih trava bolj temna, večja in tečnejša.
Poskušnje so do dobrega izkazale, da prinese gnojnica v mnogih slučajih isti uspeh, kakor umetna gnojila. V Švici, kjer je živinoreja na jako visoki stopinji in kjer so kmetje večinoma v blagostanju, nabirajo skrbno vsako kapljico gnojnice in povišajo ž njo doneske travnikov. Pri nobeni hiši ne manjka gnojnične jame in po vsaki košnji pcgnoje travnike na novo.
Kmetovalci! Glejte bolje na gnojnico, saj nabiranje ne stane nič. Porabite jo za gnojenje travnikov, da tako pridelate več krme ; s tem bode mogoče več ali pa boljšo živino rediti.
Stran 77.