Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • • $6.00 Za pot leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON; C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter« September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 28. _ ŠTEV. 28. The largest Slovenian Daily in' ^ the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 3, 1025. — TOREK, 3. FEBRUARJA 1925. Izjava 'prijatelja' m la d i me Poraz amendmenta k zvezni ustavi, ki se tiče dela otrok znači nastop nove dobe. — Predsednik Butler pozdravlja ta poraz kot svarilno poslanico qa naslov birokratov. Predsednik Columbia vseučili-£<"a. Nicholas Murray Butler, jo pozdravil poraz amendmenta glede dela otrok kot zmago naroda in kot dokaz, da je narod zmožen vladati samemu .>e1)i. Dr. Hutler je izdal ugotovilo, v kate-rt m pravi, da se bo "kmalu zu-vrSil š mogoleo načine prizadeva, da postavi deželo na boljšo ekonomsko podlago ter izvede načrt Lige narodov, izvajajo gospodarji Dunaja, ki bi marali predstavljati ravnotežje eelegn naroda, sistem Afarxovega soeijalizma, k je brez pr.imcxe. Vso. kar ni prole-tersko, jo bt'o obdačeno. a ne nr korist naroda, tem vre na koris.' občine, ki je rtbenem provinca Posledica t<'ga je. da je bil biznes v glavnem mestu popolnoma n stavljen. Doč-im ne more naror ket tak uravnati svojega proračuna. ni Dunaj le uravnal svojega proračuna, temveč ima poleg tega še v raznih bankah rezervn kapital od petnaj-tih do dvadese-till milijonov. Teoretično pomenja to izvrsten fiskalm položaj za mesto, a vsi z izjemo socijalistov pravijo, da je to sebična politična prednost socijalistov. na stroške dežele v splošnem. Dunajski program socijalistov ne škodi le biznesu cele dežele, ^ » ampak soeijalisti se bore tudi proti waki priliki, da bi se izved-'o načrt Lige narodov. Vsled obstoječih dkolščin ni bilo narodni vladi dosedaj mogoče, sprejeti postav. ki bi določalle izpolnitev ženevskega protokoli a. To ne pomenja, da bi bilo ogroženo posojilo, katero je dala Liga Avstriji. Pomenja pa velikanske težkoče pri iz ved en ju načrta ter uveljavlje nju prednosti, ki bi jih lahko irae-'a Avstrija od tega posojila. Kan •ielar Seipel je odstopil radi tega ker je prišel do prepričanja, da ni mogoče izvesti obljub danTdi Lig*i narodov. Dunaj »dobiva polovico narod nih davkov, kolektiranih v mestu, ki vsebuje veje kot polovico bo Jgastva cele dežel«. Posledica tega je, da se polasti dunajska občinska upfava- skoro toliko davkov kot jih dobi (narodna vlada iz svo VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII Izvedenci proti Coolidge-ovemu načrtu Poljedelski izvedenci izjavljajo, da je načrt predsednika, kojega na men je pomagati far-merjem, povsem zgrešen. WASHINGTON, D. C1., 2. febr. Poljedelski izvedenci so strogo napadeli priporočila predsednika Coolidge-a, katera so hoteli voditelji v kongresu vzakoniti. B. F1. Yoakum, poljedelski izvedenec. je v kratkean .nagovoru pred skupnimi senatnim in poslanskim odborom napadel zakonodajo, katero predlaga administracija kot izključno politično ter je mesto tega predložil svoj načrt zadružnega trženja. To je prvi odločni odpor kate-ega pe doživel 'poljedelski komitej izza ča^sa. ko je predložil pred-edniku svoja priporočila. Jasno ie, da bodo sledili še nadaljni orotesti, ker je večina kongresni-kov in senatorjev prepričana, da ni poljedelska komisija povoljno rešila svoje naloge. Yoakum je izjavil, da bodo far-nerji odločno odklonili vsako zakonodajo, ki bi poverila zvezni »'ledi kontrolo nad poljedelstvom, ot jo priporoča poljedelska komisija. "Načrt komisije"' — je rekel — "pušča bankrolnega farmerja " baš takem bankrotu kot sedaj. Medtem pa bo postala moč prekupčevalcev še vrtčja kot je bila losedaj. Vse kaže, da so popol-loma pozabili zadnjega konsu-uienta. ki plačuje vse stroške''. Yoakum se zavzema za načrt, la bi se pomagalo farmerjem jstanoviti zadružno organizacijo. >bsagajočo ves narod. Izjavil je, da se ne bo noben armer zadovoljil s plovično zakonodajo in prav posebno ne s tako vladno kontrolo, katero sc ahko ob vsakem času izrabi kot Jolitleiio orodje. Vsi ljudje, ki jim je pri srcu resnično blagostanje farinerjev, aiorajo nasprotovati taki zakonodaji. Senatni voditelji so se dogovorili, da je treba Vsekakor uveljaviti tako zakonodajo, ki bi koristila farmerjem. še predno sc bo kongres odgodil dne 4. marca. Dosedaj še niso sklepali o de-finitivnem programu, ker je treba čakati izida javnih zaslišanj pred kongresnim odborom. Senator Norris iz Nebraske, načelnik senatnega poljedelskega komiteja, je izjavil, da je vedno pripravljen sodelovati, da se sprejme zakonodajo, ki bi dala farmerjem resnično pomoč. On sicer soglaša s priporočili poljedelske komisije, a je vendar •mnenja, da ne morejo ta priporočila rešiti problema kot bi ga morala. Da pokaže svojo dobro voljo, pa je sklical Norris posebni sestanek poljedelskega komiteja. Tedaj bo lahko vsak član 5zrazil svoje mnenje. Zbornični komite j zavrnil poštno predlogo. T L. Zborični komitej je zavrnil poštno prec logo, katero je sprejel senat. — Poslanska zbe rnica bo glasovala v totek. WASHINGTON, 1>. C.. 1. feb. Spor v kongresu rail i sprejema poštne 'predloge glede plač in pristojbin v senatu je postal še bolj kompliciran, ko je komitej za pota in sredstva zavrnil senatno predlogo, češ. da je to odredba, ki se :tSoe nalaganja davkov. S tem so bile baje kršene ustavne pravice poslanske zbornice, da predlaga prva take odredbe. Vsled tega bo stavljen v torek v poslanski zbornici predlog, da se vrne predlogo senatu in po mnenju načelnika komiteja, kongres-nika Greena, bo predlog sprejet. Tudi ostali voditelji sio istega mnenja. Medtem, ko je komitej razmiš Ijal o «einatni predlogi, so razpravljaj i s predsednikom Cool id ge-om o tem zadnjem razvoju senatorji Moses iz New Hampshira. "SVatson iz Indiane in Butler iz Massachusetts a. I3rez ozira na to, kakšno stališ če bo zavzHa 'poslanska zbornica je položaj, s kaiterim se morajc oečati predsednik in administra-^Ijski voditelji, skrajno kočljiv v številnih czirih. Analiza senartne oredloge, kot je bila sprejeta, ka že. da bi znašal primakljaj v slu-caju sprejema predloge, celih 40 milijoiiiov dolarjev za povišan'" plače poštnih uslužbencev, v primeri z novimi dohodki na temelju oovišanih tpristojibin. Med voditelji v senatu in po-slajiski zbornici se je usihalo, če bo mogel predsednik Coolidire o-dobriti novo predlogo v slučaju, da bi bila sprejeita. Znano je. da je predsednik tokom zadnjega zasedanja kongresa zavrgel predlogo glede povišamja platč poštnih uslužbencev radi tega. ker ni določala nobena polkritja z;i poviša-ujc izdatkov v (znesku $68.000.000 Poroča so. da ni razpravljal predsednik Cool'idge s senatorji glede te točke ter bo najbrž zadržal svoj sklep, dokler ne bo skupna predloga dovršena ter predložena. Priznava se. da ta položaj np ugaja predsedniku. Voditelji administracije v poslanski zbornici so bili obveščeni, da je treba po uravnavi spora glede ustavnega vprašanja vprizoriti v poslanski zbornici odločen napor, da se spre jme predlogo, ki bi določala večjo svoto dohodkov kot pa jih določa senatna odredba. Pianistko Leginsko so našli. Znano pianistko LegiiiNko. ki i<» prejšnji ponedeljek neznano-kain izginila, ^o našli pri njenih prijateljih v bližini Pittsburgha. Pravi, da je popolnoma izgubila spomin in čisto irič nc ve, kaj sije dogajalo ž njo v 'tem času. jc uprave cele dežele. 3>unajskl m provincijaliii proračun znaSa \ tekočem letu nekako j|»60.0(X).000 :n občinski davki prinesejo na-daljnih .f>0.000.000. Narodni proračun pa znaša krog $110.000.000. Avstrijjibi zvezni davki so sam! posebi težki. V ptvi vrsti pride vpoštev davek 36 odstotkov na vse korporacijske dobičke. Doho-dnfmski davek 'znaša do 45 odstotkov; davek na luksurijozne predmete dp trideset odstotkov. Caillaux se bo zopet pečal s politiko. PARIZ. Francija, 2. febr. -Joseph Caillaux namerava prirediti dne 19. februarja velik banket, na katerem 'bo govoril o mednarodnih dolgovih. Z istim dnem namerava nanovo stopiti v politično areno. Odkar je bil izpuščen iz zapora, se ni ha vil s politiko. Izgon pravoslavnega patriarha. Izgon patrijarha pravoslavne vere iz Carigrada je vzbudil srd Grkov. — Govorice o voj ni v atenski poslanski zbornici. PARIZ, Francija, 1. februarja. Izgon Konstantina, šestega eku-menskega patrijarha, iz Carigrada. je do skrajnosti razburil celo stran Sredozemskega morja. Prvikrat izza lansannske konference ^e govori o oboroženem konfliktu med Grško in Turčijo. General Pamgolas, prejšnji grški vojni minister, je vzbudil ve-tjkansko navdušenje, ko je v atenski poslanski zbori »iei napadel Turke. Izjavil je: "Nemogoče je doseči kaj ou Turkov z miroljubnimi sredstvi. K pameti jih moremo spraviti le pomočjo orožja". Več kot četrt ina sedanjega prebivalstva Grške obstaja iz članov grške pravoslavne cerkve iz Ma- Azije, ki smatrajo patrijarlika svojim duševnim voditeljem. Čc-prav so na temelju lansannske mi-•ovne pogodbe sprejeli odlok, na se izselijo, smatrajo še vedno" Carigrad duševnim središčem pravoslavnega sveta. Vsi evropski narodi so skušali fotoni svojih zastopnikov -napo-^"ti Turke, da pu^te Konštantina na miru. Mešana komisija je spomnila. da bi bilo nepostavno iz-Tnati ga. Turki pa «o sklenili na-oraviti Carigrada čisto turško mesto ter niso hoteli pristati v zahteve dot.ične komisije. Na povelje nekega agenta iz An gore je moral stari patrijarli ob j>etih zjutraj iz ipontelje. Obdanega od nolieijske straže so «ra odvedli v Sol n n z vlakom, ki je dospel tjakaj tri ure po«znejc. Grška verska občina v Carigradu, ki se boji za svojo lastno bodočnost, je izvo-'ila drugega patrijarha. DON DON, Anglija, 1. febr. Vprizorjena bo najbrž zavezniška akr'ja, r? i»o potrebno, da sp o-hrani mir na Bližnjem iztokn. Dosedaj .se niso vršila še nikaka posvetovanja unotl zavezniškimi vladami. Privatno imenujejo izgon grške pravoslavne cerkve iz Carigrada gorostasno napako. Zavezniška ak<-ija bo vprizorjena lč v slučaju, da bi bilo trt--ba ubraniti mir na Bližnjem iztoku. Sveta sinoda bo najbrž sledila patrijarhu v izgnanstvo, soglasno z nekim ugotovilom Monsignorja Germanosa. ki je bil preje po-glavar članov givške pravoslavne cerkve v severni in zapadni Evropi. ŽENEVA. Švica, 1. febr. — Soglasno z uradniki Lige narodov, j^ komisija, ki je nadzorovala izmenjavo 'prebivalstev Gr-^ke in Turčije, pred kratkim odredila. da ni Konstantinos, patri-iarh grške katoliško cerkve, podvržen izgonu, ker je dospel v Carigrad po sklenitvi premirja. Komisija je priporočila, naj se dovoli patrijarhu nadaljno bivanje v Turčiji izključno le patrijarhu, ki je turški državljan. Novi nemiri v Egiptu. KAIRO, Egipt. 2. februarja. — Egipčanski zunanji minister je izjavil, da se pripravljajo študentje na nov upor ter trosijo med prebivalstvom razne neresnične vesti. Vlada bo storila vse potrebno, da bo vsak poskus upora v kali izatrla. ' - EVROPA SE BOJI NOVE VOJNE Evropa vidi v pogodbi med Tokijem in sovjetsko vlado nevarnost vojne. — Romunska pričakuje ruske invazije, ker je Japonska na tajnem zapustila zaveznike radi dogovora, tikajoče ga so Besarabije. Poroča Wilbur Forrest. PARIZ, Francija, 1. februarja. — Rusko-japon-ska pogodba, ko je določbe so še vedno tajne, z izjemo Tokija in sovjetske vlade,' je vzbudila veliko vznemirjenost med evropskimi narodi. To razpoloženje je povečala skoro histerična izjava Romunske, da je Rusija koncentrirala 800,000 svojih čet na svoji zapadni meji. Bandit - zadnja žrtev v Herrinu. Razgrajač ustreljen v Herrinu, je bil nalašč importiran iz Chicaga, da ustvari spore. Romunski finančni minister, ki se mudi sedaj v Parizu, je opozoril francoskega ministrskega predsednika Herriota na to. prepričan je, da ni le ogrožena romunska posest Besarabije, temveč obenem tudi mir cele Evrope. Njegova izvajanja so napravila grlobok \ iLs na Herriota, in tudi diuge francoske avtoritete izja\-Jjajo, da bi lahko le majhen vpad Kozakov v Bosaraibijo. na temelju rusko-japonske pogodbe, povzročil novo svetovno vojno. Kot naravno posledico ru.sko-japonskega dogovora vitli Romunska možnost msko-nemškegn dogovora in nemških sovražnosti proti Poljski, pod pretvezo varnostnih oil redi), kakorhi*ro bi Iiu-si vpadli v Be^arabijo. Japonske diplomatičnc oblasti v Parian so priznale, da ne obstoji nikaka klavzula glede sovražnosti. a trrlilo. da so tiče t.i HERRIX, 111., 2. februnrj... — Zadnja žrtev krvavega Williamson okraja je padla tekuo>kn-šenega napada na tukajšnii La •Al ar hotel. Pozneje so Identificirali dotičnega kot Bill ilowanla i/; Bicknev, Ind. Identificiral ga jc Robert Cargal iz Johnson ("itv. Člani Ku Klux Klana trdij «. da je bil importiran bandit, poklican v mesto v izrecnem namenu, -klavzula sedanjosti, ne pa bodrt?- j<1 ter vprašal za Ross L i senilnosti. fja, proti-klanskega policista. Ko V rusko-japonski pogodbi so 1,111 povedali, da ga ni v hote-lasi, da je bila ta pogodba po-!,l1- Je naniigniil, da je bil policist sledica japonskega prepričanja, ravnokar ustreljen. Časnikarski da pomenja imenovanje poslanika P°ročevalci so brez odloga tele-Kelloga na mesto sedanjega dr- fcn:rali Lisenby-ju. Howard je žavnega tajnika Ilugliesa Izpre-membo politike napram Rusiji in stopil nato v kavarno hoteli "Roke kvišku''. — je rekel bla-da bi imela ta izpremenjena poli- ter par kasnhn tika za posledico, da bi Japoon-; stom __ ^ ^ premakncte, vas ska izgubila priliko dobiti važne }i0ni ubirT ^n dobičkanosne koncesijo, poseb-1 no take, ki se tičejo pridobiva-! Vstopil jo policist Stevens ter nja petroleja. ! poskusil razorožiti How ar da. Po Romunska diplomacija pa ti\n. { or t- Q da se je s to pogodbo Japonska ; J 1 za <>rozJc-zaobljubila, v.saj glede E\Tape. da Prihitel je drugi policist, ko je ne bo odobrila zavezniškega pri- slišal strel. Ta jc ustrelil Ilowar-znanja suverenosti Romunske nad da skozi lirbet. Krogla mu je pro- • | licist, in baindit sta so začela nato rdi.'. Besarabijo. Izvedelo se je. edniku Ilerrio-tn ter mu pojasnil stvar v tem smislu. tlrla telo ter prišla ven na prsMi. A'se prebivalstvo z vlado vrel zahteva vojno pravo, kol ir;i .1" že zahteval že prej šerif (i;tlll-jran. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene iledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din. —$34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot m tisoi dinarjev nionamo »osekej IS centov n poštnino in droge stroške. Baapoftilja na zadnje pošte in IzplaCnJe "Poštni Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJA. 200 li^.......... $ 9.50 500 lir..........$22.75 300 lir ......... $13.95 1000 lir..........$44.50 Pri naroČilih, ki znašajo mani kot SM lir ratenamo posebej po 15 centov za poštnin« in drage stroške. Razpošilja m sad«)e pošte in IzplaCoJe Ljubljanska kreditna banka v Trsta. Ka poSilJatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben* popust Oftnarjeas ta Liram soda) al —. taja se roCkra« la »>pr> ; Is fteca razloga aam al awh podaM aalanšne ceno vaaproj po ceni tisteca dne, ko aam pride psshnl denar t reka. 3OŠILJATVB PO BSZOoAVNEH PISMU IZVRŠUJEMO NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO ZA STROŠKI $1.- Je poslati najbolje po Osmetic Postal Money Order all po New York Rank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Oorttaadt 8treeft, Haw York, N. T. Triepbotio? Oorttaadt «87. GLAS NARODA, S. FEBR. 1925. mi i GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A. Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _" Voice of the People Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $5.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$5.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS i\ A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. GOMPERSOV NASLEDNIK William Green je ubral isto pot, kot jo je hodil njegov prednik. Kot Gomperst, j^okojni bos United Fede-artioii of Labor, je tudi on prepričan, da povsem zado-j stuje naširoko odpreti usta, kadar je treba ustrahovati izkoriščevalce in podjetnike. Kot prvi predsednik AmericanFederation of Labor, je tudi on prepričan, da se bo njemu in njegovi organizaciji posrečilo preprečiti znižanje plač. To namerava doseči potom bombastičnih člankov ter širokustnih pozivov na javnost. Wm. Green, je časnikar. Kot urednik lista "American Federationist'' se je naučil pisati članke, ki pa niso vsebovali niti najmanjšega praktičnega predloga proti vedno naraščajoči metodi znižanja plač. Green je izjavil, da skrčil je jo delodajalci v tekstilni'dalj ča.sa prebivali v tej naselbini. Vreme ni še preveč slabo. Preglavice nam dela le veter, ki včasih piha z naglico 99 milj na uro. Toda kljub temu se človek sčasoma privadi. Ohceii najbrž ne bo nobene ta pred pust, ker lepo tlak(yvanih cestah be dobro plačo in ugodne delovne pogoje. Če izboljšajo svoj ekonomski in družabni položaj, če imajo na razpolago samozavestno in odločno unijo, ki lahko prisili izkoriščevalce na kolena, potem je stvar povsem drugačna'. S splošnimi frazami kot se jih poslužuje novi predf-sednik ameriške delavske federacije ne bo mogoče izpo-! slovati pravic delavstva ter uveljaviti harmonijo med Pittsburgh, Pa. podjetniki in delavci- - . Vedite, kako so se prirejali Če se hoče ameriška delavska federacija res boriti banketi l tukajšnji naselbini naj-^e proti kapitalistom, ki skušajo še nadalje skrčiti plače de-lf 5T" cestl Prvi jc biI ka' lavcev, ne le z besedami temveč z dejanji, je zato le eno ' ,n *lcer' bankct 5t- 41' sv sredstvo — pričeli z bojem proti podjetnikom, ki skušajo na vsak način skrčiti plače. V tekstilni industriji pa je tak boj skoro onemogo- Tukaj v Wyoniingn je seveda vse drn frače. Pozdrav vsem rojakom ! Tebi (das Naroda pa želim obilo novih naročnikov. Naročnik. in if'4. ki so bili last Rev. En-righta. Ti roparji so že dalj časa uganjali svoje lopovščine po tukaj- JSgodba o hrvaški republiki. Poznal sem prijatelja, pravzaprav je več takih prijateljev, ne samo eden, ki je mirno in zadovoljno živel v Združenih državah. Nad staro domovino je bil že zdavnaj naipravil križ in žegen tet-sklenil, da se nikdar več ne -vrne. Delal je bi živel v zadovoljstvu in se mu je pač dobro godilo. kor se more goditi povprečnemu človeku v Združenih državah. Tla mu seveda niso bila z rožicami posuta in tudi pečeni piščanci mu niso leteli v usta. Njegovo življenje je primeroma mirno potekalo. Ni živel bas sijajnih dni. danes se je ta obregnil obenj, jutri oni. včasih mu je zmanjkalo dela. včasih denarja. zašilo je pa vendarle šlo. Nekega dne ga je pa nekaj pf-čilo — »o vem nat-amčno, če je bila stenica ali kadra? druga poosebljena nadloga — kratkomalo nekega lepega dne, se je v njem porodilo in utrdilo prepričanje, da je Amerika no good in da se le po starem kraju cedita mleko in med. » Nad vsako stvarjo je sitnaril, čez vse je zabavljal. Kar mu je bilo še prejšni dan sladko, mu je bilo kislo nasi edin jega dne. in kar je bilo še včeraj dobro, se mu je zdelo danes dvakrat zanič. Nezadovoljen je bil z ameriško prohibicijo. z ameriškimi delavskimi razmerami. z ameriškim predsednikom, senatom, z ameriškimi železnicami in s*ploh z vsem, kar je nosilo ameriški št em pel j. — Stari kraj! Stari kraj! Te dve besedi sta mu rojili po glavi — podnevi in ponoči v zavestnem, nezavestnem in polza-vestnem stanju. Zvezda starega kraja mu je šnji okolici. Policija je končno Približno tako žarko sijala na-aretirala Walter j a Preneha. Al- «proti, kot sije Hrvatom zvezda win a Kellowa in dva druga. Prepričana je. tla je ta četvorica hrvatske republike . . . Začel je trdo delati, štediti de-i ar in .si kmalu prištedil toliko, da je bilo za šifkarto in še par soldov več. Žareeega lica se je vkrcal na paruik ter odplul proti deželi svojih sanj in nad. Pred odhodom se je še parkrat prav podomače pridušil. da se nikdar in nikoli več ne vidimo in da gre rajši k vragu kot da bi -se vrnil. Kradel jeza svojo ljubico. V Beogradu so aretirali petnajstletnega fanta, ki je bil tako zaljubljen v štirinajstletno devojko, da je f začel krasti. Pri obravnavi je bil pa deležen straš- f nega razočaranja. Devojka je namreč rekla, da fanta sploh ne pozna. Ni dolgo od tega ko se je beograjskemu Oipančarju in trgovcu Marku Petroviču predstavil 15-letni deček, ki je povedal, da sc piše Miodrag Stojanovič. Pripotoval je. da je sirota, in je prosii trgovca, naj ga vzame v službo, ker je brez starišev in^ nima nobenega sorodnika. Na Petroviča je napravil fant vtis zelo otkretnega vajenca. Posebno mu je bila všeč dečkova bi-strost. Vzel ga je v službo. Toda nT: trajalo dolgo, ko je moral spoznati. da je nasedel. Nekega dne •ie je namreč oglasila kmetica, ki je povedala, da je Miodragova mati. A ker se je spominjal štoja-novičevih besed, tla je sirota, je molčala svojemu Miodragu, ki je »sklenil, tla bo že kako prišel do tega, kar si želi njegova ljubica. a j prej je skušal zadovoljiti Marijo na pošten način. Kupil je bakren prstan za 10 Din. in ga nesel šivaitkariei. Marijo je to hudo u-žalilo. Prstan mu je vrgla nazaj. Zahtevala je zlat prstan ter mu grozila, da ga drugače zapusti. M. od rag je šel in ker ni imel denarja, je zlat prstan ukradel. Odnese", ga .i' hčerki svojega gospodarja. ter ga izročil Mariji. Petrovič je kmalu prišel na to. da je ukradel prstan vajenec m je Miodraga naznanil policiji, ki je fanta zaslišala in poklicala nato še Marijo. Toda pri konfronta-poklieal fanta predse in ga vpra-'eiji obeh zaljubijeneev je doživel šal, kaj je pravzaprav ž njim. M to drag pa se je razkoračil. namrdnil in zatajil svojo mater. Lahko si mlislimo, kakšni občutki so popadli ubogo ženo. Pa- MieJrag -trašno prevaro. Na v-prašanje policijskega komisarja, ali pozna vajenca, je šivankariea kratko izjavila, da ga ne pozna in da ga ni še nikoli videla. Ve je razvil me 1 njo in trgovcem o-talo zaman. Na roki pa je nosila pomenek. ki je pokazal, da je Mio rukraden prstan. vprLzorila razne rope in roparske napade tekom preteklih treh mesecev. Policija je dobila anonimno obvestilo, da se zbirajo ti ban-ditje v neki prodajalni is tam jih je tudi aretirala. Občinski sodnik MeNiven je zaslišal vse štiri aretirane. Najprej je prišla na vrsto zadeva ropa pri Keko-niju. Kot priča je ugotovil Mr. iKekoni. da so mu vzeli roparji več kot sto dolarjev vrednosti ter Edina sreča, da je bil uradnik razbili tudi njegovo blagajno, j parobrodme družbe zamešal med Xadaljni slučaj se je tikal ropa, 3!jegove papirje državni permit. Jožefa, K. 8. K. J. v Kranjsko Slovenskem Domu na 57. cesti. Ni pa tepež samo v New Vorku na 8. cesti in v Chicago na 22. ee- cen radi tega. ker je delavstvo v tej stroki preslabo or- ti. pač pa tudi tukaj ganizirano. 1 ■ Delavc\ ki so brli leta in leta člani organizacij tek -stalne stroke, s v zadnjih par letili zapustili unijo v takem obsegu, da je ostalo tupatam le še par članov. v našem kraju. Kaitoliški možje so se grabili, bili se krog ušes in nabili še neko žensko. Predsedniku društva so zbili očala. To je ja- Ta okoliščina pa se ni nikako opravičilo za ameriško JT, za d™tvo ker j°.kat°-, T , o , • • 1 • TJ > lisfko. Prepir je bil <»d pneetka delavsko r^deraeiio. da nurno gleda razmere ter se za- ilunlrfttl , ~ , , _ ... J. . . . 161V1. , V1 . banketa do večera, dokler niso dovolj! s par ognjevitimi uredniškimi članki v svojem možJ-e ]M)stave ustavili veselje, glasilu. ^ Dragi banket S. N. P. J., št. Dolžnost centralne organizacije je. uvesti organizacijsko kampanjo, ki naj bi nanovo privabila v krog unije prejšnje in nove člane. Treba je le dobre volje, da se doseže ta cilj. Ni dost; upanja, da bi se ameriška delavska federacija res lotila te naloge, ker je že več kot enkrat pustila na cedilu svoje pristaše. D opisi Diamondville, Wyo. Prosim vas, da mi odstopite maflo prost ara. v listo Glas Naroda. ,Z delavskimi razmerami se ne morem dosti pohvaliti. Dobro se godi le tistim, ki dajejo bosom mazila na ta ali oni način. V tej kempi je precej Slovencev, nekaj Hrvatov in ljudi dragih narodnosti.. Precej je tudi pečl&rjev. Bulleg&rski in mun- fcgniSki £rav dgtefi napre- duje. Nobenega praga ti nI mogoče prestopiti, ako nimaš pripravljenega dolarja 'za tisto kislo vodo. katero pokrivrici vino imenujejo. Tukajšnji Slovenci smo vsak zase združeni. Dolenjci zase. Štajerci zase. Gorenjci zase in No-tranjci zase. Tisti, ki so dalj časa tukaj, so precej ošabni in ponosni. Nekako prezirljivo gledajo fine* ISA mBL- ŽSSti, bi že vprizorjenega v »prodajalni Ce-Gianni dne 19. januarja, iniiijev sin je pričal, da sta za v roparskem namenu napadla dva moža. Kot atentatorja je spoznal dva aretirana, ter izjavil, rta ta prišla baš ta dva v prodajal--io. Odnesla sta mu najmanj šest-deset dolarjev. katere je malo prej plačal neki dolžnik. Xa o-brazih sta imela modre robce, ka-koršne so imeli takrat, ko so ljudje še šnofali. Giannijev sin je >:iajprej domneval, da je vse skupaj šala. a pozneje je spoziial, da i*e trpka resnica. Njegov oče je ■ •:! tedaj v kleti tor je prišel na-vz«ror baš v trenutku, ko se je vr- 118 se je' \-rsil pozneje. Bilo je!Sil roP- Pohitel je zopet po stop-vse lepo in mirno in zadovoljno I :ii('ail navzdol ter .spotoma upii do ranega jutra. Ker so bili e. č. g. župnik pri katoliškem banketu navzoči, naj omenim nekoliko o kovertah. Tudi tukaj so koverte na razpolasr« vsako prvo nedeljo in druge dni. posebno pa vpraznikih. Ni pa že več kot šest mesecev nobenega raeuna. Morda si mislijo g. in ccrkveni možje, saj ni potreba, da bi farani vse vedeli, koliko je dohodkov ali izdatkov. Poročevalec. Chkholm, Winn. Pred kratkim sean poročal, da so nezjiani roparji vdrli v slovensko župnišče cerkve sv. Jožefa, koje župnik je Re.v. Schiffrer. Župnika so bili zvezali ter mu popolnoma izpraznili blagajno. Odnesli so mu $119 cerkvenega denarja, $30 njegovega denarja j na vse pretege. Naslednji slučaj se je tikal oropanja župnišča Rev. Shiffrer-ja Ter Rev. Enrighta. Ta rop se je za vršil o domnevali, da so roparji najbrž slovanske krvi. a njih imena in s-plošne okoliščine kažejo, da so profesijonalni banditi. ki so že več mesecev ogrožali mesto Chisholm. Vsi štirje so irskega pokolenja. Pozdrav! Naročnik. da se po šestih mesecih lahko vrne, neociiraje se na kvotno postavo. -Možak je šel. Kcl so pozneje povedali, je bil iaKoj sit vseh dobrot starega kraja, kakor hitro mu je začelo zmanjkovati ameriškega denarja. Tedaj je opazil v napol izpraznjeni listnici dovoljenje, da se lahko vrne v Združene države. Vrnil se je in sicer v kalop. Ob povrntku ni izpregovoril no-ben^ besede. Bil je ozdravljen m sicer tako temeljito, da se sedaj niti v mislih noče pregrešiti nad Amoriko. Hrvatskega naroda se je lotila ista mrzlica kot je držala po domovini hrepenečega rojaka. Pravijo, da je v sedanji .Jugoslaviji vse zanič in dokazujejo, da bodo v hrvatski republiki de-eta nebesa. Ko si človek nekaj v glavo zabije, ga je težko prepričati. §e težje je pa ovreči prepričanje celega naroda. Ni strašnejšega na svetu kot je neutešeno hrepenenje. Jugoslovanska vlada bo menda toliko pametna, da bo odprla Hrvatom pot v republiko. In obenem naj bo toliko dobra, da jim bo dala tudi permit za povratek. Kajti vrnili se bodo prejalislej. In kar je poglavitno — vrnili se bodo popolnoma ozdravljeni in bodo tvoriti najboljši del t-roedi-nega naroda. irasr zelo izprijtno dete. Petrovih jra je hotel takoj odpustiti, a mati je jokala in je nepridipravu končno .izprosila milost. Petrovič f-e jo falota res usmilil, toda kmalu se je pokazalo, da v lastno skotili. Miodragom so imeli vsi v delavnici in trgovini velike križe in težave. Pomočniki so ga lasali 'in rtitr-pali. trgovec mu je prigovarjal z lepa, a zaleglo ni ne to, ne ono. Naposled je dečko začf še krasti. Kio imel v očeh -olze. Bogve. kakšne maščevalne klepe je tedaj koval v svoji »hiši. Tajno zborovanje mednarodnih komunistov na Dunaju. Nemškega komunističnega poslanca Katza so aretirali na Pu-; naju v poslopju češkoslovaškega l»oslaništva v momentu, ko je zali teval vizum na ]x>narejeui potni li>t. da hi se vrnil preko Češkoslovaške v Nemčijo. Pri tej prili- : ki se je dognalo, da so imeli sve-? tovni komunisti na Dunaju tajno /borova i je. \/. Nemčije se je kon- 5 gresa udeležil ši* j>Oslanee Fischer pod imenom Helene Stein. iz Ita- | iije vodja komuni-itov (iiovanni | Costa. iz Rusije neki član sovjet- i •ke vlade. Komunisti so ves teden ^ -tanovali nepoznani v nekem du- } najskem hotelu ter so razpolagali /. velikimi svotami tujih valili. V>ak dan so imeli konference z : dunajskim poslanikom sovjetske vlade Joffejem. Ko se je zvedelo I 7. i Katzovo aretacijo. vaškega poslaništva, zato -«> splošno domneva, da >o pobegnili v Češkoslovaško, 'GLAS NARODA T HI? BEST JUGOSLAV ADVERTISING VTJiDrrru NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu *'denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. frank sakser state banf 82 Cortlandt Street mšmmn New York * 'SL" .—' -h-. •it ffff'ar'"---'f-Mil Mrfi^TŠ^ŠčEk. 1 ;-M1'r- GLAS NARODA. 3. FEBR. 1923. V družbi Stjepana Radiča. Slovenski časnikar opisuje svoje prvo srčanje s *'predsednikom* * hrvatske republike. Radič se rad postavlja s svojim znanjem, rad pije in rad preveč govori. Svoj delokrog je hotl razširiti na Slovenijo in sicer najprej na štajerske kraje. V javnosti se pojavi le takrat, ko je popolnoma siguren. Brez dvoma bo zanimalo javnost, kdo in kakšen je Stjepan Radič, predsednik Hrvaške selja-ške republikanske stranke v svojem privatnem življenju. Zato naj mi bo dovoljeno, da na kratko spregovorim o utisili, ki jfh je napravilo name prvo srečanje s tem človekom, ki je s svojo demagogijo in političnimi pustolovščinami zapeljal malone ves farvat ski kmetski narod ter ga vrgel v naročje velesrbov. Radič oznanja republiko, o kateri sam izjavlja, da je lahko tudi monarhija, a Hrvatje mu verjamejo, da bo republika dežela, kjer se bosta cedila med in mleko^ kjer ne bo treba nič delati, nobenih davkov plačevati. ne služiti pri vojakih, skratka, Radičeva republika bo ustvarila ljudem raj na zemlji. In da menda vendarle ne bo kdo mislil, da bo vse res tako. kot obljublja gospod Radič in njegovi hrvatski agenti tudi na Slovenskem, si oglejmo zanimivo osebnost tega "dobrotnika" ljudstva! Bilo je leta 1921. Megleno Januarsko popoldne je dremalo nad Zagrebom in ulice so bile skoro prazne,. Vse, kar ni bilo zaposleno po uradih, tovarnah in drugih, podjetjih, je hitelo v toplo zatišje k a varen, kjer je vrvelo ob malih mamornatih mizicah živahno življenje. Sedel sem v "Veliki kavarni" in se ukvarjal z neko francosko revijo. Nisem dolgo čital, ko je vzbudila mojo pozornost glasna debala, ki jo je imela pri nasprotna mizi skupina, kakih 6 gospodov. med katerimi sem opazil svojega znanca dr. Maeeka. Uprl sem vanj pogled, čakajoč, da se okrene in me <»pa.zi. Kmalu «va se srečala z očmi in tse pozdravila Mignil sem mu, da bi rad govoril 7. njim. Nisem čakal dolgo. Dr. Maček se je oprostil pri svoji dru žbi in priisodel k meni. "Precej glasni ste pri vaši mizi," sem šaljivo opomnil. "Tako je vedno, kadar debatiramo o Radie u," je smeje odvrnil doktor. "Toiko se govori in piše o tem Radiča. da bi prav rad osebn-poznal." sem dejal nato, "O, če nimate druge želje, vanj prav lahko pomagam." Dr. Maček je pogledal na uro. Bilo je. o-koli štirih "Veste kaj," je naglo nadaljeval, "baš sem namenjen, da grem k njemu. Sedaj bo v tiskarni "Merkur", kjer se tiska "Slobodni Dom" (Radičevo glasilo.) Lahko greste z menoj, če i-mate čas in Vas bom seznanil z njim." "Zelo hvaležen Vam bom. go-f-I>od doktor, prav rad." Plačala sva vsak svojo kavo in za]>ustila kavarno. Napotila sva se ]x> I lici navzgor in govorila o vsakdan jeh stvareh. Nenadoma nie dr. Maček rahlo dregne: "Evo ga. prihaja nama nasproti." Po sredi ulice je prihajal S. Radič. Obluoen je bil v dolgo, ko-žuhovinaeito suknjo, ki mu je segala skoro do peta, a na glavi je iinel visoko, črno, kosmato kučmo. Iz divje poraščenega obraza je gledal nekoliko zardel, precej debel nos, a dvogo drobnih, mežika jočih oči je na prvi pogled delalo utis dobrosrčnosti, pomeSane s precejšnjo množino pretkanosti. Neurejena kratka brada, ki jc bila mestoma pretkana a sivimi dlakami. je pričala, da predsednik Radič ne da veliko na takozvano telesno kulturo. Opazil naju je šele tedaj, ko ga je dr. Majček nagovoril. Prepričan sem bil, da 'bi bil šel sicer kar mimo naju, ker je zeio kratkovi-den. Ko je dr. Maček predstavil in o-menil, da sem jurist, mi je Radič vidno -yzradoscen stresel roko, ka tere kar tri hotel izpustiti, da mi je postalo skoro neugodno. pOBdt8v4jeni/ je hitel s hriipaviin, prehlajenini glasom. "Tedaj sva kolega, tovariša, tudi jaz sem študiral pravo. no. pod eni sem študiral še druge stvari, veliko sem se učil. Toda pustimo to. Vi ste Slovenec. Tudi jaz govorim slovensko, saj hrvaško in slovensko se pravzaprav ne razlikuje veliko. Poleg tega znam češko, angleško, italijansko; ali tudi Vi govorite katerega od teli jezikov ?'' "Nekaitere že, a vs«:li ne," sem skromno odgovorih "Kako pa kaj s politiko. Slovenci ste pametni, nadarjeni ljudje. Ali se pečate s politiko?" "Jaz za svojo osebo bolj malo, le. toliko, v kolikor me zanima." "No, gospoda dr. Korošča poznate, gotovo ga poznate. Zelo ličen gospod je to, a prefrigan. Ja?. ga cenim, spoštujem ga, a rad ga nimam. On pozna mene, dobro me pozna. A pustimo to! Da, in še eden je. gospod Anton Kristan, socialdemokrat. Tudi z njim sem znan. Pameten -mož je on in se da govoriti z njim. Ni tako trmast kot gospod Korošec." Morda bi bil Radič še naprej razvijal svoje mnenje o naših politikih. da ga ni dr. Maček opozoril. d asm o prispeli pred kavarno "Klub." "Stopimo na kozarec vina," jc povabil Radič. Vstopili smo. Jedva se je Radič, ki je šel naprej, pojavil v kavami. že so se začmli od nekaterih omizij klici: 14 Zd rav o, predsednice! *' Radič je- prijazno, odzdravi j al r.a vse strani, a pri neki večji dru-žbi je postal. £ doktorjem sva kre nila v sosednjo sobo in naročila kavo. Kmalu nama je sledil Radič, a za njim nartakar s steklenico vina. "Naročila sva kavo," je opomnil doktor. "Nesite kavo nazaj, pili bomo vLno," je ukazal Radič dolgemu natakarju. Dr. Maček mi je pomežiknil in se smehljal. Pili smo vino, ki je šlo predsedniku Radiču očividno zelo dobro v slast, zakaj preden s*a izpraznila z doktorjem prva dva kozarec, je Radič že naročil drugo steklenico. Sled tem je govoril predsednik, kako namerava razširiti svoj politični delokrog tudi na Slovenijo in sicer najpoprej na obmejne kraje na Štajerskem, bkušal me je pregovoriti, naj bi napisal za njegov "Slobodni Dom" slovenski članek, ki naj bi pobudil agitacijo za Radiča med slovenskim kmetskim ljudstvom. Moral sem to pač odkloniti, zakaj zdelo Sc mi je, da Radičeva "pšenica" med pametnimi Slovenci, kot nas je sam oznaičil, ne bi šla prav preveč v klasje. Slednjič mi je vsilil cel zavoj "Svobodnih Domov", češ, naj jih ponesem s seboj v Ljubljano, a tu naj jih razpošljem po deželi Zavoj pa sem "pozabil" pod stopil j ic ami G-raind Hotela, kjer jih je morda našel naslednje jutro 'vratar. Kaj je ukrenil z njim, mi ni sporočil. Tisti večer je bila napovedana v hotelu "Janje" sel jaška prireditev. Rečeno je bilo, da bodo pri šli udeleženci iz bližnjih okoliških vasi v narodnih nošah. Radič sam me je na to opozoril in me prosil, naj ga zanesljivo počakam tam ob 8. Slednjič sem obljubii. da pridem. Radič in doktor sta odšla domov k velčerji, a jaz v ho-tel Točno ob dogovorjenemu časti sem bil pri "Janjeitu", in ko jc-bila ura devet, Radiča še od nikoder. Morda ga sploh ne bo. sem pomislil. Prosil sem nekega natakarja, naj mi pokaže, kje imajo telefon. Poklical sem Radievo stanovanje. .i..-'.„..,.:-.,/JJiU : brezplačno Ta aluminjasta kuhinjska posoda za labelne brezplačno Star In Magnolia Mleko Te vrste kondenziranega mleka in mleko zaeno. Razredčite eno 11 hrani; kjer je treba sladkorja dodajo bogatejši okus kateriko . četrtino čase s katerekoli vrste s tremi četrtinami čaše vode in dobili boste pravilno količino mleka. Na ta način boste lahko napravili marsikatero jed. Tako boste lahko skuhali dosti jedi poceni, obenem boste pa tudi zmanjšali svoje gospodinjske stroške. BREZPLAČNO Kazen teh dobrih kakovosti boste dobivali za labelne tudi dragocena darila. Zgoraj vidite naslikane razne kuhinjske potrebščine iz aluminija, katerih se lahko poslužujete v kuhinji ter jih do bite za naše labelne. Gospodinje iz. popolnujejo od časa do časa to skupino. Posodo, ki je tukaj naslikana, dobite v naši premijski trgovini. Mi je nočemo pošiljati po pošti. Začnite da res hraniti labelne ter jih odnesite v bližnjo premijsko trgovino, navedeno spodaj. Nemčija si bo kmalu opomogla. / ■'■ _ Ce bo Nemčija tako napredovala, bo kmalu zavze-la prvo mesto na svetovnih tržiščih. Romunska je naročila neki nemški družbi zgraditi sedemdeset kilometrov dolgo progo v Karpatih. Gradnja avtomatske telefonske centrale v Rigi. NEW YORK CITY •14 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue PEEMIJSKE TRGOVINE BRONX. N. Y. 678 Courtlandt Avenue near 150th Street, Bronx BROOKLYN. N. Y. S70 ^Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY, N 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue Nemčija se gospodarsko in finančno krepko dviga iu je pripravljena, da zavzame prvo mesto na svetovnih tržišč.h. Nekaj tipičnih primerov nas bo prepričalo o resničnosti te trditve. Znano je, kake važuositi je petrolej v mednarodni trgovini. Nemčiji se je posrečilo, nakupiti Otevilna petrolejska zemljišča v Lincoln«, v bližini Eldorada m Smackoverja. kjer se nahajajo najbogatejši vrelci ameriškega petroleja. Tudi v Rumuniji se krepko n-veljavljajo nemške družbe. Neka koelnska gradbena družba je dobila. od rumurtske vlade gradnjo 70 kiu. dolge železniške proge v Karpatih. Ta železnica bo električna in družba je dobila v delo vso napeljavo kakor tudi mostove in tunele. Delo bo trajalo tri leta. Neki veliki berlinski tvrdki se je posrečilo, dobiti od mestne občine Buenos Aires v Argentini naročilo za več tisoč ton cevi. La tiski ministrski svet se je o-brail na neko nemško tvrdko radi gradnje avtomatske telefonske centrale v Rigi. Ta centrala bo saižila lahko \l5.COO naročnikom. V angleško Indijo skoro Nemčija edina dobavlja male stroje, predvsem one, ki so določeni /.n izdelovanje cigaret, prepecenea i n majhnih predmetov vseh vrst iz medi in aluminija, kakor tudi za galvaniziranje kovin in barvanje snkna ter blaga za obleke. Ko bo Nemčija dobila svojo popolno carinsko svobodo, bo postala za ostale velike evropske industrijske države zelo opason tekmec na vseh svetovnih tržiščih. ^MaOHOLU Ritim 4'Ali je gospod predsednik doma?*' "En trenutek," se je oglasii ženski glas. Med t-em sem čul po telefonu glasno govorjenje moških, izmed katerih sem točno razločil Radičev glas. Minuto pozneje mi je oni ženski glas javil, da je moral gospod Radič nemudoma odpotovati a Belgrad, kamor je bil brzojavno pozvan. Zahvalil sem se in se Čudil toliki ur.možanosti nekronanega lir^ vaškega kralja. Pozneje sem ob neki praliki čul. da Radiča zato ni bilo na prrredi-tev. ker se je zbal pokvarjenih jajc, ki so mu jih pripravili njegovi nasprotniki. No. zato jih je mesec dni pozneje dobil v Rogatcu, kjer je hotel govoriti . . . Davek na samce v Turčiji. Turškemu 'parlamentu je bil te dni predložen načrt zakona o u-vedbi davka na samce. V smislu tega načrta mora plačevati vsak turlki državljan moškega spola, ki je star nad 25 let in še ni ože-njen, letno najmanj po 25 turških funtov davka, ako znašajo njegovi dohooki najmanj 1000 funtov. Davek raste progresivno z dohodki tin znaša največ 50 funtov. Oženjeni turški državljan brez otrok, ki so prekoračili 25 leto starosti, so tudi podvrženi posebnemu davku. Novi zakon stopi s prvim marcem tega leta v veljavo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SIX)VENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) kov, nakar je Kongres dne 13. maja 1846. napovedal vojno. Po dveh odločnih zmagah nad Mehikanci so Ameirikanci pod generalom Taylor porazili 20.000 Mehikancev pri Buena Vista. Ta zmaga je dejanski zaključila vojno v severnem Texasu in omogočila a-meriške zmage na jugu. Mir je bil sklenjen v februarju 1. 1848. 27, februarja 1807. — Rojstni dan pesnika Harry "Wadsworth Longfellow. Njega smatrajo za najbolj odličnega in popularnega ameriškega pesnika. Rodil so je a" Portland, Maine. Po študijah v Boudon College so mu ponudili prvo stolico modernih jezikov v njegove mvseulišču. Da se pripravi za ta svoj poklic, odšel je leta 1826. v Evropo in t.u posvetil tri leta učenju evropskih jezikov: obiskal j« Francijo. Italijo, Španijo in Nemčijo. Ob svojem po-vrntku je izdal "Hyperion", poetičen roman, ki odseva vpliv nemških romantikov. L. 1S36. mu je bi'la "ponujena stolrca literature v Harvard univerziteti. Obi-1 kal je Evropo drugič in se pomit lil nekoliko mesecv na Nemškem in v skandinavskih državah. Ob svojem tretjem obisku v Nemčijo, je oklenil ozko prijateljstvo z nemškim pesnikom Freiligrath: iz te zveze je vzniklo mnogo Long fellovih inspiracij, tako na pr. za eposa "Belfry of Bruges'' in 'E-vangeline.' ki je ena izmed naj-bolj proslavljenih v pesnit vi Long fellowih. L. 1853. je ost a vil pro- to kasneje je izdal , ti- indijanski e- AMERIŠKA ZGODOVINA V FEBRUARJU. 22. februarja 1819. Tega dne J vedno ugledne revije "Atlantic je vsa Florid a prišla potom fla- j Monthly,** ustanovljene od Emer kupa v last Združenih Držav. Od sona, Ilolmesia, Longfellowa in svcfjega odkritja «1. 1513. je bila Florida zaporedno pod Špansko in Britanijo. Leta 1810. je bila za-padua Florida anektirana k Zdru ženim Državam, češ da je tvorila del Louisiana ozemlja, ki so ga Z. Države nakupile od Francoske. Španska je tedaj držala le vzhodni del Floride, ki pa je bil le male koristi za njo. Predsednik John Quincy Adams se jc1 pogajal z Špansko za poravnavo vseh sporov in dne 22. februarja je bila podpisana pogodba, s katero je Španska odstopila vzhodno Flori do Združenim Državam za približno pet milijonov dolarjev odškodnine. r 22. februarja 1819. RaVnoisti datum je rojstni dan književnika James Russell Lowell. Ta ameriški pesnik, pisatelj in diplomat se ie rodil v Cacnbridge. Mass.. dne 22. februarja 1819. Po vseučiliš-nih študijah postal je odvetnik. L 1848. izdal je pesniško zbirko "Biglow Papers", najbolj znano Lowellovo produkcijo kot pesnika. To je zbirka poetičnih satir, pisanih v vankee narečju o takih predmetih, kot so Mehikanska vojna, suženjstvo. Civilna vojna: Lowellovi stihi se še vedno citirajo. L. 1853. je bil iftienovan na profesorsko stolico književnosti, ko je pesnik Longfellow podal o-stavko. Postal je tudi urednik se Lowell a. Kasneje je izdajal North American Review. Čez dolgo vrši o let je pisal črtice literarnega in kritičnega značaja in 1. 1S70. jih je nabral in izdal poti naslovom "Among My Books'* in 'M> Study Windows.*' Tema zvezkoma se ima Low el zahvaliti za njegovo trajno slavo odličnega esejista. L. 1877. je bil imenovan za a-meriškoga ministra na Španskem in leta 1880. premeščen v London. Lowe H je bil brezdvomno eden izmed najbolj vplivnih ameriških diplomatov, ki >o kedaj zastopali Združeno Države. Njegova najbolj znana pesem je morda ''The vision of Fsir Launfal." I'mrl je dne 12. avgusta 1891. 23. februarja 1847. — Bitka pri Buena v ista tekom Mehikanske vojne. Ta vojna jo nastala za to, ker so Združene Države 1. 1837. pripoznale neodvisnost Texasa, 1. 1845. anektirale to obširno pokra jino in proglasile, da ozemlje med rekama Nueces in Rio Grande spada k Texasu. je prevajati Danteja. Končal je to delo v petih zvezkih in njegov prevod se smatra za najboljšega v angleškem jeziku. I mrl je v marcu 1. 1882. Najbolj znane pesmi Longfellowa so "Psaim of Life" (Psabn življenja) "The Skeleton in Armor" (okostje v oklopu), "The Wreck of the Hesperus" (Pro-past ladije Hesperus) in "The Village Blacksmith'* (Vaški kovač). "The Golden legend" (Zlata legenda), romanca iz srednjega veka. vsebuje neke točke sijajne lepote. Kot epični pesnik je dosegel vrhunec v "Courtship of Miles Standish" (Miles Standish-ovo snubljenje). Dasi je Long-fello wpri ameriškem ljudstvu najbolj proslavljen kot p*isn:k. njegova največja važnost za razvoj ameriškega slovstva je kot prevajatelja iu prenašalca starn-krajske kulture in romantike. Vzlic dejstvu da pesniki kot Poe, Emerson in Hawthorne ga nad-kriljujejo glede originalnosti in umetniške finese. on je prispeval mnogo k razvoju ameriške literature. —V februarju proslavljamo tudi rojstna dneva dveh ameriških velikašev. o katerih ni treba i>o-sebnega pomenlca: dne 12. februarja je rojstni dan Abrahama Liiicolna in 22. februarja George Washington a.. Oba dneva sta na- fesuro radi slabega zdravja in le- rodna praznika. SEDANJA EPIDEMIJA LE GARJAl J Po vsej deželi se je razpasla prej lovico. Mogoče je. da je izvir epi-cejšnja epidemija legarja (tvph-1 demije pripisati nezakonito ra/.- Mehika je odločno zanikala to trditev in. ko je general Zacharv Polk na p°velje Predsednika Polka prodrl v sporno ozemlje, jf Mehika smatrala ta čin kot invazijo v svoje ozemlje in zato kot sovražen čin. Dne 22. aprila leta 1846. je bilo krdelo Amerikancev- oid fever), ki je v toliko nova, v koliko ni znan njen natančni izvir. V mestih Chicago, New York. Pittsburgh in Washington je stvar postala že precej resna. Slučaji te nalezljive bolezni so Plasti omejeni na premožne družine in na osebe čez starost 15 let. Že to samo dejstvo, kakor trdi pomožni generalni zdravnik federalnega zdravstvenega urada. Dr. M. F. Draper, izključuje mleko a I i vodo od vsakega suma. Zdra-s t vena oblast v Pittsburg h u je o-sumila zeleno salato kot izvir bolezni, ali preiskava je dognala, da bakterij ni prišel niti iz tega vira. Občinstvo sumi. da je v ostTi-gah najti razlog za razpašenje legarja, in javno mnenje je bre.; drugega sprejelo kot dokazano stvar, da so ostrige krive epidemi je. Jasnih dokazov pa ^vendarle in drugim školjkami so ostrigarji in drugi školjkami so ostrigarji trpeli ogromno gmotno škodo. pečanim ostrigam (boot-leg oysters), t. j. takim ostrigam, ki so bile ukradene iz onečiščenih m prepovedanih ostrižišč in prodane na trgu. V Chicagu je bila proglašena globa od $25 za človeka, ki bi jrdel ostrig, in a* državah Pennsylvania in New York so o-blasti postavile prodajo ostrig yod strogo kontrolo. Le gar je danes .štirikrat bolj pogosten kot v normalnih dobah. Za zadnji teden meseca decembra je 105 mest poročalo lf>7 slu'a je v legarja nasproti 54 slučajem v istem tednu prejšnjega tedna. Federalna zdravstvena oblast proučeva to epidemijo ii^ daje pre gledati vsako osebo, ki se je nalezla legarja v onih krajih, kjer prevladuje epidemija. S tem skuša dognati, kje je pravzaprav najti vir. ki je dal povod k isti. Cim bodo prxlatki ugotovljeni, se bo izid naznanil občinstvu iu zdravnikom, da se bodo znali varovati proti nadaljnemu razpaše- ker je prodaja os*trig padla na po njti te bolezni. NATURALIZACIJE TEKOM DECEMBRA. škili dežel, na to oni iz Ruske. Nemčije, Cehoslovakije. Ogrske in Grške. Novi državljani, rojeni V decembru lanskega leta je bi-ly v vseh Združenih Držav natu-raliziranih 12.277 inozemcev. Na prvem mestu stojijo Poljaki, ka-1 v Jugoslaviji, so na devetem rac-terih je 2.314 dobilo državljanske | stu; njih je 337 dobilo drugi pa-papirje. Za njimi stojijo Italija- pir. Črnogorci so navedeni pose-napadeno mchtkan&kih vojn- ni. potem hI v »i podaniki brit mi-' Imj s 5 naturalizacijami. t GLAS NARODA, 3. FEBR. 1925. veruj v samega sebe Knjigama "Gfas Naroda" Veruj jz vsega srca, da izpolniš, za kar si ustvarjen. Ne udaj se dvomom niti za trenutek. Za-. podi dvom, čim se pojavi. Neguj vodno in edino pozitivne misli in ideale. Prepodi iz sebe vse slabe misli, vsa duševna razpoloženja, ki ti jemljejo pogum, vsako misel na neuspeh ali na nesrečo. Kadarkoli pomisliš na kaj, kar hočeš imeti ali kar hočeš postati, vedno se posveti temu s polno vero. Presenečen in očaran boš. kako porastejo vse tvoje sposobnosti in kako postaneš večji in bogatejši. Čim se torej duh navadi gledati na življenje v znamenju sreče in pozitivnih vrednot, ne boš 1.— MOLIT VENIKI: Duša popolna ................. Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezamo ....*......1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.85 v fino usnje vezano ..........1.80 vsestransko Sveta Ura: .fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano..............1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIM: (ZA MLADINO.) zlahka padel V nasprotno smer. Ako bi -ii hotela naša dela to na-.^.g Prayerhook: vado prisvojiti, bi ves svet skoro j v barvaste platnice vezano spremenil svojo zunanjost in iu- child's Prayerbook: .30 izmerilo bi se obogatilo življenje. Tako vzgojeni duh bi bil vedno v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: za poleti vsako delo z največjo si-j v usnje vezano...............70 lo in premaga*! tisoč, sovražnikov £ey Df Heaven: našega miru, blagostanja življen- v najfinejše usnje vezano____1.20 ske sile in uspeha. (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: Navadimo se na navado, da na«? čaka bodočnost, ki je polna dobrot, uvažujmo, da bomo imeli u- speh in da bomo srečni, vpoštevaj Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.50 Iz modernega sveta, trda vez. Balkanska Turška vojaka...........80 Burska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova) .....A.... .25 Cvetke .......................... .25 Črni panter......................65 Ciganova osveta .... .............35 čas je zlato ...................... 30 Cvetina Borograjska...............50 Čarovnica starega gradu.......... .25 Doli t orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhoviti boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka iu škra- teljčki ..................... EHzab#ta ...................... Fabijola ali crkev v Katakombah Pran Baron Trenk ............. Farovška kuharica ............ Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75 Gočevski katekizem...............25 Gruda umira .....................50 Golem, roman......................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda Vez............75 Hadži Murat, trda vez. ............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz zapeške globeli................ 1.50 1.40 Naša leta, trdavt*. . . . .. . .T.. .60 Naša leta, broširano .............. .45 Na Indijskih otokih ...............50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice...................95 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino: .40 .35 .45 .35 .75 35 .40 3. zvezek .................. 4. zvezek ................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka.........1.50 v fino usnje Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.30 vezano 1.40 mo, da bomo imeli dobro rodbino in krasen dom in da se bomo odlikovali na vseh poljih. To je naj j boljši kapital, s katerim se priče- nj. življenje. POUČNE KNJIGE: Ako se v svojih mislih nepre- Abecednik slovenski: stano vračamo h kakšni stvari, broširano .....................25 .35 smo že na pol pota, da je doseže- Prva čitanka trdovez mo, dasi se je nam zdelo v začet- Angleško-slovenski slovar ku nemogol'-e. Ako se vživimo kolikor mogoče živo v ideal tega. kar hočemo doseči v življenju, je verjetnost, da se vse to uresniči, mnogo večja, kakor pa ako bi delali drugače. Mnogo ljudi pripušča, da vtsali- (Dr. Kern) Angeljska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano Govedoreja j Igralec, roman, spomini mladeniča .. .75 Jos. Jurčič, spisi: Sosedov sin...................40 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano......... .75 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Narodna biblioteka: Svitoslav ...................35 Spisje ......................... .35' Krvna osveta......................35 General Lavdon .............70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 150 Nesrcčnica........................70 V gorskem zakotju .................35 Za kruhom ........................35 Žalost in veselje................r.. 1.— Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodfce čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ........................25 Prnprečanove zgodbe..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 .80 .45 .45 5-00 Karmen, trdo vez. . . . . . . . . . . . . . . . . 40 i Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 ! broširano.....................30 .10 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali črna brada.....45 .35 Kraljica mnčenica, trd. vez........80 .75 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Domači zdravnik po Kneippu......1.25 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Kresalo duhov ...................70 nejo vnjih sva stremljenja. Ne ve- Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 Kraljevič in berač do, da daje baa intenzivnost in v?.- 2. zvezek 1—2 snopič t raju*-st v stremljenju potrebno Kubična knjiga ali hitri računar za rast 0111 sili. ki naj uresniči nji- trgovce Z lesom hove sa nje. i 0 le*em vedenju, Trdo vezano ................ Že samo prizadevanje, da bi si Kako se postane ameriški državljan živo ohranili to stremljehje, na« Knjiga o dostojnem vedenju....... približuje cilju in pri tem gre za Katekizem (veliki) ............... to. kako daleč je ta cilj in kako Mlekarstvo s črtieami za živinorejo težko ga je doseči. j Nemško angleški tolmač.......... tr .... Največji spisovnik ljubavnih pisem Hrepenenje se mora izknstali- ^^ pomagati ....... .... z)rati v odločitev, ako naj posta- Wa8Veti za ^ dom trd V(?z..... ne učinkovito. Goreče hrepenenje Najboljša slovenska kuharica z mno- združeno z močno in živo odloe-, uostjo. tvori ustvarjajočo silo. j Mi krepimo in slabimo svojo sposobnost za delo neprestano z ozirom na kakovost in značaj svojih misli, vtisov .in idealov. Ako bi .si mogli stalno ohraniti ideal popolnosti, ako bi bili stalno prr-pričani, da tudi mi moramo in moremo bi* i popolni, kakor je popoln Bog, potem bi bila končno tudi vsaka bolezen nevtralizirana ^ to prerajajočo in ozdravljajočo t-ilo. Misli in govori vedno o stvareh. o katerih si želiš, da bi se u-resnieiie. Kjdor vedno ponižuje sa mega sebe. kdor vedno praA*I. da je popolnoana .izčrpan, da nima sreče, da mu usoda ni naklonjena, da je siromak in da ostane siromak in da vfkljub vsem naporom ne more napredovati, ta niti ne sluti, kako se te mračne domišljije. namesto da bi jih zapodili od sebe, zajedajo vedno globlje m globje v njegovo zavest, dokler ne dobe takšne moči, da se uresničijo v njegovem življenju. Ne ismeš nikoli niti za trenutek priznati, da bi bil bolan ali slab, zakaj že misel 11a to prinaša nevarnost. da ofooliš ali oslabiš. Mi smo posledica svojih misli. Ako si bomo dnevno živo predstavljali, da nim&mo samo božjega poslanstva na tem svetu, marveč tudi sposobnost in možnost za to poslanstvo si pridobimo čudovito samoza vest, ki nam prinese moč in stal no odločnost. .............25 1.80 Kuhinja pri kraljici g. nožici, franco- i ski roman ...................40 1.00 Ludovika Beozija .................25 j Ljubice Habsburžanov.............40 1.00 .15 Levstikovi zbrani spisi: .50' .40 .75 .60 .80 .60 1.20 AU VESTE, — •la se liorto vršile dne -S. februarja v Jugoslaviji spIoSne volitve in da bo glavnem od teh volitev odvisna uso- gimi slikami, obsega 668 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkohole ki podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Ročni slovensko-angleški iu angleško-slovenski slovar...........80 Sadno vino.......................50 Slovensko-nemški besednjak Wolf- Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00 Sadje v gospodinjstvu............ .70 Slvensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana ............. 1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1.— Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 Slovensko-italj anski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Srbska začetnica za Slovence......40 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezatna)____ 1.45 Umni čebelar . ................. 1._ Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica ..................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Zgodpvina' S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek i. in 2. snopič.........70 Zbirka domačih zdravil z opisom Človeškega života ............. .75 RAZNE POVESTI IN BOMANI: Amerika In Amerikanci Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v pla- tno vezana Andrej Hofer da Jugoslavije? Ali veste, da vsebu- Boy, roman trd. Vez. .. jejo HeUaar, ttfrflke cfcaaete dati tur- Beneška VedeŠtfValka Al tobak? Navadna cigarete vsebujejo Belgrajski biser cenen mafen tobak Vsledtcc* t« H*L- " ^VrivT.i1^* ..........«■•«•••« »ar razlikujejo od ostallli cigaret tyoMBRWlIpW« ........ ..... te&ikMB, |i SO T zavojaih. Boa rojaki, trdo vmno »• .»> 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijice in ptišice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. z v. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju .....................70 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. 1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska — .75 7. z v. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj)...................60 31. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Breneelj) .............•......60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resniČ-kih dogodkih.................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75 Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, trda vez. . ......1.— Mimo življenja, broširano . ........80 Mlada ljubezen, trd. vez...........1.35 Mladih zanikemežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto .................... .70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina irtev....................80 Musoliuo .........................40 Mali Klatež ..................... .70 Mesija ......................... \30 Mirko PoštenjakoviČ ...............30 Marjetica ....................... .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo- .25 .36 .40 .36 .90 M0 .70 v Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, trd'i vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Prtd nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. lzvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani Habsbur.šani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne ....................50 Stezosledec ..................... .30 Sveta Genovefa ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50' Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bobnije) .30 .Zo .50 milosti, 55 str., broš.......25 fct. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš. ...........35 St. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih,, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............. 30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris-, 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,......... Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, SO str................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 47 str., broš..... St. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v pe tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel. dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................05 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje- " va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. O. Golar, G0 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. St. 27. Pran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš......... 35 St. 2S. O. Zupančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš............................ St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................05 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 .80 .35 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: .30 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec r......................30 7. zv. Jagnje ...... ...........30 3.—- j vensko mladino *1M) Notarjev flos, humoreska .80,Narod ki Ismirs .................. .35 Naša AmSka .................... * Naia vM, 1 dfeli 14 pOVesti..... m po*. ......... l.OONoVa Crotika, trd. vej............. 8. zv. Pirhi . ____ 13. zv. Sveti večer 14. zv. Povodeuj .. 15. zv. Pavlina .. 17. zv. Brata ____ .30 .30 .30 .30 .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Muraik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... .35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 6tr., broš. .50 Št. 5. Fran Milčisld: Gospod Fridolin Žolna iu njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 8. Emil Gaboriau: Akt iter. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš. ..............................60 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobue fOoaofije, 347 str., brbš. ................ .70 Št. 10. Ivan Albreht- Aadrvj Vsr- , none, relijefna karikatura iz mi- 4. zv. Praški judek.................25 5. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. z v. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega........ 30! 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega .............25' 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30' 12. zv« Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 -lfr. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest........................25 16. z v. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .3QX Tatič, Bevk, trd. vez...............75" Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez. .................. i.oo Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha..........;........40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 "irdo vezano.................75 Volk spokomik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.........1.50 Zmisel smrti .. ..................qq Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................. .80 Zlatarjevo Zlato ................1.00 Zločin iu kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoui, ...........$5 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote iu konec gospodične Pavle .35 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ............................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................5G 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... _ Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 120 Zaklad za otroka .................1.20 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem . v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejan-ka,.......35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanjs na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih ..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder; 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 (4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa- * bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 Zgodovinske anekdoti .............30 ZKrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno............... .35 3. zv. Vesele povesti............... .35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .................... Zbrani spisi za "»la^i^o (Gangl): 1. z v. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- .65 .50 .50 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. broširano .................... Bob za mladi zob, trda vez........ Gregorčič, poezije trda vez....... Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. Ko so cvele rože, trda vez.......... Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ Moje obzorje (Gangl) ............ Marcic (Gruden) broš........... Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... Primorske pesmi (Gruden) vez..... Pohorske poti (Glaser) broš....... Slutne (Albreht) broš........... Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................. Slovenska narodna lirika. Poezije Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije ...................... Vijolica. Pesmi za mladost........ Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ........ Zlatorog, pravljica, trda vez....... 1.25 .80 .40 .75 140 .60 .75 1.25 .30 .40 .35 .30 .30 1.25 .50 .50 .60 .90 .60 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re_ komandiraite pismro. Ne nar<*ča jte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Corflandt St., Few Joifc GI.AS NARODA. 3. FEBR. 1925. F. M. Dostojevski j: Iz spominov mladeniča, GLEDALIŠKA IGRALKA — 2ENA ANGLE-SKEGA LORDA- (Nadaljevanje.) ..Osem tisoč, to ni šala! A vi, lenobe, tukaj sedite in ničesar ne delate! Potapič, Marfa, sta videla !" ,.Matuška, na kak način ? Kar osem tisoč!" se je čudila Marfa in sklepala roke. ..Na-ta vsak pet zlatov, ovo!" Potapič in Marfa sta hitela poljubljat ji roke. ..Nosilcem po en zlat. Daj vsakemu zlat, Aleksej Ivanovič! Zakaj dela ta lakaj poklone in oni tudi? Čestitata? Daj vsakemu zlat!" ..Gospa knjeginja.... beden izseljenec.... neprestana nesreča.... ru-^ki knezi so tako radodarni...." se •je smukala okoli naslonjača brkata osebiea v ponošcni suknji, pisanem telovniku ter nasavljala s spoštljivim nsmevom svoj klobuk. Daj mu tudi zlat.... Ne, daj mu dva; sedaj pa dovolj, sicer jih ne bo ne konea ne kraja. Vzdignite, nesite! Praškov j a,'' se je okrenila k Pavlini, ..jutri ti kupim blago za obleko, tudi oni m—lie. kako se že imenuje, m—lie Blanche, ali ne, tudi njej kupim. Raztolmači ji Praskovja!" ..Hvala, gospa," se je milo poklonila m—lie Blanehe ter spačila usta v porogljiv smehljaj, ki je izvabil des Grieuxu in generalu sebi enakega. General je bil nekoliko v zadregi in je bil zelo vesel, da smo dospeli do drevoreda. ..Fedojsa, ta se šele začudi," je pripovedovala babica spomnivši se znane nam generalove pestunje. ..Tudi njej je treba dati kaj za obleko. Hej, Aleksej Ivanovič, daj temu beraču!" Po cesti je še! razeapanec z u-pognjenim hrbtom in nas ogledoval. ..Morda pa ni berač, babica, ampak kak obupanec." ..Le daj, daj mu goldinar!" Stopil sem k njemu in mu dal. Pogledal me je neznansko začudeno. vendar je molče vzel goldinar. JSmrdle je po vinu. „A ti, Aleksej Ivanovič. še nisi poskusil sreče.'" ..Ne. babica." ..Toda videla sem. da so ti oči kar žarele." ..Že še kedaj pozneje poskusim, babica, in sicer prav gotovo." ..Stavi torej kar na zero! Boš videl! Koliko denarja imaš?" ..Vsega skupaj samo dvajset zlatov." ,.Malo. Petdeset zlatov ti posodim. če hočeš. Kar ta-le zavitek vzemi. A ti, očka. nič ne čakaj; tebi ne dam!" se je nenadoma obrnila k generalu. Tega je kar pretreslo, toda molčal je. Des Grieux se je zamra-čil. ..Vraga to je grozna starka!" je šepnil skozi zobe generalu. ..Berač, zopet berač!" je krik-nila babica. „Aleksej Ivanovič, daj tudi temu goldinar!" Topo t smo srečali sivega starca, z leseno nogo, v dolgi, modri suknji, z dolgo palico v roki. Podoben je bil staremu vojaku. Toda. ko sem mu ponudil goldinar, je stopil korak nazaj in me grozno pogledal. „Kaj je to, za vraga ?" je zakričal ter še pristavil lepo število psovk. „Glej ga tepca!" je kriknila babica in mahnila z roko. "Pelji-te naprej ! Lačna sem • postala! Sedaj takoj k obedu, potem se malo povaljam in zopet tjakaj." „Vi hočete zopet igrati, babica!'4 sem za klical. „In ti si mislil, da ne? Naj vas torej samo gledam, kako tu lenu-harite in se kisate?" „Toda, gospa," se je približal de Grieux, „šanse se morejo obrniti, ena sama slaba šansa, in izgubili boste vse, docela vse pri vasem igranju.... to bi bilo grozno." ..Izgubili boste prav gotovo," je zaščebetala m—lie Blanehe. „Kaj vas vendar t« briga! Ne zaigram vašega, ampak svoj denar!" JKi* pa je M. Aatlej?" mc je vprašala. „V vokzalu je ostal, babica." ,.Škoda, prav dober človek je." Ko smo dospeli domov, smo srečali na stopnicah upravitelja. Babica ga je poklicala k sebi in se pred njim pobaliala s svojo srečo. Potem je poklicala Fedosjo, jej podarila tri zlate in zahtevala obed, med katerim ni hotelo biti ne konca ne kraja hvalisanju in laskanju se strani Fedosje in Marfe na nj^ račun. ..Gledam vas, matuška," je žvr-golela Marfa, ..in pravim Potapi-ču: kaj pa hoče delati naša matuška ? A na mizi denarja, denarja, prijateljčki! Vse življenje nisem videla toliko denarja ; okoli pa sedi sama gospoda in gospoda. In brez nadej, brez upov in — in niti , mari mi ni to! Ako bi ne mislil na Pavlino, tedaj bi se kar predal i samo smešnemu zanimanju za' predstoječo odločitev in bi se kro-1 hotal na vse grlo. Toda Pavlina ' me ovira v tem; njena usoda se I odločuje; to sem čutil, toda ske- j sano priznavam, da me je njena j usoda kaj malo vznemirjala. Hoče se mi prodreti v njene skrivnosti, hoče se. mi, da bi prišla k meni in bi rekla: „saj te ljubim!" Ako pa ne, ako je ta misel nespametna, tedaj.... no, česa si želim ? Ali sploh vem, česa si želim ? Saj sem kakor izgubljen : rad bi bil samo pri nji. v njenem sijaju, blišču, vekomaj, vedno, vse svoje življenje. Ničesar odkodi, pravim. Potapič, se je vze- ' drnzega si ne želim! In morem-li la vsa ta gospoda ? Mislim za vas. matuška, a srce mi kar mre in mre; trepečem, vsa trepečem. Daj ji, oditi od •nje,' Prizadevanje madžarskih monarhistov. Madžari se dele v tri skupine. Prva hoče imeti na madžarskem prstolu nadvojvoda Jožefa, druga Zitinega sina Otona, tretja je pa za svobodne volitve kralja. Grof Apponyi zatrjuje, da je enajstletni deček že sedaj sposoben za vlado. — Angleški vseučiliški profesor hvali Madžare. Monarhistična propaganda na Madžarskem zavzema vedno širši obseg. V Budimpešti imajo pristaši monarhistične državne oblike pravzato propagandistično cen tralo In dasi obstojajo razlike gle de oseb. se koncem koncev vendar vsi skladajo v tem. da mora postati Madžarska monarhija. Diference med monarhisti so zgnij formalnega značaja. Obstojajo pa tri skupine, od katerih želi piva proklamirati za kralja nadvojvodo Josipa, drugi — legitimist! ! zitchiega profesorja dr. Llovda. da je napisal knjigo, v kateri se neverjetno ogreva za .Madžare In ravi. da je bila aneksi j a "madžarskega ozemlja" od strani držav male antante ogromna blama-ža mirovne konference, (.'ilj propagande madžarskih politikov v Londonu je seveda vzpostavitev madžarske kraljevine in revizija mirovne pogodbe. Na tej podlagi dela "o madžar-ski aristokrati doma in v tujini COPVaiCMT k ivkthni wirw CO. NXW VOM Na njihovem hodniku v tretjem nadstropju me je hipoma nekaj gospod, si mislim, in gospod vam je j prešinilo. Obrnil sem se in zagle- tudi naklonil. Se sedaj, matuška, j dal sem Pavlino, oddaljeno dvajset 1'red kratkim se je poročila znana newvorska gledališča igralka -les-vsa trepečem, kar vsa trepečem." j korakov, prihajajočo iz sobe. Ka-j «iea Brown z angleškim lordom Northeskom „Aleksej Ivanovič, po obedu bo- ! kor da me je čakala! Takoj mi je ! di okoli štirih pripravljen, pojde- j pomignila k sebi. rao. Za sedaj pa zbogom, pa ne pozabi poslati k meni kakega dok- Slika nam predstavlja mlado zakonsko dvojico v znanem švicarskem drsališču Št. Mori t z. t orača. In vodo je treba piti. mi ne pazabiš!" Da ,,Pavlina Aleksandrovna...." t ..Bolj tiho!" je rekla. I ..Pomislite," wm zašepetal. „ka-! kor da me je ravnokar nekaj pre-Zapustil sem babico popolnoma j šinilo. Ogledal sem se — vi ste! zbegan. Trudil sem si predočiti.! Kakor da prihaja elektrika iz kaj bo sedaj z našimi in kako se vas!" vse obrne. Videl sem jasno, da se Vzemite to pismo." je rekla oni, posebno general, po prvem uti- j skrbno in mračno in ni nemara niti eno besedo> silll° čudno...." su niti osvestili še niso. Pojav ba- slišala, kar sem ji pravil, „in oddajte je osebno m. Astleju takoj! Hitro, vas prosim. Odgovora ni treba. On sam...." Ni končala. bičin, namesto vsak čas pričakovane brzojavke o njeni smrti in torej tudi o dedščini, je tako docela porušil ves sestav namer in trdnih sklepov, da so osupli in otrpli čakali nadaljnih junaštev babieinih na ruletki. Pri tem pa je bilo to dejstvo skoraj važnejše nego prvo. ker vendar ni bilo treba obupava -ti, dasi je babica opetovano rekla. govarjala ni mojim pozdravom, da me sploh niti opaziti ni hotela. ..Aleksej Ivanovič," je začel general nežno in toplo, ..dovolite, da vam povem, da je čudno, silno čudno.... skratka, da je vaše vedenje napram meni in moji-rodbini.... z Eh, to ni tako," ga je prekinil des Grieux nestrpno in strupeno; on je imel očividno vso zadevo v rokah. ..Moj dragi gospod, naš dragi general se moti." ako tako • žela tako proseč in mil. otroško--imehljajoč se in celo šaljiv obraz, da, na koncu fraze mi je celo prebrisano namignila, ne da bi drugi opazili. Me je li hotela takoj u-kloniti ? In vse to je bilo jako dobro izvedeno, dasi je bilo silno nesramno. Poskočil je za njo tudi general, res poskočil. Aleksej Ivanovič, oprosite, da sem preje tako z vami začel, nikakor nisem hotel onega reči.... Pro- ,,M. Astleju?" sem vprašal, ves £ovori (nadaljujem naj njegove j sim vas, zaklinjam vas. do pasu se osupel. besede po naše), toda hotel vam je r vam klanjam po ruskem običaju,— Toda Pavlina je že izginita skozi to se Pravi opozoriti, ali. | ,amo vi .vi nas morete rešiti! Jaz vrata. boljše povedano, prositi vas odlo- j in m—lie Blanehe de Cominges „Oho, dopisujeta si!" Seveda riča, kako igra! Ako začne izgu- i privesti. ..Srde se," je javil Po-mim pa, da je m. Astlej nalašč blJati, tedaJ že iz samo trmoglavo- tapič. pognal konja. s,i in .lezo ne odide od mize in bol .,Saj je šele pol štirih!" Ali me je mučila ljubosumnost? dalje igrala, a v takem položaju j ..Niti zaspati niso mogli, vedno ni še nihče zboljšal svoje igre in | so se obračali, potem so hipoma tedaj, tedaj...." t vstali, zahtevali naslonjač in posla- ,.In tedaj", je nadaljeval gene- li po vas. Ze so v veži...." Toda bil sem povsem uklonjen duhom. " Niti prepričati se nisem hotel, o čem si dopisujeta. Morda je njen zaupnik? Prijatelja sta, sem mislil, to je gotovo. (Toda. ral. ..tedaj pogubite vi vso družino! Jaz in moja družina smo nje- ..Kakšna čarovnica!" je zaklical des Grieux. kedaj sta si mogla postati?) Ali 11' dediči, nima bližjega sorodstva. I Iu res sem jo že našel v veži ne- je tudi kaj ljubezni vmes? Goto-) Odkrito vam povem: moj položaj vo, da ni. mi je šepetal razum. To- j«' obupen, skrajno obupen. Saj da samo razum v takih slučajih deloma sami to veste.... Ako zaigra malo napravi. Tudi to jc bilo tre- ™oko vsoto ali pa eelo, o Bože, ba razjasniti. Stvari so se nepri- vse premoženje, kaj bo tedaj z nji-jetno zapletale. j ni i. mojimi otroci! (Pogledal je Nisem še utegnil stopiti v hotel. P°strani tles Grieuxa.) Z menoj! ko sta mi vratar in upravitelj, ki ' (Pogledal je m—lie Blanehe. ki seje prišel iz svoje sobe, povedala, da ! j*-' s preziranjem okrenila od nje-me kličejo, iščejo, da so že trikrat &a-> Aleksi.j Ivanovič. rešite, re- poslali povpraševat, kje sem, da me zovejo čimprej v kabinet k generalu. Tam sem našel razun generala še des Grieuxa in m—lie Blanehe brez matere. Mati je bila očividno le figura, ki so jo potrebovali za parado. Kadar je bilo šite nas!" „Toda povejte, kako mi je možno.... Kaj jaz tu odločujem?" ..Odreeite sc. pustite jo!" ..Tedaj najde drugega!" sem zaklical. ,.Se n 'est pas ca. ee n'est pas ri, tedaj je to storila m—He Blanehe sama. Sicer j>a mati najbrže ni ničesar vedela o zadevah svoje takozvane hčere. " Burno so se o nečem posvetovali, in vrata kabineta so bila celo zaklenjena, kar se še ni nikoli zgodilo. Približavši se k durim sem zaslišal gromke glasove, drzovite in rogajoče se besede des Grieuxa. nesramno-zmerjajoč in besen krik m—lie Blanch in žaloben glas generala, ki se je najbrže opravičeval. Ob mojem prihodu so se vsi spremenili in vzdržali. Des Grieux je popravil lase in naredil iz srditega smehljajoč obraz, z onim grdim ofieijelno-uljudnim, francoskim usmevom, ki mi je bil tako zopern! Ubiti in potrti general se je zravnal, toda nekako mašinal-no. Samo m?—lie Blanehe ni spremenila svoje gaijeva sevajoče fizio-gnomije in je samo utihnila, ust remi vši name pogled v nestrpnem prtea&ovanju. Opomnim naj, da se je do tedaj čudovito hjadne treba poprijeti se kake resne stva- «»" se Je vtaknil zopet des Grieux, „que diable! Ne, ne zapustite je, venar pa jo odvrnite, odtegnite. Ne dajte, da bi zaigrala dosti, odvedite jo kam!" „Toda, kako naj to naredim ? Ali bi ne poskusili vi sami, m—r des Grieux," sem pristavil kar najbolj naivno. Tu sem opazil nagel, bister in vpraševalen pogle dm—lie Blanehe na des Grieuxa. Po obrazu des Grieuxa pa je šinilo tedaj nekaj posebnega, odkritega, česar ni mogel udušiti. „To je ravno, da me sedaj nika- des Ako strpno, da me ni. Ni se mogla zdržati do štirih. ..No. vzdignite!" je zaklicala in odpravili smo se zopet k ruletki. (Pride še.) Wranglovo brodovje. — iiiununija zahteva Wrang-lovo brodovje? Po poročilih iz Pa riza zahteva Runiuiiija izročitev v Bizerti nahajajočega se bivšega WrangeJovega črnomorskega bro rlovja Jn dicer kot nadomestilo za rumunsko zla*o zalogo, ki so jo med svetovno vojno zaplenili bolj ševiki in jc še vedno niso vrnili. Sicer pa se je boljševiško odposlanstvo iz Pariza, ki si je ogledalo to brodovje, izrazilo, da sploh ni vtii sposobno za vožnje na odprtem morju, vsled česar je aaj-bolje, da se ladje prodajo. kor ne vzame!" je zakličal Grieux in zamahnil z roko. ,, bi.... potem...." Pri tem je.naglo in pomenljivo pogledal m—ftle Blanehe. „0, moj ljubi gospod Aleksej, bodite tako dobri," se je ponižala k meni sama m—lie Blanehe z oča-rujočim usmevom na ustnicah, me ^prijela za obe roki in mi ju krepko stisnila. Vraga! Ta diabolicili obraz se je mogel v eni sekundi vedla nagmuu_ meni£ da4 niti od-Jpredrugačiti! Ta trenutek je na- Kašelj oslabuja sistem In je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severa's Cough Balsam. Teši razdražen je, odpravi pifi-lost sluzov, olajša kašelj in moža preprečiti clotti resnih bolezni. 1 Cena 2S in 50 ccz^v. Vprašajta vešo^s lekaresra. w f" 's^vitHi c o CLOAH H4ŠIDS, ICVVA — zahtevajo Zitinega sina Otona jfer hntVjo Prepričati evropske ve-Habsburškega. tretji pa so za svo|loslle' da imn'° (V bi -iim hodne volitve kralja. Značilno jeJto rnkrat r^rrčilo. hi bila p-okla la se državni upravitelj Ilorthv macija mad^Tske?a kraljestva ne nagiba k nobeni teh skupin. seveda lahka stvar- T 'Tir Nemški proračun. On ima pate. svoje lastne aspiraci-je na madžarski prestol in če ne mote doseči pozicije monarha, hi rad ostal vsaj na svojem doseda- njem mostu ki je naposled tudi Nemškemu državnrinn z*>orn je zelo častno. bil predlož-n te dni prorr.'un za Skupina, ki agitira za Otona leto 1 0l!>.. ki vsebuje med drugim* Habsburškega ima največ -somiš- pooblastiio :: najetje posijila v ljenikov in madžarska aristokra- znesku 2*_!7.4.")f>.74!) držav:.Th mrk. eija dela za Otona velikansko rt-- Med izdatki državne uprave s-» klamo doma in v inozemstvu. V nahajajo pi-vič obremenitve iz iz-'Nemzeti I jsagu" je napisal gr. vr-leuiškega sklepa, po katerem Apponyi karakteristiko mladega mora platV*i Nrmčij:i v drugem kronskega pretendeeaita. Seveda rrparaeij-kem letu med drugim •je Apponvjev članek poln nadute milijonov tlržavnih mark i/, hvale. V njem se na pr. čita. da državnega proračuna. Oton že seilaj kaže sposobnosti za vestnega in pravičnega vladarja. A kaj more pokazati 11-letni ek! Vendar Apponv trdi. »la se fant že sedaj intenzivno bavi ? vprašanji madžarskih političnih ■azmer in da mu je ideal vladarja kralj Matija. Habsburški agitator seveda na koncu svoj,'«;;! spi>a priporoča Žiti Parni-ki. naj vzir;. •a svojega sina v narodnostnem duhu. ki bo lahko pomagal Otonu na mesto predstavnika madžarske državne misli. Madžarski legitimisti pa niso fia delu za povratek in ponovno u -to'Iiieenje habsburške dinastije samo doma. temveč tudi v inozem ♦?tvu. Njih ovo glavno propasran-iistfčno središče je v Londonu, kjer se je habsburškim emisar-jem posrečilo pregovoriti univer- OBJAVA. Podpisani ]) ročam vsem onim. ki me vedno ]>ovprašu jejo. k« da j b<> izšla knjiga "Popis mojega resničnega življenja", tla je v delu •in bo izšla v par mesecih in sicer \ mali ohlilci. Druga v večji obliki. kjer bo vse natančno popisano, pa šele v par letih. Charles Lenardic, 4725 St. Clair Ave., Cleveland, O. CJx 2.3) Rad bi zvedel za naslov FRANK Tl'iiK. ki je odšel od tu mes:-_ ea novembra. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim rojake. če kdo ve. tla mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Kandare, Chemical Co., Kin-zua, Pa. (2x 2.3) ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 DR. LORENZ 642 Pena Ave., PITTSBURGH, PA CDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. Vej« stroka Jm zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni Jaa •an: ie zdravim nad 25 let ter Imam skuinje v vseh boleznih f^f In ker znam aloven.ko. zato va« morem popolnoma razumeti in »poznat-' Va* oztf7avim In vrnem moč In zdravje. 6kozi 23 let sem pridobil posebne skušnjo pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato ee morst« popolnoma vnesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma szdr« vlm. Ne odlaiajte. ampak pridKe Cimpreje. laz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In llee po telesu, bolsznl v a"u trn-padanje lae, bolečino v kosteh, staro rane. oslabelost, živčne In bolezni v me hurju, ledieah, Jetra h, želodcu, rmenlco, revmatizem, katar, zlato žilo naduha Itd Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od ». dopoldne do i popoldni v torek, četrtek In sobota od 8. dopoldne do «. zvečer- v c*d*Uab != praznlklb cč 16. dopoldne do t. popoldne. Posebna oonudba ( našim čitateEjem Prenovljen! pisalni »troj $20. B Btrelico ra slovenske čr ke, Č, š, i — $25.- OLIVEB' PISALNI STROJ} SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lab Ko vsak piše Hitrost pisanja dobite • vajo. BLOVENIC PUBLISHING COMPAHT 99 Oertlandt Mtnm* V«« Tork K l iMs* V,.:- GLAS NARODA, 3. FEBR. 1925. Poročnik je vstal, zgrabil za svetilko, ki mu je padla iz roki tor planil naprej krog vogala, ki mu je zapiral pogled. Tanj, zgnetene skupaj kot preplašene ovce, je zagledal v medli luči postave, ki so nosile črno in belo redovniško obleko domrni kancev. Ustavil se je, dvignil -svetilko nad glavo ter vskliknll odločno - — Hej. vi tam! Orgije so prenehale bučati. a zvon nad glavami je pel naprej svojo otožno pesem. Naš poročnik pa je nagovoril zbrane v najboljši francoščini, katere ja bil zmožen. — t Vsa se bojite? Zakaj bežite? Mi smo prijatelji, — angleški vojaki, ki iščejo premieišča za eno noč. Med medlimi postavami se je pojavil nemir. Tudi v srcu našegv poročnika se je nekaj zgodilo, kajti kljub svoji oikajenosti j« priče spoznavati, da je ta nasilni vlom v samostan sredi noči resna zadeva. Vsled tega je skušal pojasniti Mvar na miroljuben način. Iz skupine postav se je dvignila ena ter prišla proti njemu n; dostojanstven način. Naš poročnik je pričel stezati vrat ter buli ti oči. — Mislila sem, — je rekel nežen ženski glas. — da bodo pečat nunskega samostana sveti angleškim vojakom. Par trenutkov je poginoma izgledalo, da je zmanjkalo naše mu poročniku sape. Medtem pa je že streznil in vsled tega se j; pričel zavedati strašne napake, katero je napravil. — Moj Bog! — je vzkliknil ter se obrnil, kot da hoče pobegnit". Čeprav se je umikal, je bil še vedno obrnjen proti častitljiv postavi opati'nje. Brez dvoma je !>il fasciniran ali pa je dvomil < resničnosti tega, kar je slišal in videl. Umikajoč se na ta način, je zaletel v steber, pričel omahovati ter padel nezavestena tla. T» ga ni->o videli njegovi dragonei. ker se niso niti za trenutek mudili v kapeli. Ker so spoznali svoj lastni delež v tej strašni na paki. so se umaknili kot blazni po po-ti. po kateri so prišli in v mne nju. da jim kdo sledi. Dosti je bilo tudi vzroka za njih naglico, kajt iz vrta samostana jih je dosegel glas seržanta Flauagana, ki je 1111,1 no klieal na pomoč. Plat-zvona je opravil svoje delo. Vaščani .so vstali, polni srd: in ogorčenja, oboroženi z gorjačami. srpi in drugim orožjem. Cel; armada se je zbrala, da osveti jto ne-zaališno nasilje. Dragonei so rav no ob pravem času dospeli do izhoda. Seržant Flanag-an. ki je I .... . . 1 . medlo spoznaval resnični vzrok tega raizburjenja m vznemirjenjh je vendar vedel, tla je to ogorčenje resnično in nevarno. Vsled teg; je obupno branil konje z dvema tovarišema vspričo sprednje stra /e napadalcev. Dragonei so naskočili ljudsko drhal ter bili v pa trenili kih vsi v sedlu, z izjemo poročnika, kojega odsotnosti .so s takoj nato zavedli. Flanagan je imel namen vrniti se v kapelo, da ga poišče in i/. dal j" že tozadevno povelje. Medtem pa je ljudska množica že prestre gla pot med dragonei ter vhodom v samostan. Majhna četa se j /grniia skupaj ter si z golimi sabljami A' rokah presekala pot sko /i ogorčeno ljudsko množico. Luna. ki se je prikazala izza oblakov je razsvetljevala ta čudni nočni prizor. Flanagan, ki -e je vzravnal v stremenih, je skušal nagovorit ljudsko množico, a ni vedel, kako naj prične. Ni namreč razume je/ika, kater« ga bi ogorčeni kmetje razumeli. Neki ogorčeni kine. {ra je udaril pre ko glave. Ta udarce je vrnil z inahljajem sablje, 'k je spravil kmeta takoj na tla. Na to je izbruhnil vihar in ljudska množica je planila na angle ške dragonee. — Slaba vam bo predla. — je vzkliknil Flanagan. — Ali me no čeite poslušati, vi band i ti ? Ob istem času je dal svojim ljudem povelje, naj naskočijo ljud sko množico. Dragonei so skušali prodreti skozi glavni vhod, a ga niso mo gli prodreti. Lndska množica jili je preveč tesno obdajala in nato je izbruh ni I boj na /ivlenje in smrt v bledi mesečini, na vrtu, ki je bil druga če posvečen miru in pobrožnosti Dva sedla sta postala takoj prazn? in dragonei so si na vse mogoče načine prizadevali, da si pribore pot >'kozi napadalce. Dvomljivo jo. če bi le en dragonee preživel ce lo zadevo, a dr&gonceni je prišla na pomoč opatinja sama. Sropila je na balkon ter pozvala ljudi, naj odnehajo in naj j-pokušajo. Nukaj časa jim je prigovarjala ter jih pozivala, naj od nehajo ler puste vojake oditi. Ljudje so se pokorili, z očividnim oho Javljanjem in konečno so se kmetje toliko umaknili, da so mogli elra gonci skozi s svojimi konji. Flanagan pa m hotel oeliti na tadc način. Trije 'njegovih elragon cev s počepali > konj in razventega je tudi pogrešal poročnika. Do bro se je zavedal svojih dolžnosti. Za njim se je zgrinjala solieln? množica, ki je odrezala paelle dragonee il, služkinja je bila delavna m ie limela enega samega "kuma". Dus>k je rad jfcdel, kar so mu da-i. tašča je redkokdaj prišla in tuli ni bila tigrinja kakor so drugi-ašee — moj Bog, kaj pa še naj bi ;i želela k svoji popolni sreči elva lovoporočenea. Toda. vrag. ki noče sreče drugih, ne dremlje nikoli in sklenii e porulišti blaženstvo zakoncev Či bikov. Lepega elne je kupila služkinja Mavra na trgu majhnega pujska, olikanega. kakor je preračunala, la bo zadosti velik za njenega 'kuma". zanjo in za gospoelo. J caj neki'zato, če je kuharica kurila pujska, niari se to ne dogaja ->ovsod? Ampak vrag je v to ne lolžno podjetje koj vtaknil -svoje imazane prste, in sicer na ta na-*:n. da je poslal mlado gospo v kuhinjo ravno takrat. ko je Mavra prinesla pujska domov in je a z svojim rožnastiim lilceni baš iščal v vse i>osode in krulil s svo-im prešli mlji v i m sopranom. "Dušik, Dušik, hitro pojdi sem ej. oglej ga, kako je snel'kan. Ves jel je, samo rilec ima rožnat!" Jo.spa je vabila prašička k sebi. Mam pa je razkladala: "Jutri a zakoljem in spečem . . . pet rudijev sem dala zanj'' (v resnici jt lala samo tili rublje in pol.) "Kaj." se je ustrašila gospa, 'talko srčkano žival!ieo bo-.te zaklali.' Nikdar! Dušik, čuješ? Ja..-. ločeni! Že elavno si želim kužka. ,>a naj bo sedaj ta namesto nje-ra. Tam v jedilnici za omaro era lomo imali in blazinico mu bomo lali." In tako je bila usOela pujska in ia Vladimlira Mihajloviča zapeča ena. Prvi je spal in užival m;r kadar se mu je poljubilo. drugI 'ia teh pravic ni imel več. Začelo -e je s tem, da je Kisanjka očitala oprogu egoizem in zatiranje slabih. in s tem, ela. je soprog izjavil, da lie vielii v puj »ku nil* oboževanja vrednega, ker jp prašič pa jrašič. Pujsek si pa ni niti hotel oridobiti Vladimira MiliajloViča :a sebe: tekal je i>o vseh sobah in krulil, z eno beseelo: obnašal se je kakor pač prašiček, ki še nikoli li živel pri finih ljudeh. "Čigavo si.' Takole povprašuje Vladimir Mihajlovič svojo ženo n jo poljublja. Še preden dobi od rovor. se razlegne iz jedilnice pri-rešljiv prašičji krik in kakor bi reščilo vanjo, beži Kisanjka od noža v jedilnico: pujsek se je t lOsom dotaknil razbeljenih vratu-d peča in >e kajpada opekel. Ma-/ra je telkla v lekarno po zdravi-'a. Vlaelimir Mihajlovič. tki je s ta 'co težavo dobil karte za opero, je noral ostaiti eloma. ves veečr pr-tovati bolnika in mu menjavati >bkladke. Opolnoči je bolnik ne-"ial kruliti in je malone zaspal, ob rch zjutraj pa se mu je zopet po-Viubilo rjuti. Zakonca sta ga pre lesla v spailnico na divan. mislec la ga je strah samega v jeelilniei. Vo tudi tam ni hotel več zaspati n do jutra mu je moral Vladimir Mihajlovič menjavati obkiaelke. ^an je minil srečno, le Mavra je tosila za povišan.je plače. čes. ^a se v poge>elibi ni omenjarta po-trežba "otročičku." Zvo"er zakonca zope ga svojci začeli iskati in ker ga niso nikjer našli, je bila o stvari obveščena policija, ki je odkrila strašen umor. Klobasičar ja sta umorila orožuiški naelporočnik (inst. Lederer in njegova žena. Koudelka je bil stalen hišni gowt. zakonskih Lederjerjevih. Z nad poročil i kom sta. trgovala skupaj in sita se često sestajala. Sestanki so se vršili v Leelerjevein stanovanju. Naeiporočn k je imel ženo, ki je zelo vada koketirala. Rada je nosila razkošne obleke 111 jc živela na moč potratno. Lederer pa je imel komaj toliko dohod tedovnik ter komaid človeškega mesa. »mudoraa je oelšia iz Buelim-pešte v f'zepel skupina detekt 1-vov. Lederer stanuje v II. nael-stro.pju. Ko so agenti potrkali na njegova vrata. s,o vieleli, ela so duri zaklenjene. V stanovanju je cvi lil samo pes. Ker jTm ni prišel nihče odpreti, teo se informirali pri hišnici, 'kaj se je zadnje elni posebnega zgoelilo pri Ledererjevih. Ženska jim je povedala, ela jc zahteval Leelere?r kljnč od poelstreš-ja in misel umora, katero sta izvršili oči-vidno z veliko hladnokrvnostjo in dobro pripravljena. Natančen potek umora je še zastrt v meglo. Trenutno je o zle>-činu na razpolago samo policijski materijal in pa izjava nalporo*'-ril*" njegove žene na policiji. Bueiim peš lansko reelarstvo. ki je bilo obveščeno, da je Kouelelka odšel v posete k Ijcdererju. je prejelo obenem naznačilo Czepla, poleg Budimpešte, da se dogajajo v stanovanju Ledererja zaelnje dni skrivnostne reču. Neki nočni čuvaj, ki je opravljal službo paznika v bližini Donave pri Czeplu je obvestil oblasti, da je videl na obali reke nekega moža v spremstvu ženske in i^oške ose.be. ki so nosili dva ročna kovčega. Vprašal je Ledererja. katerega je poznal osebno, kaj nosi s iseboj. nakar mu je vpraša ne e odvrnil ela je ustrelil psa in da ga hoče vreč* .v Donavo. Potem je trojica izginila. Naslednjega jutra pa so,ljudje nnšli na obali neke okrvavljen Kretanje parnikov « Shipping Nemrr 10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: Olympic. Cherbourg: G«H>r*e Ifaih-lnjjton, Cherbourg in Bremen; UuUlo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grass«, Harra. 19. februarja: Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aqultania, Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg: VeenJam, Rotterdam: President Rocseveit, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington, Trst; Stuttgart Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France, HaT- re: Berengarla. Cherbourg. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja 595. Tja in nazaj $162 Drugi razred 5135. Tja In nazaj $253 EDIXA ČRTA DO JUgOSLAVIJE. Presidente Wilson 3. feb.; 84. marca Martha Washington 24. "feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z ie leznico. PHELPS BROS. S. CQ,, 2 West, N. Y Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 >mo že skoro razprodali. V krat- j '^em času smo ga prodali več- tisoč, j £tlor ga hoče imeti, naj ga takoj I laroči, -ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St., N. Y. C. ...... •• •wfei. krvavljenim perilom so ležali ko-• človeškega mesa. odseikane roke. noge in kosti navidez močnega moža. Detektivi so si brli na {jasnem, da se je izvršil umor in so začeli zasdevo natančno zasledovati. Najprej so zajeli na cesti Lede-rerjevo ženo, ki se je vračala domov. Izgovarjala se je na razne I načine in je končno priznala, da je bil kloba^rčar umorjen. Truplo s.ta z možem razsekala na kose. povila kose v perilo in obleko ter ga deloma odnesla v Donavo. Povod za umor je baje ljubosumnega znaT-aja. . Med Ledererjem in klobasičar-jem se je razvnel prepir, v katerem se je pokazalo, da je nad poročnik ljubosumen na Koudelko. Prepir se je stopnjevali in ko je bil na vrhuncu, je žena utekla iz sobe. čez štiri ure se je vrnila in ^ašla na tleh mlaikužo krvi. v kateri je ležal Koudelka mrtev in deloma že razčetrten. Lederer ji je pojasn i dejanje. Dejal je. da bosta truplo omotala in ga vrgla Sv Donavo. Provizorično pa sta shranila umorjenega moža v kov-eege in jih odnesla v podstrešje. Ledererjeva žena je rodom Ti-rolka. Pri 'zasliševanju je padla večkrat v omedlevico. de ko jo jc polieij-ka uradnik vprašal, kje je denar in nakit, katerega je imei Koudelka pri sefci, je prebledela . ■ M *>|>i .rflrw '»• in m mogla odgovoriti. ' . ' ~ " ■ * - —T *«<*... Nad poročnikov brat Aleksander. ki je po:*.iagal prenašati ko\-čege na donavsko obrežje, je pri zaslišanju izjavil, da mu j«> bil umor popolnoma neznan. K njemu je prišla svakinja in jra prosila. naj bi ji pomagal ne.-ti ne-•.' 318 - - - - - - -, - ■.. ■» , v - -V Odprt Zarrt. ČEMU KUPITI SKREP, KO LAHKO KUPITE ZA $35 .— pravi extra glasan VICTOR gramofon, ki poje čisto kot zvon. I'o!«** tega Vain damo £e osem slovenskJh ali pemških Columbia plošč zastonj in 30 Victor — Opomba: \ ietor plošč ni dovoljeno dati kot dari'o. Da'Je »mo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za :eto 1925. Vsakemu našemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo. Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi. 68674 Jclina Liza, po'.ka 12-col Sladke rožice, valček, .. 51.25 77810 V Varšavskem ribjem trgu. Polska kri, mazurka ____ 75c 77811 Poljub, valček Pesem smeha, ............ 75c 77746 T' Boj! U Boj!, pesem, Garavuša. pesem — Hrvatski zbor..... 75c NOVE PIANO BOLE 7571 Zlata mati, vaJček .......70c 11504 Jadran obali, valček .....70c 12549 Jesenski noči, polka ..... 70c 12552 Dragi je daleč, polka ... 70c 12335 Srčno veselje, polka ..... 70c 12532 Vesela poskočnica, polka . 70c 3511 Kadecky morg. ........... gr.c 99981 Roosevelt r*>arš ......... 70c 42250 Doodle Doo Doo, Fox tro 75e 42536 How do you do. For tro _ 75c 12525 Poj d konjiček pojd, marf 7^c 12526 Veseli bratci!, polka ..... 70c IVAN PAJK 24 Main Street » Conemaugh, Pa. CENIKE ZA V1CTROLE. LOŠČK IX PIANO ROLLE ZASTONJ. __ ■ •■_:_