Pirvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

=4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4meriki.
Cr5^
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays,
FlflA&KE: 1879 KBOTO&.
Entered as Second-Claes Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., raider the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1879
lM. 100. — ŠTEV. 100.
NEW YORKr TUESDAY, APRIL 28, 1908. — V TOREK. 28. MAL. TRAVNA 1908.
VOLUME XVL — LETNIK IVI
Stoletnica newyorske škofije sv. Patricks.
VČERAJ SO SE VRŠILE SLAVNOSTNE MAŠE, KTERIM SO PRISOSTVOVALI OTROCI.
TISOČ DUHOVNOV. ——o-
V vseh cerkvah newyorske škofije ■o se včeraj vršile >lavnostne maše v proslavo stoletnice katoliške škofije sv. Patricka, in tem mašam so prisostvovali večinoma le otroci, kajti za nje je bila včerajšnja slavnost namenjena. Mašam so prisostvovali vsi otroci zasebnih katoliških šol, kterih je v našem mestu precejšnje število. Da so zamogli slavnosti prisostvovati, včeraj niso imeli Šolskega pouka. V katedralo sv. Patricka je prišlo 3000 otrok in na tisoče odraščenih.
Včeraj so ves dan prihajali v New York razni škofje iz Amerike kot gostje. Med drugimi je prišel včeraj kardinal Gibbons iz Baltimore, ktere-ga je na kolodvoru B. & O. železnice pričakovala posebna delegacija. Tudi apostolski delegat iz Washingtona, Falconio, je prišel včeraj v naše mesto. Tudi na stotine druzih škofov in duhovnov je prišlo tekom včerajšnjega dne v naše me»to, tako. da je sedaj v New Yorku najmanj tisoč škofov, nadškofov in druzih dostojanstvenikov katoliške cerkve.
Je
POZABLJEN V JEČI.
Delavec je moral leto dni ostati v ječi, ker so njegov slučaj pozabili.
Uniontown. Pa.. 27. aprila. Tukajšnje mesto ima v svojih ječah jetnika. čegar ime je nepoznano in o kte rem se tudi ne ve, čemu je prišel 1 ječo, kajti v nijednem zapisniku me stne ječe ni zapisano, kaj je omenje ni grešnik zakrivil. Jetnika, ki inozemec, so te dni izpustili iz ječe kajti proti njemu ni ni jedne obtožbe in tako ga niso mogli še v naprej ob držati v ječi. Mogoče bi jetnik ostal še v nadalje v ječi, ako bi dosedanj šerif ne odstopil in izročil svoje me sto novemu šerifu.
Slednji je obiskal jetnike in jih vprašal, čemu so zaprti. Pri tem j našel tudi jetnika, ki je dejal, da se piše Lenčak (Slovak T) in da je že leto dni v ječi, ne da bi vedel, čemu Šerif je potem pregledal vse spise in zapisnike ječe, toda v njih ni našel ničesar, kar bi se nanašalo na imenovanega jetnika. Jetnik govori le slabo angležki in je povedal, da so ga nekega dni v minolem letu pri nekem plavžu prijeli in odvedli v ječo, kjer je ostal vse do sedaj, ne da bi vedel čemu. Ko so ga izpustili, je bil tako vesel, da je pričel jokati in bilo mu je zelo težko, ker se ni mogel nikomur zahvaliti. Bode-li sedaj oblasti tožil za odškodnino, še ni znano, kajti on je vesel, da je zopet svoboden
Rooseveitov mornarični predlog odklonjen.
KONGRES JE DOVOLIL, DA SE GRADITA LE DVE NOVI OKLOPNICL
Predsednik je želel, da bi gradili štiri oklopnice in razne druge 1 a d i j e.
BREZPOSELNOST.
SO,000 DELAVCEV BREZ DELA.
V obeh Carolinah so zaprli vse tovarne bombaža.
« Spartansbur^ S. C., 27. aprila Vse tovarne v North in South Caro-lini so zaprli za nedoločen čas radi pomanjkanja naročil in vsled tega je nad trideset tisoč ljudi zgubilo delo in zaslužek. Nektere tovarne so za nekaj časa še odprte, da podelajo dosedanja naročila, toda s 1. junijem se ne bode delalo v nijednej tovarni. ....................... i 1 - " 11 "*
Za $24.00
v Trst aH na Reko
bode peljal novi parnih na dva vir
jaha	_
MARTHA WASHINGTON, rojakov ieU potovati • tem parna] se takoj ogla* pri: kKffEER 00« K, Hew Tort. aH
Avexme, *. m,
Washington, 28. aprila. Po osem ur trajajočej živahnej debati o morna-ričnem predlogu, vsled kterega naj bi se po Rooseveltovej želji gradile štiri nove oklopnice, je včeraj senat toza-devn; predlog zavrnil in dovolil le jrradnjo dveh novih oklopnic, kterih vsaka naj nosi 20,000 ton.
Tekom zadnjih dveh tednov se je že vedelo, kako bode ta predlog vspel in v senatu se je že pred glasovanjem javno govorilo, da dobi predsednik le dve oklopnici. Senatorji so nameravali Rooseveltu s tem glasovanjem dati pravo lekcijo. Ko so včeraj po glasovanju prešteli glasove, so se vsi senatorji čudili, kajti toliko proti-roose-veltovih glasov niti sami niso pričakovali. Mornarična komisija je zmagala s 50 proti 23 glasovom. Proti predsednikovemu predlogu je glasovalo 32 republikancev in 18 demokratov in sicer kljub vsem posebnim predsednikovim poslanicam in drugim grožnjam ter zasebnim pismom.
Debata se je pričela že jedno uro preje, nego se običajno prične, ker je bilo pričakovati, da bode zelo dolga in živahna. Nek senator iz Idaho je podpiral pred'sednikov predlog in pri tem izjavil, da stori to samo radi tega, ker je sedaj velikanska brezposelnost in ako bi se gradile štiri nove velike oklopnice. potem bi saj nekaj več delavcev dobilo delo. Foraker iz Ohio je eovoril naravno proti predsednikovem predlogu.
NEZGODA NA VOJNI LADIJI.
Slavnost i našega brodovja v Santa Barbari.
Santa Barbara, Cal., 27. aprila. — Med vožnjo iz Santa Monica v tukajšnjo luko so bili precej poškodovani stroji na oklopnici Missouri. Odtrgal se je namreč pokrov pri parnih zavorah in ves strojni prostor oklopnice se je takoj napolnil s paro. Dva strojnika sta bila precej ranjena. Vendar bodo v kratkem vse popravili, da bode oklopnica lahko odplula z drugimi ladijami v San Francisco.
Oklopno atlantiško brodovje Zjed. držav je danes dospelo sem in jutri se vrše v čast mornarjem razne veselice in zabave. Med drugim bodo priredili tudi "evetlični praznik". Ob morskem obrežju prirede namreč mornarji oklopnic skupno s častniki velik "cvetlični boj". Od vseh stra-nij je dospelo na slavnost mnogo Iju-dij iz drugih mest.
Mornarji se izvrstno počutijo ter so skrajno dobro izučeni v svoji stroki, kar je pač posledica dolgega potovanja okolo Amerike. Drugi teden odplove brodovje v San Francisco, kjer se bodo vršile nove slavnosti.
Iz samostana
v cerkev k poroki.
MLADOSTNA LJUBEZEN BILA JE MOČNEJŠA KOT NAG-NENJE DO SAMOSTANSKEGA ŽIVLJE-N J A.
Ljubimec je redno obiskoval svojo ljubico še potem, ho se je preselila v samostan.
VZTRAJEN ŽENIN.
Vihar v Nebraski.
V Thurston Countyju je divjal prvi tornado v letošnjem letu in tem povodom so bile tri osobe ubite. Vihar je razdejal večje število hiš, dočim so vse brzojavne in telefonske naprave razdejane. Škoda je po vsem countyju velika. Tornado je dvignil hišo John Manglesona blizo Penderja visoko v zrak ter mož in njegova žena sta bila na mestu ubita; Geo. Walker je sedel s svojo rodbino baš pri za-juterku, ko je vihar tudi njegovo hišo razdejal. Trije njegovi otroci so bili nevarno ranjeni. Mesto Pender je na vseh krajih poškodovano in deloma razdejano.
Pogreb ministra 0 aanpbell-Banner*
V kratkem se poročita v našem mestu dva mlada človeka, May Lynch in James Murtagh, ki imata kaj romantično zgodbo za seboj. Poznala sta se že kot otroka, ker sta bila skupaj v soli in pri igrah. Pred šestimi leti ji je Murtagh ponudil svojo roko, ktero je pa ona tedaj zavrnila, dasi mu je bila zelo naklonjena.
Kmalu za tem pa je May Lynch neznano kam Zginila in vsa poizvedovanja žalostnega moža so bila zastonj. Pred kratkim pa je dognal, da se nahaja v bolnici sv. Vincencija, kjer kot "usmiljena sestra" pod imenom sestra Miriam streže bolnikom. Znova se mu je obudila mladostna ljubezen. Kmalu jo je začel obiskovati v samostanu, dokler niso postali njegovi obiski le preočitni samostanskemu vodstvu. ki se je pričelo bati za mlado 'nuno". Pretečeni teden pa je May Lynch nenadoma izstopila iz samostana, in se zopet podala na dom k svojim starišem baje iz "zdravstvenih ozirov". Prihodnji teden se pa poroči s svojim vztrajnim ljubljencem, ki jo je odvedel iz samostanskih zidov. —
CHICAGO — NAJBOLJ SREČNO MESTO.
V Chicagu se v letu zvrši največ raz-porok.
Chicago, 111., 27. aprila. Sem je dospela ugledna angležka pisateljica, ki se je izjavila, da je Amerika najbolj srečna dežela na svetu, ker se ljudje tako lahko razporočijo. • V Chicagu se zvrši v jednem letu trikrat toliko razporok kot v kakem drugem mestu, zato je po mnenju pisateljice Chicago najbolj srečno mesto na svetu.
"Mi Angleži"', pripovedovala je pisateljica, "nimamo toliko smisla za razporoko kot Amerikanei. Morebiti bi bili bolj srečni, ko bi dobili tozadevne postave. Če je en rod ljudij bolj srečen kot drugi, mora imeti za to poseben vzrok. In kakšen drug vzrok je, da so Amerikanei bolj srečni kot Angleži? Če sta dva človeka nesrečno med seboj zvezana, morata prenašati svoje breme do smrti. V Ameriki je drugače. Kadar se dva ne marata, se jednostavno ločita in sklene se druga, bolj srečna zveza. Ločitev je filozofiena potreba. Iz statistike se vidi, da je bilo tekom zadnjih deset let ločenih v New Yorku 5231 parov, v Philadelphiji 4706 in Oli^nen	Tn HnVn T.nip. da
so ljudje v Chicagu najbolj srečni na svetu, ker se najraje razdružujejo.'' Omenjena pisateljica je najbrž tudi nesrečna" in ker je Angležinja, se naravno ne more ločiti, zato pa la-mentira po Ameriki.
London, 26. aprila. Francoski mini* ste reki predsednik je prišel semkaj, da ee udeleži pogrebnih svečanosti o priliki pokopa angleškega ministra Campbell-Bannermana.
PO TORNADU NA JUGU.
Tornado, hi je v minolem tednn divjal v južnih državah, je zahteval na stotine človeških žrtev.
Atlanta, Ga., 26. aprila. Glasom poročil o tornadu, ki je divjal v minolem tednu, je bilo v raznih krajih in državah na jugu ubitih najmanj 500 ljudi in razdejanih na stotine hiš. Kjerkoli je divjal vihar, tam je vse razdejano. Ranjenih je bilo nad tisoč ljudi- Zveza m£d rasnimi hraji še vedno ni popravljena, teko da ni mogoče dobiti natančnih poroKL Znano pa je, da sesa škoda v milijone dolarjev.
Protest Poljakov
proti Nemcem.
V CHICAGU, ILL., IN DETROIT, MICH., VRŠILI SO SE VELIKI PROTESTNI SHODI POLJAKOV PROTI NEMCEM.
Južne republike. Kuga v Venezueli.
V MESTU LA GUAHLA, VENEZUELA, SE JE PRIČELA RAZŠIRJATI KUGA; VARNOSTNE OD-REDBE.
Pri obeh shodih so navzoči pozvali naš Sedaj sta se tudi v glavnem mestu
kongres, da nastopi v prid zatiranih Poljakov.
POZIV NA VES KULTUREN SVET
Chicago, III., 28. aprila. Tukajšnji Poljaki so priredili velikanski ljudski shod, pri kterem so kar najenergične-je protestirali proti barbarskem postopanju Nemcev napram Poljakom v deželah nejpške Poljske. Glavni govor je včeraj govoril tem povodom Rev. Adalbert Furman in tem povodom je bila sprejeta resolucija, s ktero se kongres naprosi, da sprejme že predlagano resolucijo v prid Poljakov v deželah nemške Poljske in da Amerika izjavi simpatije za Poljake, ktere barbarski Nemci zatirajo sedaj s tem, da jim hočejo odvzeti njihovo zemljo, ktera je bila stoletja poljska last. Istodobno so zborovalei pozvali vse vlade kulturnega sveta in vse prijatelje svobode, naj pošiljajo v Bero-lin proteste.
Detroit, Mich., 28. aprila. Nad pet-tisoč Poljakov je včeraj priredilo protestni ljudski shod proti barbarskej Nemčiji, ktera je sprejela predlog, vsled kterega se bodo v poljskih deželah Nemčije Poljakom odvzela zemljišča. Zborovanje se je vršilo v orožarni Light Guard. Glavni govor je govoril mayor William B. Thompson, kteremu so potem sledili kot govorniki škof Foley, sodnik Alfred Mur-phv, odvetnik James H. Pound in vse polno poljskih govornikov. Zborovalei so tem povodom dobili vse polno brzojavk iz vseh krajev v znak sočutja in med temi brzojavkami je bila tudi ona poljskega virtuoza Paderewskega.
VSTAJA NA FILIPINIH.
Moroti na Filipinih so se zopet za nehaj časa baje udali.
Manila, 26. aprila. Moroti na otoku Mindanao, kteri vodijo proti A-meričanom že dolgo vrsto let vstajo, o kterej se vsako leto poroča, da je udušena, so se sedaj ponovno Američanom udali. Nadaljne vstaje za sedaj ni pričakovati in vsled tega je vojaštvo odšlo domov v svoje posadke. V zdanjem boju z Moroti je bilo več konštablerjev ubitih in ranjenih, dočim so domačim imeli še večje izgube.
V zaporih Bilibib v Manili so obesili vodje filipinskih vstašev Ciphe-ana Omongo, alias Tiducduc, in Afro-niano Fernandeza. Omongo je bil vodja vstaje Pulujanezov na otoku Samar, dočim je Fernandez vodil napad na otoku Leyte, kjer so vstaši požgali mestne urade in tem povodom ubili tudi štiri policaje. Obesili bodo tudi vodje vstašev Faustino Ablena in Esperidon Bola, vendar se pa zatrjuje, da bodo z usmrtenjem počakali še mesec dni.
•o
Caracas pripetila že dva slučaja te bolezni.
NESREČA V MEHTKT.
Caracas, Venezuela, 27. aprila. Predsednik Castro je naprosil akademijo za medicino, da izdela vse potrebne odredbe proti razširjanju kuge v republiki Venezueli, oziroma za slučaj, da bi se ta bolezen v deželi pojavila.
Akademija je sedaj odredila, da se pokonča kakor hitro mogoče vse podgane, da se ulice in hiše vsaki dan pomivajo in perejo. Nadalje je akademija odredila, da se hitro zgrade potrebne barake, ktere se bodo v slučaju potrebe rabile za bolnice. Za vsaki mestni okraj je akademija imenovala tudi posebno zdravstveno komisijo. kajti prebivalstvo je postalo nervozno, ker so se v mestu pripetili mnogi sumljivi slučaji bolezni.
V kolikor je bilo dosedaj mogoče dognati, sta se v Cacacasu pripetila dva slučaja kuge. Kljub temu pa trdi tukajšnje časopisje, da v mestu ni nevarne bolezni.
Mexico Ciudad, Mexico, 26. aprila. Na centralnej mehikanski železnici se je včeraj pepoludne pri Darganti ob prelazu Maltrata po krivdi malomar-nnoisti železniških uslužbencev pripe tila velika nesreča. V kolikor je dose-daj znano, je bilo 28 ljudi na mestu ubitih, dočim jih je bilo 15 ranjenih. Posebni vlak božjepotnikov, kteri so ■se vračali iz Guadelupe, je zavozil v nek tovorni vlak, ki je stal na stran skem tiru. Mnogo božjepotnikov je umrlo radi vhajajoče pare. Nesreča se je pripetila, ker so uslužbenci pozabili razobesiti varnostne signale.
PO SVETOPISEMSKEM NAČINU
Trije "izpreobrnjenci" krščeni v reki.
Paterson, N. J., 27. aprila. V prisotnosti več tisoč ljudi in neštevilnih Čolnov ter ladij je včeraj Rev. Ad. Rosa od apostolske metodistične cer kve krstil pet osob v reki Passaic s tem, da jih je pomočil v valove imenovane reke.
Krščeni so bili Miss Mae Weed, Miss Louise Harvey, Miss Jane Harvey in Mr. ter Mrs. Hannison. Rev. Rosa, ki je portugalski duhoven, je bil povodom krsta oblečen v kopalno obleko, ki je bila zelo tanka in izdelana iz trikoja. Nad to obleko je imel bel talar, dočim so bili krščenci oblečeni v bele obleke.
Krstu je prisostvovalo najmanj 5000 osob.
Velih požar.
V Richmondu, Va., je požar razdejal ves trgovski del mesta in ostala sta le dva poslopja. Škoda znaša $100,000.
$32,500 za zlomljeno nogo.
Porotniki Supreme sodišča v White Plains, N. Y., so izrekli svojo sodbo glede gospodične Margaret Mahoney. Priznali so ji $32,500 odškodnine za zlomljeno nogo, ktero svoto mora plačati New York Central železnica. Nesreča se je zgodila že pred poldrugim letom. Vršile so se obravnave med deklico in železnico, hi je ponujala ponesrečenhi ca zlomljeno nogo že $28,000, ktere pa slednja ni hotela »prejeti. Sedaj bo dobila $4000 veš in do smrti lahko mirno Živela. Omenjena svota je naj-večja, har jih je hdaj plačala teka železnica sa poškodbe v državi New Tocfc.
Denarje v staro domovino
poiQjamo:
za 10.35 ............ 50 kron.
sa 80.46 .............100 hron.
za 40.90 ............ 200 kron.
za 102.00 ............ 500 kron.
sa 204.00 ............ 1000 krom.
aa 1017.00 ............ 6000
Foitazlna je všteta pil teh Doma ae nakatano vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odhttha.
Naše denarne pošfljetve izplačajo c. hr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh.
Denarje sam podati je ■•je do $26.00 t gfuiliil t aH po
Order aH pa New York Bask Draft.
Raisuli baje mrtev. Vest ni potrjena,
VODJA MAROKANSKIH ROPARJEV, KI JE USTRAHOVAL SULTANA IN INOZEM-CE, JE UBIT.
Napadli so ga bojevniki rodu E1 Kmes, ko se je vračal od neke slavnosti.
NJEGOVA DELA. —o-
Tangier, Maroko. 28. aprila. Semkaj so došla poročila, glasom kterih je bil te dni vodja marokanskih roparjev, svetovno znani Raisuli, ubit. Domačini trdijo, da so ga bojevniki iz rodu E1 Kmes, ko se je vračal od neke slavnosti v Tarant, iz zasede na padli in ustrelili.
Pariz, 28. aprila. Neka tukajšnja časniška agentura naznanja, da je že dobila poročilo in potrdilo o smrti ma rokanskega roparja Raisulija. Ko se je vračal domov od neke slavnosti, so ga bojevniki iz rodu E1 Kmes čakali za nekim grmovjem in pričeli nanj streljati. Druga poročila pa trdijo, da je vest o napadu na slavnega roparja resnična, da pa pri tem ni bil ubit, kajti strelci ga niso pogodili. Rod E1 Kmes je sklenil, da se Raisuliju o-sveti, ker slednji ni hotel dati imenovanemu rodu -del odškodnine, ktero je dobil za vjetega kaida MacLeana, da-siravno so E1 Kmesi čuvali Raisulija pred sultanovimi četami, koje so zem ljišča imenovanega rodu popolnoma uničila.
O Raisuliju ve ves svet. kajti tekom zadnjih let se je mnogo pisalo o njem, ker se je neprestano bojeval s sultanovimi četami in ker je v tem času vjel vse polno uglednih Evropejcev, od kterih je dobil potem veliko odškodnino. Raisuli slovi kot največji ropar modernega časa.
Raisuli, ki je doma iz Zinata, je bil v svojej mladosti navaden kmetovalec. Z ropanjem je pričel šele pred par leti in sicer na ta način, da je napadal v notranjih pokrajinah Maroka karavane. Kasneje je pričel poslovati tudi ob obrežju, kjer so bila razna mesta vsled njega v vednej nevarnosti V oktobru 1906 se je dal izklicati go-vernerjem pokrajine Arzille in dva tedna za tem, je njegovo izklicanje potrdil tudi sultan, ki je živel v neprestanem strahu pred njim, za to jnesto. Tedaj je sultan simpatizoval z njim, ker je bil sovražnik vsega, kar je bilo tuje, toda inozemski poslaniki so končno pridobili sultana za to, da je poslal proti njemu vojaštvo.
Inozemstvo se je najpreje pričelo zanj zanimati, ko je vjel londonskega dopisnika W. B. Harrisa, kterega je potem proti velikej odkupnini izpustil. Kmalo za njim je vjel Američana Perdicarisa iz New Jerseya, vsled kterega je ameriška vlada poslala na marokansko obrežje posebno vojno brodovje. Marokanski sultan je tedaj plačal roparju $50,000 odškodnine in Perdicaris je bil zopet svoboden.
Zadnji je bil v njegovem jetništvu Anglež kaid McLean, ki je v službi marokanskega sultana. Slednji je bil pri ropaiju sedm mesecev jetnik, toda končno ga je izpustil, ker je dobil odkupnino v znesku $100.000. Vrhu tega mu je morala angleška vlada jamčiti, da ne bode kaznovan, in obljubiti, da ga bode celo varovala.
Linčanje v Nevadi.
Strahopetstvo šerifa mesta Skidoo. Nev., je provzročilo, da so linčarji linčali igralca Joe Simpsona, kteri je bil obdolžen umora. Simpson je u-strelil James Araolda, nakar ga je Šerif aretoval. Dasiravno so ljudje takoj pričeli pretiti jetniku z linčanjem, šerif ni ničesar storil v prid njegove varnosti, temveč je določil, da se vrši obravnava. Jedva da so prišli arad-niki z jetnikom k sodišču, že so prišli tudi linčarji, kteri so odvedli Simpsona seboj, ne da bi se šerif tema kaj upiral, dasiravno je imel dovolj policije na razpolago. Jetnika so linčarji blizo sodnega poslopja o-besili na drog električne lnči.
Kitajska se brani. Japonska vsiljivost.
c	r i
KITAJSKA VLADA ŽIVAHNO PROTESTUJE PROTI RAZŠIRJANJU JAPONSKEGA UPLIVA OB KOREJSKI MEJI.
Japonsko nasilje na Kitajskem; Kitajci se bodo branili, kakor Korejci.
BOJKOT.
Peking. 28. aprila. Kitajska je včeraj poklala na Japonsko odločen protest proti neopravičenem razširjanju japonske moči v deželi Chientao, ki se nahaja med Korejo in Kitajsko. Tukajšnja vlada izjavlja, da Japonska nima niti malo pravice do imenovanega teritorija, ki ni korejski, niti japonski, 'temveč izključno le kitajski. Ako je pa nameravala svojo trcrovino raztegniti tudi na to deželo, bi morala preje o tem naznaniti kitajski vladi. Marki Tto je nameraval s tem činom in nasiljem svojo pozicijo v Koreji utrditi, pri tem je pa pozabil, da si tam živeči Kitajci japonsko nadzorstvo ne Ixxio dali niti toliko dopasti, kakor Korejci. Japonski poslanik v tukajšnjem mestu trdi, da Japonska neče osvojiti imenovano pokrajino in da so tozadevne vesti pretirane, dasiravno se je dognalo, da namerava sedaj Japonska poslati tjekaj 500 japonskih vojakov.
San Francisco, Cal., 28. aprila. Semkaj je dospel ameriški konzul iz Tientsina, E. W. Williams, kteri naznanja, da Kitajska čudovito hitro napreduje in se razvija v moderno državo. Tekom zadnjih let so na Kitajskem uvedli povsem novo sodno postopanje, tako da se sedaj tudi pri kitajskih sodiščih dobi zagovornike in da tudi porotniki sodijo zločince. Po vsem cesarstvu so ustanovili moderne pravosodne fakultete.
Hongkong, 28. aprila. Kitajski bojkot proti japonskem blagu je tako uspešen, da je morala parobrodna družba Toyo Kisben Kajsha, ktera vzdržuje promet med Japonsko, Kitajsko in Južno Ameriko, prenehati z redno vožnjo med Japonsko in Kitajsko, kajti ni jednemu njenemu parni-ku se ni posrečilo dobiti potnike in blago.
PO NESREČI PARNIKA ST. PAUL.
Od angležke križarke Gladiator je zginolo 23 ljudi.
Southampton, 27. aprila. Parnik St. Paul od American Line, kteri je zavozil v angležko križarko Gladiator, koja se je vsled tega potopila, je izročil poŠto, namenjeno v Ameriko, parniku Teutonic.
O nesreči se dosed a j ni nič novega zvedelo. Trije mornarji od križarke Gladiator so utonili in njih trupla so že našli. Jeden mornar je umrl vsled zadobljenih poškodb. Triindvajset mornarjev imenovane križarke se še pogreša in sedem jih je v bolnici, ker so pri koliziji zadobili nevarne poškodbe.
Parnik St. Paul je zadobil na strani deset čevljev široko luknjo, dočim ima tudi jedno od spredaj, vendar so pa te poškodbe nad vodo in tako je parnik ostal nad vodo.
Nek podčastnik križarke Gladiator izjavlja, da je imenovana kri žarka dvakrat zažvižgala, ko je ugledala parnik St. Paul. Na te signale so na imenovanem parniku takoj odgovorili in so se skušali tudi umakniti, vendar je pa bilo za to prepozno.
Velik požar v tovarni.
V tovarni Weetamoo Mills v Pali River, Mass., je nastal velik požar, kteri je napravil za $15,000 škode. Vsled požara je zgubilo 1000 delavcev za več mesecev delo. Vsi stroji so namreč tako pokvarjeni, da bodo popravila trajala več mesecev, prodno se bode zamoglo pričeti delom«


■MbiBMM
'.V: iSŠ&i .i J

"GLAS NARODA"
(Slovenk: Daily.)
Own«d and published by the 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York CXty, N- Y.
Princ, ki je delal.
Dogodki, kteri se vrše ravnokar v
sem pogledal tja, ni ga bilo več. Tragičen konec je vzel. Vendar me je veselilo njegovo herojstvo. Raje tako, nego da bi bil postal banalen. —
Za leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
„ pol leto.........1.50
„ leto za mesto New York . . . 4.00
EjI leto za mssto New York . 2.00
vropo za vse leto.....4.50
h	„ pol leta . .. . . . 2.50
« fi ,, četrt leto .... 1.75 ▼ Evropo pošiljamo »kupno tri številke.
**GLA8 NARODA" izhaja v*ak dan iz-_vzemŠi nedelj in praznikov.
"OLA8 NARODA"
("Voice of the People") laraed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
_cAdvertisement onfagreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri aprestembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejšnje blvallAe« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopiaom in posiljatvam naredite naslov: "QLAS NAkODA"
lot Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Re< tor.
tudi moje sanje.
Vse sanje neupognjene možatosti, vse sanje pretiranega individualizma, vse sanje o priznanju strani človeštva. Kako bode tudi reven zemljan pripoznal ženij, ko mu ne sega do kolen! Ženija more spoznati le ženij, a on ga ne pripozna, ker ga sovraži. Zakaj bi sanjal še v nerealnem svetu!
Moje ime, ki je liki prvim zvono-vim udarcem, boječe zadonelo po pusti poljani, tudi to se ne bode glasilo
Prokletstvo bogastva.
\ nijednej rodbini ameriških milijonarjev nima bog A mor toliko opraviti, kakor v rodbini Gouldov, in nikjer na svetu ni rodbine, da bi imela opraviti s tolikimi zakonskimi tkan-dali, kakor imenovana. Imena Ana Gould, Howard Gould in Frank Gould je slišati -..-.bij na vsake j ulici v New Yorku in o teh ljudeh se govori \>akem mestu v na še j republiki. Zgodovina porok teb treh otrok pokojnega Jay Goulda bi bila groteska, ako bi zajedno ne bila tako resna. Grdo in brez/-uvst veno bi bilo, ako bi se osodi teli treh otrok jednega naših največjih milijonarjev norčevali, kajti klji.b temu, da imajo na razpolago ne*»tetr milijone dolarjev in da zamo-rejo imeti vse, kar si zamorejo z denarjem dobavili in poželeli, ne zaslu iijo druzega, nego vsestransko obža vanje.
Kljub temu? Ne: vredni so sočustvovanja bas radi te<ra, ker so tako bogati, kajti najmlajši otrok ime novaue rodbine je nedavno dejal, da njega in njegove preganja proklet stvo bogastva, ktero je pregnalo ves mir in sreeo iz njihovih palač, ktero iztrga nedolžne njihove otroke iz njihovih rok, ktero tira može iz njihovih zakonskih stanovanj v razne hotele, ktero je provzročilo, da so postali možje nekak cilj vsega zasramovanja, dočim so ženske žrtve domačih in tujih lopovov, kteri jih na vse mogoče načine izkoriščajo in potem ostavijo, kar nam najbolj dokazuje afera Ane Gouldove z njenim "grofom" Castel-lanom in sedanjim "princom" Sa-ganom.
Prokletstvo bogastva — to je prokletstvo brezposelnosti, prokletstvo brezBkrbnosti in prokletstvo dolgočasja. Zapeljivosti so podvrženi vsi ljudje, samo ako se jim nudi prilika, in prilike imajo milijonarji v svojej brezdelnosti vse polno. Blagoslov dela, skrbi in omejitve, kteri je nam vsem znan, je milijonarjem nepoznana stvar in to je tudi njihovo prokletstvo.
Milijonarji — oni iščejo take prilike, kajti v dolgočasju jim ni za nič druzega ležeče, kakor za spremembo njihove monotonije. Oni iščejo razvedrila v družbi in tu najdejo vse polno zapeljivosti. V atmosferi dolgočasja se vsa nemorala razvija, in sicer kar najburnejše, kajti to dejstvo je tako staro, kakor greh. Že Eva se je v raju v svojem "dolce far niente" dolgočasila, dokler ni našla kače in neizogibno jabolko.
In morala teh vrstic T Veselite se, čitatelji, da imate žene, otroke, do-movje in rodbinsko srečo, kajti s tem se lahko tolažite, ker nimate milijonov !...
Srbiji, in o kterih smo včeraj v Glasu Ir\ko se modPfavil ta dva, padle so Naroda poročali, nas spominjajo, da je te dni v Parizu umrl 47 let star princ Božidar Karagjorgjevič, ki je bil pravnuk kmeta Karagjorgja, kteri je osvobodil Srbijo turškega jarma in dovedel svojo rodbino na srbski, tedaj ustanovljeni prestol.
Za kratko dobo so Karagjorgjevifii bili prisiljeni umakniti se rodbini Obrenovičev, toda sedaj je zopet rodbina Karagjorgjevičev na srbskem prestolu, kjer jo zastopa kralj Petar kot naslednik zadnjega Obrenoviča kterega so umorili srbski častniki za jed no z njegovo kraljevsko priležnico in legitimno ženo, Drago. Vendar pa moramo v čast pokojnemu Božidaru navesti dejstvo, da od v Belgradu pro-lite krvi Obrenovičev ni imel nikacih dobičkov. Ko je po umore kralja Aleksandra in njegove Drage postal Petar Karagjorgjevič srbski kralj zamogel bi pokojni princ odpotovati v Belgrad in tam živeti po načinu kraljev in cesarjev ter sličnih posto-pačev. A se tozadevne ponudbe je pa odločno odklonil, dasiravno so ga nje govi sorodniki čestokrat pozvali, naj pride v domovino svojih dedov. Na vse tozadevne pozive jim je vedno odgovoril: "Jaz sem zlatarski delavec in radi tega želim, da se preživljam od dela mojih rok."
Trideset let je živel pri ..a s svojo materjo in bratom v nekem parižan-skern predmestju, in sicer v največjem pomanjkanju. Le težavno mu je bilo preživeti se v imenovanem sve tovnem mestu. Malo pred njegovo smrtjo so prodali njegovo hišico, ker ni mogel plačati dolga v znesku 2000 frankov. Vendar so pa njegovi prijatelji poravnali ta dolg in to je bila na njegovej smrtnej postelji zanj največja tolažba, kajti vedel je, da njegova stara mati tudi po njegovej Miirti ne bode brez strehe. Pokojnik je bil vedno dobre volje, dasiravno se »m je čestokrat slabo godilo. Govoril je izvrstno francoski, angležki, nemški, srbski ter ruski in početkoma je tudi večkrat skušal postati pisatelj. kar mu pa ni šlo, radi česar se je poprijel obrti. V delavnici je bil vedno skromen in ubogljiv ter je vedno pazil na to, da se ni nikomur zameril in da ni bil ponosen na to, da je po nesreči princ. Nosil je delavsko obleko in njegovi tovariši so ga imenovali Boži. Na dan je zaslužil po $2.50. Na delo je prihajal redno, da tako ni zamudil dela in svoje dnevne plače.
Pokopal sem svoje sanje.
Spisal Ferdo Plemič.
1' Obmolkni, črv! Mojih poezij vrednosti ti ne poznaš. Sploh si jih kdaj čitalt"
"Seveda, celo parodiral sem jih." "In kvaril."
"Kaj še, parodije so bolje nego original.'' "Klevetnik!" "Oho!"
"Predlagam, da se Pičispaka ven vrže. Humorist ne sodi med ženi je", se oglasi nekdo, ki je sedel takoj tam pri predsedniku.
"Le dajte me, le, pa pojdem po Levstika!''
To ime iz prošlih dnij je utešilo nekoliko razburjene duhove.
Nadaljujmo debato!'1 reče čez
več. Pogrešal ga ne bode nihče več, nekaj časa predsednik in si potegne saj stopijo na njegovo mesto takoj I z roko preko čela. Kdo ima še kak tri druga imena treh drugih sanjačev, predlogf "
SLUŽBO ŽELI DOBITI priletna Slovenka pri slov. družini.
Opravlja lahko kuhinjska dela in drugo. Lansko leto je bila vsled zlomljene roke dalj časa v bolnišnici in od tedaj naprej je brez dela, brez denarnih sredstev, ter živi v največjem pomanjkanju in je primorana prositi najpotrebnejšega pri dobrosrčnih ljudeh, daai bi rada delala.
Kdor bi potreboval, naj se zglasi t našej podružnici:
Frank Sakser Co., 6104 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. (25-28—4)
Kings
nUraMli sfalOftl tfcO
kupii vožni listek za svojce ali prijatelje iz stare domovine v Zjed. države, pri FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St^ New York.
Pokopal sem svoje sanje in sedaj mi je bilo bolje. Vlegel sem se na počivalnik, prižgal smodko ter puhal v mrak modrikaste kolobarje, ki so se širili, razkrajali v ozke proge ter se vlekli tja proti oknu, še enkrat se zazibali in zginili v rezkem večernem vetriču.
Pokopal sem svoje sanje in sedaj mi je bilo dobro.
Ponavljati sem si moral ta stavek zlog za zlogom večkrat in potem sem bil uverjen o svojem dobrostanju. Koliko mirnih nočij sem žrtvoval onim visokoletečim sanjam, koliko jim žrtvovati sem bil še pripravljen! A potekla so leta, leto za letom, jed-no težje od drugega, in one jasno-blesteče fraze, za kterimi sem hlastal, so obledevale, čim bližje se mi je zdelo, da jim prihajam.
Puhlost vse!
Pokopal sem svoje sanje.
Čudno mi je bilo vendarle pri tej misli in počivalnik je gorel pod menoj.
Kaj bode sedaj z mojim umetniškim nimbusom 1 Z onim nimbusom, ki sem si ga ovil s takim trudom okolo svoje kodraste glave t Kaj poreče nežni spol, v kolikor ga jaz poznam, ko ne zagleda več onega mrk-lega sijaja, razpetega v drznem loku od desnega ušesa preko širokega Čela do levega ušesa? In če me kdo povpraša po njem, kaj mu porečem ? Tam v stari šari je, prijatelj, tam med ukrivljenimi žeblji, med zarjavelimi ključi, med zvitimi svedri, med kladvi brez toporišča. Tam je moj tenek nimbus in rjavi, ker je meden in ker ga jaz ne likam več. Tam je oni nimbus, ki me je stal leta, težka leta lahke mladosti.
Pokopal sem svoje sanje in postal sem glister. Oženiti se bode m moral kmalo in iz ekonomičnih ozirov privaditi se pipe. Moj ženij se je zrušil, zrušil kakor vsak drugi. Ni ga udarila graja, ni ga udušilo hvalizanje. Prijel se je sam za vrat in se vrgel tja za nimbusom v staro Saro. Še enkrat je zablestel, ko je svit v klop-čič prifrČal v krasnem saltomortaln med železje. Zablestel je, da se mi je dozdelo, da vse železje gori. A ko j^ibožnim "humoristom:
a ko omagajo ti, imamo že rezervo, za to skrbe pisani in litografirani di jaški listi, ki so mi bili vedno tako skrajno zoperni.
Tako preneha vse: nimbus, ženij, ime in neplodne sanje o megleni slavi. Vse mine brez sledu, le moja zgubljena leta ne.
Transeat!
Stegnil sem se bil po dolgem in vrgel sem smodko skozi okno. Bog ve, komu je padla na glavo. Obrnil sem se v zid in zaspal. Lepe sanje sem imel. Bil sem na zborovanju vseh slovenskih ženijev sedanjega stoletja. Lepa množica nas je bila, dasi ni preteklo niti prvo desetletje dvajsetega stoletja. Predsedoval je bledo-lit-en mladenič perfektnega jetičnega tipa. Drugi pa so se gnetili po dvorani gor in dol, večinoma sami mladiči s predivastimi lasmi. Poznal nisem niti jednega, uiti jaz jim nisem bil znan. Sploh pa se je kaj redko dogodilo, da sta si dva stisnila roki. Na dnevnem redu je bilo marsikaj, tudi moj odstop od ženijalstva. Predsednik pozvoni in vsak skuša dobiti si stolico. Vendar se ni posrečilo vsakemu in pogosto se je čul prepir.
Gospod predsednik, pozovite Li-roviča na red, zasedel mi je stolico!"
"Stolica je moja, gospod Cincino-vič. Kdor prej pride, prej melje."
K met ski pregovor. Vi postajate surovi: Mojemu ženiju se morate ukloniti. Jaz imam že jedno pesen tiskano v Slovanu."
In še to menda po uredniški pomoti. Ali moja podlistka v "Jeseniški straži" sta klasična."
Gospod Lirovič ima prednost" odloči predsednik in mrmraje se zgubi Cincinovič med -drugimi, ki so stali za sedeži.
Premalo stolic je!" se oglasi neka tudi stoječa zlatolaska.
Prosim, gospoda", tolaži predsednik, "saj je prav to prva točka današnje seje. Otvorim debato."
Medtem sem si bil poiskal sedež. Prav blizo predsednikovega je bil. Seveda sem si ga moral priboriti s silo. Nek drugi megleni novelist je hotel sesti nanj. No, jaz sem bil bolj praktičen, prijel sem stolico za naslonjalo in prekucnil onega fantalina dol. —
Gospod, to je nesramno! Vi se upate jemati mi stol, vi! Jeli ne veste, koga imate pred sebojf Jaz sem spisal že..."
Oj le pripovedujte, sede se to lepo posluša!"
"Gospod predsedniki" "Prosim, ne motite poročevalca!" sikne predsednik skozi gnile zobe.
Res, pred njim je stal nek dolgin in govoril je s tihim, izmučenim glasom nekaj menda prav zanimivega, ker vse ga je poslušalo. Nategnem tudi jaz ušesi. ...." ker smo Slovenci eminentno poetičen narod in se v naši sredi rode dan za dnevom ženiji ter se množe in množe, je pač že vsakomur izmed nas brez posebnih dokazov jasno, da moramo spremeniti dosedanje naziranje gotovega števila ter pomnožiti stolice prepuščene nam od ženijev prejšnjega stoletja. Število novih stolic predsedstvo ne določa, to naj bode predmet debate.''
"Kdo se oglasi k besedi t" vpraša predsednik.
"Jaz!" zavpije Cincinovič in stegne svoj suhi vrat čez glave drugih. "Govorite 1"
"Predlagam jedno stolico, rezervirano za-se!''
Grozen krohot se dvigne po dvorani.
"Rezerviranih stolic ni več", pripomni čez nekaj časa zopet predsednik, "te smo že odpravili. Tako omejene-uravnave so mogli imeti le ženiji prejšnjega stoletja. Mi..."
..."se raje tepemo za stolicel" se oglasi nekdo.
"Takih šal si prepovedujem, gospod Pičispak. Ti dovtipi sodijo v vaš humorističen list, pa ne med resno družbo. Za stolice se ne tepemo, ampak na nje sedamo po zaslugi."
"Po kakšni zaslugi sedite pa vi na predsedniškem stolu T" vikne razdražen Pičispak. "Morda le ne radi vaših poeziji"
Tu se zmrači predsednikovo Celo in kolikor mogoče glasno zagrmi nad
"Jaz!" se oglasi neka stoječa, pr cej ljubka damica.
"Govorite, gospica Radapela!"
"Ker že govorimo o preustroji stolic, bi predlagala, da se določi enkrat za vselej, da imajo dame pri zasedanju sedežev prednost."
"Seveda, seveda", se oglasi zopet Pičispak, "naj le kar obsedi jo, če se jim to tukaj tudi ljubi."
Krohot! Gospod predsednik vstane ves jezen in zelen ter reče s prisiljeno mirnostjo: "Gospod Pičispak, opominjam vas potom protokola."
"Le dajte, pa pripišite še zraven, da mi je to klobasa."
"Opominjam vas v drugič!"
"Danes ne bode miru", se oglasi nekdo.
"Zakaj pa zahtevate ravno danes čudežev?" zavrne ga drugi.
"Gospoda", prične zopet predsednik. "ako ne bode resnih predlogov, zaključim o tej točki debato in stvar ostane pri starem. Predloga gospice Radapele res ne morem staviti na glasovanje, to bi bilo zopet nekako rezerviranje. ''
"Jaz imam dober predlog", prijavi se dolgolas mladenič. "Naročimo toliko stolic, kolikor nas danes tu stoji, pa bo. Kasneje došli lahko stoje."
"Ta predlog je prenaiven", nasprotuje Lirovič, "pa ni čudo. saj prihaja od strani mladiča, ki nosi še vedno same manuskripte s seboj in nič tiskanega. Ne, gospoda, prejšnja se nam bodo smejala, če bi ga sprejeli, tudi bi to preveč stalo. Jaz predlagam. da se nabavi toliko stolic, kolikor jih tu še stoji, ki se lahko s čim tiskanim izkažejo. Vendar naj so vsaj dvakrat tiskani, ker enkrat ti skan biti se tudi pripeti lahko po pomoti."
" Dvakrat pa po dvakratni pomo ti!" zakliee Cincinovič.
"Ne motite govornika!" opomni predsednik.
"Predlog je dober!" jih zamrmra več.
"Nisem še skončal", nadaljuje Lirovič. "Tiskan mora pa biti v liberalnem glasilu, ker klerikalna slava je kaj po ceni."
Grozen ropot nastane po dvorani. "Kaj je rekel? Kaj T" "Prosim za besedo!" "Gospod Zvonomazovič ima besedo. Mir, posluh!''
Gospoda, to je nesramnost!" prične Zvonomazovič.
"Da ti govoriš?!" pripomni nek rudečebradec. "Mir!"
"Pustite ga do sape, da se izkol-ne!" zalcriči Pičispak.
Saj ne zna kleti!" nato nekdo drugi.
Mir, posluh!"
Gospoda", prične zopet Zvonomazovič, "to je skrajna nesramnost!"
"Eto, kaj sem rekel!" zopet Pičispak.
"Gospod Pičispak, opominjam vas potom protokola v drugič."
"V tretjič, gospod predsednik, v tretjič!"
"Nimate več pravice govoriti, vzamem vam besedo.*1
"Radi bi jo vzeli, ker bi vam moja sedaj koristila."
"Ven, ven!" jih zavpije več.
"Pa pojdem na en maselc, medtem pa, gospoda, dobro zabavo."
Vzel je klobuk in šel. Zvonomazovič pa nadaljuje:
"Ženij je ženij, mislim, tu ni razločka, če ga liberalci ali klerikalci pripoznavajo.''
"Čujte, čujte novi evangeliji"
"Mir!"
"Gospoda, do sedaj sem molčal in molčali so moji tovariši somišljeniki", se vrže v prsa govornik.
"Pa še naprej molčite!" omeni Lirovič.
"Gospod lirovič, potrpite, inače bi vas moral pozvati na redi"
Lirovič je utihnil, slišal se je lc še Zvonomazovičev glas:
'"Sedaj pa, ko se je iz nasprotnega tabora jela sumničiti naša slava, ne vstrpim več. To insinuacijo mora gospod predgovornik preklicati, ali pa zapustim jaz in zapustijo vsi moji tovariši sedeže, da se sprazni polovica dvorane."
"Nič se ne bojte", se oglasi rudečebradec, "tako po ceni ne vstanejo."
"Gospoda, resno besedo sem izgovoril in upam, da bode našla resno mesto'sklene Zvonomazovič in sede.
Nato povzame predsednik besedo:
"Zal mi je, da je danes prišlo tako daleč, in žal bi mi bilo, ako bi gospodje klerikalnega ženija zapustili sedeže in dvorano."
"Oho, sedeže vzamemo s seboj in ustanovimo nov kružok", oglasi se mlad duhovnik.
"To bi mi bilo še bolj žal. Vendar ženiju je dana prosta volja in jaz kakor radikalen pesnik stojim toliko nad obema strankama, da ne bi branil o tem bolj podrobne debate. Ali danes o tem dnevni red ne govori, zato mislim, da storim prav, ako stavim Lirovičev predlog na glasovanje tak, kakor je bil brez onega pristavka."
"Bravo, bravo!" so pritrjevali in ploskali predsednikovim besedam.
Predlog je bil sprejet z dvetretjin-sko večino. Nato so hiteli sluge po nove stolice in kdor se je izkazal, da je vsaj dvakrat tiskan, smel je sesti, drugi ne.
Tudi vrnivši se Pičispak je sedel.
"To se pa mora priznati", je dejal, "da nove stolice niso tako oguljene kakor stare in tudi trdneje se sedi na njih.
"Molčite, materijalist", ga zavrne Cincinovič, ki je seveda še vedno stal, "po pravici vam stolica niti ne
;Zopet tista lajna! Gre ali ne gre, to je vsejedno, sedaj sedim na njej, hvala Bogu, če vam je drago, poskusite me pahniti dol."
Cincinoviču menda ni bilo drago. Nato so sledile za-me manj važne točke. Kar vst
ane predsednik že ves ru-deč in potan ter reče:
Gospoda, slednja točka: Odstop gospoda Malomaroviča od ženijalstva."
"Odstop? Kaj? Od'česa? Kdo?" je vpilo vse vprek.
To je puhla šala!" kriknil je Cineinovič, ki je stal sedaj za menoj.
Gospod", rekel je Pičispak, "čemu hočete biti bolji od nas?"
"To je razžaljen je, to je razžalje-nje!" tulil je Zvonomazovič.
"Pomanjkanje viteštva!" pripomnila j«' Radapela.
"Ven z njim, ven!" upili so drugi.
"Gospoda, mir!" oglasil se je zopet predsednik, "ne kričite "ven", saj ven bi on sam rad šel. Naloga nam je le konstatovati, jeli je njegov odstop opravičen. Kar tako "ven z njim", to kaže ženija nevredno surovost. Sedaj, gospod Malomarovič, imate besedo, utemeljite svojo odločbo."
In tedaj sem vstal in rekel:
"Gospoda, pokopal sem svoje sanje..."
"Pokopal? Gospod, vi nimate pravega ženija! Pokopal, ha, drugi jih tiskajo", dejal je Pičispak.
Ne, gospoda, svojih bedastih sanj ne bodem tiskal."
"Bedastih? Ja, kterega stoletja ženij pa ste? Dandanašnji ženij ne sanja nikdar bedasto, če blodi tudi v samih budalostih", zopet Pičispak.
Gospod Pičispak, ste zopet pričeli?"
Pokopal sem svoje sanje", nadaljujem jaz, "ker so me stale nadčloveškega napora, ker so me stale vso mojo srečo, ker sem ob njih zgubil skoro vso svojo mladenisko silo, ker sem pustil potekati leto za letom in sem opazil, da mi je doprineslo vsako novih razočaranj obilico. Pokopal sem svoje neplodne sanje, ker hočem živeti, živeti poezijepolno vsakdanje življenje, živeti v dihajoči ljubezni in ne v eterju vedno umikajoče se neplodne slave."
"Oj, kako krasno!" je rekla koščena zlatolaska. Pičispak pa je vstal:
Gospod predsednik, prosim za besedo. Konstatujem, da se tu krade. Ženij Samosvoj namreč piše nekaj s svinčnikom v svojo listnico. Gotovo si zabeležuje lepodoneče in prazne fraze prejšnjega govornika, da bi jih uporabil v svojem romanu, ki izhaja sproti v podlistku celjske "Domovine". To je plagijat, pravim."
Samosvoj je zardel in skril svojo beležnico.
Nič ni res, gospoda, preračunil sem le, koliko dolgujem svojemu krojaču."
Ha, ha, kdor si dolge zapisuje, ta sploh dolga ni naredil nikdar!" ga zavrne Pičispak.
Mir, gospoda!" nato predsednik, jaz pa povzamem besedo:
Prazne niso moje besede, niti lepodoneče, pač pa resnične. Prave slave na svetu ni več, druga pa je puhla. Nekdaj se je manj pisalo, pa -pisatelje več cenilo. Sedaj pa teče črnilo že v potokih, in vsak bere le to, kar je sam napisal, oziroma kar se je njegove robe ponatisnilo. Če bere kdaj kaj druzega, se zgodi to iz škodoželjnosti, da bi namreč zasledil na tujem proizvodu napake."
"In parodiral", pristavi predsednik s strupenim pogledom na Pičispaka, a ta reče mirno:
"Ce je v stana."
Slovensko katoliško

podp.društvo
CT

svete Barbare
"D
zaZjedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inltorporlranodneai. Januarja 1903 v državi Pcnnsylvunljl. --O—O---
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kan* L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City,
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Brat. dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, P*.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIC, n. porotnik, p! O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P O Box MU Forest City, Pa.	1

Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
^ Publika pa", nadaljujem jaz, Išeem prijatelja SIMONA SIRONIČ
se zmeni za vse to bore malo. Kupi (	Doma je iz Kala pri Kanalu na
knjigo, naroča časnike, ker tako za-	Primorskem. V Ameriki je že ka-
hteva bon ton. bere jih ne, ali če jih,'	cih 12 let in je čevljarski mojster,
jih navadno ne razume. Pišimo te-	Cenjene rojake prosim, če kdo kaj
daj za publiko, boste rekli. Naj skusi	ve o njem, da mi blagovoli nazn*-
kdo od vas, pa bode vedel, kaj se to	niti, ali pa naj se sam oglasi. —
l „ . !	Joseph Lipovšek, R. R. I. Box F.
Dober dovt.p razume vsak izobra-	Tome, Pittsburg, Kansas.
ženee", reče Pičispak, "to je pred- (24-28_4)
nost humorja.''
'4 Trudil sem se ulagoditi svoj ženij po publiki — prazen trud. Skušal sem izgojiti drug okus v publiki — prazno poskuževanje. Ali me niso
99" ANGLEŠČINA -^f v 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo, brali, ali pa uredniki niso hoteli "kaj Pouki se vrš* P°fom dopisovanja. Po-ponatisniti. Sit sem brez-
takega ponatisniti. Sit uspešnega dela, odklanjam ženijal-stvo, polagam nimbus."
Nato vstane predsednik in spregovori :
14 To so stare tožbe, vendar ženij tega ne sme upoštevati."
"Mene je to strlo. v prsih, če mi ne donese uspehov
jasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O.
(10-4—10-5
Pozor Roiaki!
. , , , . Novoiznajdeno garantirano mazilo za
temu ta boJ	plešaste in golobradce, od katerega v 6
>e vsaj nekaj	tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge,
. ... - „	kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam
Vx mislite ne navadno. 2so, pa	v 3 dneh popolnoma ozdravim za 7Bc.t
naj bo; vaš sklep je utemeljen v va-	da ie to resnica se jamCi $500. Pri na-
šem srcu in mislim, da bilo nasilje	^^ovoHte denanepo PbstMoney
nasprotovati vam. Se oglasi še kdo	\\r
k besedi?"	Jakob Wancic,
Nihče se ni oglasil.	I	F». O. Box 69
"Tedaj, gospoda, mislim, da	CUBVBLAND, OMIO-
lahko damo odvezo od ženijalstva."
Da, da, da!" se oglasijo vsi.
Vesel zgrabim za klobuk in vsta-nem. V tem hipu pade nekaj na moj stol. Ozrem se radovedno, gospod Cincinovič je sedel na njem z radostnim obličjem, prekrižanima rokama in stegnjenima nogama.
Odšel sem skozi vrata ih prišel do temnega hodnika. Vedno bolj dol in dol sem se pogrezal. Za menoj je ostal ves šum. Le še Pičispaka sem slišal zavpiti:
Za vsebino tujih oglaaor nI odgovorno ne opravnlitvo ne nrednlitvo.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-Gospod predsednik, prosim za od-	zdravniško društvo v New York,
pis današnjega zapisnika. Ponatis-
i katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim nem ga v prihodnji številki svojega pomaga v vsaki potrebi, posebno pa lista."	istim ki so oddaljeni in katere drugi
! manjši zdravniki v tukajšnjih krajih Potem je bilo vse tiho, le svoje ko- niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi na-
rake sem še čul. Kar se mi zasveti	^ollevali, ker si bolezen naj bo-
.	de kakorsnakoli hoče v najkrajšem
nasproti skozi malo špranjo mehka	času popolnoma odstranite, brez da bi
svetloba. Čim bližje sem ji priha-	zflstonj denar izdajali.
inl tam ,.0;,i0	___- -» •	Pišite nam po našo zdravniško knji-
jai, tem veeja, tem mogočnejša je po-
stajala — svetloba nadepolnega življenja brez sanj, brez bedastih upov.
go "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE = BOLEZNI =
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-
Zbudil sem se, petrolejka je gorela na moji mizi.
Sprva se niti nise mdomislil svojih še uspehe. Pridno se Vi kjerkoli si
sklepov, a ko sem dosegel v tem po- bodi do kakeSa zdravnika ali zdrav-„ -t • i-i	.	. nilnega zavoda obrnete, pišite na nas
gledu v svojih mislih zopet prejšnjo ter ne bodete obžalovali dne, ki ste
jasnost in ravnotežje, jel sem premi-, se na .nas obrnili. Vaša bolezen jo šljevati čudne svoje sanje. — To ni- pri Das 0(1
so vsakdanje sanje To sanja člo- JHEH NAJUCENEJS1H ZDRAVNIKOV
vek le tedaj kadar "pokoplje svoje	preiskana, kr- ako Vas zdravi en sam
sanje . — Sklenil sem zapisati jih.	zdravnik se lahko moti in Vas zdravi
Že je bilo pero v moji roki, in že sem	za DaPaCno boleznijo, kar se pogo-
- ,	, ,	,. ,	stoma godi ali šestero oči j se nikakor
napisal prvo polo, kar se mi zazdi, da	ne morejo motiti in ste lahko žago-
se nekaj giblje tam v temnem kotu. tovljeni, da je diagnoza prava. Res Muza se mi je muzala.	Vsakemu kateri no tajni bolezni
trpi mu pošljemo ZASTONJ našo Zopet s peresom v roki; pa tvoji knjigo "Venus in njegovi grehi" Iz* sklepi t	katere si lahko uganete kakšno bo- ^
Odložil sem pero in strmel v čudno 'j;260 i™ate' .	„
prikazen, ki se je krčila in krčila, ElIO PlSIHO II) K0I16C K VHSB
da sem slednjič razločeval natanko malega možkega, z debelo glavo, kozjimi parklji, velikimi ironično zavi- ^AjORAJ SLOVENCI ako 8e slabo J	počutite, pišite nam po knjige all pa
takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na:
AKADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DRDŠTVO
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni. 1 DR. KNIGHT Specialist za notranje bolezni. DR. SPILLINGER Specialist za diagnostika
1» AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, Na« York
timi usti in pristriženimi ušesi. Satir T
"Piči spakl"
WWMMMMMMMMMWMMMMMMMM
PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ San Frandsco, OaL, ia okolici naznanjamo, da ja
Mr. IVAN 8TARIHA, 2000 19th St., Saa Fraadaco, OaL, naš aaatopnik in poUra naročnino aa "Glafl Naroda" tar fa rmm prav toplo priporočamo.
FRANK flAKSBB 00.
Jugoslovanska
KatoL Jednota.
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA,
\	'	o o	■
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu ▼ Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn-
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-doek, Pa.	* "
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Obio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Jeliet, OL
Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge 'istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svogezn tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika:
JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-eem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vee pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Druitveno glasilo je "GLAS NARODA"
JDrobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Junak noža. Ko s« nedavno v Gorenji Šiški peli fantje mimo Pavšičeve gostilne, skočil je iz nje Lovrenc Arhar, ki je osu\al z nožem fanta Schweigerja in ga poškodoval na glavi in roki.
V napadu slaboumnosti si je prereza! trebuh z britvijo 821etni Anton Slokar v Lokaveu pri Ajdovščini in umrl. Pokojnik je bil zaveden narodnjak.
Kap je zadela v Radovljici upokojenega finančnega svetnika Franca Tauzherja, ki je takoj umrl. Bil je 79 let star.
Slovenski denar za nemške namene.
Kranjska hranilnica v Ljubljani je razdelila 136,740 K v razne namene. Dasi je vložen v njej večinoma samo slovenski denar, vendar je na slovenska društva odpadlo le par drobtinic, dočim so nemška dobila kar po deset tisočakov in več. Za nemške visoko-čolce se je dalo 2000 kron, za slovenske nič, filharmonično društvo je dobilo 3200 K, Glasbena Matica le 400 kron, ljubljanski šolski kuratorij 59 tisoč kron, med temi 15,000 kron za nemško šolo na Jesenicah, siidmar-kovski pevski zvezi 200 K, nemškemu planinskemu društvu 2000 K itd. Tako gre za nemške namene slovenski denar tistih naših nezavednežev, ki še vedno nosijo svoje prihranke v to trdnjavo nemštva v Ljubljani.
PRIMORSKE NOVICE.
Povozil je voznik Ivan Žolar v Trstu 701etnega Antona Fabrisa, ki je vsled tega umrl.
S sekiro je ranil 20letnega Ivana Kocijančiča iz T ara pri Poreču njegov oče, ko je bil pijan. Zadal mu je hudo rano na glavi, da so ga prepeljali v tržaško bolnišnico.
Ukradla mu je srce, čevlje in hlače. 271etna Antonija Žica iz Kamnika je iivela v Trstu skupaj z ljubimcem Francem Kreševičem, ki jo je nad vse ljubil Sedaj mu je pa ušla in mu vzela čevlje in hlače.
Gibanje vojaštva. Splošno se opaža, da namešča arstr. vojno ministerstvo %>rav pridno popadke na Goriškem; Izadnje dni so dobili posadke Tržič, Gradišče ob Soči, Sežana. Rovinj. Oja-Čila se je posadka v Gorici in ona v Trstu, ki šteje sedaj trinajst bataljonov. —
Prijet vlomilec. V Dvornikovo gostilno v Trstu so vlomili trije tatovi. Policija je pa slišala ropotanje in pregnala uzmovioe. Dva sta ušla, tretjega so pa prijeli v osebi 321etnega sobnega slikarja Antona Cepirla iz Postojne. Našli so pri njem 180 K ia vež reči, ki si jih je najbrž kod prilastil.
Za opeklinami je umrl v Višnjeviku na Goriškem otrok, ki je padel v kotel zavreli h otrobov.
Tiki »veder na delu. V Tržiču na Primorskem so nedavno ponoči obiskali svedrači žopnišče. Predrli so
-trop sobe, kjer se je nahajala železna Magajna, se spustili po vrvi v sobo, ter pričeli svoje "diskretno" delo. Toda ropot jih je pregnal. Blagajno -o le malo navrtali. Tako so prišli ob lep plen. V blagajni je bilo 3000 K denarja.
Posledica razposajenosti. 121etni
realec Roman Kavčič v Trstu se je v razposajenosti pretepal s tovariši in pri tem padel, da si je zlomil roko.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Strašna smrt. Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je kopal dne 10. aprila lTletni hlapec Janez Mere v rudi za pokopališčem pesek za posipanje; pri tem pa se odtrga kakih sto stotov težka skala ter ga grozovito razme-sari. Pri odkopavanju so namreč našli popolnoma strto truplo z odtrgano roko in brez glave, tupatam tudi nekaj možgan namešanih s peskom. Nesreče je sam kriv ker ni slušal gospodarja.
Orožnik ustrelil dekle. V neki gostilni v Knittelfeldu je orožnik Kru-my razkazoval, kako je treba hitro pomeriti in ustreliti. Menda ni vedel, da ima patrono v puški, in krogija je priletela 191etni dekli M. Schopf v glavo, da je na mistu izdihnila.
Zmrznil je dne 9. aprila na Scho-ckelnu pri Gradcu čevljar Haller-maver, ker je v snežnem metežu zgrešil pot.
Trg Ljutomer na Spod. Štajerskem — to središče slovečega slovenskega vinorodnega ozemlja, i™« H ko se piše, še vedno samonemški poštni pečat z napisom "LuMenherg". To pač ni častno za sicer tako zavedno ljudstvo okoli slavnega — Lotmerka. Naj bi se vendar že enkrat ohrabrili ljudje ter odpravili to nas Slovence tako sramo-tečo hibo!
Zaprli so v Mariboru 201etno Uršulo Grebenšek iz Kranjske gore. Iskalo jo je celovško sodišče zaradi goljufije.
Nova železnica. V kratkem začno graditi železnico Feldbach - Gleichen-berg, ki se morda spoji sčasoma tudi z Radgono.
Nezaslišana sirovost. Na Bregu pri Celju je neki hlapec gnal dve kravi napajat, jima zvezal repa skupaj ter ju razgnal z bičem. Pri tem je bil eni kravi rep izdrt. Uboga žival se je radi bolečin zgrudila na tla. Sirovež pride pred sodišče.
Velik zemeljski plaz se je potegnil v Pesnici nad Mariborom vsled zadnjega deževja. S hriba je zdrknilo v dolino do 40,000 kubičnih metrov zemlje ter je nastal sredi hriba 70 m dolg, 25 m širok in 10 m globok prepad. Tik nad prepadom stojite koči posestnikov Frasa in Sunka, tako da je pravi čudež, da niste hiši zdrknili v prepad. Oba posestnika sta prišla ob ves svoj svet, ker se je bati, da se ves hrib polagoma potegne v dolino.
KOROŠKE NOVIOB.
Prekanjeni tat. Celovška polieija je dobila od graške obvestilo, da jo bilo v Gradcu ukradeno neko kolo in kot brzovozno blago v Celovec poslano.
		
Avstr. Slovensko	g|f	Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno		16. januvarja 1892.
•• _ i
Knjigarna
Pr. Sakser CoJ
109 Greenwich St.,	[NEW YORK.
ima v zalogi poleg rasnih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kansas. Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kansas. Blaž Muri j, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, Kansas.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 188, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Ksnsss Frank Buchman, Rad ley, Kansas. Anton Lesjak, Chieopee, Kansas.
Dne 10. aprila proti večeru pa pride res v Celovcu na kolodvor neki moški po omenjeno kolo. Presenečenje tata pa ni bilo premajhno, ko je naenkrat stopil stražnik izza vogla in ga s kolesom vred aretiral.
HRVATSKE NOVICE.
Sava je stopila čez bregove od Zagreba do Siska. V Zagrebu ima Sava dva metra nad normalo.
Žrtev Save. Na dvanajstih splavih so hoteli splavarji v Sisck prepeljati po Savi drva. Blizu Horvatov na Hrvatskem so s© pa splavi razbili, ljudje so pa popadali v vodo. Eden med njimi, Tomaž Zveček, je utonil. Vzrok velika, zelo deroča voda.
Sumničenje Srbov. Budimpešta, 12. aprila. Včeraj je konferiral minister' zunanjih del baron Aehrenthal z mi-j nisterskim predsednikom Wekerlejem in hrvatskim banom Rauehom. Razgovor se je baje tikal "nevarnega" gibanja Srbov na Hrvatskem in v Bosni. Takoj po konferenci je izdal ban Rauch izjavo na znano odprto pismo srbske stranke na. Hrvatskem. Ban očita v svoji izjavi srbski stranki in njenemu glavnemu glasilu, da soji simpatije za velikosrbske sanje, ki so zastopane izven mej monarhije. — To neutemeljeno sumničenje je po-lrlo banu zadnji most na Hrvatskem.
BALKANSKE NOVICE.
Razpust srbske skupščine. Belgrad, Takoj v začetku današnje seje je vstal seje je vstal justični minister, da prebita dekret, s kterim se skupščina razpusti. Mladoradikalei so zagnali tak hrup. da ni bilo mogoče razumeti ne besedice kraljevega ukaza. Ko je minister ukaz prečital, zaorila je vladna stranka z živio-klici ter z glasnim ploskanjem.
Slike kralja Petra v Bosni in Hercegovini. Agenti iz Novega Sada in Belgrada vsiljujejo pravoslavnemu prebivalstvu v Bosni in Hercegovini slike srbskega kralja Petra s podpisom: "Naš kralj" ali "Naš veliki car Petar."
RAZNOTEROSTI
Ljubezen zaradi mošnje. Nedavno je prišel na Dunaj premožen hišni posestnik iz Gradca. V "Praterju" se je seznanil z mlado damo, ki se mu je kmalu vdala v "preveliki ljubezni". Po galantnem dogodku pa je posestnik pogrešil svojo denarnico, v kteri je imel 1200 K. Kmalu so prišli na sled "zaljubljeni" dami. Bila je 22-letna Marija Schmidt, ki je sporazumno s svojim možem hodila na tak lov. Zaprli so njo in njenega moža, a razen 170 K sta bila že ves denar zapravila.
Cigan — pesnik. Najoriginalnejše-ga pesnika ima Angleška v osebi cigana Barclay. Pesnik dela precej dobre popularne verze ter piše kratke anekdote, ki so tiskane v malih snopičih na slabem papirju. Te snopiče razvaža cigan na svojem vozičku sam po celi deželi ter jih prodaja na veselicah, gostijah, sejmih itd. Na ta način je v enem letu razprodal 75,000 izvodov, tako da je dobiti njegove pesmi v najrevnjši ribiški kočL V knjigotržnieah se njegovih knjig sploh no dobi. Kdor mu odkupi več zvezkov, ima pravico zahtevati, da mu avtor napravi povrh še kakšno pesmico za vsako priliko.
Kako si pomaga Švica v narodnem gospodarstvu, nam kaže spominska knjiga, ktero je izdalo društvo hotelirjev in gostilničarjev povodom 25-letnice obstanka društva. Kakor zna-no, je trgovska bilanca Švice pasivna; uvoz presega za 300 milijonov frankov izvoz. Zato so se vrgli Švicarji na propagiranje turistike ter z vsemi mogočimi sredstvi pospešujejo dohod tujcev, ki se divijo krasotam narave, vrh tega pa imajo v hotelih vso udobnost, solidno postrežbo in razmerno nizke cene. Leta 1905 je bilo v Švici 1924 hotelov s 124,068 posteljami in 33,480 uslužbenci. Tako se je mogla Švica podičiti, da je dobila od tnjoev v letu 1905 vsega skupaj 387 milijonov frankov, kar je primanjkljaj v trgovski bilanci preseglo za 87 milijonov frankov.
Utrdbe na italijansko - avstrijski meji. Iz Milana se poroča: Italija marljivo gradi obmejne utrdbe. Prva, ki se je letos začela graditi, je na zgo-renjem delu Piave, druga pri Stupiei v dolini Natisona na nizkem odcepku Matajurja. Ta utrdba bo varovala široko lepo cesto, ki vodi iz Posočja v Videm. Tretja utrdba se gradi v Jul-skih alpah, nedaleč od Uccea v rezi-janski dolini. Ta zaporni fort bo kril prehod iz soške doline v Canal del Ferro, da tako onemogoči, da bi se mogla nasprotna armada izogniti utrdbi pri Chiusaforte, ki varuje severni del Canala del Ferro in dolino Raccolana. Vrhtega se pomnožita garniziji v Vidmu in Palmanovi ter se popravi stara rimska cesta, ki vodi iz Timava v Karnskih alpah v ziljsko dolino, tako da se bodo po njej mogli prevažati tudi težki topovi.
Žrtve volkov v Sibiriji. Kakor poročajo ruski listi, je bilo v zimi 1. 1907 samo v okraju Tomsk od volkov raztrganih 965 konj in krav, 800 telet in koz ter 2150 ostalih domačih živalij, kar znači skupno vrednost 35,000 rabljev. Ljudi so v tem okraju volkovi raztnrali 17.
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, prav* ljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne......—.60
Vohun (Špion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš........ —.70
Rodbina Polanefikih
cela izdaja broš......$2.50
Bnska Japonska voj-"ska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami-. .$1.00 Bncek v straha šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti zm $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novib,
50.000
Iztlsov.^
se zastou J razdeli med
i
Slovence.

Pozor! Slovenci Pozorl ^SALON^1
zmodernim kogljidčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter uni'slw smodke. Potniki dobe p* i meni čedno
prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izburna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča	,
Martin Potokar
. j
$64 So. Center Ave. Chicago, 111.
Madjarski strah pred vseslovan-skim kongresom. Budimpešta, 12. apr. Povodom prihoda ruskega generala Volodomirova v Prago, je prinesel ''Pester Lloyd" strupen članek, v kterem na vse strani denuncira Slovane in njihove težnje. Člankar naravnost poziva vlado, naj zabrani avstrijskim Slovanom udeležbo na vse-slovanskem shodu, češ, da se v Avstriji ne bo izvedelo, kake "nevarne naklepe" bodo snovali na tem shodu, ki bo na Ruskem. Oeividno pa je, da madjarske mogočneže naj bolj skrbi dejstvo, da se je priglasil na shod brnski profesor Ursiny, ki je najgo-rečnejši zagovornik slovaških teženj. Mad j arom se oglaša slaba vest ter se boje, da bi se na shodu razpravljalo tudi o zatiranju slovanskih narodnosti na Ogrskem, kar bi za Madjare neugodno uplivalo tudi na neslovansko javnost. Zato vidi madjarsko časopisje v vseslovanskem shodu le namen, da se hočejo slovanski narodi združiti, da pritisnejo na Madjare, da razbije jo madjarsko "enotno" državo. — Strah ima pač velike oči.
B»j*ki, naročajte •• m "GUa Ha,
roda", največji In najccnajii dnevnik.
Ako kašljai, ako si prebla-
jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se
naveličal zdravnikom de* nar dcjatl, ne odlašaj pisati MrSeb. Knelpp takoj po knjižico: -NAVODILO iN CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. ^
Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov :
AL. AUSENIK,
109 Greenwich Street Now York| N. Y.
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
~ vij^ - The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega%zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko pračitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo „ ustanovljeni * zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
tih: IE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega i m po rti ranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zve^Le pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.Vi. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
2a tmUm tajik
al oifOTorno aa apravaiitT* aa
wwww <W W W W WWWW
Čast mi je naznaniti slavnemu t občinstvu v Chicagi, 111., kakor . tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu,"
617 S. Center Ave., Chicago, III.
blizu 19. ulice.
►	kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja
►	vina in dišeče smodke so pri meni ■p na razpolago. Nadalje je vsakemu
na razpolago dobro urejeno keg-
*	ljMČe in igralna miza (pool table.) k Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse
bodem dobro postregel. Za obilen
*	obisk se priporoča Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, 111

f% <

^ >
v
Ako h*ce£ dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
Mob—e, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih obilni obiak.

I l-l-i f JlL#
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vač spodaj navedeni novi parobrodi _^na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
11 ALICE, .LAURA, MARTHA WASHINGTON, ! [ 1 ARGENTINA.
V meaacih maju in jomijn se bode ta zgoraj mavedeoemn brodoyjn pri-dražila ia dva droga nova potniška parnika.
Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do;
TRSTA.............................................
LJUBLJANE........................................
REKE.......................................»......
ZAGREBA..........................................
KARLOVCA........................................
II. RAZRED do TRSTA ali REKE..........................$52.50 do
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 29. aprila 1908.
$24.— $24.60 .$24.— $25.90 $20.25
Phelps Bros. & Co.f Gen. Agents, 2 washington stmt, new
V padisaHovej senci.
-O-
Spisal Karol May; za "Glaa Naroda" priredil L. P. -o-
PRVA KINJ1GA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
Ta poziv mi je pričal, da ni vedel, kaj naj stori. Zategadelj zopet povzamem besedo:
"Ti si policijski sodnik in bimbaši in vendar ne veš, kaj je tvoja dolžnost. Če vidiš lastnoročno pisanje sultana, ga moraš pritisniti na čelo, oko in usta ter vse navzoče opomniti, da store isto kot bi bil sultan sam navzoč. Povedal bom podkralju in velikemu, vezirju v Istambulu, kako ceniš njih listine!"
Tega ni pričakoval. Bil je tako prestrašen, da je zijal z očmi in z usti, ne da bi mogel ziniti besedice. Jaz pa nadaljujem:
"Hotel si vedeti, kaj menim s svojimi besedami. Jaz sem tožnik in moram stati, doeim obtoženec sedi!"
"Kdo ga toži?"
"Jaz, ta, oni in mi vsi."
Abrahim se začudi, vendar ne reče ničesar.
"Česa ga tožiš?" vpraša me sodnik.
"Ropa deklice, ravno onega zločina, kterega nas on dolži."
Videl sem, da postaja Abrahim nemiren. Sodnik mi pa reče:
"Govori!"
"Smiliš se mi, bimbaši, ker doživiš tako veliko žalost."
"Ktero žalost
"Da moraš obsoditi moža, ki ga poznaš tako dobro kot svojega brata, da, kot samega sebe. Ti si bil celo pri njem v En Nasar in dobro veš, da je mamur. Povem ti pa, da ga jaz tudi poznam. Imenuje se Davud Arafim, ki je bil uradnik padišaha v Perziji, nato pa odstavljen in dobil bastonado."
Sedaj vstane Abrahim.
"Pes! Bimbaši, ta mož je ponorel!"
'Bimbaši, poslušaj me nadalje in kmalu vidimo, kdo je bolj pri pameti, jaz ali Abrahim!"
"Govori!"
"Ta deklica tu je kristijanka, svobodna kristijanka iz Črnegore; on jo je odpeljal starišem in pripeljal v Egipt. Ta moj prijatelj je njen pravi zaročnik, ki je prišel v Egipt, da jo najde. Nas poznaš, ker si bral naše potne liste, nega pa ne poznaš. On je ženski ropar in goljuf. Zahtevaj od njega poverilne listine, sicer grem takoj k podkralju in mu povem, kako spolnuješ njegove postave. Kapitan Halid ben Mustafa me je obtožil po-ekušenega umora. Vprašaj te može tu! Vsi ti povedo, da sem mu obstrelil pero iz njegovega turbana. Ta pa, ki se imenuje mamur, je pa namenoma streljal na me. Jaz ga tožim. Sedaj pa odloči!"
Siromak je bil v trrozni zadregi. Svojih prejšnjih besed ni mogel preklicati, vedel je pa dobro, da imam jaz prav in tako se je odločil do koraka, ki je mogoč samo v Egiptu.
"Ljudstvo naj odide ven v svoje hiše!" za po ve. "Stvar si bom premislil in popoldne sodil. Vi vsi ste pa moji jetniki!"
Policisti naienejo poslušalce s palicami. Abrahima z moštvom ladije odpeljejo kot jetnika, nas pa na neko dvorišče, kjer pri izhodu postavijo nekoliko policistov. Čez četrt ure so pa tudi ti zginili.
Slutil sem, kaj namerava bimbaši; stopim k Isla ben Mafleju, ki je sedel ob vodnjaku z Zenico.
"Mi>liš, da se bo obravnava dobro za nas iztekla?" ga vprašam.
"Jaz ne mislim prav ničesar; vse tebi pripuščam," mi odvrne.
"In če sodnik odloči v naš prid, kaj se potem zgodi z Abrahimom?"
"Nič. Poznam te ljudi. Abrahim da bimbašiju denar ali pa kak dragocen prstan, kterih ima polno roko in bimbaši ga spusti."
"Ali si želiš njegovo smrt?"
"Ne. Dobil sem Zenico in sem zadovoljen."
"In kaj pravi Zenica o tem?"
Zenica odgovori sama:
"Efendi, bila sem zelo nesrečna, sedaj sem pa zopet zadovoljna. Na njega niti mislila ne bom več."
Bil sem enakih mislij. Vprašati sem moral samo še Abu el Reisana. Reče mi, da je vesel, da se je vse tako ugodno zvršilo, raditega pričnem ogledovati okolico.
Podam se na ulico. Bilo je okoli poludne in vladala je največja vročina; na cesti ne opazim nobenega človeka. Uvidel sem, da si bimbaši sam želi, da pobegnemo in ne čakamo njegove obsodbe; zatorej se podam zopet na dvorišče; povem ljudem svoj načrt in rečem naj mi slede. Kmalu smo na cesti, ne da bi nam kdo zastavil pot.
Ko*dospemo do dahabije, ni bilo na njej nobenega policista več. Kak uzmovič bi se zlahko polastil ladije za časa naše odsotnosti.
Sandala ni bilo več v pristanišču. Najbrž je častivredni Halid ben Mustafa tudi pogodil sodnikove misli ter s svojim moštvom pravočasno odnesel pete.
Kje pa je bil Abrahim-mamur?
Zelo vrjetno se mi je zdelo, da nas bo zasledoval. Prepričan sem bil, da se prej ali slej snidem z njim.
Dahabija dvigne sidro in nadaljevali sino našo vožnjo prepričani, da smo srečno utekli neugodnemu položaju.----
Oče sablje.
In glej! Oblačni steber se dvigne ter se ustavi med Izraelce in Egipčane . Egipčanom je bil tako teman, da celo noč niso mogli priti do Izraelcev, Izraelcem pa je razsvetljeval noč. — In Mojzes stegne na povelje božje svojo palico nad morje. Voda se razdeli na dve strani in je bila kakor zid na desni in levi. Gorek veter je posušil morska tla in Izraelci so po suhem Sli skozi morje.
"Ko se zdani, planejo Egipčani za Izraelci v morje. Ali naenkrat se iz oblačnega stebra uderejo viharji, blisk in grom in Gospod reče Mojzesu: "Stegni svojo roko nad morje!" Mojzes je storil tako. In morski valovi se zopet združijo ter pokrijejo vozove, konjike in vso vojsko Faraonovo. Ni jeden ni ušel.
Tako je Gospod Čudovito otel Izraelce iz rok Egipčanov. Ljudstvo se je balo Gospoda in verovalo njemu in Mojzesu, njegovemu služabniku--.
Na to mesto v drugi Mojzesovi knjigi (pogl. 14, v. 19—31) sem moral misliti, ko sem v dolini Hirot blizu Baal Zefona ustavil svojo kamelo ter zazrl blesteče valove Rudečega morja. Tudi mene je prevzel nekako isti strah, ki ga je obudil Gospod v srcih izraelskih otrok. Spreletel me je oni sveti, častiti strah, ki ga čuti vsak vernik, ko stopi na biblijska tla. Bilo mi je, kot da slišim oni glas, ki je zaklical nekdaj Amrovemu sinu: "Mojzes, Mojzes, ne stopi blizu, temveč sezuj čevlje, ker kraj,kjer stojiž, je sveta zemlja!"
Za
menoj torej je ležala dežela Ozirisa in Ize, dežela piramid in sflngov, dežela, v kteri je izvoljeno ljudstvo nosilo tlačanski jarem in spravljalo skupaj mokatamske skale za zidavo onih veličastnih zgradb, ktere še dandanes občuduje potnik, ki pride v Egipt. V bičevju starodavne reke je kraljeva hči našla dečka, ki je bil poklican, da reši ljudstvo suženjstva in jim da postave, ki so ostale še tisočletja za njim temelj vseh postav in za-povedij.
Pred menoj, v vznožju se blešee valovi arabskega zaliva v zaritih zahajajočega »olnca. Ti valovi so se nekdaj na božje povelje razdelili v dvojno zidovje, med k te rim so nekdanji egiptovski tlačani šli v deželo svobode, medtem ko je gorostasno število njih preganjalcev žalostno utonilo. To so isti valovi, kjer je pozneje "Sultan kebir" Napoleon Bonaparte, sboro naiel svojo smrt.
In nasproti Birket Faraun, faraonskemu morju, kakor ga imenujejo Arabci, se dviguje skalna gora Sinaj, najznamenitejša gora na svetu, močna iii kljubujoča časom in silam, kakor grom in blisk, ko so se glasile Gospodove besede: "Jaz sem Gospod, tvqj Bog; poleg mene ne smeš imeti tujih bOfOTl"
Ne samo kraj, temveč tudi njega zgodovina je naredila na mene im-pozanten učinek. Kolikokrat sem -sedel in napeto poslušal t naročju svoja »tare, dobre mamice, ki mi je pripovedovala o vstvarjenju sveta, o Slova-
škem padcu, o bratovskem umoru, o vesoljnem potopu, Sodomi in Gomori
in o postavodaji na gori Sinaj---mamica mi je sklenila male ročice,
da sem s toliko večjo pobožnostjo izrekal za njo: "Veruj v enega samega
Boga; ne imenuj----. Že zdavnej jo krije zemlja starico, in jaz
stojim na kraju, kterega mi je ona tako živo slikala, dasiravno ga je videla le v duhu. Vera ima v sebi bolj trdno prepričanje kot najponosnejša človeška logika.
S takimi mislimi sem se pečal na onem zgodovinskem kraju in bi mislil Še naprej, da me ni zdramil glas mojega hrabrega Halefa:
"Hamdulilah, čast Bogu, da je puščava za nami! Sidi, voda je tukaj. Stopi doli iz kamele in poživi se v kopelji kot se bom jaz."
Tu stopi eden izmed beduinov, ki so nas vodili, k meni in dvigne svareč roko:
'' Ne stori tega, efendi!'1
"Zakaj ne?"
"Ker tu prebiva melek el nevt, angel j smrti. Kdor stopi tukaj v vodo, ta utone ali pa dobi kal skorajšnje bolezni v sebe. Vsaka kapljica tega morja je solza stotisoč dul, ki so tu poginile, ker so hotele umoriti Mojzesa in njegovo ljudstvo. Vsaka barka, vsaka ladija se ogne temu mestu, ker Alah je ta kraj preklel."
"Ali res ne pristane nobena ladija tukaj?"
"Ne."
"Nameraval &em tu čakati na ladijo, ki bi me vzela na krov."
"Ali hočeš v Suez? Mi te z našimi kamelami preje pripeljemo tja kot pa kapitan z ladijo."
"Jaz ne potujem v Suez, temveč v Tor."
"Potem se moraš seveda peljatj; toda na tem mestu ne dobiš ladije; dovoli, da te spremimo nekoliko bolj proti jugu, kjer ni duhov, in kjer te bo vsaka ladija rada sprejela."
"Koliko časa moramo še jezditi?"
"Slabe tri ure."
1' Naprej toraj !' *
Med potovanjem se pojavijo pred nami gore Džeken in Da-ad in Džebel Garib. Rudeče morje je bilo na naši levici, kjer je tvorilo nekak zaliv, kjer je bila zasidrana ladija.
Bila je ena onih bark, ki jih imenujejo v Egiptu sambuk. Dolga je 60 čevljev ter 15 Široka; v ozadju ima nekako kolibo, kjer prebiva kapitan ali pa kak imeniten gost. Tak sambuk ima navadno dve jadri poleg običajnih vesel. Z mirno dušo lahko rečem, da imajo prebivalci še iste vrste bark in ladij, kot so jih imeli ljudje pred tisoči leti, in da obiskujejo še iste luke, kot so jih rabili v času, ko je Dionizij obiskal Indijo. Ti sambuki so delani iz indijskega lesa, ki v vodi tako potrdi, da se ne more niti žeblja zabiti v ladijo; seveda ne prime se jih nikaka gnjiloba in tako se marsikdaj naleti na sambuke. ki so stari po dvesto let.
Prednami ležeč sambuk je bil privezan z vrvmi na breg. Moštvo pa je počivalo na obrežju. Oni, ki je nekoliko v stran od mornarjev na posebni blazini sedel, je moral biti kapitan ali pa lastnik ladije. Na licu sem ga takoj spoznal, da mož ni Arabec, temveč Turek; sambuk je imel turško zastavo in tudi mornarji so imeli turške uniforme.
Nihče se ne premakne s svojega prostora, ko se mi približamo. Jaz jaham tik do poveljnika in ga namenoma pozdravim arabsko.
"Bog te čuvaj! Ali si ti poveljnik te ladije?"
Pogleda me od peta do vrha, me pozorno opazuje nekoliko časa in
odgovori naposled:
"Jaz sem."
"Kam pelje tvoj sambuk?"
"Na vse strani."
"Kaj imaš naloženega?"
"Različne stvari."
"Sprejmeš tudi potnike na krov?"
"Ne vem."
Ti odgovori so bili več kot kratki, bili so surovi. Jaz zmajem z glavo in rečem s pomilovalnim glasom:	j
"Ti si keleh, nevernik, ki priporoča kuran usmiljenosti vernikov. Po-milujem te."
Pogleda me jezno, presenečeno.
"Ti me pomiluješ? Imenuješ me nevernika? Zakaj?"
"Alah je podelil tvojim ustom dar govora, tvoja duša je pa nema. Obrni se proti Meki in prosi Alaha, da ti zopet podeli dar govora, sicer še v raj ne moreš priti."
(Dalje prili.)
Cenik: lcnjig,
katere se dobe v zalogi
lOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IV. Y
MOLITVENIKI:
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Bar raga), platno, rudeea obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MARUA, vezano t alono kost $1.50, fino vezano v nanje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano v platno 75e.
KLJUČ NEBEŠKIH VBAf, iiaaan v slonokost $1-50.
MAT.T DUHOVNI ZAKLAD, ftagrin, alata obreu 90e.
NEBEŠKE ISKRICE, veaaae ▼ platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST 26«.
RAJSKI GLASOVI 40a.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80©., fino vezano $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60c.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $L00.
SV. URA, zlata obreza, fino vaaano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 78a., slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
vezan
ABECEDNIK SLOVENSKI, 20c.
ABECEDNIK NEMŠKI, him 20e.
AHNOV NEMŠKO - ANOLE5ŽKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c.
EVANGELIJ, vezan 50e.
GRDNDRISS OER SU>VENI-•8CHEN SFRAOHE, vazam ffL25.
HITRI RAČJONAR. v«n
HRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ* GOVORI, vaaano 60e., oavaaano 40a.
KATEKIZEM mali lfia^ veliki 40e
NAVODILO fiOA SFIBOrVANCTE KAZNIH POOBEM, varano $EL00, no 76a.
PODUK SLOVENCEM ki ae hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
PRVA NEMŠKA VADNTOA 35c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, 3no vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00.
SOJOVAiRČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei-weiss, $1.80.
SPRETNA KUHARICA, brofaovroo 60s.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NTTOVANJSKIH PESEM 25c.
VOŠČILNT LJSTI 20e.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NTH PISEM 30c.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30a
ZGODBE SV. PISMA stare in nove zaveze, vez. 50c.
ŽEPNI HRVATS& - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 30»,
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE.
AIiADIN S ČAROBNO 8VETELNI-OO 10e.
ANDREJ HOFBR 20e.
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90&, nevez. 70a
BARON TRENK 20a.
BEOLORAJSKI BISER lfie.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20a.
BOJTEK, v drevo vprašani Mb.
BOŽIČNI DAROVI 10a.
BUCEK V STRAHU, 35c.
BURSKA VOJSKA 90a.
CERKVICA NA SKALI, lfie.
CESAR FRAN J06IP 90a.
CESARICA ELIZABETA, 15a.
CIGANOVA OSVETA 80a.
CVETINA BOBOGBAJBKA M
CVETKE 20*
ČAS JE ZLAT8 20a. ČRNI BRATJE, 20c. DAMA S KAMELJAMI, fino Tea. $1.25.
DARINKA, MALA ČBNOGOBKA, 20a.
DETELJICA, življenja tnfa kranjskih bratov, franeoakik vojakov, 20a.
DOMA IN NA TUJEM 20a. DOMAČI ZDRAVNIK pa Kaetppo, nevezan toe.
DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20c.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20e. ERAZEM PREDJAMSKI, 16a. ERI 20a.
EVSTAH3JA lfia.
FABIOLA, 60c. GENERAL LiAUDO* K«. GEORGE STEPHENSON, ate Idil ni«. 40«.
GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK iN tCANAJfcCKK l*e. vrOZDOVNIK, 2 zvezka, akapej 70a. GROF &ADBCKI 2B* HEDVTKA, banšitova aevaaca, ifia. HIRLAJTDA
IVAN RESNICOLJUB 20e. rZANAMI, mala Japonka* 20a IZDAJALCA DOMOVINI IZGUBLJENA SREČA 20a. IZIDOR, pobožni kaaet, 20a. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMTL 20c.
JURČIČEVI SPDS1, 11 aveakov, umetno vezano, veak aveaak $1.06. KAKO JE IZGINIL QOB> 20a. KAKO POSTANEMO STARI 40*
KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40c.
KNEZ ČRNI JURIJ 20a.
KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20ol KRVNA OSVETA, 15«. MAKSIMILIJAN I., cesar mahikan-
ski. 20e. MALA PESMARICA 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25.
MALI VSEZNALEC 20«. MARIJA, HČI POLKOVA, 20a. MARJETICA 50e. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA 30c. inR BOŽJI, $1.00. MIRKC POŠTENJAKOVIČ 20e. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40«. MRTVI GOSTAČ 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno
vez., $2.00. NA INDIJSKIH OTOCTH 2fcv NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c.
NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zverki
vsaki 20e. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČTI 20a. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20a.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PATiAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJ1SKI 20c. OB TIHIH VEČERIH 70c. OB ZORI, 70c.
ODKRITJE AMERIKE 40«. PAVLIHA 20c.
POD TURŠKIM JARMOM 20c.
POSLEDNJI MOHTKANBC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20©. PRED NEVTBCTO 20e. PREGOVORI, PRILIKE, "KRUT. 30c
PRI SEVERNIH SLOVANIH 30© PRINC EVGEN 20c. pripovedke, 3 zvezki po 20e. PRI VRBOVČEVEM GROGI 20©. PRST BOŽJI 15c. repoštev 20e. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, broširan, 60e. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE 20e. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov za 75c. SANJE V PODOBAH, male, 15c. sanjske knjige, velika, 30c. senuja i5c.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30e. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka
po 20e. SPISJE 15e.
SPOMINSKI USTI IZ AVHTRU-_SKE ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEČ 20c. STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. STOLETNA PRATIKA 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40e. SV. GENOVEFA 20c. SV. NOTBURGA 20e. SVETA NOČ, 15c.
šaljivi jaka, 2 zvezka, vsak po 20a.
ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FTLOMENA 20«. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, *JJ50.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA, 40«.
V	DELU JE REŠITEV 20a. VEN ČEK PRJPOVESTI 20«.
V	GORSKEM ZAKOTJU 20«.
VOHUN, 80c.
VRTOM IROV PRSTAN, 20c.
v	ZARJI MLADOSTI 20a. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50e ZLATA VAS 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. «, OGN.TEM IN MEČEM $2J50. ŽALOST IN VESELJE, 45c.
ZEMLJEVIDL
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKF
veliki 25«., mali 10«. HEKLJTTVm RVKOPK
ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR ŽAT 25«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, Ijnbljanaka in drugih mest na Kranjskem, nav-yorSke in raznih mest Amerika, a cvetlicami in bumoriztična po ie, ducat 30c. Razne svete podoba, komad 5c, ducat 30c. Ave Maria 10c.
Album mesta New York s krasnimi
. p ■ - - -' - ' .
- > * "-v : '
jL ■. ; ;	r
Tnkaj živečim bratom Slovenoemin Hrva» tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"n« 709 Broad St., eden največjih hotelov v meetn. _ Na eepn imam vedno svežepivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 nrejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja 1
Za obilen poset se priporočam ndani Božo Gojsovlč, JohostvTB, Pa.
j Zastonj! Zastonj.
" Nikjer»v Ameriki ne morete dobiti
tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete In pipo ali cigare, kakor pri nas. PoSljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj . zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naS cenik.
rt
hiti W
da *e prepričajo,__J____t___
^ najcenejši. Pišite takoj na: j ADRIA TOBACCO CO. ^12^65-67 Broadway, New^York.
* *^ — ---------rriv^noruvi
slikami mesta 40«. OPOMBA. Naročilom ]a priloUti denarno vrednost bodisi ▼ gotovini, poSfcni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
Coinpagnie Generale Tiaosatiantipi:
(Francoska parobrodna družba.)
na prodaj
NARAVNA CiALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CslL
JOHN KRAKER
BUGL,ID, O. 8
DIREKTNA CRTA 00 HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJURUM
Poštni pamiki so:l
f*La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih močr
"LaSivoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „	:
MLa Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „	H
"La Gasgogne"................................ 8,000 ,f 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE J5TREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Pamiki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolvdne Iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton K. Y<
•LA BAVOIB	80. apr. IMS. *LA PROVENCE	4. jnn. 1906.
•LA PROVENCE	7. maja 1MI *LA LORRAINE	11. jnn. 1908.
•LA LORRAINE	14. maja 1MB. »LA SAVOIE	18. jnn. 1908.
•LA TOURAINE	21. maja 1908. »LA PROVENCE	25. jim. 190S.
•LA SAVOIE	88. maja 1908. *LA LORRAINE	2. julija 1908.
Farnika s srezdo zaznamoTani imajo po dva rijakn.
M. W. Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, lit
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem im-portiral brinje iz- Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2-78 galona. — Najmanje posode sa žganje so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
e

Doro- II SifK*
Nižje podpisana DriDoro-čam potajoCim 918W19K
in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
ooooNEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujači Slovenci in Hrvatje dobe -------------
stanovanje in hrano
proti nizki aeni. žba solidna----
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.



ROJAKI, NAROČAJTE SI "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV NAJCENEJŠI DNEVNIKI