Pl-1'’,,na? ima za tržaško id?. VMstvo od le-(onen	dalje	dv0jen
HicirmJ,azen nie&ovega značaja de-stef Ba praznika vsega lrk t,,?- &V°minjamo tega
%e T	dne	osvobo'
'tfaifin & te-Pod nacifaši-tone„ iojma. Ta dvojni fi t.J; 3301 Je le vnanji; kaj-ietw, osvoboditev Trsta je torte? «?^®e ioorbe prole-
hiiln- v 3e 'meZ u OSPO-
kj lj oorbi glavno vlogo, %nt ]e vodila njegova krtijlarda komunistična k j- “ saj ? e osvobodi-'I114J, Proletarska, to je hlo.Poiska. slavna Ju-% “7*sfca ljudska anna-
■ oba pomena r^anja j. „la;-a feoi-_
JiC(j enega samega bi-ktij. lr! Se zopet zlivata konno^a za napredek
%o 9a Vudstva in za ernm osvoboditev iz '!kgrtsJev. kapitalističnega ^ohtraia še dalje, ^k °~ Trs1a P* 3e bi'
ena epizoda te stolet-, joe. Zato moramo ie B tega značaja le “	Pogum, ker če
%elo	*-iaškii7i silam
kjih v 'Prstu s pomočjo ^imperialističnih sil Ooio^.o zavzeti svoje stare ji/j ',je- to ne pomeni, da &ti	trajnO obdržali.
Bo „^e,5a zgodovine ne
ho avilU
%^lovanska ljudska
^stavili.
% r„ Se .3e morala leta toe umakniti iz Trsta, ^e.	50 napredne
Sba' 60 skuPno z njo ‘Ort *‘a?e mesfo ter se po-J »22?. dai3e 2a svobo-%nmSdvlsnost 'n samo-W JT- Zgradi kontinfor-
Srn~50 si3e sicer da-fu^epljene. toda tudi hnipt0, moglo trajati v Vir-n - er 5,?zo 2a3°
a?Jž. tfa bo delavstvo
Ntjio-t s*e3 našio 3504 <!
Stom-1? rfa b0 20pe*
L? 8|?o «?• ilsio °grorn' » . > ki je vlivala svoj
iti Urzoazijj strah v h
:fr da, Posega gibanja yQ. n. Vsi tajijo ta dej a bi ,.TlaPenjajo vse sile S {Ufstvo pozabilo nc MJS'30 je imela pri 7* »o lVl Trsta partizan-*	Od tod izključ-
i 01 /• —uav aiiv*
S ffistvo pozabilo na liti
‘S^lf^rjnnje «odporni• Sje ?Pania» in proslav-SoVrl‘, upnla po komin-
kJhdn, od tod P° dru~ L'Uktn Predrznost raznih 5 ki s:v Burt.olijevega ko-kf%i„ 'uPcjo pobalčevgti o ,s dnih padlih, ki ni-c 5hi*1* šovinisti prav
»SSTBa-
h^rjajse>i teh poskusov
zP°dooine >n
1“ 'J1 Izkrivljanja Li^Uin P'etckie borbe se
»fru ?£ra/ai'' kai ie k
„ an1u privedlo in Položnju smo ‘C, UuLlem pa moramo If °»ai> oceniti tako •jf* ker ° trzosko vpraša-lo p od,Z? od njegove re-![„ rh$tn°' kako bo žive-C' ki , Plovno Ijud-1-2 Dra*,,,Vles proslavlja lw(3ars' ■0a je danes •C* Point s.0cialni in po-Dr!! 3 v Trstu P°* \Sijn, P° Politiki, ki tradicionalni so-, uctovskega razre-'jhrjf,,rju vprašanja, je
fS 5«h na *««»'•
\ e??iu Jdoralo biti tu-Vj«snn f°vnemu Hud-%!^ afr. je kommfor-(lsi(t'aiist?kna	opora tej
V tr^ni politiki, Ki
'So? indi/v? ■ gospodarstvo,
trn}0’ PrM m
\nn°'li,Z fPrgPhd zato % l' bo^S vo v brezpo-
Sinili- da - in- ga zato Kkt ZaPušča rodno
Sin v°deča je vloga in
Sr^ke l Pr huje plasti h. vurzoaziip. za
burzoazije za vsem delov?
č h) uden, ,	UCIUL-
,, °9a i! j^snu, hkrati SiS5tvn 0?ninformovske-jr ftlo ri„Zciradi njegove \ a>arSu?lnc politike ,r h e3°?)v/f/ velikemu N ° oj«?« S; nejasna.
Ni Poli'r,C'e na ta j \ lhi0 btiko ponovno
t *
vf.;.?!,etariat se v h, Dof^io ni It - zaveda. da ^SSlnem ina volitika SkrJUi intn protju z l>(,% zaht 5i- Zat0 j°
°h v„s Va in Ijnd-uveda in zato
stalno ponavlja svoje oguljeno geslo o ustanovitvi STO, potem ko mu je odvzelo vso njegovo vsebino. Geslo takega, izvotljenega STO, ki ga beremo v vseh. kominformovskih časopisih in čujemo v vseh govorih in pozivih, pa služi samo varanju ljudstva, ki je za resnično STO, to je za samostojnost in neodvisnost. Dokazov za to je na pretek.
Kominformovsko vodstvo ni nikoli protestiralo proti znanim rimskim gospodarskim, finančnim in carinskim sporazumom, ki so dejansko izpodjedli STO skoraj vse korenike ter ga gospodarsko podredili Italiji. Ni protestiralo proti londonskim sporazumom, ki so nam prinesli 21 nezaželenih italijfinskih funkcionarjev, ni nikoli, nastopilo proti fašističnim razgrajačem. marveč jih je vedno podpiralo in šlo skupno z njimi celo v protestne stavke. Iz kominformovskih ust nismo nikoli čuli •besede proti raztegovanju italijanskih zakonov na naše ozemlje, niti proti stotinam ukrepov .in ukazov, ki so izenačevali Trst z vsemi drugimi italijanskimi provincami. Nasprotno pa smo culi mnogokrat. kako naj bi uresničenje STO bila le začasna rešitev, naj se najprej u-stanovi STO. potem «va se bo videlo» itd., da raznih jasnih izjav voditeljev KPI m,ti ne omenimo. Vsa .ta leta smo bili priča, kako
Naročnikom in čitate-Ijem sporočamo, <ja bo prihodnja številka »Primorskega dnevnika« izšla v torek, 4. maja.
so voditelji tržaških kom-informovcev poudarjali, da je treba ustanoviti STO, v isti sapi pa vedno pazili, da se ne bi v tem vprašanju niti malce ne zamerili tržaškim iredentistom in celo misinom. Hoteli so pač sedeti na dveh stolih, hkrati pa onemogočiti s poudarjanjem praznih fraz enotno napredno fronto delovnega ljudstva in s tem tudi. učinkovito borbo za uresničenje dejanske samostojnosti Tržaškega o-zemlja. Prav s tem pa so tudi preprečili ostvaritev pogojev za reševanje najbolj perečih gospodarskih, socialnih in politični vprašanj.
To mora postati, jasno vsem, ki so iskreni privrženci res samostojnega Trsta.
Zato naj zahtevajo od svojih vodstev, naj nehajo s praznimi deklaracijami, marveč naj z dejanji pokažejo. ali so ali niso za uresničenje svojih besed. S tem jih prisilijo, da pokažejo svoie resnično lice ter se končno razkrinkajo. Le tako se bo ponovno u-sivarila borbena enotnost tržaškega delovnega ljudstva, ki je še pred nedavnim podirala vse ograje ter smelo korakala lepši bodočnosti naproti. V.si tržaški delovni ljudje se morajo namreč zavedati, da je odvisno predvsem od njih. kakšna bo bodočnost Trsta in v kolikšni, meri bodo spoštovane nj ihove socialna in nacionalne pravice sploh. Zato naj bo danes geslo vseh: za resnično neodvisnost in samostojnost Trsta, kar bo pogoj za nadalnji napredek in dosego končnih ciljev, za katere so nas oropali, toda ki sg nam bodo marali nekoč uresničiti.
F. K.
Pctjiimajske česlilhe A* tako '
predsedniku maršalu Titu
Strokovnjaki OZN za turizem v Jugoslaviji
BEOGRAD. 30. — Predsednik republike maršal Tito sprejema veliko število pozdravnih brzojavk, v katerih mu delovni kolektivi, množične organizacije in državljani iz vse Jugoslavije čestitajo k prazniku delovnega ljudstva. Generalni podpolkovnik Pavle Jakšič, poveljnik I. vojaške oblasti, je poslal maršalu Titu v imenu oficirjev, podoficirjev in vojakov vojaške oblasti naslednjo čestitko: «Vse naše misli in vsak u-trip našega srca je za vas, ker smo vam neizmerno hvaležni za vse pridobitve, ki jih je naša država dosegla v revoluciji in pri izgradnji socializma. predvsem pa za veliko skrb, ki jo gojite za armado.*
BEOGRAD, 30. — Strokovnjaki Združenih narodov za turizem, ki se že nekaj časa mudijo v Jugoslaviji, so izjavili, da je Jugoslavija danes ena izmed najprivlačnej-sih turističnih držav v Evro-, pi in da ima vse pogoje, da 1 postane turistična država pr-' vega reda, .Jugoslavija ima po njihovih besedah vse tiste privlačne možnosti, ki jih zahteva moderni turizem — naravne lepote, bogato folkloro in zadovoljivo raven turističnih, gostinskih in prometnih objektov. V pogledu cen je Jugoslavija ena izmed najcenejših turističnih držav v Evropi an - zato zelo pristopna širokim slojem turistov iz evropskih držav. Strokovnjaki Združenih narodov so dali tudi nekatere predloge za organizacijo turistične propagande ter za dvig tehnične ravni turističnih in gostinskih objektov.
tem pa Hočiminhovo topništvo neprestano obstreljuje jarke in vse utrjene položaje okoli trdnjave.
Današnja bitka se je razvijala pod močnim tropičnim dežjem, ki je spremenil vso okolico v veliko morje blata.
Ker je nastopila deževna sezona, je francosko letalstvo prisiljeno omejiti svoje delovanje in zadnjih 48 ur sploh ni moglo izvršiti poietov. Vprašanje nadaljnjih debav v Dien Bien Fu postaja vedno resnejše zaradi deževja.
Na področju Rdeče veke se je tudi povečala aktivnost Hočiminhovih enot, tako da ameriški tehniki, ki . so dodeljeni ter u področju, ne morejo veš nemoteno izvrševati svoje naloge in si ne upajo zapustiti Hanoia.
Ženevska konierenca še ni zaključila splošne diskusije o korejskem vprašanju
Prihodnja seja bo t ponedeljek, na njej pa bo ponovno govoril delegat Južne Koreje, ki zavrača Case.vev predlog o volitvah v vsej deželi - Eden in £uenlaj na kosila pri Mol©-tovu - Pogajanja za razgovore o Indokinl - Onlles odpotuje v ponedeljek v Washington
ŽENEVA, 30. — Današnja seja ženevske konference je trajala vsega skupaj 40 minut; govorila sta siamski zunanji minister Van in voditelj turške delegacije veleposlanik Čevat Ačikalin.
Medtem ko je turški delegat odločno zavrnil predlog generala Nam Ila in zahteval, enako kot Dulles, naj se korejsko vprašanje reši v skladu z resolucijo OZN od 10. oktobra 1950, je siamski predstavnik dejal, da je treba iskati rešitev korejskega vprašanja v volitvah pod okriljem OZN in v izvedbi vseh ostalih ukrepov, ki so potrebni za ustanovitev neodvisne in demokratične Koreje- Dejal je. da je Siam podpiral akcijo OZN za ohranitev kolektivne varnosti na Koreji, ker se je zavedal, da je šlo pri korejski vojni za nedvoumen napad. Ustanovitev enotne neodvisne Koreje
bi bila važni činitelj za zmanjšanje mednarodne napetosti in za obnovitev miru v Aziji, zlasti pa še v Indokini.
Na to je princ Van poudaril, da je Siam kot azijska država nr klon jen načelu, da bi morale azijski narodi živeti v enotnih, neodvisnih in nerazdeljenih državah, ki ne bi bile podrejene kolonialističnemu režimu starega ali novega tipa.
Ob koncu seje je Molotov, ki je danes predsedoval, predlagal, naj konferenca odloži svoje delo do ponedeljka. Delegati so predlog sprejeli. Predstavnik Južne Koreje je zahteval, da ga vpišejo v seznam govornikov o korejskem vprašanju na seji v ponedeljek.
Takoj po koncu današnje plenarne seje konference so se Bidault, Dulles in Eden sestali v enem izmed prostorov
SCELBOVE ..OBLJUBE"
tržaškim iredentistom
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Vsi italijanski listi poročajo o včerajšnjem obisku tržaških iredentističnih prvakov pri ministrskem predsedniku Scelbi. Nekateri med njimi ta obisk tudi kratko komentirajo in povedo vsaj nekaj o vsebini razgovora. Zlasti zanimivo je pisanje glasila Katoliške akcije «Quotidiano», ki mu ni mogoče oporekati poučenosti. «Quotidiano» piše, da je Scelba «razložil tržaškim predstavnikom, da je splošna politična rešitev vprašanja še daleč in da zaradi tega vlada v nekaterih vprašanjih še ne more sprejeti obveznosti trajnega značaja*, da pa «vlada vendar se nadalje zasleduje razvoj položaja z največjo pozornostjo in z najboljšimi nameni*. Kot poroča «Tempo», pa je Scelba ((potolažil* tržaške predstavnike z zagotovilom, da italijanska vlada še vedno vztraja pri sklepu od 8 oktobra.
Medtem se je v Florenci nadaljeval kongres republikanske stranke. V splošno diskusijo je posegel tudi glavni tajnik stranke Oronzo Reale ki je dejal, da volilni rezultati 7. junija (ko so republikanci
komaj spravili nekaj poslancev v parlament) se ne pomeni za PRI «odveze od demokratičnih dolžnosti jn odgovornosti*. Nadaljeval pa je: «Utegne pa priti — in ne bo prijetno — dan, ko bi bila republikanska stranka zaradi političnega razvoja, ki ga skušamo preprečiti, prisiljena posvetiti se izključno protestni akciji. To bi bil dan. ko bi se italijanski politični boj o-mejil na dve nasprotujoči si fronti, v katerih republikanci ne morejo sodelovati (((narodna križarska vojska*, ki zbira vse reakcionarne pojave in za katero si v Italiji mnogi prizadevajo, in ((ljudska fronta-ki jo pripravlja KPI»).
Na seji notranjepolitične poslanske zbornice pa so razpravljali o volilnem zakonu in sklenili, da bodo o predlogu razveljavljenja «Sce)bovega volilnega zakona* iz lanskega leta razpravljali obenem z diskusijo o raznih drugih predlogih za spremembo prejšnjega volilnega zakona (predložili so. jih ('utitta, Martino, Carnniaj De Martino. Cerva-rolo).
A. P.
Palače narodov na zaseben ra zgovor.
Medtem je južnokorejska vlada kategorično zavrnila zamisel izvedbe volitev v vsej Koreji, ki jo je včeraj sprožil avstralski zunanji minister Robert Casey, pri čemer je pravzaprav ponovil, severno-kore^Jco stališče, le s to razliko, _a je za volitve zahteval nadzorstvo OZN. Južno-korejski namestnik zunanjega ministra Cočungvan je izjavil, da je Caseyev predlog »smešen*, in poudaril, da bi morale biti volitve samo v Severni Koreji za onih sto poslanskih mest, ki so rezervirani v sedanji seulska skupščini. Cočungvan je nato napadel spravljivo politiko držav britanskega Commen-wealtha in dejal, da je ((nevarna za enotnost zaveznikov*.
Opolnoči sta se vrnila iz Cannesa v Ženevo šef Bidaul-tovega kabineta Falaize in a-meriški veleposlanik v Indo-kinl Heath, ki sta odpotovala tja včera, zjutraj na posvetovanje z Baodajem, da bi ga prepričala, naj pristane na sodelovanje vietminških predstavnikov prt razgovorih o Indokini. Francoski zunanji minister Bidault pa je imel predpoldne že drugi razgovor z ministrom za pridružene države Marcom Jacquetom, bi je prispel v Ženevo včeraj zvečer iz Pariza, kjer je poročal Lanielu o svojih razgovorih z Baodajem v Cannesu.
Opoldne je Molotov priredil kosilo, na katero sta bila povabljena Eden in Cuen-taj. Poprej je Molotov vprašal Edena, ali bi ga veselilo, sestati se s kitajskim predstavnikom. Nekoliko poprej sta se sestala Eden in Dulles, ki sta govorila približno pol ure. Kot zatrjujejo, sta razpravljala o tem. na kak način naj Eden med kosilom sondira stališče kitajskega predstavnika do vprašanja Indo-kine.
Predpoldne pa je bila dnevna konferenca 16 držav, ki so se borile na Koreji ood poveljstvom OZN. Kot zatrjujejo, so med sejo, ki je trajala dve uri, razpravljali o predlogih, ki bi jih lahko postavili proti načrtu severnokorejskega zunanjega ministra Nam Ila za rešitev korejskega vprašanja.
V dobro obveščenih krogih
pa potrjujejo včerajšnje govorice, da bo Dulles v ponedeljek odpotoval v Washing-ton. Kot vodja ameriške delegacije ga bo nadomestil pomočnik državnega tajnika Bedeli Smith, ki bo prispe! ‘ jutri v Ženevo.	,
Ameriški državni varnostni svet se .ie sestal včeraj zvečer in. razpravljal, kot trdijo v dobro obveščenih krogih, o politiki, ki naj jo ZDA uberejo v zvezi s položajem v Indokini.
Na seji je^ poročal admiral Radford, načelnik združenih glavnih stanov, ki se je pred dnevi nenadoma vrnil iz Evrope, kjer je prvotno nameraval ostati ves ta teden. Zdi se, da je Radford'zagovarjal, v skladu s svojim splošnim stališčem, skrajne ukrepe v Indokini. ki naj bi med drugim pomagali rešiti oblegano postojanko Dien Qien Fu. Radford velja za odločnega zagovornika vojaškega posega v indokitajsko vojno.
Vendar je Radfordovo stališče močno oslabljeno po nedavnih Churchillovih izjavah,
da angleška vlada ne bo prevzela nobenih vojaških obveznosti v Indokini, vsaj dokler ne bo znan 2rezultat ženevske konference.
Demonslraciie v Vem
VERACRUZ, 30. —Danes je bila v Veracruzu demonstracija proti zvišanju tarif za prevozna sredstva. Do zvišanja je prišlo zaradi nedavnega razvrednotenja pezosa. Velika skupina delavcev je v sredino mesta pripeljala velik Jerj, v. Ko so avtobusi vozili mimo, so delavci pozvali potnike, naj izstopijo, in so nato avtobuse z žerjavom prevrnili. Na ta način so prevrnili in skoraj uničili 18 avtobusov. Delavci so izjavili, da nameravajo uporabiti enak sistem proti vsakemu trgovskemu podjetju, ki bo sklenilo zvišati cene.
PARIZ, 30. — Danes popoldne je bil v palači Chaillot skupen sestanek stalne skupine NATO in stalnih predstavnikov atlantskega sveta.
Vojni zločinec Perne
obsojen na dosmrtni zapor
LJUBLJANA, 30. — Po tridnevni razpravi je okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo na dosmrtni strogi zapor in na trajno izgubo državljanskih pravic vojnega zločinca A-lpjza Perneta. Slovenska javnost in še posebno prebivalstvo Gorenjske, kjer je Perne med vojno zakrivil številna grozodejstva, je z zadovoljstvom sprejelo razsodbo o-krožnega sodišča,
Boji na nož pri Dien Bien Fu
HANOI, 30. — Na vseh sektorjih okoli Dien Bien Fu je prišlo danes do hudih bojev na nož. Francozi so iz utrjene trdnjave napadli nasprotnika v jarkih, ki jih je ta skopal v razdalji 30 do 50 metrov od bodeče žice, ki obdaja trdnjavo. Francosko poveljstvo ni sporočilo števila izgub v tej srditi bitki, ki se je začela preteklo noč. Agencija «Nova Kitajska* pa javlja, da je Hočiminhovo protiletalsko topništvo sestrelilo tri francoska letala v času od 25. do 26. aprila, tako da je bilo sedaj od začetka ofenzive okoli te trdnjave sestreljenih 54 francoskih letal. Ista agencija javlja, da je bil zavrnjen napad dveh francoskih polkov ob pomoči tankov ter da so Francozi imeli velike izgube. Predstavnik francoskega glavnega štaba v ilHanoiu pa je včeraj izjavil, da je posadka v Dien Bien Fu lahko dobila le malo oskrbe s padali zaradi dežja. Med-
Zmaga ljudske stranke v Britanskem Hondurasu
BELIZE. 30. — Pri volitvah v Britanskem Hondurasu je 8. od 9. sedežev dobila »enotna ljudska stranka*, ki se zavzema za neodvisnost te kolonije. medtem ko je Angliji naklonjena «narodna» stranka dobila samo 1 sedež. Volitve z', poslance v zakonodajni skupščini so bile prve v Hondurasu v okviru nove angleške ustave za to kolonijo. Toda v. zakonodajni skupščini je še drugih 6 poslancev, ki jih imenuje guverner.
Voditelj enotne ljudske stranke George Priče je izjavil, da bo moral o bodočnosti kolonije sedaj odločati plebiscit. ki naj se izvede pod okriljem Združenih narodov. Pri plebiscitu naj bi se postavila tri vprašanja: »li naj Honduras ostane člen angleškega kolonialnega imperija: ali naj postane neodvisen; ali naj se vključi v kako drugo državo.
«2e več kot devet let hoče Tito koridor v bližini Trsta, celo v srcu najvažnejše industrijske cone mesta; Ge Jugoslaviji uspe dobiti koridor, bo imela v pičlih letih ves Trst*, piše v svojem zadnjem članku o Trstu v t urinski «La Stampa* človek, ,ki bi moral biti precej dobro obveščen o tržaškem vprašanju in ki se piše Diego De Castro. Toda še bolj je zanimivo, kar pove dalje:
«Ne glede na fantastične predloge, ki jih časopisi pripisujejo Američanom, leži žalostna stvarnost današnje rešitve tržaškega vprašanja v naslednji alternativi: koridor Jugoslaviji in morda še kakšen «contentino» v coni B Italiji; ali pa cono B in nekatere kraške občine (danes v coni A) Jugoslaviji in internacionalizirano pristanišče; tisto malo, kar ostane pa Italiji*. Vse to je po piščevem mnenju za Italijo nesprejemljivo, kar je slabše od osmooktobr-skege diktata, zato pisec takole sklepa:
«Ce bi Scelbi uspelo uresničiti oktobrsko izjavo takšno kakršna je bila objavljena (cona A Italiji, cona B Jugoslaviji z diplomatskimi diskusijami za cdprte popravke med obema državama), bi dosegel uspeh. To je žalostno priznanje, ki ga mora izreči tisti, ki je 8. oktobra podal ostavko, potem ko se je zaman upiral, da bi bila, izjava sprejeta.*
De Castro je torej končno povedal, zakaj je pravzaprav dal ostavko in pravi, da če bo Jugoslavija še nadalje vztrajala pri svojih predlogih, ki jih Italija ne more sprejeti, potem tržaški problem ne bo hitro rešen. «Toda kot sem že dejal, se položai lokalno (t. j. v Trstu. op. ur.) slabša v našo škodo.* Zato predlaga De Castro, naj se medtem »nujno popravi izvajanji* londonskega sporazuma iz 1952. Nič novega torej, saj vemo, da bi hotela Italija prevzeti — če ,-e le mogoče — poveljstvo policije.
Naš tedenski
pregled
Pogled na sejuo dvorano v Palači narodov v Ženevi
Ženevska konferenca o a-zijskih vprašanjih se je začela v ponedeljek, razmeroma hitro in lahko, kljub raznim pesimističnim glasovom, ki so napovedali njen polom že ob proceduralnih vprašanjih. Pri hitri rešitvi teh vprašanj se je ponovil primer berlinske konference, kjer tudi nobeden izmed udeležencev ni hotel prevzeti odgovornosti, da s trmo pri proceduri vtisne malo obetajoč pečat sestanku, ki ga je svet pričakoval z velikim upanjem. Od torka. se. konferenca nadaljuje očitno po dveh tirih, kar ni samo posledica obstoja dveh vprašanj, o katerih je tr-ba razpravljati, temveč tudi — in v prvi vrsti — odraz sedanjega svetovnega položaja, v katerem si velesile še vedno lastijo pravico, da V medsebojnih mešetarjenjih rešujejo mednarodna vprašanja.
V dosedanjih govorih, v katere sta posegla tudi oba velika nasprotnika, Dulles in Molotov, in oba korejska predstavnika, sta se precej jasno začrtali dve fronti, južnoko-rejsko-ameriška in severnokorejsko - kitajsko - sovjetska. Po želji ZDA bi moralo v njihov tabor v celoti spadati tudi ostalih štirinajst držav, ki so se pod zastavo OZN udeležile korejske vojne. Vendar je pokazal nastop avstralskega zunanjega ministra, da iščejo ostale države, ali vsaj nekatere med njimi, nekako srednjo pot, ki bi lahko pripeljala do kompromisa. Verjetnost takšnega kompromisa pa se zdi zaenkrat zelo majhna, ker stopa potreba združitve Koreje o ozadje za interesno igro velesil.
Več možnosti obetajo razgovori o Irdokini, tudi zato, ker tam interesna področja velesil še niso tako točno omejena. V Indokini še ni nobenega 38. vzporednika, ki že od leta J945 označuje mejo vplivnih področij ZDA in ZSSR na Koreji. Poleg tega je tam vojaški položaj tak, da Francija pospešeno sili h končanju izčrpujoče vojne.
Tik pred začetkom ženevske konference je zajel svet alarm; kazalo je, da je vojaška intervencija tujih držav v indokini pred vrati. Sam Eisenhotver je v ponedeljek govoril o «velikih mednarodnih odločitvah»| ki da se bližajo. Listi so pisali o franco-ski, zahtevi angleški in ameriški vladi za neposredno vo-
jaško pomoč. Te vesti — precej presenetljive, ker še je Francija doslej vedno otepala možnosti tuje intervencije in s tem tujega soodločanja v Indokini — niso bile nikjer uradno potrjene, pač pa je nanje reagiral tisk v vsem svetu, in tudi Churchillove izjave, da Anglija do konca ženevske konference ne bo sprejela nobene podobne obveznosti, so neposreden odgovor nanje.
Spričo odklonilnega stališča zavezniških držav se je moral očitno tudi Washington umakniti, s čimer se je pravzaprav spravil v neroden položaj, ker velikim in grozečim besedam niso sledila dejanaj. Nekateri govore celo o ((Dulleso-vem polomun. Nedvomno pa je ta ameriški umik okrepil Hočiminhov položaj pri pogajanjih in verjetno prispeval k lažjemu sporazumu, da bo na pogajanja sploh povabljen.
O francoski prošnji za pomoč pa postavljajo nekateri celo hipotezo, da je Bidault računal z njeno odklonitvijo in da si je hotel Pariz s tem ustvariti nekak <(a!ibi» pred Amerikanci, odgovornost pa zvrniti na Anglijo. Gotovo je namreč, da bi se ZDA danes lahko spustile v intervencijo v Indokini samo, če bi pri tem podvigu, ki diši po kolonializmu, sodelovale tudi druge države in bi imel torej značaj kolektivnega ukrepa.
Pogajanja o Indokini so za zaprtimi vrati vil, v katerih stanujejo predstavniki velesil. Na teh sestankih se verjetno obravnavajo tudi druga vprašanja, ki imajo zvezo s konferenco, ali pa včasih tudi ne (na primer razgovor Dulles - Molotov o atomski energiji). Privatni sestanki «velikih» so drugi, glavni tir, po katerem se odvija azijska konferenca, in v nekaterih nastopih predstavnikov manjših držav je občutiti nelagodje zaradi njihovega položaja stranskih figur, ki naj skrbe samo za polnoštevilnost udeležencev. Pa tudi ta polno-številnost je poglavje zase: na konferenci, ki govori o Aziji, manjkajo zastopniki nekaterih najvažnejših azijskih držav, na primer Indije, pa tudi Burme in Indonezije To opravičujejo s formalnimi'razlogi, je pa dejansko del pokroviteljskega ozračja, ki ga ustvarjajo zahodne velesile in v katerem Molotovu ni težko demagoško nastopati kot pro-tnmperialistični borec za pravice azijskih narodov.
Danes popoldne rsi na stadion „Prvi maj“ pri St. Ivanu na veliko ljudsko prvomajsko veselico
PRIMORSKI DHEYMlk
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
X. - Štev. 103 (2722) Poštnina plačana v gotovini
-	^	Spedtzione in abbon. post. 1. gr.
TRST* sobota 1. maja 1954
Govorila bosta tovariša
Frauc Štoka in Eugenio Xaurenti
Cena 25 lir
I
1954
»POMIAU-KI l>\KVI
Na današnji dan Je leta 1945 jugoslovanska vojska osvobodila Trst, Gorico in druge kraje na zahodni meji.
DANES, sobota 1. ®aJJ Filip in ■Jakob-Ziga Sonee vzide ob 4.54 mit> . M 19.11. Dolžina dneva H.u.	^
vzide ob 3.36 in zatone od • JUTRI, nedelja 2. mala Atanazij. Zivana
.it
Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja vabi vse delovno ljudstvoTrsta in okolice na
ki bo danes 1. maja ob 15. uri na stadionu ,fPrvi maj” ★
govorila bosta
tov. Franc Stoka in Eugenio Laurenti
Na sporedu je še nastop pevskih in tamburaških zborov, folklornih skupin in godbe - Za otroke je pripravljeno posebno zabavišče ■ Po končanem sporedu ples do 24. ure.
★
V	KKU A V T O II I S O V
Udeležence popoldanske prireditve na stadionu »Prvi maj» opozarjamo, da bodo iz BARKOVELJ. SKEDNJA, MILJ, SV. SOBOTE, GRLJANA in drugih predmestnih okrajev vozili avtobusi v presledkiji približno 15 minut do PORTICI Dl CHIOZZA. kjer se lahko poslužijo drugega avtobusa proti SV. IVANU, ki bo vozil vsakih 20 minut. Avtobusi bodo vozili do 24. ure.
Poseben avtobus bo vozil z OPČIN skozi PADRIČE in BAZOVICO na stadion «PRVI MAJ». Odhod prvega avtobusa ob 13.30 izpred kino dvorane na OPČINAH.
Ob 13.30 odhod prvega avtobusa za udeležence s PROSEKA in KONTOVELA.
Iz DOMJA odpelje prvi atvobus skozi DOLINO, BOLJUNEC. BORŠT itd. točno ob 13. uri. Drugi avtobus odpelje po isti poti točno ob 14. uri.
Udeležence iz dolinskega okraja opozarjamo, da se zaradi navala poslužijo prvega avtobusa. Odhod s STADIONA ZA DOLINO ob 19.30 in 22, uri.
V kolikor ne bi bil zagotovljen prevoz z avtobusi, opozarjamo NABREZINCE, KRIŽANE IN DRUGE, da se poslužijo rednih vlakov.
BREZ ENOTNOSTI NI USPEŠNE BORBE!
Objavljamo besedilo govora, ki ga bo danes imel v imenu Razrednin sindikatov po radiu Trst II tov. Mario Maglica:
Delavci vseh dežel proslavljajo danes slavni praznik 1. maja. To je praznik solidarnosti vseh delavcev, poživitve politične in razredne zavesti delavstva, njegovo moči ih vere v bodočnost ter priča u-spešno prehojene poti.
Tovariši, delavci Trsta! Od časov, ko je bil delavski razred prepuščen sam sebi. brez vsake zaščite pred skrajnim izkoriščanjem, ko je živel v bedi in brezpravju, ko ga niso ščitili razni socialni zakoni in je bil njegov delovnik neomejen, pa do njegovih današnjih gospodarskih in socialnih pridobitev, nas izkušnja uči, da delavci lahko napredujejo samo z organizacijo in z enotno akcijo,
Sedanje gospodarske in socialne razmere tržaškega delavstva so zaostale in slabe. Tržaški delavci so danes pred vznemirljivimi perspektivami za vse tržaške gospodarstvo, grozijo jim povečanje brezposelnosti, odpusti in suspenzije. Mladina in ženske nimajo nobenega upanja na zaposlitev. Ze več let je sindikalna dejavnost delavcev šibka in nejasna, uspehov je malo in delavci so prisiljeni odpovedovati se že pridobljenim boljšim pogojem.
Tovariši, delavci! Nujno je, zatreti zlo pri korenini. Zaradi organizacijske razcepljenosti dejanska moč tržaškega delavstva ni v skladu z njegovim številom in z važnim mestom, ki ga zavzema ter zato tudi ni doraslo resnosti vprašanj, ki jih mora načenjati in reševati. Nad 50 odstotkov delavcev sploh ni sindikalno organiziranih, na razne pozive in sklepe sindikalnih vodstev pa ostali . delavci odgovarjajo brez navdušenja in pasivno, ker je večina delavcev dezorientirana in malo-dušna.
To resno šibkost delavstva povzroča politika ideološkega razlikovanja, ki so ga vnesli med delavstvo in v njegovo sindikalno gibanje vodilni krogi strank, ki prevladujejo v vodstvu Delavske zbornice in Enotnih sindikatov. Zaradi tega se vsa sindikalna akcija ne razvija na osnovi stvarnih potreb ter osnovnih teženj in
U »£KVIW8>N> ZEMLJIŠČA PLAČUJEJO SMERIKUHCI PO 900 t« NAJEMNINE
AMERIŠKO ŠPORTNO IGRIŠČE NA OPČINAH zgrajeno brez dovoljenja lastnikov zemlje
Ne da bi koga vprašali, so uničili najlepše travnike, živinorejcem pa plačujejo zanje mizerno odškodnino - Lastniki zah tevajo ureditev tega vprašanja, ki se vleče že od leta 1946
Zemljišče ob Trbiški cesti, na katerem so Amerikanci. napravili igriiče za rugbv, je last 22 openskih kmetovalcev in živinorejcev. Na travnikih, ki so se pred gradnjo tega igrišča razprostirali od borovcev na vrhu hriba do sedanje ceste .in še niže, je rasla trava, ki je lastnikom omogočalo. da so lahko redili živino alt pa prodajali seno tistim, ki jim je krme primanjkovalo. Na Zlanjivi, tako domačini imenujejo ta kos zemlje, so posamezniki pridelali vsako leto povprečno po 25 stotov sena, če upoštevamo, da ima vsak od omenjenih lastnikov povprečno po 3.000 kv. m travnika. In če pomislimo po čem morajo naši živinorejci plačevati stot sena, tedaj si lahko mislimo, da ne gre za mačje solze.
Ko so leta 1946 Amenkanci rekvirirali nekaj zemljišč v okolici Opčin, so zasedli tudi Zlanjivo, in sicer z namenom, da ostane nedotaknjena kot provizorično letališče ali vež-bališče. Vse do leta 1950 so lastniki lahko nemoteno kosili travo in spravljali domov seno. poleg tega pa so dobivali za svoj kos zemljišča še najemnino, in sicer v višini okoli 900 lir mesečno.
Leta 1951, ln sicer junija meseca, pa so na teh travnikih, ki so bili proti vrhu porasli z grmičevjem in nekaj hrasti, zapele sekire, šibje je izginilo, prav tako debla hrastov. Z buldožerji so pričeli riti v hrib, dokler niso zemljišča zravnali. V temelje so ugradili nič koliko kubičnih metrov cementa, napravili tribune, prostor ogradili in igrišče je bilo napravljeno.
Lastaniki niso več vedeli, kje potekajo meje njihovih parcel. Njihova delegacija je odšla v Trst na urad za re-kvizicije in protestirala nad načinom gradnje: nikogar niso vprašali ali smejo graditi, niti niso nobenega o tem obvestili. Dejali so, da bi zemljo tudi prodali, če jo seveda primerno plačajo, tako rta bi kupili drugo, nekje v bli-
Jože Dekleva, podpredsednik OF, ki .je v izčntnem govoru obravnaval gospodarske in socialne probleme na Tržaškem
ozemlju, posebej pa še probleme, ki zadevajo naše slovensko prebivalstvo. Tov. Dekleva je prikazal kontinuiteto političnih smernic OF vse od njene ustanovitve 1. 1941 dalje.
Po njegovem poročilu se je razvila diskusija, katere so se prisotni člani OF polnoštevilno udeležili.
Vpisovanje otrok v kolonije v Sloveniji
Odbor za otroške kolonije Podpornega društva STO jav-
lja, da se bo pričelo v ponedeljek 3. maja vpisovanje o-trok obeh narodnosti za.počitniške kolonije v Sloveniji.
Urad za vpisovanje v Ulici R. Manna 29 bo odprt vsak dan od 9 do 12. ure.
Ker je število mest. ki so ♦Sam na razpolago, omejeno, se pozivajo starši, da čimprej vpišejo svoje otroke.
Opozorilo policije v zvezi s cirkusom «Krone»
Policija opozarja vse meščane, da cirkus Krone ne bo sprejemal psov, mačk in drugih živali, ki bi jih kdo prinesel za hrano zverem, ker se to smatra po zakonu za prestopek. Proti kršilcem bodo ukrepali pa zakonu.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Gavarič govori o zvezah z osebnostmi na oblasti
Kaj je hotel povedali Gavarič i besedami: Zakaj so mi nekoč verjeli, sedaj pa ne več? Za katere osebnosti „na oblasti" qre?
mnenj tržaških delavcev, marveč na osnovi ciljev nasprotujočih si taborov. Zato smatrajo sindikalna vodstva delavce za nekake na pol vojake, ki jih premikajo in vodijo po ocenah položaja in z ukazi, ki prihajajo iz rimskih central omenjenih strank.
Tovariši, delavci! Jasno je, da v tem položaju kapitalistični krogi m delodajalci sploh uresničujejo politiko svojih interesov, ne da bi naleteli na resne ovire, posledice tega pa nosijo predvsem osi delavci brez izjeme.
Da se odpravijo slabe gospodarske in socialne posledice stalne sindikalne razcepljenosti delavcev, da bi se lahko vodila uspešna borba za naročilo ladjedelnicam, da bi imelo tržaško pristanišče dovolj ladij in prometa, ter da bi se izboljšale gospodarske razmere in življenjska raven delavstva, morajo delavci enotno in strnjeno tudi izven tesnega okvira vodstev strank in organizacij delavskega gibanja poseči v borbo za reševanje resnih delovnih vprašanj, ki se tičejo delavcev in nameščencev. težakov in izobražencev, delavcev iz mesta in z dežele, Slovencev in Italijanov.
Res so ovire in težkoče. Razredni sindikati so ugotovili ter pokazali, da izvirajo te predvsem iz sektaških in monopolističnih stališč in iz negativne usmerjenosti 'sindikalnih vodstev in strank, ki tem vodstvom ukazujejo. Toda gre za ovire, ki jih moramo m moremo premagati.
N.n praznik delavcev pozivajo Razredni sindikati vse najbolj razredno zavedne delavce, ki jim je pri srcu delavska stvar, naj prepričujejo vse malodušneže, naj odločno nastopijo in odrečejo zaupanje tistim, ki poskušajo zaradi svojih političnih interesov ohraniti sedanjo razcepljenost med delavstvom ter se dejansko upirajo enotnemu nastopu tržaških delavcev, ki je danes še toliko bolj nujen zaradi resne in nevarne krize, ki je zajela vse tržaško gospodarstvo. Razredni sindikati pozivajo delavce, naj ne dopuščajo diskriminacij med delav. ci različnih sindikalnih in političnih smeri ali narodnosti, naj ne dopustijo, da se razbije enotnost italijanskih in slovenskih delavcev, ki je v Trstu vedno bila temelj razredne moči delavstva.
Delavci. tovariši vseh sindikalnih- ' smeri. , včlanjeni tn hevčlanjeni! Od vas samih je v veliki meri odvisno, ati- boste napravili ta nujni korak naprej. Zahtevajte torej od vseh sindikalnih aktivistov, naj v Trstu organizacija in delovanje delavskih sindikatov rasteta predvsem iz interesov tržaških delavcev in iz njihovih zahtev, ki izvirajo iz posebnega položaja mesta in njegove tradicionalne politične in gospodarske vloge. V borbi in v prizadevanju za te konstruktivne cilje, v katerih se zrcalijo težnje po dejavnem, in naprednem življenju, težnje po resničnem miru ob enakih demokratičnih in nacionalnih pravicah za vse delavce tega ozemlja — v tej borbi uživate in boste uživali, tovariši, tržaški delavci, trajno podporo vsega razrednega sindikalnega gibanja, ki vam ob tem slavnem prazniku pošilja bratske pozdrave in želje.
(Nadaljevanje na 8. strani)
množeni sestanek OF Lonier Katinara
Predsinočnjim je bil v Lo-njerju zelo dobro obiskan sestanek članov OF sektorja Lo-njer - Katinara. Zbranim je po otvoritvenih besedah domačina, spregovoril tov. dr.
Ivan Valjavec je končno spregovoril. Dokazati je hotel, da ni nameraval Cizmi-ča niti raniti še manj pa u-biti
Mladenič je priznal, da je sodeloval pri domobrancih NDH (verjetno ga je bilo sram reči ustaših). Zaradi tega ga je jugoslovanska varnostna poiicija po končani vojni zaslišala in končno, se je moral pod obtožbo sodelovanja v sovražnih vojaških enotah zagovarjati pred sodiščem, kj ga je obsodilo pogojno na tri leta zapora. Dela da ni našel, je izjavil Valjavec, in zato da je zbežal. Ranjen med begom je bil v Ljubljani in nato na Reki, odkoder se mu je posrečilo končno pribežati v Trst.
Od tu je šel v Brazilijo. Kakor se on sam izgovarja, se je vrnil v Trst zaradi nekega pisma, v katerem se je govorilo o ustaših in o tem, da Valjavca spravijo s poti. To pismo naj bi napisal neki Božo Lazič. V Trst je prišel z edinim namenom, da vidi osebo, ki mu ogroža življenje. Kasneje, pa ja obtoženec, ne zavedajoč se nasprotja s, prvotno izjavo, pojasnil, da je prišel v Trst, ker mu
je žena pisala iz Kanade, naj pride k njej. Od tu je namreč hotel v Kanado. Isto je/izjavil tudi na porotnem sodišču, kjer se je tudi govorilo da je v Trstu stanoval pri svoji «zaročenki».
Kaj pa se je zgodilo v Trstu, kjer je bil ilegalno. Spoznal je Gavariča, ki mu je obljubil, da bo njegov' prihod v Trst prijavil policiji, ker je poznal nekatere osebe. Od istega je zvedel tudi, da ie Lazič izročil Cizmiču neki seznam s 40 imeni.
Odv. Borgna — Kakšna imena?
Valjavec — Imena oseb, med katerimi so tudi štirje Istrani, ki so bili poslani v Jugoslavijo m se niso več vr-
nili.	.	. , i.
Od kod ima te informacije pa Valjavec ni povedal in verjetno ne bi znal^ niti povedati Gavarič mu je 21, oktobra izročil v varstvo samokres (ki ga je dobil od Laziča), katerega je hotel izročiti policiji. ((Kakšni ne vem«, je dodal obtoženec. »o tem bo spregovoril Gavaric». Nasled-njega dne sta odšla k Cizmiču, kjer je Gavarič pojasnil,
Ukaz ZVU štev. 40. — Po
ukazu ZVU št. 40, ki postane veljaven z dnevom objave v Uradnem listu, je delež prispevkov, ki ga je po členu VII, odstavek 2, ukaza št. 77 z dne 27. decembra 1947 plačati za patronate in urade socialnega skrbstva, na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, določen za leto 1953 v višini 0,24% prispevkov vplačanih od 1. januarja do 31. decembra 1953.
Obvestilo lin. intendance »sem vojnim oškodovancem
Vc.jnl oškodovanci, ki imajo na. men obnoviti poškodovane uii uničene dobrine, morajo izročiti glavnemu ravnateljstvu za vojno škodo ali finančni, intendanci izjavo na nekolkovanem papirju, po kateri se izrečejo za prispevek, ln sicer v času 180 dni od veljavnosti zakona z dne 27. decembra 1953 št. 968. Ro-k teh 180 d-ni zapade 14‘ julija, Ce oškodovanci do tega roka ne predložijo omenjene izjave, bo to pomenilo, da se odrekijjo prispevku za obnovo ter jim bodo izplačali odškodnino.
Neznanci so v noči med četrtkom «n petkom vdrli v trgovino šivalnih strojev v Ul. della Guardia 16. katere lastnik je Rudolf Tuljak. Odnesli
so 138.000 lir v gotovini. Policija vodi preiskavo.
Silvana Križman por. Veljak iz Boršta št. 122 je včeraj javila policiji, da so ji neznanci odnesli prejšnjo noč 4 kokoši. Škoda znaša približno 5000 lir.
Včeraj okoli poldne so pripeljali v glavno bolnico 31— letnega Jožefa Miliča iz Malega Repna 24, ker mu je pri delu v delavnici Lukša na Proseka zletelo vroče dleto v levo oko in mu ga ranilo. Ozdravel bo v 10 do 15 dneh.
SNG v jug. coni
SNG bo nastopila i Zemljanovo dramsko reportažo «Od-ločitev» danes ob 20. uri pri Sv. Antonu, jutri ob 20. uri v Bertokih, v ponedeljek ob 20. uri v Dekanih.
Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu
obvešča, da bodo njeni uradi zaradi praznika danes 1. maja zaprti.
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
priredi v petek 7. maja 1954 v dvorani AVDITORIJA
Ič&mcH
Sodelujejo:	sopranistka'
Maruška Patik-Smrkolje-va in baritonist Samo Smrkolj, člana ljubljanske Opere ter harfistka Jelica Pertot-Portogran-dijeva, profesorica glasbene akademije v Ljubljani. Na klavirju spremlja Marijan Vodopivec.
Vstopnice po 150 lir dobite od srede dalje na sedežu SHPZ, Ul. Roma št. 15/11. od . 10. do 12. ter od 17. do 19. ure.
GLASBENA MATICA TRST
V sredo 5. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU
Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih plesov
Sodelujejo zabavni orke-iter radia Ljubljana pod Vodstvom Bojana Adamiča, I vaški	kvintet	s
solisti, Fran Milčinski-Ježek, adademska folklorna plesna skupina ((France Marolt«, mladinska plesna	skupina	z
Opčin. ■— Na harmoniko igra Oskar Kjuder.
Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15 (SHPZ) v ponedeljek, torek in sredo od 11.	do . 13.	in
od 16. do	19. ure.
KMEČKA ZVEZA sporoča da bodo avtobusi na VINSKO RAZSTAVO v LJUBLJANO odšli iz Sv. Križa v nedeljo ob 5.15 zjutraj, s Proseka ob 5.30, iz Trsta, Ul. F. Severo ob 5. in iz Bazovice ob 5.30.
Priporočamo točnost, ker se na zamudnika ne bo čakalo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. aprila 1954 se je V Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je :2 Oseb, porok pa je bilo 9.
POROČILI SO SE: mizar Mis-siraitiano Lamacchia in gospodinja Liliana De Lorenzi, agent CP Donato Martucci in prodajalka Antonietta .Capeller, 'uradnik Glo-vanni Grego in gospodinja Maria Raccar, mehanik Marcello Bon in frrzerka Nivea Ličen, geometer Ostellio Cressa in uradnica Li-bera Laura Magnani, par-ketair Pietro Paliaga in šivilja Aurelia Battelli, elektromehan.k Bruno Casasola in šivilja Josipi-na Marušič, mehanik Giovanni Savron in gospodinja Raffaela Valanti, zidar Pietro Černilogar in gospodinja Bruna Valentini.
UMRLI SO: 49-letnt Carlo Dro-sina, 75-letni Franc Jelušč, 30-letni Ivan Kovačič, 80-letni Giuseppe Castella.no, 73-letna Fran-cesca Marchicca por. Ranni, 79-letna Edvige Armano vd. Mul!e, 72-letni Giovanni Domio, 45-letpi Mario Olenik, 64-letni. Giovanni Sidcri, 59-letna Ivana Košane por Sudič, 52.-1 etna Ermenegilda Gleria vd. Marchi, 81-letni Lui-gi Englaro.
	loterija				
BARI	26	1	48	53	45
CAGLIARI	8	58	83	50	90
FIRENZE	17	84	26	89	75
GF.NOVA	20	78	85	90	87
MILANO	56	72	38	23	74
NAPOLI	29	45	4	42	56
PALERMO	8	43	19	23	25
ROMA	90	74	59	79	75
TORINO		11	28	7	39
VENEZIA	80	22	81	77	42
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18.5, najnižja 11.0, ob 17. uri 15.3, zračni tlak 1005,1 stalen, veter 14 km severozahoduik, vlaga 85 odstot., padavlrfe 28.0 mm, nebo 8/10 ob-
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
(icišpcrja Strajna
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala č. g. župniku in kaplanu, pevcem in darovalcem cvetja.
Dolina, 30. aprila 1954.
Hčeri Marija Lavriha in Justina Panger z družinama.
(Nadaljevanje na S. strani)
Vsem članom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je podlegel poškodbam član našega moto-kluba
■ VIIlil KIIVAfllČ
Užaloščeni soprogi, hčerkama in ostalim sorodnikom izraža svoje iskreno sožalje
MOTOKLUB »MLADOST«
Pogreb bo ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v Trstu. Vabljeni vsi člani motokluba, da počastijo pokojnika na njegovi zadnji poti.
Nabrežina. 30. aprila 1954.
SOBOTA, 1. maj 1954
.II UON1.UVA \ SSK V C O v A 1 I( « i A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 8.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
8.15 Prvomajska glasba: 9.00 1. maj, delavski praznik; 13.45 Pozdravi delovnih kolektivov; 15.00 Novo kulturno življenje; 16.00 Igra gedoa na pihala; 16.30 V. C. Emin svojim istarskim prijateljema; 17.30 Dalmatinske in zagonske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri igrajo za zidano voljo: 21.00 Pomladno razpoloženje v operetni in filmski glasbi; 21.30 Izbrano cvet.je z domače grede; 22.00 Juš Kozak: Spomin na 1. maj 1945 v Trstu; 22.20 V veselem ritmu: 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
TB*T II.
306.1 m ali 980 kc-sek
10.15 Paganinijevt eaprieci;
11.00 Elgar: Koncert za violino in orkester; 12.00 Operne arije;
13.00 Govori predstavnikov sindikalnih organizacij; 13.15 Zabavna glasba:	14.00 Elgar: 'Koncertna
učertura:	15.00 Chopin: Koncert
za--klavir in orkester št. 2; 16.00 Oddaia za najmlajše; 16.30 Slovenski zbOri;17.30 Operne fantazije in uverture:	18.00 Koncert
mandolinskega seksteta Sv. Just;
19.00 Operetne melodije:	20.05 Gershvvin: Koncert za klavir in orkester; 21.00 Leskovec: Jurij Plevnar, igra v 3 dej.
I' It H ■
11.30 Simfonična glasba: 13.25
Italijanske pesmi; 15.30 C. Goldoni:	«Skonuh», igra enodejanka:
17.15 F. Leihar: »Eva«, opereta v 3 dei : 20.20 Z zaključka natečaja: »Novi glasovi v lahki glasbi«.
.Vi/'..-	. «.
327,1 m. 702,1 m, 212.4 in Poročila ob 6.00,	7.00,	13.00,
15.00, 19.00 in 22.00.
5.00 Bydnica: 6.15 Pesmi naših narodov: 7,00 Radio Ljubljana čestita k 1. 'maju; 7.20 Delovni kolektivi čestitajo; 9.00 .Prenos reportaže s prvomajske parada v Ljubljani; 10.00 Slovenska orkestralna glasba; 10.40 Spored popularnih orkestralnih skladb;
16.00 Radijska igra _ Ernst Tol-ler: Naskok na stroje: 17.00 Promenadni koncert slovitih inozemskih pihalnih godb; 17.50 Pisan glasbeni spored; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 Pisan sobotn.j večer (sodelujejo jeserdšikl delavci ter zagorski in trboveljski rudarji).
NEDELJA, 2. maja 1954
.1 UUONI.U V A ANKA U O \ A 'I' H F* 'I' A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 8.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.45 Jutranja glasba; 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Vesela nedelja;
9.15 Mladinski tednik: 13.45 Glasba po željah: 15.00 Izbor iz najboljših oddaj; 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem: 16.30 Promenadni koncer1; 17.00 Narodne pesmi in plesi; 18.00 Poročila v hrvaščini: 18.15 J uri na in Franina; 18.30 30’ veselih ritmov za nedeljski večer; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
«11». II.
306.1 m »M 980 kc-sek
11.30 Priljubljene lahke melodije; 12.30 Vesela glasba; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Beethoven: Koncert za violino In orkester; 16.00 Dramatizirana zgodba; 17.00 Koncert zbora iz Lonjerja-Katinare; 18.00 Brahms: Koncert za klavir In orkester; 20.05 Lepe melodije in lepi glasovi; 21.00 Mozart:	Figarova svatba, 1, In 2. dej.
14 I, 41 V K X I .1 A 327,1 m. 202.1 f. 212,4 m Poročila ob 7.00	13.00, 15.00,
19.00 in 22.00.
9.30 Lepe melodije; 10.00 Lud-wig van Beethoven: Romanca za violino in orkester v G-duru, Antoniu Dvorak: Koijcert za violončelo in orkester v	h-molu, Ma-
rijan Kozina: Bela krajina: 11.00 Iz zemlje begov v svet svobodnih ljudi; 11.30 Lahek opoldanski glasbeni spored; 13.40 Igrata Kvartet Frank in	Trio Dorko
Skoberne: 14 45 Igra	zabavni ok-
tet pod vodstvom Boruta Lesjaka; 15.15 Od melodije do melodije; 15.45 Od Ribniških zdomarjev (resnična povest iz polpretekle dobe); 16.30 Želeli sle poslušajte!
17.15 Prenos drugega polčasa prvenstvene nogometne tekme Odred: Radnfčkl; 18.15 Želeli ste poslušajte!
Mali oglasi
ZEMLJIŠČE V BARKOVLJAH za
| zidanje hiš prodam po ugodni I ceni. Tel. 31-855.
Rossetti. 15 00: «Mreža», R. Podesta, A. Silvestre.
Excelsior 14.00: »Tramvaj - poželenje«, "V. Leigh, M. B ra mio.
Fenice. 14.30: »Nevihta pod morjem«, R. VVagmer, T. Moore.
Nazionale. 14.45:	»Revščina in
nobiesa«, Toto, S. Loren.
Filodrammatico. 14.30:	«Morski
roparji iz Južnega križa«, Y. De Carlo, J. Ireland.
Arcobaleno. 14.30: «Bela Indjan-ka», T. Madison, F. Lovejov.
Auditorium. 14.45: «Tretji letnik liceja«. J, Reti, A. M. Sandri.
Astra Rojan. 14.30: «Zgodtoa o treh ljubeznih«, K. Douglas, A. Pierangeli.
Cristalio. (Trg Peruginp) 14.00: »Samoa«, G. Cooper.
Grattacielo. 14 30:	«Ok»li nas
morje«, A. Mirror.
Alabarda. 15.00: «Na vzhodu Sumatre«, J. Chandler.
Ariston. 15.00: ((Oddaljeni bobni«, G. Cooper.
Armonia 14.00: ((Narednik in gospa«, B. Stanwyck.
Aurora 16.00, 20.00: »V vrtincu«,
Garibaldi 14.00: »Vedno sem te ljubila«, A. Nazzari.
Ideale. 14.30: »Morski ropar«, L. Hayward.
Impero. 14.30: «Bagdadske koprene«, V. Mature.
Italia. 14.30: »Plesala je samo eno poletje«, U. Jacobson, F. Sunq-vist. Mladoletnim prepovedano.
Viale. 14.30: «Mož za Ano Zac-ched«, S. Pampanini.
Kino ob morju. 14.00: «Zaliv groma«, J. Stevvart.
Massimo. 14.00:	»Dogodivščine
Petra Pana«
Moderno. - 14.00:	«Kadar	ženske
ljubijo«, M. Carol. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Savona. 14.00: «Zelezna ljubica«, A. Ladd. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Sv. Marko. 14.00:	»Capataz se
vrača«, R. Rascel.
Secolo. 14.00: ((Ljubezen, ki me Ugobablja«; W. Chiari.
Vutcrio Veneto. 14.00: «Vedno sem te ljubila«, A. Nazzari.
Azzurro, 14.00, 16.40, 19.20, 22.00: «Največja predstava sveta«,
Belvedere. 14.00: «Tri besedice«,
Marconi. 14.30: «Zaklad svete reke«, J. Payne.
Novo cine. 14.00: ((General Qvan-tr 111», J. Payne.
Odeon. 14.00: «Otroci se ne prodajajo«.
Radio. 14.30: ((Saloma«, R. Hay-worth.
Venezia. 14.00: «Crna krinka«.
g?
ADEX IZLETI
15. in 16. maja 1954 izlet v NOVO GORICO MATERIJO - OBROVO IDRIJO
CRNI VRH nad IDRIJO
POREČ
VIZINJAN
KASTELIR
16. maja 1954 izlet v HERPELJE - KOZINO
mm , i
na nogometno tekmo AAf&ja B - Jugoslavija B v LJUBLJANO
Vpisovanje do 6. maja.
22. in 23. maja 1954 izlet v VIPAVO-AJDOVSCINO BUZET
23. maja 1954 izlet v TOMAJ-DUTOVLJE in na otok RAB
Vpisovanje do 13. maja pri «Adria-Express», Ul.
F. Ševerb 5-b . tel. 29243.
pprbvi in prispevki
Ob 1. maju so tiskarji Založništva tržaškega tiska zbrali 15.000 lir za Dijaško Matico. Posnemajte!
«
»
Svetovr.o znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIR1VO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
bo v Trstu v Ulici sv. Marka (pri ladjedelnici)
samo 16 dni.
DANES DDE 0TU8RITUENI PREDSTAV!
ob 16. in 21. uri
Največja letošnja senzacija
Prodaja vstopnic:	Cirkuška
blagajna, tel. 44644. - ATEC -Trg Goldoni št. 1 - telefon: 93520 in 93711.
Cene popularne od 200 lir dalje. Za otroke cena polovična za popoldanske predstave. • Popusti ENAL.
Danes izredne avtomobilske zveze z Brolettom, kjer se nahaja cirkus Krone, kamor bodo vozili avtobusi neprekinjeno od 14. ure dalje. Zveze bodo z avtobusno službo sledečih linij: Boschetto-središče mesta, Sv. Sobota -središče, Miramar - Barkov-1 je - središče in z vsemi ostalimi linijami.
CI RCU5
'k
OD NEDELJE 2. MAJA DO 17. MAJA PO DVE STAVI NA DAN IN TO OB 16. IN 21.
TRST, UL. C. B ATT ISTI 23-j-Tel. 44-208 Telegr. lMPEXPOR I - TRESLE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽ4’
tekstil,kolon'0^ rd> troje
no blago in novrstne 8t
■IH
SPECI AL1Z1RAIMO PODjElJ8 ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ^
ZALOGA VINA IN LIKERJEV TER NAJBOLJ^ DOMAČIH BRIŠKIH VIN	^
Ivan J|,^
GORICA - Ul. Croce
i
Tel.: pisarne 34-97 - stanovanja
207«
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE
vabi svoje člane na predstavo slovenskega filma
VESNA
(filmska komedija)
ki bo v torek in sredo, 4. in 5. maja v kinu na OPČINAH
Zaradi velikega zanimanja priporočamo obisk prvih predstav.
Razpored predvajanja filma v os(#plih dvoranah bomo objavljali sproti.
Motoklub »Amater'« 16,
redi samo za flane ,>rarij 111 ja izlet v Ljubljano,
Bled. Vpisovanje da • gtgs Slovensko plan,ns,]et v •> organizira 16. maja ‘ rodn« jrč ljano ob priliki medn« Vpjs0v» terske foto razstave, do 6. maja.	v0 f
23. maja izlet v	VPlS^
k Cerkniškemu jez*‘ ’	|(j
nje do 13. maja.
Motoklub »Skedenj« f,3 *Lj tudi izlet v Ljubija« teJa«e /i ob priliki nogemetn jj0 a, j Jugoslavijo b 'n Ivanje bo v Ljubljani. VP1^ ^ 20.^ maja na sedežu od 1 -,ej|jo Izleta se lahko u	,
vozila s karnetom.	^»6' ,
Motoklub »Mladost« ijaiio ^ organizira izlet v kroe jf priliki mednarodne^ ypiso slavija B Anglij£ na običajnih m"
KINO NA OPČSNA**
predvaja v nedeljo in v ponedeljek film:
99JJaadtnti&he ten
V kinu nnOpeinsik4.in5.maia-w VE SIS" A**- slovenski zabavni
Nrebna je enotnost vsega delavstva ta obrambo tržaškega gospodarstva obrob, svobodo in dostojno življenje
Ha; 1 °b letošnjem prvem dj ■ ^ramo žal ugotovti, •n d6 avstvo razcepljeno eeč,-a Praznuje ta svoj naj-loJe„ ;iPraznVc ^ar na treh lo n' kzaiih, medtem ko ieiJegov‘ nasprotniki, to je
K Oh ’ enoini in strnie-ljeno Ugotovitvi te razcep-
' Pa ie treba tudi
j0 ri^’ kako in zakaj je
e»ot>/-e pr‘šl° in kdo ovira
tn,,1. nastop delavcev 1.
WoJi ^ s*n^tkalno enotnost
»»naj ^ene?a dvoma ni, da VSi delavci enake in k°rbi6 razredne interese v lita PT?ta delodajalcem, iz fljjj nujno sledi, da bi mo-tofejen°tno nastopati. Ce se da ne dogaja, je jasno, in(j krivda v političnih it!1/1. strank, ki stoje za organizaciji razdvojenost
, “‘a
li organizacijami.
i.. *°lna
le,
"ost
11' samo tržaška poseb-
ftjjj .SaJ tudi v Italiji in n). P} ter v mnogih dru-
iiloir*ai'a'1 ae
■o ^kalnih B............
P°stusJio orodje raz-
uvali deluje večje štelo £ 'j^^kalnih organizacij, ki
strank, katerim so raz-luteresi delavstva po-
le nneS,Ca stvar■ Toda za Trst jejjn en°tnost delavstva še po-Hac° Pogubna, ker so tu \j0l0r>arne sde> ki izkori-»eCj P° njih razpihovana je °itia nasprotja, v svo-Prav
ittoTa2reine namene. tii Se *e močneje ob-
wtiin — —
Polita pos!edic
razbijaške
^ J sindikalnih vodstev, bolj , .0 Pa tudi delavstvo potrebo po enot-
potrebo po
toljg” . tolmač te splošne 4ela,, m zahteve tržaškega bo, Va je iniciativni od-
Kot
^'jLedla30l enotno praz-kar
lorjPrvega maja
JU ?l
‘ti jj •	* huda gospodar-
l~a'y ki je močno prilito .Jtžaško delovno Ijud-ta Predlog niso sin-«IQ ,a vodstva niti odgovo-<0 4Jr organizirajo proslavi Zfo^tkega praznika vsa-Vj S°’ čeprav je gospodaric o ožaj delavstva z vsa-Ve nera slabši. Tako rav-kl^kalnih vodstev je lirn 2 ni‘hovo politiko, ’*)j a nič skupnega z inte-^istvtrzačkega delavstva. \ja 0 Enotnih sindikatov fya j. sa'u° smernice vod-1 Vofm*nformovske stran-9 Da ?tv° Delavske zborni-bilo ves čas od u-
IlOtJ,', ---v yco kus u u. w-
St,^ tega sindikata le
hl-tJ^^je obeh sindikatov tozlična ideološka i,t0" '	tem	pri-
, itn, - -
■»t je a , rimskih imperiali-"tej ,r Je zato stalno netilo Vinj0e?austoom nacionalno ■! - ..,n šovinizem Čeprav
ier
tab obema nasprotni-K o °rowa v svetu, pa ju letih družila ^žnja po priključc-t?hnjursta k Italiji in vklju-(N t . tržaškega gospodar-M0 ltaHjansko. To se je
?% nP •
Mu u Slndikalne akcije v v praktični vklju’
opustitvi vsake sa•
> lU *
V« tCr
0£
J1 V JfJud1 sindikatov v i\‘	0	da smo sedaj v
J8*. lConia stavkam le ta-
Sl0r'ie S^avkajo sorodne ka-V*ne „uvstva v Italiji. t s0	s°vinistične težnje
tjuresničevale tudi liii ttijk Političnih ireden-..it l«. štavkah ob fašistič-
K “hitu'u"' niarca	in
v>Ci"coni B- Eraktii--
d'ca tafce politike {» )e ^.^uotnih sindikatov bi ^ren\a.’ da »o voditelji lc'«tjUo'lCali Oso sindikalno t^*tfte ^eluvski zbornici n™. J® gospodarska Ia5C<,!a t” dudo pri-V-fttfij K°bu° ladjedelniško Jo jn ta vso malo indu-J hsn 0 rln'štvo, ki sta z ^r'šlo Povezani. Najprej k* » j . 0 suspenzij delav V9 «oC -em orzenalu na-tfjj t, ,Zučeli pošiljati de-L St> h,nrako v ladjedelni-
V « M U TrS,U iU Sv' *beB7le	V okviru
Vi Hitiji J ,alne Politike sta fo *°c!j|: , ■ni organizaciji Bo/.^Pno medlo bor-Vjj? te^1 ianiu delavcev v V| ®. v Za,llevali nova ^ doki 5e to je gladko \. lenjeV' ni bil 17, mar-**!) ž,1Di znani sramotni \ Cii °
V 'tl
N ■1
N !t'3 Se'**..sind'kata ko
V Cfij)? suspenziji delav-
Sw °Po rtMera popušča-f!a in	nizma je bila
jNj.^iitikdnelavstvo se i>e
S Ju s'ka slndikata k0.
Vn0 °dPiso,l ’ ki ie s soo-.% hvaim sp0razuma le hh^lov' d°tedanjo H-Sil°' j« j” 2 Delavsko
Vi'*11 b s‘nd,7j°ral° P°dst00 t,V. 1 Se	kat°v žrtvova-
s1** k110- <! eJkrat Prevarilo
.,°n«e	Cm Pa je bilo
s
'hn
t.;''ittn'"1(t *?'°°'rajne idile l> hn *t* 5t Kalni,na vod-M0 °bt‘? 5e načeli med-
ij S, °btn« 5C zaČeli med■ n„ ?ati ter zora-A fji J .drugega krivdo
02“k
ekaniu so de-
‘thko “nju sc iz, Hresničili spo-
1 '*laJ‘h Uad 1000 dledelnic4 Vod-
stvo Enotnih sindikatov je v začetku grozilo z odločno akcijo, pozivalo delavce, naj gredo v ladjedelnice, organiziralo tudi dve demonstraciji po mestu in s posebno izdajo svojega glasila «Unita Operaiai> obljubljalo podporo vse to pa je bilo le pesek v oči delavcem, ki niso mogli razumeti, zakaj so predstavniki Enotnih sindikatov podpisali tako sramoten sporazum. Rezultat vsega tega je, da je sedaj vsa akcija za vrnitev suspendiranih delavcev v ladjedelnice zaspala, ravnateljstvo CRDA ni dalo nobenega jamstva, da bo vse delavce zopet sprejelo na delo.
Tako ne doživljamo v Trstu le resne gospodarske krize, marveč tudi krizo sindikalnega gibanja. Vsakomur je jasno, da bi lahko preprečila stalno slabšanje položaja le enotnost vsega delavstva v zahtevi po delu in v obrambi tržaškega gospodarstva pred poskusi njegovega uničevanja. Vsi delavci se glede tega strinjajo, toda dalje ne gredo, ker še vedno kljub vsemu razočaranju pasivno sledijo ukazom sindikalnih vodstev ter jih ne znajo prisiliti, da bi menjala svojo politiko, kaj šele da bi se jih otresli. Danes na praznik 1. maja, ko vsi delavci ne glede na svoje politične nazore še prav posebno čutijo solidarnost, ki jih veže v skupni borbi proti vsem izkoriščevalcem, ;e bila ponctvno zamujena prilika za enotno manifestacijo z zahtevo po delu. izboljšanju mezdnih in delovnih
pogojev ter s tem tudi za prvi korak k dosegi sindikalne enotnosti, ki je prav sedaj ob tej resni krizi krvavo potrebna. Razredno zavednim delavcem pa tudi vse to ne sme vzeti poguma ter morajo še bolj vztrajati n svojih naporih za dosego enotnosti, kajti stalno naraščanje krize in vedno večje gmotne težave vsega delavstva bodo nekoč nujno privedle vse delavce do skupne borbe in tedaj bo ponovno zmagala tista ideja, ki je rodila tudi praznik 1. maja.
Jmm
Postopno, a nezadržno nazadovanje
tržaškega gospodarstva
V Trstu se mnogokrat čuje.lčan udarec, ki je zadel že da je nastala gospodarska kri- tako šibka in na trhlih nogah za po 8. oktobru in da pred-1 stoječa tržaška podjetja ter stavlja ta datum nekakšen I vse gospodarstvo, preokret celotnega tržaškega) številke to potrjujejo. Celo gospodarskega življenja na tiste številke, katere je trža-
slabše, da se je takrat priče la ostra kriza ladjedelnic, o-st.ale tržaške industrije, prometa in trgovine. Take trditve na žalost izražajo le polovico resnice. Kriza se je v Trstu pričela že mnogo prej in lahko rečemo, da Trst od prve svetovne vojne dalje ni poznal pravega obdobja procvita in rasti, in je 8. oktober pomenil samo nov mo-
V SKUPNI AKCIJI TRŽAŠKIH BORBENIH ENOT IN JUGOSLOVANSKE ARMADE JE 1. MAJ 1945 VIDEL
OS If OBODITEV TRSTA
Prvi maj je za tržaško delovno ljudsko poleg prazni-ka dela, emancipacije in navdaljnje borbe za gospodarski in socialni obstoj, tudi praznik osvoboditve izpod jam sizma in nacistične okupacije. Spominov na slavne dni je mnogo in posebno blesteči so oni spomini na dneve, ko se je uporni Trst srečal s slavnimi četami jugoslovan* slce osvobodilne vojske. O osvoboditvi Trsta je pred dvema letoma izšla posebna knjiga o vojaških operacijah za osvoboditev Trsta izpod peresa načelnika štaba IV. Jugoslovanske armije generalnega majorja Pavla Jakšiča in vrste ljudi, ki so sodelovali kot. vodilni kadri v tej veliki strateški operaciji. Iz te knjige bomo navedli nekaj citatov v zvezi s pripravami in borbo za osboboditev Trsta.
«Za napad na Trst je štab armije (mišljena je tu IV. armija op. u.) 29. aprila izdal splošno povelje Op, št.
109. ki je predvidevalo:
IX. korpus naj z dosežene linije čimprej prodre na ozemlje severozapadno
~ m
mmm
m
Tankovske edinice JA napredujejo proti mestu
Trsta in naj po prihodu XX. divizije usmeri svoje enote proti Soči in Gorici;
desna operativna grupa (XX. divizija, trije tankovski bataljoni, tretji gorski motorizirani divizion, VI. protitankovski divizion, XXIX, divizija in XLIII divizija); XX. divizija, okrepljena s tremi tankovski bataljoni in z artilerijo, - naj prodira skozi Knežak proti Trstu in naj obide sovražne sile z nalogo, da zajame Trst s severovzhodne in severne strani. in skupno s XLIII, XXIX in IX, divizijo obvlada mesto; divizija mora prodreti na linijo Sežana, Bazovica 30. aprila opoldne tako, da pokretna skupina sestavljena iz tankov, motorizirane pehote, topništva in pionirjev, prodre izpred divizije, s ciljem, da čimprej vdere v mesto; XXIX. divizija naj pusti eno brigado na prostoru Prezid, Stari trg, do prihoda VIII. divizije, z o-stalimi silami naj prodira skozi Postojno, Landol, Sv. Vid. Nabrežino z nalogo, da zaščiti XX. divizijo; po prihodu VIII. divizije, naj brigada, ki je ostala na prostoru Prezid, Stari trg. prodira v isti smeri za glavni-mo divizije; XLIIL divizija naj se čimprej zbere na prostoru Prešnice, Kozina, za napad na Trst z vzhodne strani.
To skupno povelje je bilo izdano 29. aprila, toda posamezne njene odredbe so bile javljene enotam že prejšnji dan, tako da so se
dejanja 29. aprila že razvijala po njej.
* * *
29. april 1945.
IX. korpus: XXX. divizija se je tega dne približala severnemu predmestju Trsta; njena 17. brigada je krenila okoli 19, ure iz Komna preko Bajt in 30. aprila ob 4 podrla do Repentabra; 19. brigada je krenila preko Vogljev in do mraka tudi prišla do Repentabra; 18. brigada je preko Koprive prišla v Dutovlje; XXXI. divizija se je premaknila južno od Ajdovščine zato, bi zaščitila Vipavsko dolino, in sicer 7. briga.da do Planine. 3. brigada do Štanjela, 16. brigada do Er-želja.
XX. divizija je izvršila koncentričen premik k Divači; desna kolona je krenila proti St. Petru, in Cep-nu, leva proti Ribnici in Škofijam. V Divači, ki je važno železniško in cestno križišče, se je pričakoval večji odpor. Toda presenečena posadka je pobegnila proti Trstu in pustila nepoškodovana skladišča ter se ni niti poizkušala upreti. Na predvečer je štab divizije dal enotam naloge za naslednji dan:	9. brigada
naj prodira proti Povirju in Merčam, z nalogo, da osvobodi Sežano: 10. brigada naj prodira proti Lokvi in Bazovici z nalogo, da ju osvobodi; 8. brigada naj prodira kot rezerva za 10. brigado; divizijsko topništvo naj se postavi med Divačo in Lokvijo z nalogo, da poma-
VPRAŠANJA, KI TERJAJO TAKOJŠNJE IN UČINKOVITE REŠITVE
l? sliiipen načrt uničevanja tržaškega gospodarstva
spada tudi zapostavljanje kmetijstva
Edino enotna borba delavca in kmeta bo rodila uspeh in zajezila nadaljnje propadanje-Odgovornost ZVU
Potrebno je, da ob prazniku vsega delovnega ljudstva pogledamo tudi v kakšnih razmerah je naše kmetijstvo m kako se naš kmet bori za svoj obstoj. Borba našega kmeta je tesno povezana z borbo delavstva; razvoj ali propad kmetijskega gospodarstva pa neposredno vpliva na splošno blagostanje. Zaradi tega dejstva, še bolj pa zaradi skupne borbe v težkih in odločilnih trenutkih, naš kmet spremlja borbo delavstva in mu nudi svojo pomoč, delavec pa je solidaren s kmetom, ki se bori proti 'istemu sovražniku, za svoj obstoj. To povezavo med mestom in podeželjem, med slovenskim kmetom in tržaškim proletariatom, ki je bila odločilnega pomena med NOB in v povojnih letih v času velikih stavk in ostre politične borbe, je treba se bolj okrepiti spričo hude krize■ in nevarnosti, ki preti tako našemu gospodarstvu, industriji trgovini in našemu kmetijstvu, mestu in deželi. Enotnost in skupna borba sta zdaj prav tako nujno potrebni kot v času _ oborožene borbe proti nacifašizmu, kajti isti sovražnik uničuje našo .industrijo in naše kmetijstvo in le z združenimi silami bo mogoče preprečiti katastrofo. Združiti se morajo vse zdrave sile, ne glede na politično prepričanje ali strankarsko opredeljenost, saj bodo le skupne akcije odločilne in uspešne. To so dobro razumeli n. pr. kmetje, ki jim zdaj jemljejo zemljo za industrijsko pristanišče. Skupno nastopajo v obrambi svojih interesov in je le v tem upanje, da bodo nekaj dosegli.
Vprašanje razlaščevanja na
še zemlje je zdaj najbolj pereče. S pretvezo, da gre za javno koristna dela, in na osnovi nekega italijanskega zakona je bilo od leta 1945 do leta 1953 razlaščanje z ukazi ZVU skupno 2,950,551 kvadratnih metrov nase zemlje v okviru raznarodovanja tukajšnjega slovenskega ozemlja in v korist priseljenih italijanskih elementov. O tem smo pred dnevi obširno pisali in objavili zgovorne^ podatke, ki pričajo, kako hočejo italijanski nacionalisti s pristankom in pomočjo ZVU napraviti nekakšen most med italijanskim ozemljem in Trstom ter nasilno odrezati naš živelj od
obale, od našega morja. Ribiško naselje v Devinu, ezulske postojanke v Sesljanu, v Križu, na Opčinah in zemljišča za «razvoj» industrijskega pristanišča v Zavljah so stebri tega mostu, členi verige za pregrajo. ki naj bi dokončno ločila naš narod od obale in ga spodrinila z najbolj rodovitnih in donosnih predelov.
In za razlaščeno zemljo ponujajo lastnikom smešno nizke cene, jim grozijo z zakoni, včasih pa mamijo s puhlimi obljubami. Razlaščen kmet, ki mu ostane le hiša, ne bo imel nobene možnosti, da si kupi drugo zemljišče, tudi če bi mu plačali zemljo po najugodnejši ceni. Ne bi
mu preostalo drugo, kot da zapusti svoj dom in’ se izseli v tujino. V tem grmu tiči zajec! To si želijo italijanski nacionalistični krogi in se veselijo. ko naši ljudje pod silo razmer odpotujejo v Avstralijo. Zaradi tega iščejo delovno silo za emigracijo prav na našem podeželju, Razlaščevanja, emigracije, ‘brezposelnost za tržaško industrijo, zapostavljanje domače delovne sile, ovire in zapostavljanje kmetijstva na eni strani, na drugi pa pospešeno priseljevanje tujcev in podpore ezulom so sredstva italijanskega imperializma, ki hoče na ta način doseči, kar ni mogel doseči fašizem. Ne moremo verjeti, da tega pri ZVU niso še razumeli, zaradi tega nosijo oblasti, ki upravljajo naše ozemlje, vso odgovornost pred našim narodom, pa tudi pred svojimi narodi ki so skupno doprinesli ' krvave žrtve v borbi proti fašizmu;
V okvir raznarodovanja slovenskega življa spada tudi zapostavljanje slovenskih kmetov pri raznih ustanovah, ki se ukvarjajo z vprašanji kmetijstva. Dejstvo je, da so na tem ozemiju kmetje skoraj izključno Slovenci, toda pri zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ni nobenega Slovenca, ki naj bi predstavljal in zagovarjal interese našega kmetijstva. Neverjetno, a je tako že celih deset let po zmagi nad fašizmom, da kmetje nimajo svojega zastopnika y tej tako važni ustanovi!
Pri ZVU imamo Ravnateljstvo za kmetijstvo in ribištvo, a tudi tu ni nobenega Slovenca. Razen tega je v Trstu kmetijsko nadzorništvo, pa je tam uslužben le en slovenski strokovnjak, vse ostalo osebje, strokovnjaki in uslužbenci, je italijansko ki ne pozna jezika naših kmetov. Zaradi tega slišijo naši kmetje v uradih te «svoje» ustanove večkrat opombo, naj govorijo italijanski, ker jih sicer ne razumejo, v slovenske vasi ua pošilja nadzorništvo italijanske predavatelje in mami naše kmete na italijanska predavanja z malimi darili, škarjami itd. Včasih se opravičujejo, da nimajo na razpolago slovenskih strokovnjakov, dejstvo pa jo, da jih nočejo sprejeti v službo, čeprav imajo vse pravice in pogoje ter so brez zaposlitve, medtem ko sprejemajo v službo tujce, ki ne poznajo jezika ljudi, s katerimi imajo opravka. Zaradi tega upravičeno zahtevamo, da ZVU reorganizira Kmetij* sku nadzorništvo, da nastavi odgovarjajoče število slovenskih uslužbencev in strokovnjakov, da preneha z italijanskimi predavanji v slovenskih krajih in da v bodoče priredi več strokovnih tečajev, saj v mnogih večjih krajih ni bilo že nekaj let nobenega, čeprav si tega naši ljudje vroče želijo, Prav tako je potrebno, da se ustanovi dvoletna slovenska strokovna kmetijska šola, da se bo naša mladina usposobila za napredno kmetijstvo. ZVU mora tudi po-
praviti krivico glede zastopstva kmetov pri vseh ustanovah in organih, ki imajo opravka s kmetijstvom, pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, pri katastru, pri odboru za bolniško blagajno, pri Središču za gospodarski razvoj področja, pri Odboru za strokovno izobrazbo in v raznih socialnih ustanovah.
Poudariti je treba, da je na našem področju približno 6.000 kmečkih gospodarstev in da kmetijska proizvodnja presega po vrednosti vsoto 3 milijarde lir letno. Lahko trdimo, da naše kmetijstvo n. pr. ne’ zaostaja po vrednosti proizvodov. kakor tudi ne po številu zaposlenih, za metalurško industrijo na našem področju. Kljub temu pa oblasti še vedno podcenjujejo važnost m vlogo našega kmetijstva v tukajšnjem gospodarstvu in pri dodeljevanju prispevkov imajo premalo razumevanja za njegov obstoj in razvoj.
V državnem proračunu’ morajo biti zagotovljena izdatnejša sredstva za potrebe kmetijstva. Omogočiti je treba tudi revnejšim kmetom, da se poslužijo državnih podpor za izboljšanje svojih gospodarstev. Obnoviti je treba čimprej v vojni požgana in poškodovana gospodarska poslopja in izplačati odškodnino. Domača proizvodnja mora dobiti posredno ali neposredno zaščito pred tujo konkurenco. Kmetovalcem se mora
ga 9. in 10. brigadi in enotam. ki so operirale v smeri Kozine.
** *
30. april 1945.
IX. korpus je nadaljeval premik. V smislu armadnega povelja od 29. aprila, ki je predvideval, da se korpus usmeri proti Soči in Gorici, čim bi se XX. divizija približala Trstu, je štab korpusa že tega dne izdal na-
ški župan navajal v občin-
skem svetu kot dokaz za stai- skega prometa in s pojema'
šanju gospodarskega in socialnega položaja tržaškega gospodarstva, ki je nastalo zaradi vedno hujše krize osnovnih proizvodnih panog našega mesta. 2e dve leti imamo tako opravka s padcem pomor-
no višjo raven tržaškega prebivalstva,. To niso številke o osnovnih panogah, temveč o potrošnji ljudi za zabavo. 1952. leta so tako Tržačani stavili skupno 1.426. milijonov lir. Ta denar je šel v glavnem v blagajne «Totocalcia», poleg tega pa za «Totip», konjske dirke in druge slične razširjene stave. Zanimivo je, da so Tržačani v letu 1953 za naštete razne stave porabili nekaj manj in to 1,341.000 lir. Povprečen strošek na prebivalca je tako padel s 400 r.a 375 lir. Tudi te številke govore, da se je blaginja znižala in da še zdaleč ne moremo govoriti o izboljšanju živlienjske ravni.
Seveda je to samo nekaka obrobna številka, ki bi sama po sebi ne dokazovala nič posebnega. Mnogo važnejše so številke o stalno naraščajočem gibanju meničnih protestov. stečajev in delovanju tržaške zastavljalnice (Monte di Pieta).
Zlasti značilno je gibanje meničnih protestov katerega odraža objavljena tabela.
Ni treba biti strokovnjak za statistiko, da se ugotovi visok skok, katerega je napravilo število in vrednost meničnih protestov v letu 1953 v primerjavi z vsemi preteklimi leti. Značilno je, da je ta skok
njem gospodarskih vezi med Trstom, Avstrijo in ostalimi zalednimi državami. Tudi v ladjedelnicah gre vedno slabše. Statistični bilten tržaške industrijske in trgovske zbornice za februar navaja sledeče podatke o zaposlitvi najvažnejših obratov CRDA: Izkoriščanje naprav v odst. Ladjedelnica Sv. Marka 20,1' Tov. strojev Sv. Andreja 50,9 Delav. mostov in dvigal 68.0 Ladjedelnica Sv. Roka 19,3 V ladjedelnici Sv. Marka so v februarju delali tri ladje in to petrolejsko 31.500-tortsko ladjo in dve 6.440-tonski ladji za Tržaški Lloyd. Petrolejsko ladjo so med tem časom že izročili lastnikom, tako da se je stanje te ladjedelnice v marcu in aprilu še močno poslabšalo, saj trenutno grade komaj dve ladji in ne zaposlujejo niti 2o odst. razpoložljivih naprav. Načrt Zavezniške vojaške uprave predvideva sicer nove graditve, ki pa so le manjšega obsega in za katere nihče točno ne ve kdaj bodo načrti prenehali biti obljube in kdaj bodo te ladje v resnici zgrajene.
Zal pa ni samo ladjedelnica Sv. Marka v naravnost kritičnem položaju in je stanje vseh ostalih manjših tržaških ladjedelnic le malo boljše. Tudi ladjedelnica Felszegy, ladjedelnica Sv. Justa in tržaški
(Nadaljevanje na i. strani}
GIBANJE MENIČNIH PROTESTOV
OBDOBJE
V absolutnih številkah
Stev.	Vsota
v lirah
Povprečje IV. tromesečja 1947	331	8.415.619	100.00	100,00
Mesečno povprečje 1948	410	14.868.363	123,87	176,68
Mesečno povprečje 1949	846	25.958.224	255,59	308,45
Mesečno povprečje 1950	1,585	42.572.439	478,85	505,87
Mesečno povprečje 1951	1.363	36.007.790	411,78	427,87
Mesečno povprečje 1952	1.636	39.929.259	494,26	474.46
Mesečno povprečje 1953	2.144	54.706.194	647,73	650,05
Januar 1954	2.402	66.974.527	.726,68	795.84
Februar 1954	2.164	50.760.984	653,78	603,18
ad 1) V tej koloni smo upoštevali statistični zrad.	tudi	ndeks cen na debelo,	katerega	računa
Indeks na osnovi zadnjega tromesečja 1947—100
Vsota upo* Stev. Vsota števoajoe gfi-v lir. banje cen 1>
100,00 185,94 ■ 341,81 590,76 439,11 515,66 709,19 862,33
Centralni
log XXXI. diviziji, da osvobodi Gorico in Tržič in da prodre do Soče.
V okviru te naloge je bila 7. brigada usmerjena proti Planini, Črničam in Gorici z nalogo, da osvobodi mesto. Brigada je v noči od 30. aprila na 1. maj prodrla pred samo Gorico in se pripravila za napad.
Proti Tržiču sta bili poslani dve brigadi: 3. brigada v smeri Komen, Opatje selo, Ronke z nalogo, da zajame Tržič s severozahodne strani, 16. brigada pa v smeri Štanjel, Komen. Nabrežina; slednja je imela tudi nalogo presekati pot med Trstom in Tržičem. Do mraka je 3. brigada prispela pred Opatje selo, 16. brigada pa je osvobodila Nabrežino.
Na poti za Tržič je XXXI. divizija tega dne bila napadena s strojničnim ognjem iz zavezniških letal.
Pritisk XXX. divizije je bil usmerjen na Trst: 17. brigada je nadaljevala s prodiranjem od Repentabra z nalogo, da pri Barkovljan preseče cesto med Trstom in Miramarom in cesto med Opčinami in Prosekom. Okoli osmih je zaprla pot med Opčinami in Prosekom in z delom svojih sil prodrla na cesto med Trstom in Miramarom proti Barkovljam, po cesti, koder se je neka sovražna kolona umikala iz Trsta proti Tržiču; po kratki borbi je brigadi uspelo zavrniti kolono v Trst, toda ves dan je bila pod topniškim ognjem sovražnih tor-pedovk, ki so skušale obdržati svobodno za promet obmorsko pot proti Tržiču;_ do mraka je brigada že držala krepko položaj Barkovlje — Gorka (kota 371) in tako onemogočila sovražniku u-mik proti zapadu.
19. brigada je krenila z Repentabra proti Opčinam ob 2.30 in okoli 5 prodrla pred vojašnico na k. 297, od koder je krenila V napad proti železniški postaji, ki jo je zavzela po krajši borbi in nato nadaljevala s prodiranjem proti središču Opčin; v istem času je sovražnik podvzel protinapad z namenom, da bi odsekal oni del brigade, ki je v Klinu prodrl k središču in zato se je brigada umaknila ter zasedla položaj na
(Nadaljevatije na 4. strani}
posebno močan v poslednjih mesecih omenjenega leta in da število ne pada v januarju 1954. leta. Menični protesti govore torej prav tako kot razne športne stave, da se je gospodarski položaj v lanskem letu bistveno poslabšal.
To mnenje tudi dokazuje število prijavljenih stečajev, raznih družb in privatnih podjetij. 1952. leta je namreč propadlo 41 tržaških tvrdk, 1953 pa že 55. Kaže, da namerava letošnje leto zabeležiti dokaj žalosten rekord, saj smo v januarju zabeležili kar 5 m v februarju celo 8 stečajev.
Posebno žalostno poglavje podatkov o življenjski ravni pa predstavlja delovanje tržaške zastavljalnice, katero Italijani slikovito imenujejo «Monte di Pieta». 1952 so v zastavljalnico prinesli 289.436 različnih predmetov v vrednosti 1,677 milijonov lir, lani Pa že 315.781 predmetov v vrednosti 1.880 milijonov lir.
Letos v februarju pa znaša to število 22.928 in ne daje nikakega upanja, da bi se končni obseg delovanja tržaške zastavljalnice znižal in tako odražal izboljšani gospodarski položaj.
Vse številke, katere zbirajo razni statistični uradi torej govore o dolgotrajnem poslab-
arzenal čutijo posledice krize in zmanjšanja naročil.
Kriza ni prizanesla niti o-stali veliki in pomembni tržaški industriji. Poročila industrijske zbornice so bila do sedaj vedno zelo u-godna glede čistilnic mineralnih olj, ki so v preteklih letih vedno docela izkoriščale svoje naprave. Sedaj pa sc celo ta podjetja pričela čutiti krizo in se bore s težavami. Kakšen je položaj tržaške male in srednje industrije ter številne kategorije obrtnikov, trgovcev na drobno, ba-ristov, gostilničarjev in drugih pa so predstavniki teh kategorij že mnogokrat sami dovolj jasno opisali tako, da bi bilo vsako dokazovanje krize odveč.
Številni statistični podatki govore, da se je gospodarski položaj v Trstu v zadnjih letih občutno poslabšal in da predstavlja 8. oktober samo še zadnjo kapljico, ki je padla v že napolnjeno čašo. Zaradi zmanjšane produktivne dejavnosti se je nujno tudi znižala življenjska raven, narasla je brezposelnost in beda. Letošnji prvi maj bo zato ne samo praznik temveč tudi borben dan proti brezposelnosti za delo. zaslužek, kruh.
MEHANIZACIJA V POLJEDELSTVU
NEKAJ PRVOMAJSKIH SPOMiNOV TOV. IVANA REGENTA
Prvi maj mora biti izraz
mednarodne delavske solidarnosti
Splošna protestna stavka tržaškega delavstva (1902)
«Vsakoletni prvi maj je za mene predstavljal vedno poseben, svečan praznik-To je bil običajno izredno lep, sončen dna, vsaj tak je ostal v mojih spominih; kostanji so že cveteli, poleg tega sem za 1. maj imel vedno kaj denarja v žepu in sem bil gotov, da ne bom lačen*.
Takole domače ta. nič običajnim Intervjujem podobno se je pričel razgovor s tovarišem Regentom o njegovih spominih na prvi maj v Trstu pred im po prvi svetovni vojni. Pogovor teče počasi, tako da ni nikakih težav pri pisanju, istočasno pa se Regent vedno bolj poglablja v svoje spomine ta se ni bati, da bi se nit pripovedovanja pretrgala.
«V Trstu sem govoril samo enkrat pred prvo svetovno vojno. NajrajSi sem namreč govoril po slovenskih vaseh in zlasti v Nabrežini, v Sv. Križu in Komnu. Mnogokrat pa sem jo mahnil tudi proti Goriški v Solkan in Podgoro. V te vasi sem šel najrajši, ker je bil tam 1. maj posebno lep in so bili vsi shodi izredno dobro obiskani. Tam so pač živeli naši najbolj zavedni ljudje, zlasti delavci.
Mi smo se vedno trudili dati temu prazniku zna čaj socialnega boja za delavske pravice, za 8-urni delavnik; še bolj pa značaj boja za mednarodno solidarnost proletariata. Ta Ideja je, po moji sodbi, rer
IM l
ševala predvojne in povojne pozicije tržaškega delavskega gibanja. Od te ideje takrat niso odstopali niti Italijani, niti mi-Takrat so namreč tako i-talijanski nacionalisti kot slovenski narodnjaki večkrat skušali ovirati in prestaviti praznovanje 1. maja na nedeljo, kar pa se jim nikoli ni posrečilo. Prvi maj je prešel tržaškim delavcem in vsemu prebivalstvu v kri in meso in postal svet praznik za vse.
Do tega pa seveda ni prišlo tako hitro. Prva šibka praznovanja so bila ze ob koncu preteklega stoletja. Za mnoge delavce so bila zvezana z velikimi si-kanami, če že ne kar z odpusti. Počasi pa se je ideja prvega maja vedno bolj širila in že v začetka tega stoletja so bttu prva velika zborovanja in nekak splošni praznik celega mesta. S tem, da je postajal vraznik splošen pa jo dobival vedno bolj tudi borbeni znaJbgj, saj se je takrat število orožnikov m policajev vidno povečalo, obenem pa je postajal vedno bolj praznik mednarodne solidarnosti proletariata. V Trstu so bila praznovanja vedno dvojezična in so tudi italijanski delavci zahtevali na zborovanju, ki ga je sklicala italijanska socialistična stranka, upj govori Kristan, ko so dobro vedeli, dn Etbin niti italijanski ne zna.
Po svetovni vojni pa prvi maji niso nikoli več imeli
V Tr*h* d n« I. Maj« 1808*
tak značaj praznika kot prej. Reči je treba, da je bila Avstrija reakcionarna toda na svoj svojstven način. Italija je bila tisočkrat bolj reakcionarna, kar se je odražalo povsod. Seveda tudi na prazniku, ki je postajal vedno bolj borben in katerega so v vedno večji meri spremljali napadi fašistov, šikane s strani oblasti pa tudi borbeno razpoloženje delavcev. Ze leta 1921 so ta/co delavci zažgali ladjedelnico Sv. Marka, ki je gorela tri dni s takim plamenom, da Tržačani, skoro niso potrebovali električne razsvetljave. To je bil odgovor na številne fašistične napade. Prvega nvfija 1921 so fašisti namreč drugič zažgali Delavski dom v Trstu, ki je tokrat popolnoma zgorel. Prej pa so fašistične tolpe še Dom pošteno oropale in med drugim tudi okradle slovensko centralno knjižnico Ljudskega odra, ki je bila v tem domu. Fašisti so takrat zažgali delavski krožek «Spartak». ki je bil pri Sv. Jakobu. Takrat so bile ves dan po mestu srdite bitke. Kot odgovor na to fašistično divjanje je zgorela ladjedelnica, kar je eprineslo* finančnikom o-krog 20 milijonov takratnih lir škode. Ti argumenti so bili za finančne kroge zelo razumljivi, saj njih ni zanimglo, če se razbije temu ali onemu fašistu glava in je zato pozneje nasilje nekoliko prenehalo-Slo je pač za žepe tistih, ki so fašiste plačevali in podpirali.
Res lepi in nekako «nor-malnh so bili prazniki po vojni samo 1919. in 1920. leta. Pozneje pa se je praznovanje spreminjalo v bitko in skrivanje -pred fašističnimi tolpami in pred oblastmi. Fašisti so sicer začeli razgrajati takoj[ po vojni, toda pravo moč so dobili šele. pozneje.
Takrat smo pričeli organizirati nekaka leteča zborovanja po raznih okrajih in vaseh, kjer smo organizacijo čim bolj skrili in vnaprej obvestili sgmo zavedne elane. 1924. leta sem tako govoril dopoldne ob 9. uri v Nabrežini. Zbralo se je precejšnje število ljudi in je zborovanje dobro potekalo. Pa se je že
nekdo našel, ki je po telefonu javil v Trst in so se iz Trsta odpravili kamioni s fasisti, pripravljenimi zg, pretep. Mi pa smo shod še pravočasno končali in neki tovariš me je odpeljal s triciklom v Komen. Fašisti so prišli v Nabrežino niso pa našli nikogar ter so ostali z dolgim nosom. Medtem časom pa smo mi imeli lepo uspelo zborovanje v Komnu, kjer pa se je seveda tudi nekdo našel in javil fašistom. Zgodba se je ponovila in jaz sem se zopet na triciklu, odpravil na Opčine, kjer je bilo tretje zborovanje in sem tretjič govoril. Tudi tu so fašisti pridivjali, šele ko je bil shod že končan.
Pa še en lak osebni spomin na povojne prve maje. Ne spominjam se več leta, ko se je to zgodilo. Oblast je prepovedala praznovanje v Idriji, ki je bila vedno močno delavsko središče. Po dolgih pogajanjih so shod na koncu na mojo osebno odgovornost le dovolili. Bali so se menda revolucije, ali kdo bi vedel česa podobnega. Dan pred praznikom sem se ustavil v Gorenji Tribuši in vstal
že ob 4 ponoči. Zunaj je divjal silen vihar, toča in sneg, ko pa sem prišel do Idrije, je posijalo sonce in praznik je bil tako lep kot nikoli. Samo malo čudno se mi, je zdelo, ko so ob sedežu socialistične stranke, kjer sem bil tudi jaz, korakali kot nekaka častna straža karabinjerji, ki so se neznansko bali*.
Tovariš Regent bi še pripovedoval in pripovedoval, toda žal tudi njega kliče ura tako. da se mu lahko samo še v imenu čitateljev «Primorakega dnevnika* zahvalim za zgornje zanimive spomine in povprašam:
«Boste letos zopet govorili v Idriji?»
«Se ne vem. Na predvečer bom govoril v Sežani-Sem bil lani v Idriji in ne gre, da bi hodil vedno v isti kraj. Sicer pa je pri nas spremenil praznik svoj značaj, izgubil na tipični borbenosti in postal pač-praznik. Tega pri vas V Trstu seveda ni. Tam je in mora biti prvi maj vedno izraz mednarodne solidarnosti delavcev vseh narodnosti in tak mora bi ti danes še bolj kot kdaj koli!*	S.	B.
“ i
Constantin Meunier — Rudar'(1903)
PRAZNOVANJE 1. MAJA POD FAŠISTIČNO STRAHOVLADO
Ječe in teror niso mogli streti
uporniškega duha našega ljudstva
Cena tej It )• 10 vin.
St 18.
llfcM v Tn* 'Ht
Intoltrt a qnr*ttu '
— tmk n uto -
Delavski List
Potamern* tlevflka
t » K..*ollru HOK,
Glasilo slovenskih socialistov na Primorske«.
Prvi mainiK 1908.
V*** ktarnn Ukaftu hnhtri*. IUkO*l /f>	<rtivi	•	(W*	ns
laMnaji da* ku » mtmrmn * p#**
rit Im in m	ii«ria«i*
rUm.	•■rs.ili^a	in
rv»»n*
Kai	Mm	•*w(i	M	»ml'
ik> Mbinkin |»t» r	‘j**-
iMi« . .irtas »N* iiah A ■»«-vk> gUnu« ki ■***• {til iVAnIi rut-uk »Io4r4no*hirf**il» m n«*wnJ. v.4Hv.tl( impal	«»*
MM ilabvaia	■»	»**o4ihh>	"■*<»
»stilom •»•'rakun	•♦■4it»
t,*w —Ir irtr|» V« » »Nf.fi- t«*J *Kf>.r?~ii' mUttfnr (■■bamali Vi»lv im. •. k<- » •«*/»um	iu	.mIiihu
U * nMfp	»l»T*	1 *1'''
mrifiniHli* IH UMum*** «fil»n»r I>m1 »V* knip ihiMMir dnUN
K*dor«x- "*’■ k*‘ *vk"*a r
I >» invoivo ima pRM-Mo ti« Mt. Uidi e« ‘trupi do knnčn« pipAm cmagr kadai mu nprtafu moči m ne mmr pmvicr n«! krivin*
-a.. ....... .« Kta. Ka i>w.~ | £jytl m»jniS*
Mai g. p« .k l.ab):iliT »rtr Mnan. !	r
k«t-	iimiMM«	lVy-vri r> ' živela tploina enaka volilna
uon.iii*mi« .in*fih m« ari«* m pesi*»o	im detelne m mestne
p «N*m 1'faiim .h. ta* ipHir* ismu|i- r a stope *
POGUM
Ura tla Oljski gori.
•» mrtrt frm i «n»/«i*i *r«a trt 0oO» »n* ar«n Hifrtimi •• mat* <rv» n« trte *n>*r*
la	- kdo je nr *»»»»•
Tudi Kn«i m« trt v »roji ronuji p ni ■u«i»l Twu »••«*» •• Oljati r,n N naj NI |a«lrtlii)l nj*T""V“ "gilai i|«k.-f» It* ljrn|a. ir* proAtaja bol ž*lo*lro p-*ia|o Ul k-,r. ^aluAM jr moja UuU do anirti tla mkmi punan-t mrJit/V »OAc. čr j« mu*>tče. vnrini la ki-lik ud m«*.* Namv-■ mmj jimn-aujnč* m n» nakah |>la»(if'«<l <i#«»o |a |iivpiiv«dii|r o Irm CvangrlsM
laika. k» (tfisvia -NnitiU «rah farne af*ri4rla vali «. vodno iranrjH r tol. n|.yi»v»
HM4llrv. ny'Xu' V'1 P* I*-«-ml,o. takio kr« avr ka|>!|«'
Kw arui pn-d .11 Vri o.h J • runam* ,lri.aJu»r»f»r mn ravni. (i.imMil lutliirk* uAr V .a * nak«l frol..-lla1m il|ala w« •odi jas. kak.n /v na-vda. pn iMjih. črtna-Sal|iitkW'iii.naf ur .k. hi (.rr-vl- rlaji.n. tfrfkryha|u >«r knimr .*a < «4 ra/v vtn vkau lloila. Ilfnvr lia IihIi ia»u«» U \«lfVI» k« |tra.4a>ni. t|a ra aištuk m asiianjevok* onih uho.
Ml K dr trn .oda. a> « osi* • rMIT* a av«uyi4|n. kajli n»i|l»lnn»r sanltoraVli . at> oh»lo|r*»**. m |m«u|a laka |«'«r ■mm)* M »Irak lWo>«U n vari >ulavl>0» ur .ur.dirmvj* ki aa luka, ut N* k a
Prvomajska številka glasila slovenskih socialistov na Primorskem iiDelavski listu iz leta 1908. »Delavski listn je izhajal kot tednik v Trstu in vodil tržaški proletariat v borbi za socialne pravice, za bratstvo enakost in svobodo. V njem je sodeloval tudi pesnik O. Zupančič, čigar pesem »Pogumu je bila objavljena v tisti prvomajski številki
Pričujoče beležke skušajo podati prvomajsko sliko one dobe, ko je pri nas gospodoval fašizem. Vemo, da so se italijanski črnosrajčni mojstri širokoustili, da nas bodo le «osrečevali», enako kot so to delali pozneje, ko so jeli v enakem smtslu nekega namišljenega poslanstva izmali-čevati in trpinčiti s svojo kulturo in civilizacijo najprej u-bogo abesinsko ljudstvo, nato pa še — kjer so le mogli — naše brate v nekih predelih Slovenije in drugih krajih Jugoslavije.
Zaenkrat ne bomo delali razlike med Matteottijevo dobo, niti s prejšnjimi časi. kakor tudi ne z naslednjimi, ko je že divjala njihova pustolovska imperialistična vojska. A eno lahko pribijemo takoj: pri nas je bilo le redkokdaj mogoče proslavljati prvi maj. Res je, da je fašizem hotel uvesti neko nadomestilo za 1, maj; imperialistični Italijani so si želeli 21. april, dan rimske volkulje. Hoteli so pač na vsak način ustaviti kolo zgodovine in razvoja; njih geslo je bilo: proč s prvomajskim slavjem. Proti tem nakanam se je borilo v prvi vrsti naše svobodoljubno ljudstvo ter prisililo fašiste in ves njihov policijski aparat na pravcato Sizifovo delo. Zato pa so fašistične policijske sile vsako leto za prvi maj uprizarjale lov na «slavoco-muniste«. Cela vrsta preprostih slovenskih rodoljubov, ki bi jim fašistična strahovlada najraje naprtila razna politič-; na grozodejstva, je morala prebiti čas okoli prvega maja v zaporih. To je veljalo v prvi vrsti za Trst in Gorico. Za to priliko je bil tržaški Coroneo po navadi ves natr-
pan. Ne samo! Kot dopolnilo so morali služiti tudi zapori pri »Jezuitih«. V teh je bilo prostorneje, tako da je bilo kolikor toliko mogoče proslavljati todi notri praznik dela. V Coroneu pa smo morali čakati na «uro zraka«, ko je vse mrgolelo na jetniškem dvorišču, da smo mogli biti skupno deležni prvomajskega slavja. Praznično razpoloženje je zajelo tudi priložnostne pripornike, ki niso bili tu iz političnih razlogov.
Ze na predvečer prvega maja, ko so posamezne skupine naših tržaških simpatizerjev zvedele, da so najemniške čete raznih kvesturinov polovile kot v raciji tako imenovane «slavocomuniste» ter jih vtaknile v zapor, ne da bi slednji zagrešili kaj takega, kar bi bilo po fašističnem zakoniku
politično grozodejstvo, so se v mraku, a v siju kresov, vrh Romagne in Scale Sante, zbrali ter vzklikali slovensko-ita-lijanskemu bratstvu.
Vse te naše simpatizerje so seveda fašisti, oziroma njihov policijski aparat, pustili zunaj, ker so mislili, da je v Trstu naj umestne j e in dovolj zapreti «slavocomuniste». Na ta način si je fašistična politika obetala kompromitirati vse revolucionarno gibanje. A zdravi elementi tržaškega proletariata so že tedaj dodobra spoznali naklepe fašističnih spletkarjev.
Priporniki pa, ki so bili obsojeni po posebnem sodišču imperialistične Italije na težko ječo ter so bili za rešetkami izven Trsta po Italiji, so praznovali prvi maj na svoj' stven način. Za to so skrbeli
ZAPOSTAVLJANJE KMETIJSTVA in odgovornost vojaške uprave
(Nadaljevanje s 3. stranij
dovoliti, da lahko neposredno prodajajo svoje pridelke potrošnikom. Kmetje morajo u-živati socialno zavarovanje. Odpraviti je treba vse birokratske postopke za prepis zemljjiŠč, postaviti bi morali kmečke čuvaje, vrtnarji morajo dobiti vodo na namakanje po nižji ceni. Za razvoj sadjarstva in vinogradništva sta nujno potrebni primerna drevesnica in trsnica. Krajem, ki so prizadeti zaradi vremenskih nezgod, je treba pravočasno nuditi potrebno pomoč, ki se ne more razdeljevati po osebnih prijateljskih ali stran-
karskih interesih.
Na našem ozemlju sicer ni mnogo spolovinarjev in kolonov, a tudi ti terjajo svoje pravice, zaščite pred izkoriščanjem veleposestnikov, dokler ne dobijo zemlje.
Bežno smo našteli vprašanja in težave, ki tarejo naše ga kmeta, čeprav ne vseh. ker bi bile 'potrebne dolge razprave. Podrobno pa smo o vseh ' vprašanjih že večkrat pisali in še bomo, dokler ne bo naš kmet dosegel svojih pravic in ne bodo odpravljene krivice, ki se ponavljajo že dolga '.ta. nepretrgano od prihoda fašistične Italije do danes, na škodo slovenskega življa.
razni kolektivi v zaporu. Z globokimi razmotrivanji so naši jetniki ob tej priložnosti ocenjevali dobo in položaj ter proslavljali ta datum, ko se vsako leto, znova in znova obuja zarja delovnega ljudstva, na ta dan, ki je največji praznik vseh m nožič ter nekako simbolizira vse težnje in pridobitve proletariata vseh narodov in dežel.
Prvi maj pa je zasijal v posebnem čaru 1. maja 1945 ob osvoboditvi, ko se je tržaško demokratično ljudstvo zgrnilo pod bratsko zastavo dela. Tedaj so svobodoljubne množice visoko dvignile prvomajski rdeči prapor. In v prvi vrsti so to storili v bratskem objemu s tržaškim delavstvom naši hrabri partizani ob zmagoslavnem prihodu v Trst.
1. M A .1A 1945 .IR TRŽUŠKII II111. IIV IU (I UHBSTV0 D UŽITE ID
OSVOBODITEV TRSTA
(Nadaljevanje * 3. strani)
splošni liniji k. 297, to je železniško postajo; v tem času so v bližino železniške postaje začeli prihajati deli 18. brigade, in 19 brigada je ponovno prešla v napad; tedaj je prispelo ponovno povelje, naj se brigada prebije v Trst; zaradi tega je osnovala udarno grupo z veliko probojno močjo (80 borcev z 20 pu-Ikomitraljezi, dvema težkima strojnicama in dvema lahkima metalcema min), ki je pred mrakom krenila v imeri k. 297, obšla Opčine * zapadne strani in do polnoči prodrla v Rojan ter postavila postojanke na vseh dohodih k železniški postaji in luki v severnem delu Trsta.
18. brigada krene iz Dutovelj proti Opčinam in do desetih prodre do železniške postaje na Opčinah, ob treh popoldne pa se poveže z bataljoni XX. divizije, ki prodirajo proti Opčinam,
Obroč okoli Trsta se stiska.
Nato se v knjigi opisujejo podrobnosti o borbah za Opčine, kjer je zbral okupator 3000 mož močno posadko in se branil do skrajnosti, dalje čitamo o naglem pohodu IX. divizije skozi Slovensko Istro, koder divizija čisti pred seboj nemške postojanke in prodre v mesto z južne, oziroma jugovzhodne strani. In tako je ves obroč okoli Trsta popolnoma sklenjen. posamezne enote pa ob junaškem sodelovanju tržaškega proletariata že operirajo v središču mesta nroti zadnjim nacifašističnim postojankam kamor se je umaknila že vsa preostala nemška m fašistična vojska. Sledi nato podroben opis borb v središču mesta.
Po vseh teh uspelih akcijah Je 1. maja mesto prak tično te osvobojeno, razen že omenjene postojanke na Opčinah ter grada Sv. Ju-
sta in justične palače, ki sta se vdali 2. maja.
V tem delu knjige je mnogo opisov velikega in učinkovitega sodelovanja tržaških antifašističnih množic v borbah za osvoboditev Trsta. O tem čitamo med drugim tudi naslednje:
«V borbah za Trst so naše enote naletele na podporo civilnega prebivalstva. Opaženi so številni junaški podvigi oboroženih tržaških delavcev, ki so se borili skupno z enotami četrte brigade IX. divizije Civilno prebivalstvo je pomagalo pri odnašanju naših ranjencev in pri odkrivanju in lovljenju fašistov. Vnema meščanov je pripomogla k nagli osvoboditvi mesta.
V nasprotju s kolabon-cionističnim CLN je tu potrebno poudariti dejansko borbo tržaškega delovnega ljudstva za svoj«' osvoboditev.
2e poleti 1941 so se začele v Trstu spontano po-
javljati prve organizacije OF in italijanskih antifašističnih organizaciji	V nit d
operaia, ki so se povezale z narodnoosvobodilnim gibanjem,
* * *
Med vojno so se antifašistične organizacije čedalje bolj krepile in akcije so postajale vedno bolj pogoste in vedno bolj obsežne.
* * *
Zvečer istega dne (27. a-prila 1945) je Komanda mesta Trsta ukazala vsem svojim p odrejenim enotam, naj bodo pripravljene za akcijo. * * *
Dan pozneje, 29. aprila, so tržaške enote prešle v splošen napad. Borbe so se razvile po vsem mestu. Prvi sektor je vodil ostre borbe pri nemških bunkerjih v Barkovljah, Ostre borbe je imel tudi drugi bataljon I. sektorja za bunkerje okoli Trstenika. Ti bunkerji so ščitili radijsko oddajno postajo. Enot II. sektorja so
zasedle nemško vojašnico pri Sv. Ivanu, napadle celo grad Sv, Justa, ki je padel pozneje po prihodu naše vojske in zaveznikov in zavzele mestno zgradbo na Trgu Unith. Enote III. sektorja so zasedle tovarno olja Gaslini, arzenal, ladjedelnico Sv. Marka, osrednjo bolnico in vojašnico «brigate nere«. Enote IV. sektorja so zavzeie plavže Uvo in čistilnico nafte pri Sv. Soboti. Zasedle so poznani nacistični zapor rižarno, že prej pa bunkerje v 2avljah na poti, ki vodi V Koper in Pulo; razorožile okoli 600 Nemcev, ki so prihajali iz Istre, pri Katinari so^ enote tega sektorja razorožile še okoli 2.000 Nemcev.
Po navodilih Komande mesta so tedaj narasle že na približno 15.000 ljudi. Kot smo že prej omenili, so te sile 1. in 2. maja učinkovito sodelovale z operativnimi e-notami, ki so z vseh strani prodrle v Trst, ki jih ie dočakal okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami a peterokrako zvezdo.
Vse to pa je samo majhen in skrajno skop oris one veličastne epopeje pred devetimi leti. Za mnoge je to danes že pozabljeno, za nas pa, ki smo v tem sodelo-
vali in v tem živeli, še ni, kajti za nas še vedno veljajo dnevi okoli 1. maja kot dvojen praznik, in sicer 1. maj kot praznik dela, hkrati pa tudi praznik težke in krvave toda slavne zmage. Da je to tako, bomo navedli še eno mnenje, ki pa ni iz naših in celo niti nam naklonjenih vrst; gre za ugotovitev načelnika obveščevalnega oddelka II. no-nozelandske	dizivije Geof-
freya Coxa (iz knjiga «The Road to Trieste«), ki je o tem napisal sledeče:
«Na oni strani Soče so nizki hribovi zastirali obzorje. Pot se je zdela pusta, ker sedaj ni bilo več italijanskih	zastav. Tedaj
smo naglo stopili v ono, čemur so vozači takoj našli ime; «Titova dežela«. Tod so bili sedaj partizani z rdečimi rutami in s kapami z rdečo zvezdo, Nenadoma smo dospeli do Soče in dvajset	minut pozneje
smo bili v predmestju Tržiča. Partizani so ob cesti postavljali Titove portrete in na zidove pisali «Zivel Tito!« ali pa se premikali v majhnih kolonah z jugoslovanskimi zastavami ali z italijansko trobojko z rdečo zvezdo	v sredini. Po-
vsod so bili napisi; «Tukaj je Jugoslavija!«
ODLOMEK
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiii
SPISAL:	CIRIL
3.
Venček je v duhu gledal sliko, ki jo ho aosii v sebi do smrti, kajti vtisnila se mu je bila še čisto, otroško dušo;
Sonce živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo ltr lena, on pa drvi po mostu, da mu zmanjkuje saP1-Naglo hiti v vas, kajti prijeli so Obrekarjevega Petrii ki je za prvi maj obesil na najvišjo smreko vrh Kosu nika rdečo zastavo. To je bilo nekaj nezaslišanega, ne
kaj predrznega in lepega, ker je Peter s tem Lahe — a hkrati je bilo tudi nekaj strahotnega,
dražil
kajti
Medtem časom je 22, bataljon s tanki napredoval dalje po cesti proti mesto (Trst). Naleteli so na neobičajno razdraženo množico ljudi, povečini Italijanov, ki so kmalu pokazali, da so zelo veseli in to, ne zaradi tega, ker smo prišli kot osvoboditelji, ampak ker smo jJrišli iz Italije, ne pa iz Jugoslavije. Pred tem pa smo sneli s svojih vozil vse italijanske zastave, katerih prisotnost bi mogla biti — da se blago izrazim — napačno tolmačena«.
* *
»Jugoslovani računajo, da so v operacijah za Trst imeli nad 5.000 mrtvih. Oni so brez vsakega dvoma vodili ostre borbe posebno pri Reki. Po mojem mnenju imajo oni povsem prav, ko trdijo, da so nemško armado v Istri premagali s svojo ofenzivo«
Kar se pa tiče CLN in njegovih bajeslovnih enajstih brigad, pa piše Cox tako-le;
«Signor Cosulich je imel prejšnji teden razgovore z nemškim komandantom z namenom, da bi preprečil uničenje luke in da bi izročil mesto Britancem«.
rdeča zastava je zastava komunistov, ki hočejo P0 .; vse duhovnike in celo samega škofa. Vse je drlo postojanki karabinjerjev, kamor so bili prignali ukl njenega Petra. Vas se je zbirala na široki, že cesti, in pritajeno mrmrala. Venček se je radovedB in plašno oziral. V njegovih otroških očeh je bilo ® mah vse spremenjeno: dan, vas in ljudje. Bilo ®u L* kakor bi se nenadoma znašel skoraj v tujem kraju med tujimi ljudmi. Zenske so bile blede in preplašen > popolnoma drugačne kakor ob navadnih dneh. Ti°" hovka, gluha in že takrat stara kot zemlja, je Pr^ birala suhe, koščene prste in glasno molila. Mlada, lep Usadarica, ki je baje doma tepla svojega moža, J zdaj nepremično strmela v postojanko, držala v 1 tegnjenih rokah predpasnik in lovila vanj ,^e ,e. svetle solze, ki so ji kapljale s širokih, rdečih h Jetična Hostarica je držala v naročju malo Mirico; bri mož jo je venomer zagrinjal s pleteno volnen ruto ter ji tiho prigovarjal, naj gre domov, da se SP ne prehladi. Tudi možje so bili drugačni: neprime no višji, suhi in starejši, trdi in mračni. Venček jih je skoraj bal. Nizki bajtar Zuželjč je pritis. svoj zamaščeni klobuk na trebuh in kdo ve zakaj ze spoštljivo gledal starega Hlipa, ki mu je drgetala navadno dolga, koščena brada, vsej soseski znana ^ imenom cerkvena mošnja; iz levega kota širokih ust je Hlipu cedila rjava tobačna slina in počasi 9° po tej bradi, poraščeni z redkimi sivimi kocinami. Lju j. so se zganili, ker se je pred postojanko pripeljal » Jezus s kolesljem. Zlezel je s kozla, ne da bi se oZ^ v vaščane. Počasi se je sukal okrog kobile, £le(^,0 tla in si z rdečim robcem neprestano otiral c J «Hudo mu je«, se je zasmilil Venčku, «ker so karabinjerji ukazali, da bo moral peljati Petra v š min, v ječo«. Množica je rahlo vzvalovila in ut ^va težka, dvokrilna vrata postojanke so se 0<žPr^a'„l,ra karabinjerja sta v tišino prignala ukienjenega
Petra.
ki je bil bled in razmršen; njegova srajca )e
bil*
raztrgana in umazana. «Tepli so ga!... Po tleh so valjali!...« se je stresel Venček ter se nagonsko stis k Travnikarjevemu stricu, ki je bil takrat še rnla“> '
brez brade in brez brk. Karabinjerja sta grobo pah0*^ Petra h koleslju in Moj Jezus je že lezel na ltozla c;. a prav v tem trenutku je pridrvel ogromen n10 kelj s prikolico ter se s tako brzino in divjostjo dil v množico, da je ta zbegana planila nazaj in z ženškiim glasom. Kobila se je vzpela na zadnje h Moj Jezus je zdrknil s kozla in se zapredel v vPr — z motociklja pa so tako	naglo, kakor	bi	jih	v
kvišku posebne vzmeti, poskakali štirje črni 1)U“J jjj črnih škornjih, črnih oblekah, črnih srajcah in crjnl čepicah z velikimi, svetlimi črnimi čopi, ki s° padali globoko na čelo ter jim skoraj zakrivali ^ »Fašisti!...« je vzdrgetal Venček, ki fašistov še videl na lastne oči, a je	že	toliko slišal o	teh s^ra	ejn
ljudeh, da jih je takoj	spoznal; trepetal	je	P°	^
telesu, a vendar jih je tako napeto ogledoval, “* ni ušla niti najmanjša njihova kretnja. Fasis ^ gibčno in zelo naglo smukali drug mimo drugeg*> . ^ pa so se postavili v vrsto, se vsi hkrati obT°y,^ai, množita, se zravnali, dvignili desnico in se z V1t,° vav* nlnčevinastimi Vlasovi zadrli: «Eia, eia. alala!... *
*,WVV1I1I	„ .  ______r-„,	------------- „	g	o
pričan, da so fašisti pravi velikani; ti ljudje P* ^ ibili pritlikavi ter so zelo smešno poskakovali ^ jz ženskimi glasovi — a kljub temu so bili tako s v da je vse trepetalo pred njimi. Fašisti so se spog f
Med številnimi zapori in mučilnicami, koder so umirali naši antifašistični borci, je bila tudi nekdanja čistilnica riža pri Sveti Soboti, kjer je bilo v času nacifašistične o-kupacije usmrčenih in zažganih okoli 2000 antifašističnih borcev. Slika kaže eno celico v Rižarni
in še enkrat kriknili: «Evviva Tltalia!« Nato 5°^et izzivalnimi pogledi dolgo čakali odgovora — a sUjj. odgovora ni bilo, je najmanjši med njimi, zel° iVita ljato in bledo človeče s kratkimi nogami in "	^
nosom — po vidnejši uniformi	sodeč	caposijuadr	,ff
počasi snel izza širokega pasa kratek, okovan j. stopil k Petru. Peter, bled in izmučen, se je zr®oSpO njegova kodrolasa, lepa, svetla	glava	se je	P°	ja
dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev, ki sta ^ nepremično ob njegovi strani in trdo držala vsa'f se konec verige Petrovih uklenjenih rok. Caposaua je je razkoračil pred njim in uprl roke v boke; jj bil manjši od karabinjerjev, je	stegnil vrat	in	pa-
kvišku svojo ptičjo glavo, potisnil spodnjo čelj ^ n( prej in dolgo ogledoval Petra.	Nato	se je	vZpjtijeh1
prste, mu pljunil v obraz in ga hkrati udaril s je po desnem licu. Venček je slišal top udarec, a(jr* padel v ženski jek. Peter se je zamajal. Capos je pomignil svojim trem fašistom, j ki so na®tgf ga skočili, potegnili Petra karabinjerjem iz rok j« surovo odpehali nazaj v postojanko. Caposqua ^0. slovesno odkorakal za njimi. Karabinjerja sta gledala in se ozrla v molčečo množico, nato
nV*
plašeno trznila, naglo izginila v postojanko^ m jih-vrata za sabo. Množica je obstala in zadrževa za težkimi zaprtimi vrati se je zdaj dogaja o g^.9li tako groznega, da ni nihče mogel premakniti n° ' vaiir so kakor prikovani k tlom — okrog njih Pa 1 pjii^1’ vala gosta, mrzla tišina, a valovala je tudi na ^ jo
- ■1 - KI v,nl)
kajti v tišino se je pogreznila vsa dolina, --gore rezale od ostalega sveta; pobočja so bila vrh°vl strma, vrhovi višji in neprehodni, visoko na<?a Ta1’’ pa se je bočil pokrov sinjega pomladnega ne ^ jo'
je obstalo začudeno sonce in tiho gledalo na ^u, line, na sredo svetle vasi, kjer so negibno sta ^ je in nemo strmeli v neslišni svet. 2a nBh°v^711her te^e bil Rajčev vrt. Košati šipkov grm, ki je že doD ovetj*' gorel v enem samem plamenu ognjeno rdeceg ibgl ^ se je zdaj kakor pod nevidnim nalivom na^ listih kamnitno ograjo in gosto sejal drobne rdetv po cestnem prahu okrog širokega korita in . ces samo, kjer so lističi vreli v razpenjeni vodi. r vfst* je bil Modrijanov vrt. Tam so tiho stale	g*
mlade, okrogle jablane. Bile 50 odete že z zel	objačil	’
žunom mladega listja; svoje prvo pomladno rahli, svileni, beli cvetni plašč z rožnatim zpad»l j so spustile s sebe, da je na zeleni travi 1' javic» ,a mrtve bele pike, ki so se mešale z živimi	b1	^
prvih drobnih marjetic. Vse je bilo tiho, “ ‘	os'18 a
tišina še bolj slišna in strašna, se je vcas	sv
Trohovkin klopotec, ki je tako blizu kleP8 ^toja^v počeni kosi, kakor bi bil na strehi same £oCtfij2,> p in ne onstran reke. Odgovarjal mu je čet',eta| petelin, ki se je zbegano vrtel po visoke zaprl’u.e|c kotnem kupu gnoja ter v rednih presledkih yen s perutnicami in pošastno vreščeče zakikiri <4'jjt,ili je strmel v vrata postojanke in trePeta iravni'{8 bil bodo...« Dvignil je glavo, da bi vprašal i je , vega strica, če bodo Petra res ubili, a s tako
dno
Sklicu, ce uuuu rcim ico uum, — Jnfct1 p<»
,oau mrk in trd, da Venček ni uPal.T0r.ad°IIl8ieSi1 «Ubili ga bodo...« je drhtel, a jokal ni. lie tel
so mu debele solze pridrle po licih: P°
se?. ce ie:'
UCUfIC aui/if	Ulic RU L si s. sr -	Jjli -
je razlila bridka bolečina, kajti ^spo pioS^jjj)
pahnil na tilnik	svojo čudno čepico s sv	\0tiL	g>
ščitom in ga veselo pobaral: «Cigav pa si, ^
In Venček se ne bo nikdar več zravnal Pr ga ,,1, odgovoril: »Saj sem ti že zadnjič P°ve..‘ w> SIIlaK!> Celarjev Venček.«	In Peter se ne bo več sl	jpu	je
se s plosko roko	udaril po čelu in si rc, 1	tef
In Venček ga ne bo več začudeno pogleda stotič radovedno	vprašal; gKaj je durak!« ^
(Konec » t0
Irmenih mladine leži bodočnost našega naroda na tem ozemlju
1. MAJ
Delovno ljudstvo praznu-
„• „e!° *• maJ v zname-, e Proti naraščajoči »Mdarski krizi, ki vse 00|J m bolj
D- -—j zajema nase demonstracije delav-CRDA, zapora malih in
cev
skp n podietii industrij-,. ,!n trgovinske stroke, od-!ih ' Z ?.ela in toliko dru-Bij. znaoilnih pojavov v zad-ii ,.ra,esec'h govorijo o krivi’. 1 i° občutijo vsi, ki ži-~ oi svojega dela. erivj mia^ina je močno slitv' Zahteva po zapo-*> po ureditvi vprašanja
mih in druS>h proble-
1 tarejo našo mladino, Dri«? • iiraiena že na vseh mestih> ko je brez-koraJ13 mladina v sprevodih , a,a Po tržaških ulicah, • ustavljala pred palača-teri S,e<ianph oblastnikov in 'Przša re^'tev mladinskega
ii!?la«na je v odgovor do-
Peštevilne obljube. O ta7n .em vprašanju so ob..avliali tudi v tržaškem 1 ansliem svetu, kjer je bi-j,Mi ’ mnogo konkretnih ai°gov v prid oz rešitev j Problema, toda doslej Nan?1**0 vse po starem, io n-n* so sicer dobri> toda tale *0Ve realizac'ie ie še
hit' ^ato pa smo ze dva'
ladi pr'sostvovali odhodu li„ij’ trt je odpeljala naše , v daljno Avstralijo. Ija sn° je, da se z oblju-»e h mladinsko vprašanje ram °.r«i>o. Preprečiti molj.0 ,'rseljevanje naše mlati^ In zahtevati, da dobi nr., ,v mestu, kjer ima vso sib'00 /10 obstoja in kjer 2a 0 Uliko ustvarila pogoje dos.nads,jnje življenje. Za na „80 te§a cilja je potreb-det notr'a fronta vse priza-l0j . mladine, ki mora z od-stra"!!' akcijami in mimo Viti T®kih ciljev uvelja-zahteve in zaščiti-nai °ie interese. Zato praz-ge.. m° tetošnji 1. maj pod vSe Za enotno fronto bi e*Wne mladine v bor-nost?
Slov,
? ddo in boljšo bodoč-
erska mladina, ki je
6ra°iliV*rl splošnih vprašanj nska
In.n ,aJ° Prizadeta kot ita-k n pa se mora boriti »Jek' c^‘ vrsti diskrimi-l’ M zadevajo njo samo loh ensk° prebivalstvo ie »^adar gre za vpraša-i wV)ritve nove šole, pro-ifede .nastopajo združeni tj« dtfeti, takrat občutijo •tar^ ^nje v enaki meri razil
starši •
n... ii otroci, in ko gre za je tatrat
Ije t^nje
Vse
slovenske zem-.. mladina občuti «ovi °’ kar obujatijo nji-dina Pmtje. Slovenska mlada 1* že večkrat dokazala, stva llve*la svojega poslan-^Oio mnimo se dijaških Od, “sracij, spomnimo se »e nnil akcij naše mladi-Da k Oktobrskem diktatu, lHam'14 v'deli, da je v naši In ,„n' tl«! ogenj, ki Je tlel
Težak je kruh vajencev, še hujša pa je negotova bodočnost.
DRUGI USPELI IZLET DS S
Ekskurzija slovenskih dijakov
tržaških srednjih šol v Maribor
V KratKem času smo spoznali tovariše iz mariborsKih šol, ljudi in oKolje, v Katerem živijo - MariborsKi učiteljiščniKi bodo verjetno v KratKem vrnili obisK
14. aprila se je z vlakom ob 23.40 odpeljalo na ekskurzijo v Maribor 90 tržaških dijakov iz vseh slovenskih tržaških srednjih šol. Izlet so si prvotno zamislili učiteljišč-niki. Ker sami tega niso zmogli, je prevzelo ekskurzijo v svoje roke DSS. To je že drugi uspeli izlet, ki ga je priredilo DSS. V Mariboru smo sa zadržali tri dni. V tem kratkem času smo spoznali tovariše iz mariborskih šol; spoznali smo ljudi, njihovo življenje in okolje, v katerem živijo. Prenočevali smo v raznih študentovskih in vajeniških domovih ter v kmetijski šoli.
Prvi večer nam je zbor ma-
PRIJETNA SVEČANOST V UREDNIŠTVO NAŠEGA LISTA
Prvi zmagovalec nagradnega natečaja Edvin M prejel zasluzene nagrado
“Vesel sem, da je bil moj prispevek tako dobro ocenjen, kav mi daje pogum tudi za nadaljnje udejstvovanje» - Predlogi za razširitev nagradnega natečaja tudi na druge panoge udejstvovanja
se v
°rbi
narodnoosvobodilni
star; tazžarel v srcih naših .sev,
Mia h-
knet r1 slovenski delavec, »ji j ,n dijak! Praznuj letoš-,vse?a l!,Ji v znamenju borbe bom delovnega ljudstva za ed»kn j!Vl-ienie- za delo> za v žna Cav,!ost! Praznui Sa borbe proti dis-
Ve»sk J'^an* na radun sl°'
"ost H3 /ivl.ka. za neodvis-
i.,r..re4nično bratstvo 0(ji * živetima narodoma, »»tuj...današnjem prazniku tJr»»nlt"°’ rta ,e/i na naših '»da bodočnost našega na-i»o Vl!'a te,n ozemlju. Strni-s»deii S,e’ delajmo, učimo se, hju, d 0 v javnem življe-dtith a b°mo lahko z ve-ttadichelorn sled'‘i borbeni I* naših očetov.
Poročali smo že, da je komisija ocenila prva štiri poslana dela za literarni natečaj, katerega je razpisal naš list. Prvi zmagovalec, dijak zadnjega Jetnika učiteljišča Edvin Svab, je pred dnevi na naše vabilo prišel v uredništvo, kjer je bila svojevrstna svečanost, katero vidimo ovekovečeno tudi na fotografiji.
Zmagovalec — Stojan je mlad prijeten fant, poln življenja in^se' mu vidi, da je zadovoljen s svojim uspehom m s tem, da dobiva za svojo «pisarijo», kot se sam izraža, tudi kaka javna priznanja. Vidno v zadregi je bil, .ko mu je čestital odgovorni urednik ((Primorskega dnevnika)); še bolj pa,' ko!se je. zabliskala svetilka «blica».
Po zaključku svečanosti, kjer smo se dogovorili tudi za primeren knjižni dar, je naš urednik naprosil Edvina še za kratek intervju.
Vprašanje: «Kdaj ste' se pričeli ukvarjati 's pisanjem?«
Odgovor: «Ze pred	štirimi
leti, v prvem letniku učiteljišča smo skupno s štirimi drugimi kolegi ustanovili literarni krožek. Samo štirje člani smo bili, vsak s svojo funkcijo. Takrat sem pričel pisati in dobil počasi veselje do pisanja. Vse pa je romalo v p,re<ial4 moje miznice. Sedaj, ko sem zvedel za literarni natečaj, sem vzel ven, po mojem mnenju najboljši prispevek in ga poslal «Pri-nrnfsttemu dnčvnikun.	Vesel
sem, da je bil moj prispevek tako dobro ocenjen, kar mi daje Jjopurrt tndi z# nadaljnje udejstvovanje.})
Vprašanje:	((Kakšne	načrte
imate za 'bodočnost, ne satno literarne, temveč na	sploh?
Mislite postati učitelj, ali boste študirali naprej?«
Odgovor: uPredvsem si želim, da bi napravil maturo. To je resna zadeva, pa upam,
Zaradi pomanjkanja prostora smo bili tokrat prisiljeni izpustiti prispevek v okviru nagradnega natečaja. Prihodnjo nedeljo bomo seveda z objavljanjem nadaljevali. Uredništvo prosi vse sodelavce, da bi pošiljali čim krajše prispevke, ker so nekateri tako dolgi, da jih bomo le s težavo priobčili. Najbolj primerno je okrog tri tipkane strani z dvojnim presledkom.
da bom uspel. Potem pa bom šel na višjo pedagoško šolo ali pa na pedagoško fakulteto v Ljubljano. Seveda pa ne mislim zapustiti ne Trsta
ne svojega učiteljskega poklica. Želim delovati kot učitelj, ker imam Za to nagnjenje in veselje in ker resnični učitelji tukaj dobesedno izumirajo.))
Vprašanje; (dpiate kakšne predloge za izboljšanje našega literarnega natečaja?«
Odgovor: uPo mojem bi bilo treba natečaj zelo razširiti. Sprejemati bi morali ne samo prozo, temveč tudi pesmi, saj je med mladimi. mnogo takih, ki kujejo verze. Poleg tega je mnogo mladih slikarjev, lesorezcev itd. Natečaj bi bilo treba skratka razširiti na vse te panoge umetniškega udejstvovanja, poleg tega pa tudi za razne članke poljubne vsebine od esejev do narodopisni h, zgodovinskih in političnih člankov.«
riborskih učiteljiščnikov priredil v Unionski dvorani krasen koncert, ki nas je zelo navdušil. Naslednjega dne smo si ogledali zanimivo razstavo beograjskih slikarjev v( novo odprti umetniški galeriji. Nad tri ure pa smo se zamudili v zanimivem mariborskem mu. zeju. Popoldne smo šli na kratek sprehod na Kalvarijo, od koder smo uživali lep razgled na Maribor in okolico in zvedeli marsikaj o zgodovinskem razvoju mesta. Ob 19.30 se je pred nami dvignil zastor mariborskega gledališča. ki je uprizorilo Kreftovo dramo ((Velika puntari-ja» v režiji našega znanega režiserja Jožeta Babiča. Poleg lepega izvajanja igralcev nas je presenetil tudi vrtljivi oder, ki ga še nismo videli. V soboto dopoldne smo si ogledali Mariborski otok. Popoldne ob 1.40 smo se odpeljali proti Trstu.
V petek pa bi mariborski učiteljiščniki morali vrniti obisk. V četrtek zvečer pa se je zvedelo, da jih ne bo, ker ZVU ni izdala potrebnih potnih dovoljenj. Mariborčani bi morali ostati v Trstu 3 dni in bi tako pri nas preživeli tudi 1. maj. V načrtu je bil tudi koncert njih izredno iz-vežbanega pevskega zbora, ki šteje 200 članov. Pri nas bi moral nastopiti ta pevski zbor v skrčenem številu, saj bo prišlo le 82 učiteljiščnikov zaradi pomanjkanja prostora. Zbor vodi znani pevovodja prof. Šegula, katerega poznamo že iz prejšnjih let, ko je dirigiral v Avditoriju. .Upamo, da ta obisk zaradi nerazumevanja oblasti ne bo dokončno odpadel in da bomo lahko Mariborčane kmalu pozdravili v naši sredi:
Odgovorni urednik našega dnevnika čestita prvemu zmagovalcu v nagradnem natečaju, Edvinu Švabu.
Od 13. do 20. junija bo hruatsko - slovenski festival
Junija bo v koprskem in bujskem okraju festival slovenske in hrvatske mladine. Zadnji plenum CK LMS je razpravljal o nekaterih vprašanjih v zvezi s to manifestacijo.
Sprejel je predlog pripravljalnega odbora, da bo festival od 13. do 20. junija. Nekatere okolnosti sicer govore proti temu datumu, vendar je nemogoče najti datum, ki bi popolnoma ustrezal. Zato je plenum sprejel ta datum kot najprikladnejši.
Slovensko mladino bodo predstavljale na tej m' ufe-staciji najboljše mladinske kulturno - umetniške skupine. Ob otvoritvi, ki bo v bujskem okraju, bosta nastopali le dve skupini, morda tri. Večina nastopov bo med tednom. V kratkem bo pripravljalni odbor dokončno določil, katere skupine bodo nastopale in s kakšnim sporedom.
Na zaključni predstavi bodo nastopili združeni pevski zbori z okoli tisoč pevci in združene mladinske godbe. Zaključna manifestacija bo združena tudi s športnimi nastopi
in z mladinskim veseljem.
Ljudska tehnika je prevzela skrb za nastopanje njenih sku. pin. Fizkulturnike Slovenije bo zastopala samo ljubljanska mladina, ker bo v juniju v Ljubljani izlet Partizana in bi bilo težko vskladiti. obe prireditvi.
Iz študentskih vrst
Te dni je pripotovala v Jugoslavijo skupina 30 angleških študentov, ki jih vodijo njihovi profesorji. V Jugoslaviji bodo ostali mesec dni. V tem času si bodo ogledali nekatere znamenitosti Jugoslavije in obiskali Dubrovnik, ki je v Angliji že splošno znan.
Tržaški mladinci
na obisku v Sloveniji
Pretekli teden je odšla na povabilo centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije na
obisk v Slovenijo skupina tržaških mladincev. Dvodnevno bivanje v Sloveniji so izkoristili za ogled hidrocentrale Moste, letoviškega mesta Bled, prisostvovali so nogometni tekmi Odred-Dinamo, predsta. vi opere ((Gorenjski slavček«, ob koncu pa so si ogledali tudi tovarno Litostroj. Pred svojim povratkom v Trst so se tudi razgovarjali s člani predsedstva CK LMS. Pogovarjali so se o medsebojnem sodelovanju v kulturni-pro-svetni dejavnosti, športu, šahu, kar bi lahko izvedli z raznimi gostovanji in tekmovanji, o izmenjavi dijaških literarnih , glasil, izletih, taborjenjih, popotovanjih, ki bi jih dijakom in študentom Trsta omogočila Počitniška zveza, in o drugem. Ob koncu so se tudi dogovorili, da bomo Tržačani poslali nekaj svojih kulturnih skupin na hr-vatsko-slovenski mladinski festival, ki bo od 13. do 20. junija v koprskem in bujskem okraju.
FILATELISTIČNE zanimivosti
JUGOSLOVANSKE ZNAMKE IZDANE ZA PRVI MAJ
Jugoslovanska poštna uprava je letos dala v promet za prvi maj prijetno serijo dvanajstih znamk posvečenih mladini
Jugoslovanska poštna uprava je dala v promet za letošnji prvi maj prijetno serijo dvanajstih znamk posvečenih mladini. Znamke pred-stavljaj"o različne živali, ki živijo na jugoslovanskem ozemlju. Vrednost cele serije je 424 dinarjev. Znamke je tiskala priznana tiskarna Cour-voisier v Švici. Podrobne podatke o znamkah, barvah in nekatere sličice iz te serije bomo objavili prihodnjič. Ista serija bo izšla tudi v jugoslovanski coni STO. kjer bo pre-tiskana z običajnim «VUJ*NA-STT». Z,namke za cono B bodo tiskane v drugih barvah.
Podobno' serijo znamk, ki bodo prikazovale jugoslovan-
Veliko izbiro konlekcij po resnično —_	nizkih cenah vam nudi
v- -r
Športne srajce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1.350 lir dalje
Moderne letne hlače ... za 1.950 lir
Moške kompletne obleke . za 3.950 lir
Interloc s polovičnimi rokavi
v vseh barvah .... za 590 lir
Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic
Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata izbira športnih jopičev
iTrsi, Ul. Timeus šl. 3 (nova hiša)
Dvanajstletni Oton Pirc se je izredno dobro plasiral v nedeljo na hoji iz Milj v Trst. Pirc je tekel izven konkurence.
sko floro, favno in tudi na rodne noše, bodo izdajali vsako leto ob prazniku prvega maja. Te znamke bodo vsako leto posvečene mladini.
V prejšnjih letih pa je jugoslovanska poštna uprava iz. dala že nekaj znamk ob prvem maju. Prvega maja 1950 so izšle štiri znamke v bakro tisku, na katerih je bil portret maršala Tita. Znamke so nosile napis «1. MAJ 1950».
Bolj plodovita pa je bila poštna uprava jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja. 1. maja 1948 je izšel znani koprski triptik v nominalni vrednosti 300 lir. Načrt za znamko je napravil prof. Saksida iz Kopra in je prikazovala telovadko z obročem. Znamke so bile kar tri; prva je imela slovenski napis, druga in tretja pa italijanskega in hrvaškega. Ta triptik je še danes zelo drag, ker je bilo tiskanih le 36.000 serij.
Naslednje leto je koprska uprava dala v promet novo znamko za prvi maj. Na sliki je bilo videti roki delavca in kmeta. Vrednost znamke je bila 10 lir. Načrt za to znamko je bil napravil arhitekt Maks Stremara iz Radovljice. Leta 195p pa sta izšli dve znamki. Prikazovali sta skupino delavcev in kmetov, v ozadju pa zadružni dom. Prva znamka za 3 dinarje je bila vijoličasta, druga za 10 dinarjev pa je bila karminaste barve.
Leta 1950 sta zopet izšli dve znamki. Prikazovali sta kmeta z motiko na ramenih. Znam. ka za 3 dinarje je bila rdeče barve, znamka za 10 dinarjev pa olivne barve.
V naslednjih dveh letih ni izšla za prvi maj nobena posebna znamka, letos pa jih bo izšlo kar dvanajst, in. to serija živalic s pretiskom «VUJ_ NA-STT«.
Ob koncu omenimo še serijo enajstih znamk, ki so bile izdane 1. maja 1345, ob osvoboditvi Trsta. Te znamke so bile navadne frankovne znam. ke italijanske socialne republike s pretiskom «1 V. 1945 -TRIESTE - TRST«.
* * *
V coni B Svobodnega tržaškega ozemlja so pred kratkim izdali nove letalske znamke, ker je dosedanja za-
, loga prejšnje izdaje že pošla.
ESA
Sestavljena iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zehlevajle jo pri svojem urarju!
miiiuic«. sik m ucaime zn nnst nnminjse
A na mucka sta ugle-V« ,.CeS;ti kos mesa.
ips.ta ga dosegla. N ^.trdU. daJe nje-Ie bli0J feta tfiko, da. ^ ter ga |?ranil|i
"V m° • J«
f tg _ Kl_
hm^ik-86 Peskata? Kos .P.Vicn vsak naj ga poje
j J prim ah al
te/ se zaeudil: iaf tako piha-
j	^	uu;»
% I.....
Pa bo!«
^fai J-ue moj!« j0 go*
drugi
dpsea hit čel
«Jaz Bem
:U.
Je k1#
t^l:	t&r slednjič le
i	Vendar mislita
!^ tesSe k bova:	kdor
itd da r-?8a bo.
pa'- w- Tj pa pa-Pdvi-?® ui->.n?rna medtem ^ila. ade* - sta mu
Stari maček je molče prikimal, da sprejme poverjeno mu nalogo.
Mlada mucka sta se praskala, praskala Msihka,? nežila dlačica je tfar trča-la Od njunih loožuSčkov., Ko Jpa £ta. imela nežna, ušesca ze zares razcefrana in okrvavljena, sta slednjič le pogledala po mesu. In kaj sta videla? Starega mačka, kj je mirno predel.
«In meso?« sta vzkliknila oba naenkrat.
«Meso?» — se je začudil stari maček. — «Kaj res ne poznata pregovora, ki pravi: .Kjer se prepirata' dva, tretji dobiček ima?’ Meso je bilo pa že tako okusno, da je prav res škoda, da si ga nista razdelila po bratsko U Se enkrat se je stari maček obliznil ter jo nato počasi mahnil mimo njiju.	K-
Basen o Ježu in Rogaču
Ščuka, Voluhar, Volčjak, Jastreb in Sova in Kača zmagali bodo, ni vrag, Ježa in hrošča Rogača.
V rov ju Voluhar želi, Ščuka predlaga:	«Vtopl-
mo!»
Stari Volčjak: i «Kar z zobmi!«
Kača: «Oba zastrupimo!« Jastreb: «Ne! S kremplji v spopad!« (Sova: «Ne! Nočni napad!« Jež se pa v klobčič je zvil, hrošča v ta klobčič je sknL
i
ywJ)
;;
I# 'ji
'M
Dva, ki se družno borita, sprtih cel kup odpodita!
a
v ZOOLOŠKEM VRTU
Neki moški Je poln zavisti, ko gleda žirafo:
«Pomisli», pravi prijatelju, ♦kakšen užitek mora biti pitje s takim dolgim grlom !«
«To že«, mu odvrne prijatelj, «toda pomisli, kako mora trpeti, ee dobi da-vlcol«
SADIKA
Pred leti sem na izletu na strmem klancu dohitel starega moža- Bil je bliže osemdesetemu ko sedemdesetemu letu. V roki
je imel sadiko. Zapletla sva se v razgovor. Stanoval je nekje vrh klanca. Nehote je moj pogled zbežal od njega do sadike-Ko je to opazil, se je nasmehnil ter dejal:
«Jo bom vsadil: jaz res ne bom dočakal; da bi rodila, bodo pa njen sadež uživali moji vnuki.«
Se danes, po letih, mi često hiti misel k onemu neznancu, ki je sadil drevo le zato, da bi njegov sadež uživali drugi.
V. J. K.
POMLAD
Komaj osemletna Vilmi-ca mi je prinesla risbo. Predstavljala je deklico z razpuščenimi laski. Krog vratu je imela nanizane, cvetke, enako po obleki; tudi krog nje je bilo vse v cvetju. Iz tal so poganjale cvetke, nad njeno glavico so se razprostirale cvetoče veje. Obstal sem nad lepo nsbo in nad cvetjem. Ko sem jo po-
vprašal, kaj da predstavlja, se je nasmehnila ter rekla le: «Pomlad«.
Da, Vilmlca, tvoja edina beseda mi je povedala vse, prav vse. Kaj ni res ravno pomlad tista, ki nam prinaša vse polno lepega. prelepega cvetja? In cvetoča deklica med cvetjem, kaj ni morda tudi ona le lep cvet, prelep v
svojih pomladanskih letih?
«Pomlad! Pomlad!« vzklikamo vsi, ko občudujemo lepoto prebujajoče se narave.
Trobentice, vijolice, brsteče grmovje, vse nam
govori o njej, kot tudi smejoči se obrazki deklic s cvetkami v laseh.
Da. da, prav tako je: pomlad je tu!
Poleti bo. odopotovala v Nemčijo brigada, sestavljena iz 40 študentov brigadnikov z ljubljanske univerze. Študenti se bodo udeležili delovnih akcij v Nemčiji, ki jih prireja Zveza nemških inženirskih šol.
STARA IN ZNANA TVRDKA
T13LIAK
ki se je "preselila
v
Ul. delia Guardia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
SIMCA
s križnim šivom za gumbnice, pritr je vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljenj poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
w.
M
□
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
MDR. IIDKZORCII TRCDVCtV HSTMVMM
T R ST - Ul. Valdirivo 3, tel. 350 - 34
IfERIG
Lesce pri Bledu
čestita
vsemu delovnemu ljudstvu Slovenskega Primorja k mednarodnemu prazniku dela L maja!
n
KONJUH
//
hKONJUHii, trgovsko podjetje z» promet s surovimi kožami in volno.
BEOGRAD - Knez iMihajlova ul. 25, odkupuje vse vrste kož, kože divjih živali, vse vrste volne in ostalih živalskih odpadkov na vsem ozemlju FLRJ po svoji odkupni mreži.
»KONJLH* dobavlja usnjarski in tekstilni industriji svoje surovine po najpovolj-nejših pogojih.
*KO\JIH« izvaža vsakovrstne drobne surove kože. kakor tudi kože divjadi ter vse vrste predelanih kož.
INTERESENTI. IZKORISTITE ZVEZE NAŠEGA IZVOZ. ODDELKA!!!
sKONJLHu čestita k prazniku dela, 1. maju, vsem delovnim ljudem na STO.
SE! M M *•!	&!	E!	£•!	*-!	V*	S!	^ v* r* t* i' v' ** ** w t« t* i« 1» i* %.*	im«	v*	t«	i«	i«	i««« «•# • #	.«	•#	>*	«#•••-#•«*#	«««<•	•#	««
to« «1 o «» -* «*	-»-*-»	-*	**	•*-*	«»**	**	m	•*	«•»	•*	«*»	-*	>i	.i	1*	1*	151* 1515151515151515151515151515151515151515151515
13
B
a
B
a a a
£5 S S
s
B
s
63
S B B S B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
S
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
BB
«2 7-»<,72f
»? UJ'5
fcS5t| *ffJ
3505-2994,3
350, TO60
9*51-OiSa-
G52®-#W
POTROBI KORISTITE SE BOGATIM ASORTINAMON IJŽNEI GUMENE OEUCE, KOTU ZA VAS PROIZVODI
\ 1515 15 15 15
pa
15
15 »* •»
B
B
• »
15
15
B
B
B
B
B
B
B
S
B
r«
m k
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
I*
v
B
B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
Jnfliti»Vtif:i/fCf [ior/fef/e „S ALVETTI" # Pii n n proizvaja in nudi: Pralno milo belo Palma „ „ rumeno Cupra „ „ zeleno Istra „ „ terpentinovo Odišavljeno pralno milo Pralni prašek odprt in v zavitkih Milni prašek „Pulito” za fine tkanine Kristalno sodo Parketni vosek Loščilo za čevlje „Perla”	ISTRSKA BANKA d. d. KOPER V e
e „BOR”	Kolektiv Izvozno - uvoznega podjetja »DELAMARIS” STO, Izola - čestita vsem delovnim kolektivom za delavski praznik 1. maja
trgovsko podjetj in gradbenim	
R O P E R	
PORTOROŽ
«
VAL
»
PLOVBA IN POMORSKA AGENCIJA
PIRA N ’
Ladjedelnica
«Boris Kidrič«
PIRAN
r
PIRAN
PLINARNA
PIRAN
JUGOTEHNA
BEOGRAD - Knez Mihajlova ulica štev. 1-311
•Melon;.30 - 281. 24 503. 24- 525, 26 - 858. 2/-116 teleprinter. 01*132 'Postni pretial 622
Dcažfl IN IZVAŽA:
OPREMO (celotne priprave)
BIROJE (vrtalne stroje, kompletne stroje in pribor, črpalke, motorje, orodne stroje, gradbene in ostale stroje)
ORODNE STROJE (orodne stroje zo obdelavo lesa, orodne stroje zo kovino, orodje za ročno obdelavo, orodje iz trdih kovin)
IZDELKE PRECIZNE MEHANIKE (vse vrste pisarniških in računskih strojev, geodetske aparate in instrumente fotogrametrije, optične instrumente ter risalne pribore)
TEHNIŠKI MATERIAL (kroglične in valjčne ležaje, brusne surovine in izdelke, topilniške lonce, tehnično steklo, gumijasto tehnično blago, azbestne izdelke in polizdelke)
Razpolaga z dobro sortiranimi lastnici uvoznimi in izvoznimi skladišči.
Nudi sVoje usluge tudi za Vse druge Posle v zunanji trgovini.
"HIO-MIIP”
-Uiica 1.maja štev. 15-Tel. 21-042 30-683 Telegram: SRB0K00P
IZVAZA: klavno in plemensko živino, mesne izdelke, perutnino, jajca, perje, mlečne izdelke, med, divjačino in ribe. UVAŽA: vse vrste poljedelskih strojev, priprav in orodja za poljedelstvo in sadjarstvo, kakor tudi PLEMENSKO ŽIVINO in PERUTNINO.
Predstavništva v tujini,-
Muenchen, Hamburg, Zuerich, Dunaj, Milan, London, Pariz, Solun in Bejrut.
ZAGREB
Trg Republike 8
Delovni kolektiv
«JUG0RIBE»
želi ob prazniku 1. maja vsem delovnim ljudem Trsta obilo uspehov
&UFFET TOMAŽIČ
TRST
! ^Ca Gassa di Risparrnio štev. 3 - tel. 35301
klobase in kraSki teran ..Tomažiču" vsak dan
Delovni kolektiv
čestita primorskemu ljudstvu, kakor tudi vsem delovnim ljudem k največjemu delavskemu prazniku. Sodelujmo pri izgradnji boljše bo-dočnosti naših narodov.
Projektiramo, proizvajamo in montiramo:
Komplete opreme za rudnike
opreme tovarn, kakor cementarn, papirne industrije, železarne. Oskrbujemo gradbena podjetja z vsemi v to stroko pripadajočimi stroji.
Specialna tovarna za transportne naprave.
Zahtevajte naše ponudbe
«TRUDBENIK»
PREDILNICA BOMBAŽNEGA PREDIVA
- ' , , ; ■ ■■.;	0
PANČEVO
Proizvaja bombažno predivo in predivo iz umetne volne prvovrstne kakovosti.
Čestita vsemu delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja in Slovenskega Primorja k mednarodnemu prazniku dela - 1. maju.
NajnovejšS scooter
MACCHI12BIU
je zmagal pri natečaju Graglia v eleganci, je edini scooter z visokimi kolesi in ga nudimo po nizki ceni 137.500 L. Velik uspeh prodaje
normulnege tipa zaL1C9.500.-lipa Soorl
Nov pol tovornik M a cehi s prestavami na krmilu po znižani ceni
P O V K It J Hftl Ii
Gabriele marteilani
1RSI. Ul. TimsMUMS
KOLEKTIV TOVARNE AVTOMOBILOV
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku 1. maja
IZDELUJEMO IN NUDIMO PO UGODNIH CENAH:
3-tonske kamione ,.PIONIR", avtobuse s 24 sedeži „PlONlR"
3 tonske kamionske prikolice in 3-tonske traktorske prikolice Poleg tega izdelujemo specialno, rezilno in merilno orodje Ulitke in odkovke po naročilih
Delovni
Goriških opekarn: Bilje Renče in Bukovica
čestita	v
ljudem k prazniku 1. maja!
MESOPROMET
KOPER
Tvornica duhana - Rovinj
Pušači, ne zaboravite, da su ukus i aroma osobine dobre cigarete. Zato tražite samo cigarete «1NTERNAT10NAL» proizvod Tvormce duhana Rovinj
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku dela
Elektro Gorica
sedež: NOVA GORICA
podjetje za prenos in razdeljevanje električne energije s svojo ELbKIROMEHANlČNO DELAVNICO
RODEŽ- DESKLE
kjer vrši razna popravila transformatorjev, motorjev itd. čestita za praznik 1. maja vsem delovnim ljudem socialistične domovine I
DeloVni kolektiv trgovskega podjetja
«zivh,h
PIRAN
»
čestita delovnemu ljudstvu k prazniku delal
\ naaja
#. m
Ko goriski Slovenci danes praznujemo 1. maj, se pri tem spominjamo vseh slavnih borb naših ljudi v povoj- • nih letih za svoje socialne in narodnostne pravice, za socialno in narodno svobodo. Spominjamo se tiste revolucionarne enotnosti, ki je v prvih letih po drugi svetovni vojni predstavljala na Goriškem silo, ki je, čeprav samo za nekaj časa, vzpostavila na Goriškem zametek nove družbe, ki je predstavljala grob vsemu nesocialnemu in krivičnemu.
Toda prav tista revolucionarna enotnost slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, ki je ravno okoli J. maja slavila tako veličasten
Zaradi slabega vremena in neuporabljivosti igrišča je
PROSLAVA 1. lili A V SUVUDAIJAH PRHLOŽHNA
Prav tako ne bo prireditve 2. maja.
Dan koncerta in igre bomo pravočasno objavili.
vzpon, je zaradi izdajstva protisocialističnih voditeljev Kominlorma doživela pretres v samih temeljih; razbilo se je v borbi skovano bralstvo, razbila se je udarna moč socialističnih sil, moč, ki je bila pogojena prav v enotnosti socialističnih in naprednih sil.
Ce hoče delovno ljudstvo Goriške ponovno dočakati svoj preporod, tedaj ne sme pozabiti, da je v enotnosti vseh delovnih ljudi, ki se borijo za odpravo socialnih krivic, izhod iz sedanjega položaja. To borbeno enotnost pa bo mogoče ustvariti samo z vsakodnevno borbo proti odpustom v ladjedelnicah, proti izgonu slovenskih najemnikov z njihove zemlje, proti narodnemu zapostavljanju naše manjšine za njeno enakopravnost na vseh področjih njenega udejstvovanja.
Naj živi 1. maj!
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
Zakasnela odobritev obračuna za leto 1952
Po diskusiji o položaju na- i vse v redu, nato pa so za-
stalem v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču je pokrajinski svet končno prešel na svoji zadnji seji na razpravo o odobritvi obračuna za leto 1952. Uradnik Fu-mato je podal podrobno poročilo, iz katerega je razviden težaven položaj uprave goriške pokrajine prav zaradi njenih finančnih zmogljivosti, ki so vseskozi zelo majhne, ker je pokrajina v stalnem deficitu. To je končno tudi povzročilo tako pozno predložitev obračuna za leto 1952 v odobritev pokrajinskemu svetu. Po pohvali, ki je bila od strani pokrajinskega sveta izrečena govorniku, je bil obračun soglasno odobren.
Pokrajinski svet je dodelil 400.000 lir centru za boj proti raku ter 50.000 lir šolskemu Rdečemu križu. Po številnih odobritvah ukrepov, ki .'ih je med eno in drugo sejo pod-vzel upravni odbor pokrajinskega sveta in po izvolitvi pokrajinskih predstavnikov v razne zavode in zdravniške centre v pokrajini, je bila pokrajinska seja zaključena. Se prej pa je bila na tajni seji odobrena nagrad^ za 25. obletnico službovanja zdravnice dr. Marije Gregorič v pokrajinskem laboratoriju za higieno.
Izdajstvo I. maja
Za letošnjo prvomajsko proslavo so slovenski kleri' kalci, zbrani okrog «Katoliškega glasa«, vneti pristaši krščanske demokracije pripra-vili nič manj kot, spravi delavski praznik v Steverjanu. Citatelji so kar čudno zrli v velike črke vatikanskega li-stiča. Najprej so menili, da z gospodi v uredništvu ni
ključili, da je to le klavrn poskus sovražnikov vsega naprednega, prilagoditi se današnjemu perečemu gospodarskemu in socialnemu stanju brezpravnega delovnega ljudstva na Goriškem Toda slovenski delovni ljudje imajo dragocene izkušnje iz lastnega boja za osvoboditev in boljše življenje ter znajo razlikovati med resničnimi in farizejskimi strankami, ki si prizadevajo v svoj program postaviti tudi težnje delavskega razreda. Nič bolj smešnega ne more biti kot pri-
poldneva igral na balkonu stanovanja v 1. nadstropju. Ker ni vedel, da je del lesene ograje balkona pokvarjen, se je neprevidno približal k njej in padel na spodnje dvorišče z višine kakih 4 metrov. Dečku na pomoč so najprej prihiteli starši, ki so takoj poskrbeli, da je prišel rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v mestno bolnišnico v Ul. Brigata Pavia. Deček si je pri padcu ranil čelo, zlomil desno roko v zapestju ter se po telesu precej poškodoval. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili še verjeten zlom
laščati si delavska	gesla	in	‘j1*-1 “«“7 "	vcije««
.,	,	.	■	,. . •.	desnega kolena.	Ozdravel	bo
praznike od strani	Ustih,	ki
vsakodnevno dokazujejo, da sodelujejo in pomagajo kapitalističnim mogotcem pri vedno hujšem izkoriščanju delovnih ljudi. To so slovenski klerikalci. predvsem tisti ckrog «Katoliškega glasa«, ki so pokazali pravi obraz tudi pri zadnjih državnih volitvah, ko so slovenske vernike prepričeval i, naj volijo demokristjane, ki ščitijo italijansko kapitalistično kasto in ljudi, kakršni so milijarder Monta-gna. Svojim pristašem je torej ((Katoliški glasu naročal in ukazoval voliti vseskozi nasprotno jim demokristjansko stranko, ki v svojem dosedanjem vladanju pripomogla k še večji brezposelnosti in bedi, in isti ((Katoliški glas«, oziroma katoliška društva vabijo k proslavi delavskega praznika prvega maja. To delajo vatikanski hlapci leta 1954, medtem ko so še pred dobrimi 15 leti pomagali oblastem tostran in ostran meje kaliti slavje delavskega razreda in ko so udeležence gnali v zapore zaradi udeležbe na prvomajskih proslavah.
približno v 30 dneh.
Deček padel z balkona
8-letni Bruno Zorzenon iz Moše je v četrte dopoldne hudo padel. Deček se je okrog
Js fižcihtie
Raznarodovalne težnje ONAIR
Vsako leto ob tem času go-riška Lega nazionale, znana po svojih šovinističnih težnjah, podari številnim italijanskim otroškim vrtcem, ki so pod okriljem ONAIR, svoje zastave. Posebno vneta se pokaže, ko gre za darovanje njenih «zmagoslavnih» zastav otroškim vrtcem, ki- so v narodnostno mešanih krajih »ali pa v bližini popolnoma slovenskih . krajev. Zadnji teden je zastavo med drugimi prejel tudi otroški vrtec ONAIR v Podgori. Proslavi so prisostvovale najvišje osebnosti, med njimi ni manjkalo nobenega civilnega niti cerkvenega poglavarja, kajti na takih proslavah se ti ljudje prisotni.
Lega nazionale ne skrbi samo za okrasitev vrtcev, marveč tudi za njihovo razširitev v kraje, kjer bi lahko koristili njenim ciljem, toda kljub, vsem mahinacijam ne bo dočakala, da bi v popolnoma slovenskim vasem na Goriškem, v prostorih otr. vrtcev visele njene nacionalistične zastave, ki s patriotizmom nimajo ničesar skupnega, marveč stremijo po uničenju tistega, kar ni mogel kljub vsej tiraniji storiti 25-letni fašistični sistem.
IZPRED
POROTNEGA SODISCA
Strincone obsojen in amnestiran
Obtožba proti Strinconu. ki se je moral zagovarjati zaradi poskusnega umora žene, kratenja svobode in povzročitve požara, se je razblinila v nič. Po zasliševanju prič, ki so vse prikazale moža v ugodni luči. medtem ko so njegovo ženo opisali kot lahkomiselno, ki je ni preveč zanimal dom. je povzel besedo tožilec in je ob koncu svoje ostre kritike na lačun Strinconove žene. predlagal sodišču, da obtoženca oprostijo prve in zadnje točke obtožnice, ker dejanje ni kaznivo, medtem ko je zahteval, da se ga za kratenje ženine svobode obsodi na 8 mesecev zapora. Kazen je precej nizka. ker je tožilec priznal možu' olajševalno okolnost provokacije s strani žene, Za ženo pa, ki je bila obtožena povzročitve telesnih poškodb, je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Popoldne sta spregovorila odvetnika, nakar se je sodišče umaknilo, za sestavo razsodbe, v sejno dvorano.
Malo pred 19. uro je porotno sodišče izreklo razsodbo in Stricona spoznalo za krivega kratenja svobode in groženj ter ga obsodilo na 1 leto in 3 mesece zapora. Kazen pa mu je oproščena ra podlagi zadnje amnestije. Njegovo ženo Giuseppo Jacone y- je oprostilo, zaradi pomanjkanja dokazov
IZPRED VOJAŠKEGA SODISCA
Gavaričeve izjave o zvezah z „oblastjo"
(Nadaljevanje z 2. strani)
cesom Skratka, pričevanja obeh ’ bo lahko koristilo o-brambi in morda raznim političnim strujam v našem mestu. nikakor pa ne sodišču. Do sedaj je namreč že dokazano. in to so besede vojaškega tožilca, «da sta Valjavec in Gavarič vstopila oborožena v Cizmičevo sobo».
Gavarič je bil pri popoldanskem zaslišanju izredno ta-jinstven. Sel je celo tako daleč, da ni hotel odgovoriti na nekatera postavljena vprašanja. Izjavil je: «Ne vem, če lahko govorim. Ce bi povedal zakaj sem šel v Cizmičevo stanovanje, bi moral imenovati nekatere osebnosti rta oblasti)). Naenkrat pa, že obupan, ko mu je predsednik dejal naj pokaže dokaze dokaze o prijateljstvu Cizmiča z Lasičem, je skoraj zakričal: «Za-kaj so mi nekoč verjeli, sedaj pa ne več?«
Predsednik; «Kdo vam je verjel?«
((Tukajšnje oblasti«, je odgovoril obtoženec misleč na neke osebnosti pri neki policiji, za katero je brez dvoma delal
Na nadaljnja vprašanja pa se je Glavarič izgovarjal, da se mora tu zagovarjati le »zaradi poskusnega umora« in ne za vohunstvo.
Na vsak način je to dobro priznanje, kajti s tem je sam potrdil svojo legitimacijo vohuna. Govori pa se, da je Gavarič napravil pred dogodkom neko neumnost in baje je potreboval denar, da bi se umaknil iz Trsta.
Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek zjutraj z govori zagovornikov.
da vprašamo gospode v a-meriškem uradu za rekvizi-cije: Ali tudi v Ameriki meni nič tebi nič odvzamete nekemu farmarju zemljo in na njej postavite športno igrišče? Ali tudi v Ameriki namesto najemnine, ki bi morala biti vsaj tako visoka kot je zgubljen dohodek, določite mizer-no odškodnino, s katero si lastnik ne more prav ni? pomagati? Ali so to načela vaše demokracije?
Upamo, da bodo na ameriškem uradu za rekvizicije v Trstu razumeli potrebe omenjenih lastnikov zemlje, na kateri stoji športno igrišče ter jim nakazali tako najemnino. da bodo odškodovani za nazaj in za naprej. Prepričani smo tudi, da bi lastniki sprejeli vsako rešitev, ki bi pripomogla k valorizaciji njihove zemlje, pa naj bo to s prodajo, zamenjavo ali kako drugače, seveda tako, ki ne bj zapostavljala njihovih interesov.
Seja 10 DFS v zvezi z 2. kongresom
V četrtek zvečer Je bila v Gorici seja izvršilnega odbora DFS. Člani IO so razpravljali o pripravah in drugih važnih vprašanjih glede II. kongresa DFS, ki bo v nedeljo 2. maja v Gorici.
Mizarji podjetniki kmetovalci
Desk* tmra kove, macesnove in trdih lesov in tra-
me nudi najugodneje
»ST
viaieSofliiM lil. 90441
NAPOCA
OBVESTILO!
r
TRST, Piazza San Giovanni št 1 - tel. 35-019
ki obstaja in solidno deluje že 88 let, je na željo svojih cenjenih odjemalcev
•USTAKOVlLAt
ODUELEK ZA IZVOZ DARILNIH PA-KETOV Z RAZNOVRSTNIM BLAGOM, V.__ W že deluje v polnem obsegu )
Vse, ki niso bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želijo svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo kakor:	živila, tekstilno
blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, elek-
trične sesalce za prah, električne hladilnike -Frigidaires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, moto-scooterje itd. itd., vljudno vabimo, da se zglasijo osebno ali pismeno pri nas na gornjem naslovu.
POSTREŽENI BOST E TOČNO PO KONKURENČNIH CENAH IN S KVALITETNIM BLAGOM!
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
cliitovie Cafcbiche*
T i c I k r- Ul C'P O TITI »7-94 in
M
TRST
ULICA S. LAGHI ST. 3 - TEL. 67-94 m
r \S\S vVJ
»TREPHOa UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730
DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor. zo Italia 106 - tel. 31-52; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 -tel 28-79.
KINO
CORSO. 16.30: »Usmiljenje za tistega, ki pade«, A. Nazzari in A. Lualdi.
VERDI. 16.30: «Operacija Ap-felkern«. A. Clement.
CENTRALE. 17: »El Tigre«, M. Rooney in R. Preston.
VITTORIA. 17: «To je življenje«. Totd in Fabrizi.
MODERNO. 17: «Gianni in Pi-notto na Severnem tečaju«, B. Abbott in L. Costello.
KINO STANDREZ. V soboto in nedeljo ob 19. in 21: ((Cozzis indijanski heroj«, barvni film. J. Lund.
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PRIVOZ
potnikov
na STO, v Jugo-slavijo« Avstrijo in ilruile države
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
MOSCHION & FRISORI TRST. Ul. Valdimo 36 teL 23-475
Postaja za usluge v Nabrežini: FR ANO SIBELIA ZNIŽANE CENE
Ivan Ribarič
Uvoz — Izvoz
Zaloga oglja, premoga In drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO
Vseh vrst trdega In mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd.
Prevzamemo prevoze vsakovrstnega Maga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crispi st. 14 - Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 — Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918
je uvedla z odhodom iz TRSTA ob nedeljah ih Prsz nikih avtobusno zvezo z
BAZOVICO	GROPADOih
PADRICAMI	TREBČAMI.
Avtobusi, bodo vozili z avtobusne postaje na hAB GO BARRIERA VECCHIA in na TRGU LIBEBJ s sledečim voznim redom :
Odhodi iz Trsta: »7.30. »8.00, 8.30, »9.00, ‘9.3°,.!*• ’ »10.30. 11.00,	11.30.	»12.00,	12.30, 13.10, »14.00, 14.30,	l»-	’
»15.30. 16.00.	»16.30,	17.00.	»17.30. »18.00, 18.30, 19.00,	’
20.30. 22.30. »24.00.	'
Odhodi iz Trebč: 6.30, ‘8.00, »8.30, 9.15, »9.30,	’
10.45, »11.00,	3.1.45,	»12.30,	13.45, »14.30. 15.15, 15.45.	m-	’
16.45. »17.00,	17.45.	»18.00,	»38.30, 19.00, 19.30, »20.00.	Z«-	’
»21.00, »21.30,	21.50.	»23.15.
Odhodi iz Bazovice: 6.50. »8.07, »8.37, 9.35. »10.07, 11.05,	»11.07,	12.03,	»12.37, 14.00, »14.37. 15,35,	1«-'
»16.07, 17.05,	»17.07.	18.05,	»18.07, »18.37, 19.00, 19.50.	Z«-	'
20.50, »21.07, »21.37, 22.10, »23.22.	.
Opomba: Vožnje zaznamovane z * bodo samo lepem vremenu.
Podjetje vas popelje hitro in udobno v našo
kr«-
ško okolico, ki vam nudi prijeten oddih, okoliške stilne pa pristno domačo kapljico, kraški teran in Pr ter vse priboljške domače kuhinje.
stregli
Ob nedeljah in praznikih vas bodo dobro post v BAZOVICI pri: Preslu »Na pošti* - »Ivanu Mahtn— «Pri lipi* - »Lebanu* - »Andreju Grgiču* -	_
Križmančiču* - »Ivanki Križmančič* • »Pri drustv v Baru »Bazovica*. — TREBČAH pri: .Avgustu ni* - »Gostilni Mice*. — PADRICAH pri: »Grgiču*-GROPADI pri: »Štefaniji Milkovič*.
Ne Mile ni svojem zflr
NF RariPircka slatina M
zdravi uspešno bolezni srca in krvnih & (sklerozo), ledvic (kamne), iivce (nerv0%0' nevrostenijo) in notranjih žlez (protin« **
korno, Base dote) - Odprto od 1. maja
dali1
Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini
n
v..
L
Ameriško športno igrišče na Opčinah
(Nadaljevanje z 2, strani)
f.EVLIE dobre in poceni
dobite za velika in male v trgovini
Jobip Tbevthuni
TRST, Ulica lasati 1U tel. B9661
da ju ie poslal neki Daka Car. Ker je Valjavec hotel izvedeti od Cizmiča kaj več o Lazičevem pismu, se mu je približal s samokresom v rokah. Tedaj je Gavarič vstal in ju hotel spraviti narazen, pri čemer ga je udaril v prsi in ga nato še prijel za roko. Prav v tem trenutku je padel seveda nehote strel, ki je Cizmiča ranil.
Ta fantastična zgodba je spravila iz ravnotežja tožilca, ki je večkrat prekinil pripovedoT vanje obtoženca dokler se ni naveličal m izjavil: «Kar se tu govori bi moral dokazati, kajti do sedaj je vse to še plod fantazije«.
Precej govora je bilo tudi o Lazičevem pismu in sam predsednik je moral večkrat prekiniti obtoženca in ga opozoriti, da o tem nima smisla govoriti ker ni bilo pismo izročeno kot dokazni material sodišču. Vrh tega vsebina tega ni v nobeni zvezi s pro-
žim. Ko so se naveličali čakanja, so poslali pismo gen. Wintertonu, v katerem so prikazali svoj položaj. Poveljnik področja je potrdil prejem pisma, kmalu zatem pa so se tudi na ameriškem u-radu za rekvizicije zganili in zdelo se je, da bo vprašanje ugodno rešeno.
Toda prišel je 8. oktober in o prodaji zemljišča ni bilo več govora. Nekega dne P® je nekatere lastnike obiskal eden izmed uslužbencev omenjenega urada, in sicer v spremstvu predstavnika CONI. Zanimali so se, ali bi kmetje zemljo prodali, potem so pa odšli in se niso več vrnili. Zopet so romale delegacije v Trst, zahtevale odškodnino in povečanje najemnine, vendar vse zaman. Amerikanci zemlje ne kupijo, če jo pa kmetje hočejo prodati, naj se obrnejo na CONI.
To je zgodba o Zlanjivi, ki skoraj upravičeno nosi svoje ime.
Napisali smo vse to zato,
PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA
PRAČEK DAVORIN
SKEDENJ - ULICA Dl SERVOlA 124 Sprejema nova naročila in popravila, nudi plačilne olajSave ter m priporoča
Umberto Bazzanella
Zastopnik za STO IN FLRJ TRST • Ul. F. Venezian »t. S - Tel. it. 34-1W
Odlikovan kemični laboratorji za kletarstvo. Vse za vzdrževanje in bolezni vma. — Škropilnice »Vermorel*. kmetijski stroji, — Stroji in orodje za vinske kleti. — Gumijeve cevi. — * Zdravstveni predmeti. — Vsakovrstne pipe za vodo, zalivanje, za ogenj. — Črpalke. — Motorji. — Železne cevi in sklepi.
TRST - Trg tra i Rivi 2.
Tel. 31-198
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
Batič F rune
A L„„ .J,
ii
n
*šJ|7ČAV«*K
I 11
&
S
oeiavnim
fr
K S 1
Ul. F. Crispi Telefon 952^
Ul
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
lili!
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-109
katera vam nudj po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti
Tovorni prevosi ♦ 'tal. št. 5fi(IH ♦ Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAŽAz
MEHANIČNO DELAVNICO
TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN
fftodoA fuUtefa+ete tiediUUu, todipke tole, Uaddniice, tikalnike ali adiilce
alUčite ftodietje ža
RADIO - ELEKTRIKO - TELEVIZIJ0
M. SOSIČ-SOSSl
OPČINE, Trg Monte Re št. k - Tel. 21<155 in 21-154 (poleg
šole)
nei-iko-§XKD1LN(KOV na svetilni in tekoči plin,oa^ ali premog za majhna gospodinjstva ali za g
		
				
tj		
	—	
UM Sl.		
	Jiižis--	
Art. 315 na tek. plin Art. 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in prostorom za ogrevanje jedil, obešalnik za zajemalke.
CENA 29.000 LIR
Edino zastopstvo
znamke »ZOPF^S* za gornjo okolic0-
Se tako izbirčeti ljubitelj glasbe bo dobil pri nas RADIJSKI APAHAT.
I tv
AVTORI^IHAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEMPOLAJ Sl. 4 (Nabrežina) •
€ K N K Z n t; H X i<; OUU&AVK PRI PLAflLt
Po najusodnejših cenah po najmodernejšem stilu..
ttcotrc
wg«L
•sVin
*.»• MfO
imamo radijske aparate vseh največjih	svetovnih znamk:	»Telefunken«,	«Mfue	0
»Siemens*, »Phonola«, »Marellt*, »Unda*.	— Popravila radijskih aparatov	izvr>	\t
točno in natančno. — Zaupajte našim 31-letnim izkušnjam,	strokovnemu	°se
našemu laboratoriju, ki je opremljen z	najmodernejšimi	tn preciznimi	am*r
instrumenti za radio in televizijo.
Pri nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — Izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. — Pri večjih delih nudimo večji popust.
tmkmo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke ELECTHOLUX za gospodinjstvo.
Prodajamo hladilnike po 43. 90 140 in 200 litrov s 5-letnira Jamstvom.
ZASTOPSTVO„UQVlGdS£
za gornjo oko
Prodajamo tudi ua obroke po 2.000 lir n*el
Odgovo.1.. uiedniK STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO. UUCA MONTKCCHI tt 6 Ul. - _]161*6* »Uvllka lKJ-8U« Vn 44-63«. - rt>»t,,i	   .	-	-	-	• —   ..................... -
predal 50Z	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. ao — Telefonska številka 37.338 — OGLASI, od 8. do 12.30 to od 13 • 18	“ TeL poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za .FLRJ: Agencija demokratičnega Inozera. tiska. Drž. 101 ^r\f
37-338 - Cene oglasov: Za vsak min vUtn* v Sirliit 1 stolpca trgovski #0 finančno upravni m0. oaMrtniee 80 lir - Za FLHJ ta vsak rrnn širine I	Ljubljana. Stritarjeva 3.I., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni nankl v Llubljanl 606 . r 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.
stolpca za vse vrste oglasov P« 23.. (lin. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S- P*Hleo MI. Tei, 33-83 - Rokopisi se n- vračajo nije, ljuo ja_____________________________a____________________________________________________________________________________________ ______________ __________
NAROČNINA: „Coua A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna .1200 tlf. Fed, Ijud, repuO. Jugoslavija: Izvod 10, meset'1^