A ^ ll 0
M	_
«Danica» izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 2U kr.. za pol leta 2 gl. *2o kr.. za <"et*»rt leta 1 p!. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za 1 . leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta MO kr . ako zadene na ta <lan praznik, izide >I>ani< a< dan jM.prej.
Tečaj XUX.	V Ljubljani, 11. kimovca 1896.	List 37.
Letno poročilo bratovščine za vedno če-ščenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkva.
Naša bratovščina ima dvojno nalogo: razširjati vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in pa skerbeti za opravo ubožnib cerkva. Obe nalogi ste tako vzvišeni, da ju smemo v resnici imeno vati angeljski službi.
Ako se oziramo na pervo nalogo bratovščine. ki je vedno češčenje. se nehote spominjamo neprenehljive molitvene in častilne službe sv. an-geljev v nebesih, ki jo je sv. apostol Janez v duhu zamaknenja gledal, in ki o njej v bukvah skrivnega razodenja piše: ,,I>a nebeški duhovi nimajo pokoja noč in dan, rekoč: Svet, svet. svet, Gospod, vsegamogočni Bog. kateri je bil, in kateri je in kateri bo!4' iSkr. Raz. Jan. 4. 8.i Ker je tedaj vedno češčenje Božjega veličastva vzvišena služba sv. angeljev v nebesih, opravijo potem takem udje naše bratovščine, kadar svoje ure molijo, v resnici angeljsko službo, in so v teh svetih urah družniki angeljev. Kakor sv. an-gelji v vednem češčenju obdajajo nebeški tron .Jagnjeta Božjega, tako se verstč bratovski udje v svojih molitvenih urah kot častna straža pred tabernakeljnom, v katerem je Jagnje Božje, ki odjemljo grehe sveta, skrivnostno, toda resnično pričujoče kakor na tronu milosti. O tabernakeljnu namreč veljajo besede skrivnega razodenja: ..Glej prebivališče Boga z ljudmi, in prebival bo z njimi ! In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo z njimi." Iiazod. sv. Jan. 21, 2.). Pred tabernakeljnom tedaj zjedinjajo se an-gelji in udje naše bratovščine v taisti angeljski
službi v vednem češčenju presvetega Kešnjega Telesa.
Angel jska služba se sme pa tudi druga naloga naše bratovščine imenovati, ki je oprava ubožnih cerkva. Komu prav za prav veljajo množine dragocenih paramentov. katere bratovščina vsako leto razpošilja ubožnišim cerkvam? Komu veljajo vsi dar«»vi in letni doneski, iz katerih more bratovščina toliko paramentov napraviti? Komu velja požertvovalna delavnost blagih rok. ki te paramente leto za letom s toliko vnemo izgotove? Vse to velja Božjemu Jagnjetu. o katerem apostol v skrivnem razodenji piše: ..in sem videl, in sem slišal veliko amrel|ov okrog sedeža, in njih število je bilo r i.so.-krat tisoč, in so rekli z velikim glasom: Vredno je jagnje. ki je bilo umorjeno, prejeti čast in slavo in hvalo. iRazod. sv. Jan. .">, 11, 12.\ in so položili svoje krone pred sedež, rekoč: Vreden si. Gospod naš Bog. prejemati slavo in čast in moč tUazod. sv. Jan. 4. 1". 11.). S temi poveličevanji sv. angeljev se strinja naša bratovščina, in kakor nebeški duhovi svoje krone, tako polože bratovski udje svoje daritve pred sv. tabernakelj. in ti darovi z močnim glasom oznanujejo: Vredno je jagnje. katero je bilo umorjeno, prejemati čast in slavo in hvalo!
Po pravici zamoremo tedaj dvojno bratovsko nalogo angeljsko službo imenovati, in ude naše bratovščine blagrovati. ker se angeljem pridružujejo. in angeljsko službo opravljajo, kadar svoje bratovske dolžnosti spolnujejo.
Zato je nam v veliko veselje in tolažbo, da ne peša gorečnost za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkva med našin^?5W
m
vernim ljudstvom, in da naši bratovščini neprenehoma pristopajo mnogoštevilni udje, ki se radostno udeležujejo angeljske službe, ki jim jo bratovščina ponuja na čast presv. Uešnj. Telesu. Tudi v preteklem letu se je naši bratovščini, v katero je bilo do >edaj že čez »»O tisuč udov zapisanih.	novih moiilcev pridružilo. Za opravo ubožnih cerkva je pa od lanskega leta sem bratovščini bilo darovanih 77.">i; gld. 70 kr.: zato ji je bilo mogoče zdatno zvikšati število za razdelitev namenjenih par.tmentov. S pomočjo blagih driižabnic. katerim se za neutrudljivo in vspešno delavnost iskreno zahvaljujemo, se je namreč napravilo: 7.J masnih plašče v z vsem. kar zraven spada. 14 pluvijalov s stolami, l«> velumov za blagoslov z Najsvt tejšiiu. IS oltarnih blazinic, 3 plasčki za ciborijc. I»l pridgarskih. obhajilnih in spovednili stol. ;;o obha;iInih bmz s plaščeki, ."» antipendije. "» oltarnih pertov. <>o loašnili srajc, .">«'► ringiil. 1'M» huiiieralov, ">o koretljev, 100 korporalov. lun pal loj mtic za lavabo, in 200 puritikatorjev. i halje na*l.)
Kje je Marijin grob?
•	i.r. I r. Sfdt-j *
(I >alj»-.)
Že na pervi pogled zdi to privatno razodenje neverjetno, ker je preveč fantastično, zgodovini na sprotno in se samo sebe pobija. Vkljub temu se nahajajo ljudje, ki verujejo v hmmerichine vizije kot v nov evangelij. Fo podatkih teh vizij sta na omenjenem griču blizu Kfeža kopala 1 lx!M>—18U1 neki Mehitarist in Lazan>t ter našla, da se izkopanine ujemajo z vizijami Naposled se poda tje I l.s:»2 celo vradna komisija pod vo lstvvm smirneškega nadškofa A. P. Timonija ter objavi rezultate svojih preiskovanj o »Marijini hiš vi bli/o Kfeža \ Na te čudno r ujemajoče^ se podatke se sklicuje tudi Avguštinec Tom. \V e g • n e r v knjižni. n\Vro ist das < irab der hI. Jung-frau Maria, \Viirzburg. l.vi.V hiteč dokazati, daje Mati le žja umerla blizu Kfeža
Oglejmo si glavne p<»ilpore tega mnenja, Glavna podala va zastopnikov te teorije so vizije ali privatna razodenja redovnic« K Kmmerieh. Ne da bi hoteli zanikati mogočnost in resničnost zasebnih razodenj, navedemo doslovno besed«* samega \Vegenerja. da ga z lastnim orožjem pobijemo: Die Tr.iger von Privat-ofTenbarungen sind. obvvohl auch vom Taiste Gottes iibernatiirlieh erleuchtet, \veder in Bezug auf das Schauen. noeh in Bezug auf die Mittheilung vor jedem Irrthum durchaus gesi« hert. So ist die allge-meine AutTassung der Kirche und so lehrt der Papst Benedict XIV. (L. «\ p Primeri tudi str. 43.) Zamaknjene osebe niso torej nezmotljive, kakor avtorji svetega pisma, ter večkrat zamenjajo nadnaturno razodenje se svojim naturnim znanjem, pozabijo raz-odete stvari ali pa jih ne znajo brez pogreška drugim povedati ali zapisati. In čeprav sv. Cerkev taka zasebna razodenja poterdi. s tem noče reči, da so vse poedine okolnosti od Boga razodete, ampak le v obče, in določuje s svojim poterdilom samo to, da v takem
razodenj u ni ničesar, kar bi nasprotovalo verskim in nravnim resnicam ter da je smejo verniki čitati v svojo korist.
Če je potem takem stvar taka. kdo. nam bode porok, da na pr. na nekem mestu zamaknjena vizi-jonarka ni naravnega znanja s čeznaravnim zamenjala. da se ni slabo izrazila, da se ni zmotila? Saj bi nam bilo treba še druzega razodenja. ki bi ločevalo zmotljiva mesta od nezmotljivih! Po tem takem zasebnih razodenj ne smemo nikdar rabiti kot vire perve verste; ona so sploh pri znanstvenem raziskovanju na naj zadnjem mestu.
Difficilis est diseretio spiritum. (Težka je razločite v duhovi pravi vže staro pravilo. Zato je tudi sv. Cerkev jako oprezna glede knjig, pisanih po privatnem razodenju. Dejstvo je, da so vizijonarke videle osebe in dogodke, ki niso nikdar bili in o katerih zgodovina molči Primeri vizije Terezije Schon-auske o smerti sv. Uršule, kjer se omenja papež Cvriacus, ki ni nikdar živel, kjer se nahajajo anahro-nizmi o kardinalih itd Verh tega si vizijonarke druga drugi nasprotujejo, kakor na pr. v našem slučaju Katarina Kmmerieh nam natanjko opisuje kako je Marija Devica umirala in bila pogrebena blizu Efeža; Marija Agredska pa nam ravno tako nadrobno riše njeno smert v Jeruzalemu! Oboje ob enem ]>ač ne more biti res po znanem logičnem načelu I lic Uhodu«!
Kar se tiče njih topograiičnih preiskovanj, ktera je zgoraj omenjena komisija blizo Kfeža priredila in ki se menda ujemajo s popisom Katarine Emmerich, je bistri dr. Nirschl jasno dokazoval, da si nasprotujejo. Dozdevna hišica Marijina ni podobna oni v Loretu. ampak je. kakor pravi komisija sama. sezidana rv istem slogu kakor gimnazij v Efežu" !
H temu je treba še pripomniti, da se dozdevni grob Marijin blizo Kfeža ni še nikdar našel in tudi ni upanja, da bi se tam našel, ker je turška vlada zabranila nadaljno razkopavanje Ako bi torej morali deržati se vizij redovnice Emmerich. bi do danes ne imeli Marijinega groba, zakaj oni v Jeruzalemu po njenih besedah ni nikdar hranil blaženega telesa Marijinega, oni v Efežu pa ni bil odkrit do današnjega dne. In v to zmoto bi nas bila zapeljala Marija Devica sama, ki si je dala napraviti grob blizo Getse-mauija, umerla pa v Kfežu!	(Dalje nasl.j
Govor,
o priliki zlate maše veleč. g. B. Bartola v Cerkljah 15. avgusta 1896.
»Velike reči mi je storil On.
ki je mogočen in sveto Njegovo ime »
i Luka 1.)
Cerklje, prelep kraj naše krasne Gorenjske ste biser cerkljanski je veličastna hiša Gospodova, posvečena Njegovi Božji materi. Najveličastnejši pa si ti v svojem krasu, ti dični hram Božji danes, ko slaviš svojo patrono Marijo, v nebo vzeto Kraljico. Tu si res kakor nevesta okrašena za svojega ženina! — Ali Cerkljanci, tako lepa, tako krasna in veličastna se mi Vaša cerkev nikdar ni zdela, kakor je danes, ko gledamo pred altarjem starčka duhovna, ki je opiraje se na okrašeno zlatomašniško palico spremljan v slovesnem sprevodu stopil v svetišče, da oprav-
presv. daritev v zahvalo, da mu je dal Vsemegočni doživeti 501etnico mašništva.
O čem naj govorim ob tako imenitni priliki ? O zlatomašniku, bodete rekli. Prav bi bilo. pa bojim se. da bi žalil njegovo ponižnost, — gospod sami zahtevajo, da naj govorim samo o Materi Božji. A moram jih ubogati. Vendar pa je zlata maša tako imeniten dogodek, da je pač v govoru ne smem popolnoma prezreti. Združil bom torej oboje, ter Vam pokazal tesno zvezo v kateri je katol. duhoven z Marijo. našo Kraljico, ki je a) Mati Božja b) delilka mi-lostij in c) naša priprošnjica.
Bodi v slavo Bogu. v čast Mariji Devici, nam pa v poduk in spodbudo! — —
1.) Od kod Marijina slava? Od kod današnji praznik, ko jo slavimo kot presv. Kraljico, ki je bila precej po smerti vzeta v nebesa ? Od kod toliko druzih njenih prednostij. da je brez madeža spočeta, da je Mati in Devica i. t d.? Z eno besedo, zakaj jo tako časti rod človeški? Odgovor je dala ona sama v prelepi pesni „Ma gnificat": r Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, ker se je Gospod ozerl na niz-kost svoje dekle". — Vsa njena čast. slava, visokost in moč prihaja od tod. ker je Mati Božjega Sina. „Spočela bodeš in rodila Sinu. ki bode Sin Najvišjega imenovan", govoril je angelj Božji. Zato jo je bla-groval. kot rmilosti polno", s katero ie Gospod na prav poseben način. In res! kje si moremo misliti kaj višjega, nego biti mati tistemu, ki jo je ustvaril telesno življenje dati tistemu, ki je kot Bog rojen od vekomaj od nebeškega Očeta? Z besedo rBožja Porodnica" izrečemo vse. kar koli moremo Mariji slavnega povedati
Katoliški duhoven, kako podoben si ti Mariji' Ona je rodila Božjega Sina enkrat, v podobi ubozega človeka v bornem hlevcu betlehemskem — v tvojih rokah, duhoven, se isti Jezus rodi dan na dan na altarju, ko postane po tvoji besedi pričujoč v podobah kruha in vina. Pri rojstvu iz Marije Device se je ponižal do podobe hlapca Uničil je samega sebe. vzel podobo hlapca, po podobi postal ljudem enak. in po vnanje je bil najden kot človek, govori sveti apostol Pavel; ali, katol. duhoven, o zakramentalnem rojstvu veljajo te besede še bolj; tu se istinito poniža. uniči do podobe neznatnega kruha in vina. V podobi Deteta so ga molili nebeški duhovi; isti obdajajo altar, ko se daruje pri najsv. daritvi po rokah grešnega duhovna. Tako uče sploh sv. očetje. K jaslim so prihiteli pastirji, kot Dete so ga molili učeni možje, imenitni kralji z Jutrovega; v zakramentu Ga molijo milijoni kristjanov iz vseh stanov, narodov in krajev, da, to je tista gora, katero je gledal v duhu prerok Izaija govoreč, da k gori Gospodovi hite vsi narodi, da molijo Boga Izraelovega.
Pa čemu je Marija rodila Jezusa? Da reši svet, da povzdigne pali rod človeški. V ta namen je govorila: „Dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi." V ta namen ga je darovala v tempeljnu. ko jej je govoril stari Simeon: „Tvojo dušo bode meč presunil." V ta namen ga je darovala Očetu nebeškemu.
Katoliški duhoven, isto delaš ti vsak dan pri sv. maši: Jezusa daruješ Očetu nebeškemu za spravo sveta. V podobah terdega kruha in tekočega vina, ga vidi nebeški Oče za človeka umorjenega; Sin pa govori v teh besedah: Glej Oče. kako je tekla moja
kri za greh sveta; glej, kako je bledelo, mrlo moje telo za rod človeški! — Oče, usmili se ga!" Da. isto daritev opravlja Jezus Kristus po tvojih rokah na nekervavi način, ktero je nekdaj opravljal na križu: da Boga moli. hvali, prosi, da grešnemu rodu človeškemu milost naklanja
O čudovita visokost katol. duhovna, o prečudna podobnost z Materjo Božjo Marijo!
Prečastiti zlatomašnik! Velika je Vaša sreča, da ste dosegli 50letnico mašništva. Ali ta sreča niso leta. kajti veliko število let le slabost in težavo prinese — sreča Vaša je Vaša petdesetletna m a š n i š k a čast! Zato pojte hvalo Gospodu ! Ako vzamemo, da ste maševali vsako leto samo 360 krat. opravili ste najsv daritev, ki je edina všeč Očetu nebeškemu, da-ritev.katere se radujejo nebesa, pred katero se trese brezdno peklensko, opravili ste jo lSoOO krat. Kdo bi popisal, kateri angeljski jezik bi mogel povedati, koliko milostij so izprosile te daritve za Vaše bivše farane po različni krajih naše škotije. koliko za faro cerkljansko, koliko za človeški rod sploh? Koliko nesreč se je odvernilo na duši in telesu, koliko grešnikov se spreobernilo. kolikokrat so se odperla vrata nebeška, da. je stopila po Vaši daritvi očiščena duša iz vic v kraj izveličanja. ko se je nad IsooO krat darovalo po Vaših rokah nedolžno Jagnje Jezus Kristus! Da, preč. gosp. zlatomašnik. pač smete danes klicati z Marijo: „Poveličuj moja duža Gospoda; ker velike reči mi je storil On. ki je mogočen in sveto Njegovo ime!"	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Šent Vida nad Ljuhljaiio. fDraveljska božja pot — slovesno blagoslovljenje spomenika v Zg. Šiški.)
Lepo število vernih romarjev od blizu in daleč prišlo je tudi letos vkljub nekoliko neugodnemu vremenu počastit sv. Roka v Dravlje. t«-r se mu priporočit zoper raznotere kužne bolezni, katerih naj jih mili Bog po mogočni njegovi priprošnji blagovolil obvarovati. Cerkvene slovesnosti začnejo se o ti priliki že dan pred sv. Rokom, to je. na Veliki Šmaren po-poludne s pridigo in litanijami, a zaključi to sv. opravilo ljubljanskih fara procesija, ki prid«1 v Dravlje zgodaj zjutraj v ponedeljek po nedelji, ki je po sv. Roku. Po sedanji vpeljavi spremlja to procesijo pet čč. ljubljanskih duhovnikov, kot zastopnikov peterih fara. katerih eden »vsako leto iz druge župnije) je voditelj in ima cerkveni govor na Božji poti, a vsi opravijo presv. daritev tu, v namen za odver-nenje kužnih boleznij. Ves ta čas. od dne pred Vel. Šmarnom do tega pondeljka je shranjeno sv. Rešnje Telo v ti cerkvi, ker pride v tem času večkrat kak romar. :di tudi kak g. duhovnik opravit sem sv. mašo. Cerkev i letos lično popravljena, po nekoliko rudi s slikami okrašena; še orgije in tlak — pa bode imela praznično lice. Seveda bode stalo to dvoje zopet nekaj stotakov, a v zaupanji na blagih romarjev da-režljivost serca. katerim naj mili Bog na pri prošnjo sv. Roka. stoterno poplača, pokrili se bodo +udi ti stroški.
Drugo kar mi je saj z nekaterimi besedami omeniti in kar je „Danica" že pred kratkim naznanila. je slovesno blagosjovljenje spomenika lurške Matere Božje v Zgornji Šiški. Napravila je namreč
na svoje stroške posestnica gospa Apol. Pavšič tik svoje hiše ob cesti znamenje lurške Matere Božje, katero se je dan pred Velikim Šmarnom blagoslovilo. V ta nainen se je zbrala lepa množica ljudstva pred šišensko cerkvijo, kjer ste bili sohi (podobi iz kamna: l)evi«a Marija in Bernardkai. Tu sem so prišli tudi štirje gg. duhovniki »2 patra frančiškana in 2 Šent-vidska gospoda». kateri naj bi v slovesnem sprevodu spremili omenjeni podobi od šišenske r-erkve do hiše. kjer imata biti postavljeni Procesija je bila nekako v naslednjem redu najprej križ z nekaterimi spremljevalci. za tem šolska zastava šišenskih šolarjev z gosp. učiteljem Javorškom. veliko dšišenskih eklet v narodni noši. ki so svetile, za temi možki zbor pevcev. za katerimi so sledili duhovniki, pevaje lavre-tanske litanije in druge sv pesmi Matere Božje. Na zadnje lepo okrašen voz s podobam Matere Božje in Bernardke: okrog voza pa dekleta z gorečimi sve čami. Med streljanjem in slovesnim šišenskim zvo-nenjem in pevanjem Marijinih pesmij je prišla procesija do okusno ozaljšanega znamenja, kjar ste bili postavljeni podobi na pripravljeni prostor. V č. g. pater Angelik je blagoslovil podobi, ter izpregovil nekatere besede izpred znamenja Rekel je naj bi se tudi na tem kraju množilo češčenje in slava preljube Matere Marije. Slovesnost je bila spodbudna in ostala bode gotovo vnetim Šišenoem v lepem spominu.
Znamenje, katero stane dobrotno posestnico nad luoo gld.. postavila je iz obljube rešitve iz potresne nesreče, kakor je brati nad podobo : rKer po dobrotni roki Tvoji Gorj*' potresa je minilo. Zato serce v hvaležnosti globoki. Ti spomenik je podarilo.44
Iz Predoselj. »Obhajanje zlate maše i. t. d. — <rDanioau štev Konec.i Poklonili so pa gospodu zlatomašniku bivši njegovi gg. kaplani umetno izdelano zlatomašno palico. Na verhu palice je lepa podoba sv. Jožefa z Jezusom v naročji, torej patrona zlatomašnikovega. Pod kipom sv. Jožefa je palica lepo okrašena z renesanskimi ornamenti, nižje doli pa se vije okrog palice vrezan trak s sledečim latinskim napisom: R. 1). Josepho Kerčon. cons. ep. in spir., parocho. etc. etc. in soleinnitate jubilaei anno MDCCCNCVI eius cooperatores: (Po slovensko: Preč. gospodu Jožefu Kerčon u, kn. šk. duh svetniku, župniku i. dr. o priliki zlate maše leta	njegovi kaplani»: Jacobus Razpotnik. Antonius Kerčon. t Kr-nestus Čuber. Carolus Lapajne. Petrus Mohar, Mauri-lius Šarabon. Franciscus Kregar. Joannes Sakser. And-reas Kalan. i Josephus Škofje. Michael Bulovec, y Matthaeus Ferčej. Franriscus Gregori, Joannes Ka-čar, Mathias Slak, Ignatius Zupane.
To palico poda č g. zlatomašniku, ko so že vsi napravljeni v cerkvena oblačila, domači kaplan č. g. Ignacij Zupane s sledečimi besedami: „Mi. ki smo Vam bili. preč. g. zlatomašnik. poslani, da Vas podpiramo pri težavnem dušno pastirskem delu, Vam danes ne vemo pomenljivejšega pokloniti, kot zlatomašno palico. Podpora bi Vam bili morali vsi biti; a nekteri izmed nas so že popolnoma ulomljena palica. „calamus quassatustt. — Pred imeni treh namreč. ki so Vam bili podpora, in kterih imena so tudi na palici urezana, naznanja nam križec, da so šli od tod za zmiraj — Gospod jih je poklical k sebi. Ne dvomim, da bote danes posebno njihove duše
Gospodu priporočili. A tudi izmed nas živih smo bili po človeški slabosti marsikterikrat namesto močne palice le slaba opora Zato danes prosimo: Gospod, ki nas močne dela. dopolni, kar je bilo pomankljivega \ Z veseljem in hvaležno pa spoznamo, da ste bili Vi, preč. g. zlatomašnik. vsem. ki so imeli, in jaz imam še to srečo, delati zraven Vas v vinogradu Gospodovem. z modrim svetom in najlepšim izgledom močna opora v duhovnem življenju. Vsak izmed nas je spoznaval. kako resnične so besede sv. pisma, ki se med drugimi pomenljivimi napisi blišče danes tukaj na steni Vaše obednice: rQuam bonum et incundum. habitare fratres in unumu — Zares nad vse dobro in prijetno je. če bratje v Kristusu, ki so vsi enega duha. prebivajo skupaj A na svetu je vse minljivo. Eni so šli od tod za zmiraj. drugi še žive in žele danes tukaj se z Vami veseliti; toda so po svojem poklicu zaderžani; prišli bodo gotovo pozneje. Daj Bog le to. da pridemo skupaj k Gospodu, kjer ni več ločitve. kjer ne bomo le samo bratje skupaj sami, ampak „fratres in unurn una cum Christo in ae-ternurn". bratje skupaj s Kristusom, in to za večno!
Na to odgovarja preč. g. zlatomašnik po priliki tako-le:
rPalica se daje staremu človeku v roke, ker so njegove moči že opešale, in potrebuje opore. Tudi duhovnik, če je 50 let delal, in prenašal vročino dneva v Gospodovem vinogradu, je že oslabel, zato je zelo pomenljiva navada, dajati zlatomašniku v roke palico. A jaz. če t".di bi danes, hvala Bogu, mogel sicer priti brez te palice do zlatomasniškega oltarja, vendar bi težko prišel brez teh, katere mi ta palica pomeni — brez svojih gg pomočnikov pri težavnem duhovno pastirskem delu. Da so mi namreč moči še toliko ohranjene, zahvaljujem se zraven Bogu posebno tudi vsem svojim gg kaplanom, ki so mi vselej zvesto stali na strani. Najlepše sporazumljenje je vladalo med nami. pa saj tako tudi mora biti; ko bi bilo drugače, bila bi nezmisel. Pri veselih dogodkih v fari smo se skupaj veselili, in toliko večje je bilo zato veselje vsacega — saj razdeljeno veselje je dvojno veselje. A tudi, če je kateri moral doživeti kaj britkega v duhovnem pastirstvu, odkril je svoje serce bratu v Kristusu, in še enkrat ložje je nosil britkost, — saj je bila razdeljena. Vem tudi, da so gg. kaplani tudi gmotno veliko pripomogli k povišanju današnje moje slavnosti; zato jim bodi vsem serčna hvala! Za one gospode, ki so že zaspali v Gospodu, kličem danes: Gospod, bodi jim milostljiv! Vam pa, ki še delujete kot vneti vinogradniki, vsem skupaj želim: Kakor ste bili Vi moja opora, in ste mi s tem pomagali dočakati današnji veseli dan. tako naj tudi ljubi Bog Vas vse močne dela, naj Vas ohrani pri zdravji, da vsi tudi dočakate zlate svete raaše!tt	(Konec pri h )
Razgled po svetu.
Solnograd. (Katoliški shod.) Kdor je bil kedaj navzoč pri kakem katoliškem shodu, ta pač najbolje ve, kako močno pri takih slovesnih prilikah uplivajo besede govornikov. Zato pa nasprotniki nikdar ne morejo mirno gledati katoliških shodov, ampak na vsak način skušajo izpodbiti jim veljavo s tem, da jih obrekujejo ali pa prezirajo in imajo le kot političen shod. Pa na katol. shodu razgovarjamo se tudi
o verskih in cerkvenih zadevah, zlasti kolikor imajo te vpliv na javno življenje. Zadnje dni mesca avgusta veršil se je v Solnogradu četerti avstrijski katoliški shod. Naj tudi „Danica" dragim čitateljem o tem shodu kaj poroča, zlasti kaj se je govorilo o verskem vprašanju.
Neki švicarski kanonik K 1 e i s e r naročal je prav živo udeležnikom katol. shoda, naj prihodnje leto prav slovesno praznujejo 300letnico Kanizijeve smerti. Sv. Peter Kanizij. po rodu Neme« je bil pervi izmed svojega naroda, ki je vstopil v jezuitski red in je tudi za naše kraje sila važen. Priredil je namreč veliki rimski katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudstvo in ta katekizem je prestavljen v 30 jezikov. Zaradi tega. in pa zaradi svetosti njegove, časti ga katol Cerkev kot svetnika in imenuje bra-nitelja prave vere ter kladivo krive vere. Sv. Kanizij je bil namreč goreč in hud nasprotnik luteranski veri. —
Jako zanimiv je bil govor stolnega kanonika dr. Kaltnerja o rimskem vprašanji. Glavne misli njegovega govora so bile: kdor pozna zgodovino, ta ve. da je Evropa že nad 2300 let gospodarica in sre dišče sveta. To pa iz treh vzrokov: l.i V Evropi se je ohranila omika starih Gerkov in Rimljanov, na katero je sezidalo kerščanstvo svojo lastno omiko in je prestvarilo celo Evropo in ves svet. Evropa stoji na najvišji stopinji človeške omike. Zato je pa 2.) Evropa tudi najbolj kerščanska med vsemi deli sveta in 3.) tu ima svoj sedež tudi glavar vseh pravovernih. rimski papež. To so trije stebri, na katerih sloni prednost Evrope pred ostalim svetom. Gotovo najimenitnejši pa je zadnji steber papeštvo. In zato skušajo sovražniki Evrope, nje omike in kerščanskega značaja, naiprej izpodriniti ali vsaj odvisnega storiti papeža. Toraj že v občno korist je papeštvo od Boga postavljeno; in ne glede na to, da smo katoličani, moramo braniti neodvisnost papežev. Cerkev je sicer res duhovna v toliko, da ni „kraljestvo tega sveta", vendar so pa njeni udje ljudje in ona je kraljestvo na t e m svetu in po vzvišenosti svojega namena, svojih sredstev in svojega začetnika mora zavzemati med drugimi deržavami pervo mesto. Ravno tako pa mora nje glavar, rimski papež, biti najvišji glavar in zato mu. kot takemu pristoja. da ima tudi posvetno oblast. Sicer so lakomni laški prostozidarji vzeli deržavo in Rim papežu; pa silno so se zmotili, Če so mislili, da bo rimsko vprašanje za naprej mirovalo. Ne, ampak to vprašanje, kako papežu pridobiti nazaj posvetno oblast, to vprašanje ni rešeno niti za papeža, niti za Cerkev, niti za Italijo in za to še najmanj. Ni je namreč bolj nevarne stvari za kako deržavo, kakor je ta, če so deržavljani kake deržave v večnem razporu v vesti z njenimi postavami. In to se godi ravno v Rimu. Prostozidarska laška vlada prepoveduje svojim podanikom marsikaj, kar jim vest in vera ukazuje, in narobe. To Italijani sami dobro vedo in rimsko vprašanje sili vedno bolj na dan in kadar bo prišla Evropa do spoznanja, kako dobra je papeževa samostojnost za ostalo Evropo, tedaj bo zopet v Rimu na svoji zemlji zavladal papež, prost od vseh vezi in spon, v katere uklepa ali vsaj uklepati skuša sedanja vlada papeže. — Moj-stersko izpeljani govor vzbudil je pri noslušalcih viharno odobravanje, ki se dolgo ni hotelo poleči.
Omeniti nam je še neki znameniti govor, katerega je govoril grof Falkenhayn o besedi .klerikalec". — Mnogo je besed, katerih pomen je mnogim nejasen ki pa utegnejo napraviti zlasti v nevarnih časih procej zmešnjave. Taka beseda je „klerikale«~ Da le pade pri volitvah n. pr. ta beseda in koj se razdvoje duhovi. rKlelikalecu to pomeni psovko, zaničevanje. .mračnost in nazadnjaštvo" in š^ več takih lepih stvarij — Kdo je tedaj klerikalen ? Klerikalen je tisti, ki dela v političnem življenju v zmislu katol. duhovnikov, ki se vsi vkup z latinsko besedo imenujejo „Klerusu. Duh duhovnikov pa se javlja v okrožnicah škofov in papeža samega. In potem naj bi se še kedo sramoval te besede .klerikalec""- Le katoliška duhovščina je prijazna pravemu napredku, politični svobodi Se li dobi v našem času mož. kakor je Leon XIII.. ki v nebrojnih okrožnicah na kneze in narode kaže pravo pot do napredka in svobode? To je pravi pomen te besede in vse drugo, kar se temu imenu podtika, je neresnično. — To so trije najimenitnejši govori iz katol. shoda, ki razpravljajo versko poglavje. Tudi nam Slovencem velja to. kar so ti govorniki povedali in ravno zato smatrali smo za dobro, da podamo ob kratkem ogrodje in misel teh govorov.
Eusija. Stara pesem je to. da se katoliški Cerkvi na Ruskem — slaba godi; zlasti katoliški Poljaki morajo zaradi svoje vere veliko terpeti pred razkol-niki. Ruska vlada povsod omejuje katoliško življenje. Tako n pr ne sme katoliški Poljak brez dovoljenja ruske vlade postaviti na svojem posestvu znamenja sv. križa. Pogostokrat se je že zgodilo, da so ruski vradniki bogokletno oskrunili taka „znamenja"* in druge sv. podobe — ne da bi se oskrunjevalcem zgodilo kaj žalega.
Daljni izgled nasilstva razkolne ruske vlada v strogo katol. zadeve je tale: ona si prilastuie pravico določevati, ali ima in sme imeti kdo poklic za duhovski stan ali ne. Broz dovoljenja ruskega guvernerja ne sme nihče vstopiti v katoliško semenišče! Vlada dela i na to. da se napravi razdor med višjo in nižjo duhovščino, med škofom in podložniki. Večkrat kaj ukaže nižjim duhovnikom, kar jim prepoveduje njihov škof, tako. da so reveži pogosto v največji zadregi in če nimajo dovolj terdnega cerkvenega duha. uklonijo se raje razkolni vladi, nego svojemu škofu. Vlada naravnost podpira uporne duhovnike proti škofom. Tako n. pr. je nek škof odstavil podložnega duhovnika radi očitnega pohujšanja, ki ga je dajal; a ravno temu nevrednemu duhovniku je bila vlada naklonjena, ker jo je podpiral v razko-ljevanju ter ga je postavila za vladnega oskrbnika neke župnije in imenovala za dekana. Drugi duhovniki odstavljenega sobrata niso hoteli pripoznati — za svojega, zato jih je vlada zaperla; škofa pa, kteri ga je v škofijskem listu razglasil za odstavljenega do vsake duhovske službe, poslala je v pregnanstvo. Tako se godi kat. Cerkvi v Rusiji. Umevno je tedaj prizadevanje sv. Očeta Leona XIII., da bi se Rusija spreobernila ali do tistega časa vsaj z katoličani bolj pravično ravnala; umevno je tudi, zakaj so r. škof Slomšek vstanovili bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki ima namen spreoberniti razkolne Slovane. —
Zgodovina samostana Mariannhffl v Afriki. (Dalje.)
— Piše P. E. D., trapist v Mariannhillu. — Po dvo-
dnevni pomorski vožnji pridejo trapisti dne 27. nov. 1**2 v Durban. natalsko luko. V luko so se pripeljali skozi ozek prekop, ki je podaljšan v krasen zaliv. na desni strani se razprostira mesto, na levi se razteza globoko v ocean z gozdom poraščeno zemeljsko stegno. Na tem stegnu imajo svoj misijon „ očetje oblatje4. Tu so sprejeli trapiste škof dr. Jo-1 i v e t in nekteri njegovi duhovniki ter jih presker-bHi s stanovanjem, dokler bi ne dobili primernega kraja za naselbino. Ubogim Trapistom se je slaba godila: veliko so morali preterpeti od lakote, kajti kruh. katerega so vzeli seboj iz Dunbrody-ja, pošel j.- že davno; denarja pa niso imeli, da bi si živeža nakupili ker P. Franc ni poslal ničesar iz Evrope Toda. cenjeni bralec bi mi utegnil odvemiti: Če so bili tedaj Trapisti tako ubogi, kako so pa mogli z vs.-mi svojimi stvarmi tako daleč potovati? Ljubi m-»ji bralci. dobri ljudje so raztreseni po celem svetu; nek dober katoličan je namreč posodil ubogim trapistom denar za vožnjo, čeprav ni mogel tedaj - ako sodimo človeški — misliti na povernitev. T vda prejel je vendar posojeni denar. — da ga je pa v prejšnjih, tako žalostnih razmerah posodil, se je zgodilo pač po navdihnjenju Božjem
Ko so trapisti stradali na tem zemeljskem stegnu lilutl imenovanem, menil je hudobec da je zopet pripraven čas. da nasprotuje služabnikom Kristusovim Dva brata sta bila zopot. katerih se je sov-ražnik človeštva poslužil Ta dva sta namreč govorila. da se p. Franc več v Afriko ne poverne da so ga odstavili da pride dober nov opat iz Francoskega itd. P. Franc je bil namreč pri zborovanju v Evropi, kakor sem že omenil Ko je pa prejel berzojavno poročilo. da so ostavili Dunbrov. šel je takoj v ladijo, da stopi na čelo sestradanim trapistom, da prične novo naselbino. Škotu je podarila vlada daleč v no tranj« sti Natal ski več zemlje, katero je hotel škof izročiti trapistom Potrebovali bi do tja dobre tri dni, voz vp:e/en v vole. bi pa gotovo ne dospel preje tja kak« r v M dneh. ker je prav malo potov in še 'i so slabi. Oklenili so, da odpotujejo tja in sicer dne I decembra. torej po tritedenskem stradanju na Blu:?u Ivset vozov, v vsacega po 18 volov vpreženih, bilo je pripravljenih za odhod. V zadnjem hipu. bilo je dne 17. decembra ob štirih popoldne: ravno ko je zvonilo k več« Tnicam. pridirjal je neki jezdec. čegar redovna obleka in škapulir je vihral po zraku. Nihče drugi m bil. kakor — P. Franc! Prišel je z berzo-parnikom iz Londona in prišedši na Bluff. je hitel takoj na kor k večernicain. Gotovo je bilo zanimivo gledati obraze, kajti nihče bi niti sanjati ne mogel o tolikem presenečenju. Kaj lahko bi ločili po obrazih kozle od ovac. Po večemicah je bil sklican samostanski zbor. in ko je P. Franc dobro pregledal ves položaj, začel je delati. Še tisti dan so poslali ona dva ščuvalca na ladijo, da odideta v tako slavljeni samostan na Francosko. Dalje je poslal naznanilo nekterin vozovom, ki so že odšli: .Stojte! nbemite so' po istem potu nazaj!- P. Franc spoznal je namreč na {M-rvi pogled, da bi bila naselbina v tako oddaljenem kraju za zdaj nemogoča, ker bi prevažanj" samo več stalo, kakor so stvari vredne. Drugim vozovom, ki so bili že napreženi. naznani, da lahko č i s * < • mirno razpn-žejo. ker trapisti ne bodo šli v >T Mihael Tedai mu pa misijonski očetjp snoroče da je želja prevzv. škofa, da odidejo Trapisti v Št.
Mihael. P. Franc pa na kratko odgovori, da je on načelnik trapistom, in ti bodo šli, kamor bode on hotel, drugo bode pa že s prevzv. škofom vravnal, h kateremu še tisto noč odide.
Po pervem pozdravu vsprejme škof P. Franca v svoji sobi, in sedaj se prične izpraševanje. Oba hujskača, katera je P. Franc odpravil, sta namreč pričujočnost prevzv. škofa v Bluft-u porabila s tem, da sta pri škofu P Franca očernila. Med drugim sta pripovedovala, da je P. Franc slepar — (doslej se ni še nihče oglasil v Mariannhill-u katerega bi P Franc osleparil!) — da je Marijo zvezdo zadolžil — (to je res; toda nabiral je tako dolgo miloščine za ta samostan. da je vse dolgove poravnal), — da ima mnogo sovražnikov — »žal. da preresnično') — da ni pravi predstojnik, in če se poverne. pride sem kot begun. — Ni torej čuda. da si je hotel škof takega moža nekoliko bližje ogledat«, njegovo vest nekoliko natančnejše izprašati. Treba je bilo tu začeti od začetka do konca. In P. Franc je tudi res začel od vstanovitve BMarija zvezde" pa do svojega prihoda v Durban pred 20 urami. Prevzv. škof se je prepričal da ne občuje s kakim sleparjem, pač pa z možem. čegar delavnosti in eneržiji se je treba čuditi, in odločno mu je rekel, da bode vžival odslej njegovo neomejeno zaupanje. In do današnjega dne ni bilo prevarjeno zaupanje prevzv. škofa, ker še sedaj nas doleti večkrat čast. da vidimo prečastitega gospoda med Mariannhill skim zidovjem. kjer se po njegovih lastnih besedah čuti domačega in kjer se najbolj veseli o prelepih vspehih našega misijona Vroč dan je bil 18. gruden 1882. ko je trajala avdijenca pri prevzv. gospodu škofu od dveh popoldan pa do osmih zvečer, a ta dan je tudi odločil usodo naših trapistov. Skoro bi dvomil, da bi bil še kak trapist v Afriki prav gotovo pa bi ne bilo Mariannhill-a — kajti za tako velikansko delo je treba pater Frančiška z njegovo serčnostjo. njegovo odločnostjo, in z njegovim zaupanjem v Boga ; ne meneč ze za vse, ki so ga ovirali in mu polena pod noge metali, šel je po zaznamovani mu poti kot zvesti sin svojih sv. očetov Benedikta in Bernarda, katerih življenje je bilo takisto polno bridkost.ij. Toda vse to je zapisano v knjigi Božji za tisti dan velikega računa, o katerem naj bi bil Gospod milostljiv nam vsem!
(Dalje pri h.)
Opomba. Marsikateri častiti bralec bode vprašal kaj se je zgodilo z našimi misijonarji, o katerih smo pisali v ^Danici" štev. 33. t 1.. v .opombi". Nekaj gotovega danes lahko poročam. Brat. kateri bi bil moral koncem meseca julija nazaj priti in sporočiti, kako je v neznani deželi, oglasi se nenadoma, da je v Johannesburg-u v bolnišnici. Pričakovali smo ga iz I'm tali (daljava med Mariannhillom in lm-tali je primeroma kakor med Ljubljano in Petro-gradom na Ruskem >: zdaj se pa oglasi v Transualu (daljava Ljubljana — Pariz i. Sam Bog ve. kako je tja prišel po takih potih in v takem času! Grozovit napor ga je tako zdelal, da je malo upanja, da bi še kedaj okreval. Ako pride srečno v Mariannhill. ga bodem že poprašal. kako se mu je godilo. 01 ostalih bratov je prišlo »i. avg. pismo. Pišejo, da so prišli z groznimi težavami do svojega cilja Niso bili še teden tamkaj, že se černuhi upro proti Angležem: naše brate so vse^a oropali, le srajce so jim še pustili in jih zapodili iz dežele. Bežali so milj daleč, kjer
so pri nekem potoku obstali in si iz bičevja napravili šotor. V bližini so našli nekega Francoza ter so iz njegove naselbine to žalostno pismo poslali. Zdaj čakajo, da se divjaki umirijo, in da potem zopet začno širiti besedo Božjo — če niso že mertvi. Molimo zanje!	P. Ernanuel Drevenšek.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apo ;toljstva.
N h meni za mesec k i m o vec (septemberi 1890-(Spis poterjen od sv Očeta, i a) Glavni namen: Ituhovne vajk. b > Posebni nameni: 12.i Sv. Gvido. Pohujšanje laiikomišljenih mladeniče v m deklet.
Nedelja sv. Marijinega Imena. Sv Notburga Katol. pihanje na Dunaju. Krepko vzbujanje Marijanskih konmegacij
11. Povišanje SV. K-iŽi. Duli ponižnosti m premagovanja samega -ehe. Osvoboditev sv dežel iz rok maliomedancev. N<mški >C« ntrum«
1".. Sv. Katarina Genoveška. Pospeševatelji ;ipostoljslva
m »IiIvh« (i >spo|arsk<» vp-a^anje \ U-azilijt. Neozdravljivi |
1»1 » Sv. Ljudmila. /.»-nske redovne hiše v posebno hudi zadr« gi. Nemške naselbine. Vslanovitev zelo potrebnih zavetišč za male otroke.
17.) Rane sv. Frančiška. Pobožnost do Kristusovega ter-pljenja. Redovi sv. Framiška Osvoboditev murnih tesnoserčnostij.
is. Sv. Jožef Kupertlnski. Pomoč v bedi. ki je nastala vsled neumno sklenjenih mešanih zakonov. Ljud>ki misijoni. Re-kruti. -
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtosp6 presv. •Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni • Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešeš'o-vanie in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe M >?. pri j<<:x*:a v i.-a* >vsk«» m »iilev svojo žen » za spreobernenje. ker >e lako mi!« briga /.a cerkveno in hogoljuhno življenje. - Istotako pripor.*a sestra svoji dv.- sestri v pobožno molitev, da lii se vendar enkrat p«»l»oljšale in ne dajale toliko pohujšanja ljudem, hobra sestra prosi lepo. naj bi s«' ph bralci »Daničini« spominjali v svojih molitvah pri sv. ma>i in drugod — Za lepo vreme, da bi Ijuij«- m igli spraviti m-rvo in ostale poljske pridelke, kar jih še imajo zunaj.
Listek za raznoterosti.
Spominska plošča v čast pokojnemu monsignorn
L. Jeranu se bo odkrila dne 14. t. m. v njegovi rojstni hiši v Javorjah. Ob loih bo sv. maša s pridigo preč. g. kanonika S u š n i k a; potem pa odkritje spominske plošče s slavnostnim govorom g. kanonika And. K a-lana. Slavnost ta bo bolj skromna, domači fari namenjena — prav po duhu ranjcega gosp. monsignora, ki ni ljubil šumnih zunanjih svečanostij.
Kanonikom na mesto gospoda monsignora Jerana je imenovan g. And. Kalan. stolni vikar (\s-titarno!
Novi škof teržaški mnsgr. Šterk .se je dn«> t. m. pripeljal navdušeno pozdravljen od mong • tisoč zbranih Teržačanov posebno od vseh dosti.jan<tve-nikov teržaških na svoje novo mesto v Ters*.
Škofijski list za ljubljansko škofijo nri/nanp Razpisane so župnije: Rateče v radovljiški dekaniji. Vranja Peč. Brusnice. Javor. Horjul. Verhnika i Irija in baron Kauberjev beneticij pri stolnici ljubljanski. — Za župnika in dekana v Stari Loki |e imen <van preč. g. Fr Kumer. dozdanji dekan vt-rhniški »' a Anton Brodnik. kaplan «» Ši na rt mu pri Kranju. "je stalno vpiokojen - V bogoslovno s'in*-n!š'V s- >•♦ nadalje vsorejeti gg : Anton Imrtol iz l.ibn:. K me Pavel iz šent Vida nad Ljubljano. Sever Jiz Skolje Loke in Z^rko Valentin v/. Cerk«l| na h» lenj-skern
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji Prestavljeni so gg. kaplani: Karol Ok iz Radeč v :(«-..-novice, Martin N-manjič iz Hrenovk* v M.rn • IVč. Franc liiu.-f iz Mirne Peči v Prečino. J žel K--Mar iz Gorij v Škofjo Loko. Anton Medved iz šmarij v Boh. Bistrico. Tomaž Rožnik iz Zagorja v M. niješ. Jožef Cegnar iz Zirov v Moravče. Janez T -r;».n i/ Teržiča na Ig. Frančišek (^ešarek iz Metlike v S;nar;e. Igna- ij Nadrali i/. Metlike v Teržič. Ivan Jelena- / Iga kot župni upravitelj na Sv. Goro. Leopold Zaletel iz Mengša kot župni upravitelj v Gori če — Nastavljeni so novomašniki Anton Pleši« v št Jurij p 1 Kumoin. Peter Koprivec v Kadeče. Ivan G«> le»- v Gorje. Ivan Mihelčič v Zatičino. Jakob Men- !i«V- v Žire; sem duhovhika Alojzij Jarec v Metliko in J' ž.jf Novak v Metliko.
Blagoslov sv. Očeta otrokom, obiskuje čim sv Eešuj. Telo Evhanstine<- P. Henrik IiiiranJ je prosil sv «i.Va blagoslova <>nuii otr »kom. ki se v«iel«'žujej<» .kn/.ev-ske vojske otrok." t. j. ki pj možnosti vsak dan b-iščejo sv R. Telo. da bi s svojo molitvijo j »r«- i Njim sprosili zmago sv. katoliški ("erkvi. Kakor so se •-!> času „križevskih vojsk" zbrali .»tr- «i. več t is« ^ na številu ter šli v sveto deželo, da bi jo os v« »budili iz rok nevernikov. tako je i dandanes vpeljana po mnogih kraji duhovna „križevska vojska otr«.k" t i ikrog 20.000 je zdaj tacih otrok, ki dan na dan mdij« {.r 1 sv R. Telom. da bi sprosili sv. « erkvi zmago n.ul njenimi nasprotniki: prostozidarji socijalnimi <l«'m »-krati, liberabi itd . . In tem dobrim otr«ko»n je prosil gori imenovani pater papeževega blago.-l->va. Sv. Oče so ga tudi dali z naslednjim pismom, kat^r-j je pisal namestnik deržavnega tajništva, kardinal Rinaldini rekoč:
Visokočastiti pater'
Sv. <Jče so se zelo razveselili Vašega prizadevanja. da bi katoliške otroke celega sveta zbrali sleherni dan okrog tabernakelja. kjer naj bi goreče molili za prenovljenje katoliških narodov in zmago sv. Cerkve. Sv. Oče vidijo, da si za to prizadevate, kako bi pomnožili, razširili in uterdili pobožnost do najsv. Zakramenta, kteri je vir vstajenja in življenja kakor za cele narode, tako tudi za posameznike: z velikim veseljem vstrezajo Vaši želji in blagoslavljajo posebno one otroke, ki se hočejo vdeležiti te „evha-ristične križevske vojske."
Razširjajte torej, visokočastiti pater, to novico;
da so papež zelo veseli Vašega podjetja in veliko važnost pripisujejo močni molitvi otrok
V Rimu. dne 14. decembra 1895.
Ri na 1 d i n i. namestnik deržavnega tajništva.
Sv Oče tedaj z veseljem pozdravljajo to idejo: „otro'-i v molitvi okrog Jezusa v tabernakelju", ker dobro poznajo presv. Serce, ktero je govorilo: „Pustite utročiče k meni priti, in nikar jim ne branite! zakaj Takih je Božje kraljestvo." (Mark. 10. 14.); in gotovo je. da bo Gospod Jezus nedolžne ročice, povz-dignj^n« k Njemu v molitvi, raje vslišal, kakor pa star|h grešnikov, kateri so Boga že tolikokrat razžalili.
Člani avstr. vladarske hiše, iskreni častilci najsv. Zakramenta. Nadvojvoda Filip Avguštin, sin Ferdinanda III.. je bil komaj leta star, ko se je sledeča dogodbu-a pripetila: Duhovnik je nesel najsv. Zakrament mimo palače; višja dvornica poklekne in moli. Mali nadvojvoda vpraša, kaj to pomeni. Odgovori mu. da naznanja zvonček, da nese duhovnik našega najvišjega Gospoda v presv Zakramentu mimo. Ko se čez nekoliko časa duhovnik vrača, začuje mladi princ p^rvi glas zvončka, porine jed (ravno so kosili > od sebe in hoče na vsak način poklekniti. Tedaj začuje tudi njegova vzgojiteljica zvonček; vzame d»-čka v naročje, ga nese na okno. pokliče duhovnika in ga prosi blagoslova. — Poročevalec te dogodbice pravi. da je velika pobožnost do najsv. Zakramenta avstrijskim knezom prirojena.
Skcpuhova smert Dne 10. oktobra 1^84 je umeri v Moskvi bogatin A. K. Kukin, ki je premogel štiri milijone Milijonar se je priplazil, ko je videl, da se nm bliža smert. k železni zakladnici, legel na njo in s«' je oklenil z obema rokama, kakor bi jo hotel od-nesti seboj V tem položaju ga prehiti smert, in tako je ostal dva dni. dokler ni sin njegov skozi ključav-nu-ti pogledal v sobo in zapazil nepremično truplo sV' 'j*« četa Ker so bila vrata zaklenjena, poklicali poli«-;o. ki je vrata šiloma odperla. Pričujočim se pokaže ta prizor. Starec je ležal, kakor rečeno, na ž»bvni denarnici in je ni deržal le z rokama, temveč rudi z zobmi tako terdno, da merliča niso mogli od skrinje ločiti, in rakvar je moral v tem položaju po-m*»rifi koliko rakev bo treba. Še le tretji dan se je posrečilo iso perste z raznoverstnimi sredstvi od-i čili Zraven peči je viselo na vervici več obligacij, ki so ji<»stale v skrinji vlažne in jih je starec malo pr-d smertjo dejal tja, da se posuše. V skrinji so do-bili še štiri milijone gotovega denarja, od katerega !♦• bilo vendar več stotakov strohnjenih. Skopuh ni dal nik«»li v svojem življenju vinarja za dobrodelne namen" ali beračem, ker živel je sam kakor berač: jedel je le suh kruh s soljo in oblačil se je tako. da s«. ga lastni otroci sramovali. Naj še omenimo, da j.- v opor« »ki zahteval, da morajo denar z njim vred položiti v grob. —
Spoštuj očeta in mater! Slabo opravljen mož je prišel nekega dne k peku v N . .. in ga prosil kruha, da bi potolažil svojo lakoto. Pekarju se je zdelo, da pozna tega m<ža. in vprašal ga je. če se ne zove W in če ni imel nekdaj precejšnjega premoženja in lastne hiše. rDa." odgovori mož; bil je namreč res ravno tisti. Pek poizveduje po njegovih razmerah, in on sam mu pove. da je sedaj zelo, zelo reven.
Dalje ga vpraša na prijazen in sočuten način, kako je postal tako zelo reven. „0h," odgovori mož, „ velika revščina moja je le posledica moje nepokorščine nasproti materi moji, ki je bila dalj časa pred svojo smertjo vdova. Upala je. da dobi na svojem edinem sinu podporo in tolažbo v starosti. Mesto tega sem pa z njo gerdo ravnal in večkrat sem želel, da bi že vedar umerla, da bi dobil premoženje v roke. In ko se mi je grešna želja izpolnila, ko je od žalosti in skerbi. kaj bo z menoj, vmerla. — nisem imel nobenega vspeha pri svojem podjetji; Božji blagoslov ni bil z menoj. Po materi svoji prihranjeno premoženje sem kmalu zapravil, — in zdaj je prišlo tako daleč, da si moram najpotrebnejše pri prosjačiti/
—	In nesrečni mož je glasno zaihtel.
Pobožnost sv. Ludovika, francoskega kralja Sveti Ludovik je imel navado, da je bil vsak dan pri dveh ali še pri več sv. mašah. Ko je bil zvedel, da ga dvorniki karajo, ker toliko časa porabi v cerkvi, katerega bi lahko porabil za vladarske zadeve, odgovoril Je: ^Poglejte no. kako zelo skerbe ti ljudje za me! Če bi pa potrošil pri obedu ali na lovu šj toliko časa. gotovo bi ne rekel nihče izmed vas niti najmanjše besede."
Ko so prinesli sv. Ludoviku zadnjo sv. popotnico, molil jo je in sprejel s solzami v očeh, ki so bile neme priče njegove pobožnosti in ljubezni. In, ko ga je duhovnik vprašal, če varuje, da je to pravo Telo Jezusa Kristusa, je rekel: „Tako terdno verujem, kakor bi Ga videl osebno in v človeški podobi iti v nebesa!*
Kako poterpežljiv je naš Odrešenik Po noči med 13. in 14. dnem meseca julija so ulomili neznani lopovi v cerkev v Guben-u na Brandenburškem. Odnesli so monštraneo in eiborij s sv. hostijami in šest svečnikov; cerkvene paramente so vse razmetali, na stopnicah jo bilo polno nesnage. Doslej niso prišli še nikomur na sled.
Po francoskih, italijanskih in španskih časnikih se bere toliko jednakih cerkvenih ropov, da pride na vsak dan j^den tak zločin. Ali ne izprevidimo iz tega, da satan sam divja? Odkodi bi izviralo si<-er toliko sovraštvo proti najsv. Zakramentu? Po višjih prostozidarskih ložah je onečiščenje svete hostije celo predpisano. kakor je najvišja prostozidarka Diana Vaug-han (reci Voon) z neoverpliivimi dokazi spričala. Ta besnost pekla proti najsv. Zakramentu je zopet nov dokaz za resnično pričujočnost Jezusa Kristusa v presv. hostiji; kajti, ako bi bila le kruh. kakor ter-dijo naši sovražniki, bi satan ne besnel tako proti nji. —
Dobrotni darovi.
Zn monsign. Jeranonj dijaško mizo: » Pri jatelj mladine* 2 gld-
—	t. g. M. Narobe, župnik v Zapogab o gld.
Za kruhe -r. Antona: Neimenovani v zalivalo, da je našel važno izgubljeno reč — 5 gld. - Islotako v zahvalo 1 <rld. — Neimenovana za neko prošnjo 50 kr
Zt sr. Itetinstro: Terezija Drobnič iz Ulok 2 gld. 30 kr
Zt cerker sv. Jožefa r Predoru: Č. g. M. Narobe 5 gld.
Za cerkev Marije Bom. na Brezjah: C g. M Narobe o gld
Za afrikanske misijone ojHtfiji MariannhiU: C. g. M. Narobe
5 gld
Za misijone v Šoti deželi: C. g. M. Narob*- o gld.
Za učiteljski konvikt: Č. g. M. Narobe h gld.
Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.