SDGZ v delegaciji FJK v Beogradu Denis Novato gost Italijanov v Braziliji Doberdobski nižješolci septembra v novih prostorih sledi nam na Primorski dnevnik št. 162 (21.095) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 15. JULIJA 2014 ^^ tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Volitve so mimo, problemi ostajajo Dušan Udovič Pri ocenjevanju volilnega izida v Sloveniji se na nek način vsiljuje vzporednica s položajem v Italiji. Neglede na različne okoliščine se je s prepričjivo uveljavitvijo Stranke Mira Cerarja izkazalo, da si slovenski volivci v politiki želijo sprememb in novih obrazov, tako kot so na nedavnih evropskih volitvah italijanski volivci močno podprli Mattea Ren-zija. Drugače si je preprosto nemogoče razložiti tolikšen Cerar-jev uspeh, potem ko ima njegova stranka le pičla dva meseca življenja. Očitna je seveda še druga analogija, ob dejstvu, da sta šla voditelja opozicije, tako Janez Janša kot Silvio Berlusconi, na volitve med prestajanjem kazni po pravnomočni obsodbi. Oba sta odigrala vlogo »žrtve politične zarote« in odgovarjala s silovitimi napadi na »komunistično« sodstvo, mestoma s prevratniškim besednjakom, ki z civiliziranim potekom politične konfrontacije nima dosti skupnega. Kakorkoli, slovenski volivci so v nedeljo pokazali, da povečini odklanjajo radikalizem in ek-stremne tone, kot jih je v volilni kampanji uporabljala Janševa SDS, ki je pogorela kljub temu (ali pa morda prav zaradi tega), da je kot še nikoli doslej uživala mili-tantno podporo visokih dostojanstvenikov slovenske katoliške Cerkve. Bode v oči, kako so njihove izjave v tem smislu v popolnem nasprotju z naukom in reformnimi prizadevanji papeža Frančiška. NADALJEVANJE NA 2. STRANI SLOVENIJA - Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah Prepričljiva zmaga Stranke Mira Cerarja Predsednik stranke SMC Miro Cerar slavi zmago s svojimi pristaši SSO - Energetika Projekt ENRI TRST - Projekt ENRI, ki ga financira Program čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013, želi skrb za okolju prijazno energetiko in zmanjšano energetsko porabo prenesti v tako imenovani tretji sektor, na primer v kulturne domove in druge stavbe, v katerih domu-jejo društva, zadruge, neprofitne ustanove. Vodi ga Svet slovenskih organizacij, ki je včeraj priredil uvodni seminar na Pomorski postaji. Na 5. strani NOGOMET - Finale SP v Braziliji v* • v Nemčija četrtič svetovni prvak Nemci so na finalu nogometnega SP z zmago proti Argentini zasluženo osvojili naslov prvaka ■ s/ LJUBLJANA - Po delnih neuradnih izidih nedeljskih volitev v Državni zbor, ki jih je objavila Državna volilna komisija (DVK) je Stranka Mira Cerarja (SMC) relativna zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev, saj so ji volivci namenili 34,61 odstotka glasov oziroma 36 sedežev v DZ. Na drugem mestu je Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je dobila 20,96 odstotka glasov oziroma 21 sedežev. V slovenski parlament so se nadalje uvrstili Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) (10,21 odstotka oz. 10 sedežev), Združena levica (5,97 odstotka oz. šest sedežev), Socialni demokrati (SD) (5,95 odstotka oz. šest sedežev), Nova Slovenija (NSi) (5,53 odstotka oz. pet sedežev), Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) (4,34 odstotka oz. štiri sedeže). Na 2. in 3. strani Dolina: Klun spodbuja sodelovanje z občani Na 4. strani Barbara Žetko: Tapkanje pomaga, tudi če vanj ne verjamete Na 11. strani Delavci centra CARA v Gradišču so obupani Na 12. strani Klop miru na Sveti gori ostala brez plošče Na 13. strani 9771124666007 2 Torek, 15. julija 2014 TRST / LJUBLJANA - Rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji Zmaga Mira Cerarja (34,61 %) VDZskupno 7strank - Slovenska demokratska stranka (SDS20,96%), Demokratična stranka upokojencev (DeSUS 10,21 %), Združena levica (115,97 %), Socialni demokrati (SD 5,95 %), Nova Slovenija (NSi 5,53), Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB)4,34 %) LJUBLJANA - Po delnih neuradnih izidih nedeljskih volitev v Državni zbor, ki jih je objavila Državna volilna komisija (DVK) je Stranka Mira Cerarja (SMC) relativna zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev, saj so ji volivci namenili 34,61 odstotka glasov oziroma 36 sedežev v DZ. Na drugem mestu je Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je dobila 20,96 odstotka glasov oziroma 21 sedežev. V slovenski parlament so se nadalje uvrstili Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) (10,21 odstotka oz. 10 sedežev), Združena levica (5,97 odstotka oz. šest sedežev), Socialni demokrati (SD) (5,95 odstotka oz. šest sedežev), Nova Slovenija (NSi) (5,53 odstotka oz. pet sedežev), Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) (4,34 odstotka oz. štiri sedeže). Tik pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom pa je po trenutnih podatkih SLS, za katero je glasovalo 3,98 odstotka volivcev. Ker je izid tako tesen, ga lahko spremenijo glasovi, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije ter tujine oziroma diplomatsko-konzu-larnih predstavništev. Na uradne izide volitev pa bo treba počakati do 29. julija. Preostale stranke niso presegle parlamentarnega praga. Vseh predstavljenih in na volitvah sodelujočih list je bilo skupaj 17, v parlament se je torej uvrstilo sedem strank. Iz DZ sta poleg SLS izpadli še dve dosedanji parlamentarni stranki, in sicer Pozitivna Slovenija (PS) (2,96 odstotka glasov) in Državljanska lista (DL) (0,63 odstotka). SMC je bila zmagovalka volitev v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo pa je zmagala v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je zanjo glasovalo 37,79 odstotka volivcev. Najmanj volivcev pa je zanjo glasovalo v volilni enoti Ptuj (29,88 odstotka). Drugouvrščena stranka SDS je največjo podporo (22,05 odstotka) prejela v volilni enoti Kranj, najnižjo pa v volilni enoti Postojna (19,04 odstotka). SMC je zmagala v 82 od 88 volilnih okrajev, najbolj prepričljivo pa v enem izmed okrajev Ljubljana Vič Rudnik, kjer je dobila 42,98-odstotno podporo. Medtem ko so v strankah, ki so se uvrstile v parlament v glavnem pozitivno komentirali rezultate, je bila reakcija iz vrst poražene Janševe SDS povsem drugačna. Podpredsednik SDS Zvonko Černač je izjavil, da volitve niso bile poštene, zato njihov rezultat ni bil legitimen. Prav tako vlada, ki bo oblikovana na teh rezultatih ne bo legitimna, je dejal. Černač se je v imenu predsednika stranke Janeza Janše, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, zahvalil vsem, ki so glasovali za SDS, za dobro ekipo, dober program. Po mnogih ocenah odraža zmaga Stranke Mira Cerarja željo slovenskih volivcev po spremembah, poražena SDS pa ocenjuje, da bo bodoči mandatar »slovenski Lukašenko« ansa »Žal volitve niso bile poštene, zato rezultat ni legitimen,« je dejal in spomnil, da je bil Janša z zaporom izključen iz volilne tekme. »Branko Masleša je odločanje namerno zavlekel v čas po volitvah, še več, pred volitvami smo bili dodatno priča dvema sodnima postopkoma in lansiranju nove sodne preiskave,« je dejal Černač. V izjavi, objavljeni na spletni strani SDS, je stranka pozvala vse odgovorne, »še posebej vrhovno ter ustavno sodišče ter predsednika republike, da nemudoma storijo vse za odpravo razlogov za nelegitimnost volitev ter nato v normalnih okoliščinah razpišejo poštene in svobodne volitve«. Stranka je volitve označila za nelegitimne in poudarila, da smo bili »volitev, pred katerimi so vodjo opozicije poslali v zapor, doslej navajeni v Belorusiji, Iranu, Ukrajini in v zadnjem času v Ruski federaciji«. Legitimnost volitev je po njihovih navedbah junija letos pod vprašaj postavila tudi Mednarodna demokratska zveza (IDU), »enak dvom pa je izrazila tudi največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu, poslanska skupina Evropske ljudske stranke«. Vlada, ki bo sestavljena na podlagi teh volitev, ne bo legitimna in bo tudi prej ali slej padla, meni Černač, SDS pa take vlade, kot je dejal, ne more priznati. Za tistega, ki jo bo vodil, pa je dejal, da ne bo legitimen: »Bo le slovenski Lukašenko.« Napovedal je še, da poslanci SDS v DZ ne bodo prevzeli nobene funkcije, o sodelovanju na sejah pa se bodo odločali selektivno. Černač je tudi pozval k različnim oblikam mirne državljanske nepokorščine in protesta, »dokler Slovenija ne bo država, utemeljena na pravičnosti kot temelju vladavine prava«. SDS je najvišji odstotek glasov na parlamentarnih volitvah prejela leta 2008, ko je zanjo glasovalo 29,26 odstotka volivcev in je kot druga najmočnejša stranka zasedla 28 poslanskih mest. Leta 2004 pa je bila z 29,08 odstotka glasovi in 29 poslanci zmagovalka volitev. Na zadnjih volitvah leta 2011 je prejela 26,19-odstotno podporo in je dobila 26 poslanskih mandatov. LJUBLJANA - Koalicijska usklajevanja naj bi se začela prihodnji teden Cerar upa na dogovor že v avgustu, a izključuje povezovanje s SDS: »Ne morejo biti v koaliciji tisti, ki zanikajo temelje pravne države« Smš Janez Janša Karl Erjavec Luka Mesec LJUBLJANA - Prvak SMC in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar predvideva, da bi se koalicijska usklajevanja lahko začela prihodnji teden, saj da morajo biti vsaj obrisi nove koalicije jasni do začetka avgusta oz. ustanovne seje Državnega zbora. Cerar upa, da bo koalicija oblikovana že v avgustu, no- www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali ste zadovoljni z volilnim izidi v Sloveniji? O Da O Ne O Me ne zanima va vlada pa v septembru, je dejal za Radio Slovenija. Kot je v oddaji Studio ob 17h pojasnil Cerar, proces koalicijskih pogovorov zagotovo ne bo enostaven, neznank pa je še polno. Poudaril je, da ne bodo zavlačevali, a da se tudi ne sme hiteti in posledično sprejemati slabih rešitev, saj je treba oblikovati kakovostno in stabilno vlado. Cerar še ne želi razkriti, katere od strank bodo dobile vabilo na usklajevanja, je pa zatrdil, da se bodo pogovarjali z vsemi strankami. Komunikacijo bodo vzpostavili tudi s SDS, a se relativna zmagovalka volitev SMC z njimi v koaliciji ne vidi. »Ne more biti koalicijski partner tisti, ki zanika temelje pravne države,« je povedal Cerar in izrazil obžalovanje, da SDS zdaj uporablja »neke absolutno preostre besede pod ravnjo politične kulture« z izjavami, kot je ta, da so bile volitve nelegitimne. Po Cerarjevih besedah bo možnost kompromisov treba oceniti tudi na podlagi programov strank. Zaveda se, da bo treba »tu in tam malo popuščati«, a če bodo ti kompromisi še vedno v korist državi, je odprto sodelovanje z vsako stranko, ki se bo k temu zavezala. V SMC se sicer še niso opredelili do tega, kakšno vlado bi najraje imeli, a Ce-rar osebno bi si želel »ne le enobarvno vlado«. »Dobro bi bilo, če bi bila vlada kombinirana, v tem smislu bolj mavrična, ne- Dejan Židan nazadnje tudi znotraj enega pola ni vse popolnoma enobarvno,« je povedal in pristavil, da bo vse odvisno od koalicijskih pogajanj. S tem, da bi iskal dvotretjinsko večino v DZ, pa se Cerar ne obremenjuje. Po njegovem mnenju mora vlada imeti vsaj toliko podpore, da lahko normalno deluje. Cerar je napovedal, da bo SMC ob oblikovanju nove vlade zagotovila najboljše kadre, ki jih ima, ni pa želel izpostaviti nobenega imena morebitnih novih ministrov, saj da še niso evidentirali vseh kandidatov. Razkril je le, da bodo iz vrst SMC v novi vladi ljudje, ki še niso bili v politiki, a so priznani strokovnjaki in izkušeni. V stranki pa ob tem nimajo zadržkov do že izkušenih kadrov, tudi političnih, ampak pod pogojem, da so nekompromitirani in sposobni. »Če greš v koalicijsko vlado, lahko koalicijski partnerji predlagajo tudi take kadre in to bomo morali v primeru dogovora sprejeti,« je dodal. Med ključnimi vprašanji ob sestavljanju nove koalicije bo zagotovo privatizacija, a pomembna področja so tudi konsolidacija javnih financ, zdravstvena reforma, področje sociale, pa tudi druga vprašanja, denimo znanost in kultura, je dejal Cerar. Zagotovil je namreč, da ne podcenjujejo nobenega področja in da bo prav na vseh treba poiskati nek skupen jezik. Ljudmila Novak Cerar je izpostavil tudi, da ga nikakor ni strah, se pa zaveda odgovornosti, ki je pred njim in stranko. Za zmago mu je večina predsednikov strank čestitala že v nedeljo po volitvah, Alenka Bratušek je povedal, danes pa ni bil v stikih z nikomer od njih. »Verjetno smo vsi tudi nekoliko utrujeni oziroma delamo naprej resne stvari,« je še ugotavljal Ce-rar. (STA) NADALJEVANJE UVODNIKA Zaskrbljujoče je tudi, da se tak odnos SDS nadaljuje tudi po volitvah, da se volilna preizkušnja diskvalificira kot nelegitimna in se napovedujejo akcije državljanske nepokorščine. Morda bo SDS na ta način vlekla nase medijsko pozornost, vendar bi morala razumeti osnovno dejstvo, da ji volivcev na ta način ni uspelo prepričati. A glavna pozornost je zdaj usmerjena v Mira Cerarja. Gre za uglajenega človeka s pomirjevalnim in dialoškim nastopom, ki po stilu nekoliko spominja na Drnovška. V volilni kampanji se ni veliko izpostavljal, držal se je načel in ni veliko obljubljal, program njegove stranke je v mnogih aspek-tih še vedno uganka. Vsi izvoljeni poslanci SMC so v politiki novinci ali skoraj, čeprav gre za ugledne in profesionalno solidno profilirane ljudi. To je lahko za slovensko politiko in njeno prenovo bistven doprinos. Pričakovanja javnosti so vsekakor velika, saj je država v zelo kočljivem položaju. Nova vlada se bo morala takoj spopasti z velikimi problemi in nikakršnega dvoma ni, da bo morala za izhod iz krize sprejemati nepopularne ukrepe. Rezultat volitev kaže na to, da so številke na Cerarjevi strani. Pomembno bo sestaviti koalicijsko vlado na široki programski osnovi, ki bo vključevala čim več partnerjev, kar bo tudi jamstvo za njeno trdnost in stabilnost. Takšno vlado in prenovljeno politiko pa Slovenija danes krvavo potrebuje, če se hoče dvigniti ne le iz gospodarske, temveč tudi iz družbene in moralne krize, ki jo preživlja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. julija 2014 3 LJUBLJANA - Velika večina je novih imen, dosedanjih poslancev je manj kot tretjina (26) Večinoma prenovljen Državni zbor V poslanskih klopeh bo po za zdaj še neuradnih podatkih sedelo 26 dosedanjih poslancev. V 90-članskem DZ je tudi 32 žensk, kar je štiri več kot v iztekajočem mandatu. Stranka Mira Cerarja - 36 poslancev Andreja Potočnik, Branko Zorman, Irena Kotnik, Maruša Škopac, Vlasta Počkaj, Lilijana Kozlovič, Marko Ferluga, Tilen Božič, Simon Zajc, Tanja Cink, Simona Kustec Lipicer, Miro Cerar, Mitja Horvat, Kamal Izidor Shaker, Milan Brglez, Bojan Dobovšek ,Dragan Matic, Ivan Škodnik, Danilo Anton Ranc, Janja Sluga, Margareta Guček Zakošek, Anita Koleša, Marjan Dolinšek, Irena Grošelj Košnik, Vojka Šergan, Igor Zorčič, Urška Ban, Branislav Rajic, Srečko Blažič, Jasna Murgel, Ksenija Korenjak Kramar, Ivan Prelog, Klavdija Markež, Vesna Vervega, Aleksander Kavčič, Franc Laj. Slovenska demokratska stranka - 21 poslancev Žan Mahnič, Marko Pogačnik, Branko Grims, Eva Irgl, Danijel Krivec, Anže Logar, Andrej Šircelj, Janez Janša, Jože Tanko, Nada Brinovšek, Ljubo Žnidar, Jelka Godec, Tomaž Lisec, Zvonko Lah, Anja Bah Žibert, Bojan Podkrajšek, Vinko Go-renak, Suzana Lep Šimenko, Andrej Čuš, Marijan Pojbič ,Franc Breznik. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - 10 poslancev Julijana Bizjak Mlakar ,Tomaž Gantar, Primož Hainz, Marinka Levičar, Benedikt Kop-majer, Karl Erjavec, Ivan Hršak ,Uroš Prikl, Marjana Kotnik Poropat, Franc Jurša. Združena levica - šest poslancev Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec, Violeta Tomic, Matjaž Hanžek, Luka Mesec, Franc Trček. Socialni demokrati - šest poslancev Matjaž Nemec, Janko Veber, Andreja Katič, Matjaž Han, Bojana Muršič, Dejan Židan. Nova Slovenija - pet poslancev Matej Tonin Jernej Vrtovec, Iva Dimic, Ljudmila Novak, Jožef Horvat Zavezništvo Alenke Bratušek - štirje poslanci Alenka Bratušek, Mirjam Bon Klanjšček, Peter Vilfan, Jani Moderndorfer Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz VOLITVE - Po še neuradnih podatkih Izvoljeni poslanci južne in severne Primorske TRS / GORICA - Po neuradnih rezultatih bodo južne Primorce v novem slovenskem parlamentu zastopali: Tomaž Gantar (Desus), Matej Tašner Vatovec (Združena levica), Meira Hot (SD), ter iz SMC Vlasta Počkaj, Lilijana Kozlovič, Marko Ferluga in Tilen Božič. Njim je treba prišteti še poslanca italijanske manjšine Roberta Battellija. V slovenski parlament se ni uspel prebiti, kljub uspehu liste, kandidat Združene levice v sežanskem okrožju Stojan Spetič, nekdanji senator v italijanskem parlamentu. Združeno levico bo v primorski volilni enoti zastopal Tašner Vatovec, ki je bil izvoljen v Kopru. V parlament ni bil izvoljen niti dosedanji poslanec Pozitivne Slovenije Aljoša Jerič, glasbenik, ki je po rodu iz Trsta in ki je tokrat kandidiral na listi Alenke Bratušek. Spetiča je torej doletela usoda Damijana Terpina in Jožeta Pir-jevca, ki sta neuspešno kandidirala na evropskih volitvah na listi SDS oziroma Solidarnosti. Terpin, deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti, je v nedeljo zvečer stal ob Zvonku Černaču, ko je za medije komentiral ne ravno pozitiven volilni izid SDS. Sodeč po televizijskih posnetkih Terpin ni bil videti ravno dobre volje. V novem slovenskem parlamentu naj bi sedelo tudi pet poslancev iz severne Primorske oziroma dva iz ožje Goriške. Tako so na nedeljskih predčasnih volitvah odločili volivci. Enako število poslancev je Goriška dobila na predčasnih državnoz-borskih volitvah leta 2011. Poslanske klopi se obetajo Matjažu Nemcu (Socialni demokrati), ki je kandidiral v volilnem okraju Nova Gorica I (Nova Gorica okolica), Mirjam Bon Klanjš-ček (Zavezništvo Alenke Bratušek) iz volilnega okraja Nova Gorica II (Nova Gorica - center), Jerneju Vrtovcu (Nova Slovenija - krščanski demokrati) in Evi Irgl (Slovenska Demokratska Stranka), oba iz volilnega okraja Ajdovščina ter Danijelu Krivcu (Slovenska demokratska stranka) iz voljnega okraja Tolmin. Volilna udeležba na ravni države je bila po neuradnih podatkih 50,99 odstotna in je bila najnižja doslej, volilna enota Postojna se je med osmimi volilnimi enotami glede udeležbe na volitvah s 49,52 odstotki uvrstila na šesto mesto. Kakšni so neuradni rezultati na ožjem Goriškem? Poglejmo rezultate za prve tri uvrščene stranke: v volilnem okraju Nova Gorica I, ki zajema okolico Nove Gorice, je največ glasov dobila Stranka Mira Cerarja, in sicer 29,98 odstotkov, sledi SDS s 23,24 odstotki in SD z 11, 11 odstotki. V tudi v volilnem okraju Nova Gorica II -ki predstavlja mesto z bližnjo okolico, je največ glasov dobila Stranka Mira Cerarja - 34,82 odstotkov, sledi SDS s 17,28 odstotki in SD z 9,5 odstotki. Za primerjavo naj navedemo še rezultate predčasnih volitev iz leta 2011 pri prvih treh uvrščenih strankah in listah: tedaj je v volilnem okraju Nova Gorica I največ glasov prejela SDS (26,12 odstotkov), sledila je SD (21,99 odstotkov), na tretje mesto se je uvrstila Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija (19,93 odstotkov). V Volilnem okraju Nova Gorica II pa so si prva tri mesta razdelile naslednje stranke in liste: SD (28,88 odstotkov), Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija (26,68 odstotkov) in SDS (18,51 odstotkov.) V volilnem okraju Nova Gorica I je torej od zadnjih parlamentarnih volitev skoraj prepolovila podpora volivcev stranke SD, za skoraj tri odstotne točke pa je padla podpora stranki SDS. Še večji padec podpore beleži SD v volilnem okraju Nova Gorica II, torej v mestu, in sicer za dobrih 19 odstotnih točk, medtem ko SDS beleži dobrega pol odstotka padca podpore. (st) (km) Razporeditev poslancev v slovenskem državnem zboru 4 2 Legenda: ■ SMC ■ SDS ■ DeSUS ■ ZL ■ SD ■ NSi ■ Zaab ■ narodnosti ZNIZANJA V TRGOVINI IKEA DO 40%. TO POLETJE BO TUDI VAŠ DOM IZGLEDAL V DOBRI FORMI. Na spletni strani IKEA.it/villesse dobite več informacij o datumih, pogojih znižanj ter o znižanih cenah izdelkov v vaši trgovini. Člani IKEA FAMILY in IKEA BUSINESS, bodo lahko izkoristili DODATEN POPUST v višini 10% na mnoge že znižane izdelke. Velja do razprodaje vseh zalog. IKEA Villesse Localita Maranuz, 1 Pon-Ned 10:00 - 20:00 4 Torek, 15. julija 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DOLINA - Na županstvu seja občinskega sveta s številnimi točkami na dnevnem redu Proračun 8 milijonov evrov, davki bodo nespremenjeni Izjema novi davek Tasi - Načrt javnih del za leto 2014 - Klun: Mandat v znamenju sodelovanja z občani Razprava ter sprejetje proračuna za leto 2014 v vrednosti 8 milijonov evrov in načrta javnih del sta zaznamovala sejo dolinskega občinskega sveta, ki je bila včeraj dopoldne na dolinskem županstvu. Seja je trajala več kot štiri ure, saj je bilo na dnevnem redu več pomembnih točk, kot je bila med drugim določitev davčnih odmer za davke Irpef, Imu, Tari in Tasi ter odobritev zadevnih pravilnikov. Davki bodo ostali vsekakor nespremenjeni v primerjavi s preteklostjo. Izjema je seveda novi davek na nedeljive storitve Tasi, glede katerega je občinska uprava določila davčno osnovo 0,1 odstotka (najvišji možen odstotek je 0,25). Sicer je bil prvi del seje posvečen odobritvi smernic in načrtov, ki jih namerava izvajati nova občinska uprava v svojem mandatu. Glavne smernice je predstavil župan Sandy Klun, ki je med drugim poudaril, da bo njegov mandat v znamenju sodelovanja z občani. Ob ugotovitvi, da sestavljata občino avtohtono slovensko in italijansko prebivalstvo, ki živita v popolnem medsebojnem spoštovanju, bo uprava spodbujala udeležbo prebivalstva v institucionalnih, družbenih, kulturnih, športnih, vzgojnih in institucionalnih dejavnostih v dolinski občini, je povedal Klun. Dalje se bo občinska uprava zavzemala, da bodo glavne izbire usmerjene v kakovost življenja in okolja, izboljšanje kakovosti storitev, solidarnost, v trajnostni in gospodarski razvoj ter v izobraževanje in kulturo. V načrtu je Dolinski občinski svet fotodamj@n poleg tega krepitev sodelovanja z bližnjimi občinami, sodelovanje pri evropskih razpisih, občinska uprava pa bo tudi aktivni člen pri reševanju vprašanja srenj, jusov in agrarnih skupnosti. Uprava bo aktivna tudi glede spodbujanja rasti gospodarstva in gospodarskih dejavnosti oziroma kmetijstva, industrije in turizma, povečati pa namerava med drugim stopnjo ločenega zbiranja odpadkov. Občinski svet je programske smernice sprejel z glasovi večine, medtem ko se je opozicija vzdržala. Temu so sledile predstavitev proračuna in razprave glede posameznih zgoraj navedenih davkov. Ob konstruktivnem so- delovanju opozicije (sprejeli so npr. popravek občinskega svetnika Občanske liste za teritorij Roberta Drozine glede davka Tasi, ki ga ne bodo plačevale družine s količnikom Isee pod 15.000 evri) so nazadnje sprejeli vse postavke in proračun, sicer v glavnem z glasovi levo-sredinske večine. Pri davku na smeti Tari se je zataknilo, ko je občinski svetnik Združenih v tradicijah Boris Gombač ugotovil, da je bil tekst v slovenskem jeziku različen od tistega v italijanskem. Po krajši prekinitvi seje so ugotovili, da je Gombač imel na razpolago nedokončano papirnato verzijo v slovenščini (namesto elektronske) in se je stvar srečno zaključila. Proračun 2014 so na- zadnje sprejeli z 9 glasovi leve sredine, Giorgio Gherlanz (Gibanje za neodvisnost STO) in Drozina sta se vzdržala, Gombač in Roberto Massi (Forza San Dorligo) sta glasovala proti. Še pred tem so odobrili tudi načrt javnih del za leto 2014, ki pa bodo ostala zaradi pakta stabilnosti zaenkrat v predalu. V načrtu so urbanistična dela v Borštu in Za-brežcu (naložba 784 tisoč evrov), obnova vaškega jedra v Ricmanjih (milijon evrov), dela na pokrajinski cesti v Logu (140 tisoč), dela na osnovni šoli Anne Frank pri Domju (215 tisoč) in dela civilne zaščite na levem bregu reke Glinščice v Boljuncu (200 tisoč evrov). A.G. Ponesrečeni jadralni padalec je bil rojen v Trstu Gorski reševalci iz Gumina so v nedeljo dopoldne v gozdu blizu Tipane našli 65-letnega jadralnega padalca Paola Antoniassija, sicer doma iz Trevisa, a rojenega v Trstu. Tja so prišli na podlagi obvestila lovca, ki je prvi odkril Antoniassijevo truplo. Nesrečni padalec je bil še pritrjen na padalu, tik nad tlemi, vzroke smrti pa gre najbrž pripisati poškodbam, ki jih je zadobil, ko je trčil v skale. Paolo Antoniassi se je v soboto spustil z jadralnim padalom skupaj s prijatelji. Ko so leteli nad hribom Bar-nadija, je območje zajela nevihta, ki je Antoniassija okoli 16. ure dobesedno posrkala. V nedeljo dopoldne je posadka helikopterja gasilcev zagledala jadro njegovega padala v bližini Čen-te, malo zatem pa so našli truplo. Protest policijskega sindikata Stalni trg: tako je ime nizu protestnih pobud Avtonomnega policijskega sindikata SAP proti krčenju sredstev za policijo. Ob predstavitvi pobude je včeraj v Trst prišel vsedržavni tajnik sindikata Gianni Tonelli, ki se je dopoldne na kvesturi udeležil skupščine osebja, popoldne pa nagovoril kadete policijske šole Vincenzo Raiola. Eden od razlogov za protest je neprimernost prostorov, v katerih morajo večkrat delovati pripadniki policije: po ugotovitvah sindikata SAP je namreč kar 50 odstotkov prostorov zastarelih, neprimernih oz. ne izpolnjujejo veljavnih varnostnih predpisov in celo čiščenje je slabo. Zaprt predor pri Montebellu Pripadniki mestne policije so sinoči morali za dobro uro zapreti za promet predor pri Montebellu, saj so morali cestišče sprati, ker je iz nepojasnjenih razlogov prišlo do razlitja kurilnega olja. DEVIN Plezalec padel s stene Nepremišljenost bi ga kmalu drago stala Moški je hotel preplezati steno pod devinskim gradom, a mu je spodrsnilo arhiv Motorni patruljni čoln obmejne policije iz Devina je v soboto na plaži pod devinskih gradom nudil pomoč moškemu, ki je padel med vzpenjanjem po skalah ter si poškodoval glavo in se udaril v hrbet. Poškodovanega moškega je opazil lastnik plovila in nemudoma poklical pomoč. Reševalci so moškega, ki bil razumljivo šokiran, a vseeno pri zavesti in priseben, odpeljali do devinskega portiča, kjer mu je osebje službe 118 nudilo prvo pomoč in kjer je pričakal ženo, ki ga je nato odpeljala na urgenco v Tržič. Do nesreče je, kot že rečeno, prišlo v soboto, čeprav se je o njej razve-delo komaj včeraj. Moški je do stene, ki jo je nameraval preplezati, priplul s kajakom, nato se je začel vzpenjati, a mu je kot kaže spodrsnilo in je padel. Med drugim je plezanje po Devinskih stenah prepovedano. ČRNA KRONIKA - Poskus kraje Hotela sta odnesti oblačila in čevlje Pripadniki mobilnega oddelka tržaške kvesture so v nedeljo popoldne sodstvu zaradi kraje prijavili romunska državljana M.B. in S.I.M.. Moška, oba stara 38 let in brez stalnega bivališča v Italiji ter stara znanca sil javnega reda, sta namreč iz trgovine z oblačili New Yorker na Trgu Stare mitnice hotela ukrasti nekaj majic, hlačk in čevljev. Po vstopu v trgovino sta s polic odnesla nekaj čevljev in majic, s katerimi sta se napotila v sobico, na videz, da bi pomerila izbrano blago, vendar zaradi čudnega obnašanja in zvokov so prodajalke zasumile, da nekaj ni v redu. Tako so se podale do sobice, kjer so na tleh našle nekaj kosov oblačil in zlomljene varnostne ploščice ter enega od Romunov, ki je želel odstraniti varnostno ploščico z neke majice. Moška sta zbežala, uslužbenke pa so poklicale policijo, ki je dvojico zasačila v bližnji Ul. Oriani med poskusom preoblače-nja in preobuvanja: pri njiju so policisti našli čevlje, hlačke in majico v skupni vrednosti 60 evrov, medtem ko so v sobici za pomerjanje oblačil našli par hlačk in plišasto jopo v skupni vrednosti 40 evrov. Policisti so našli ukraden skuter Pripadniki letečega oddelka tržaške kvesture so v nedeljo popoldne vrnili lastniku ukradeni skuter znamke kym-co. Policisti so motor našli v Ul. Crispi in na podlagi preverjanj ugotovili, da je bil pred nekaj tedni ukraden. Tudi tržaški policisti na Bora Day-u Na nedeljskem 14. Bora Day-u, srečanju ljubiteljev morja in plovbe, ki ga od leta 1999 v Tržiču prireja italijanski Bora Club, so sodelovali tudi predstavniki tržaške policije, točneje osebje navtične enote tržaške kvesture, ki so prispeli s patruljnim čolnom in prikazali primer reševanja. PROSEK - Poseg Maurizia Vidalija Na Kržadi dvojezični vozni red avtobusov Podžupanja Martini posegla pri Acegasu zaradi zabojnikov Dvojezični vozni red spet krasi postajo na Kržadi na Prose-ku, potem ko je v ta namen posegel predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Vidalija je o pomanjkanju dvojezičnega voznega reda opozoril kriški župnik Maks Suard, predsednik pa je o tem takoj obvestil inž. Pipana, ki pri tržaški pokrajinski upravi skrbi za stike s prevoznim podjetjem Trieste Trasporti. Opozorilo je zaleglo, Vidali se Pipanu zahvaljuje za hiter poseg. Podžupanja Fabiana Martini pa je medtem preko socialnega omrežja Twitter sporočila, da je posegla pri podjetju Acegas zaradi namestitve zabojnikov za kuhinjske odpadke, ki so opremljeni samo z italijanskimi napisi. Zagotovili so ji »maksimalno pozornost in uvedbo notranjega preverjanja«. / TRST Torek, 15. julija 2014 5 POMORSKA POSTAJA - Uvodni posvet evropskega projekta ENRI, ki ga vodi SSO Bodo na društvenih sedežih lahko proizvajali energijo? Svet slovenskih organizacij se je doslej posvečal vprašanjem, ki so bila tako ali drugače povezana z manjšinsko stvarnostjo. Tudi na področju čezmejnega sodelovanja se je ukvarjal z manjšinsko tematiko (s SKGZ je na primer sodeloval pri projektu Jezik-Lingua), s projektom ENRI pa je prestopil »meje« manjšine in stopil na tako rekoč univerzalno pot zaščite okolja. Kajti skrb za človeka in za svet, ki ga bomo pustili novim rodovom, ne sme poznati etničnih in drugih meja. Tako je na včerajšnjem uvodnem posvetu spomnil predsednik SSO Drago Štoka in podobno sta v svojih pozdravih zbranim na Pomorski postaji poudarila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Projekt ENRI, ki ga financira Program čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija2007-2013, bo skušal skrb za okolju prijazno energetiko in zmanjšano energetsko porabo prenesti v tako imenovani tretji sektor, na primer v stavbe, v katerih domuje-jo društva, zadruge, neprofitne ustanove. Kot je pojasnil vodja projekta Ivo Corva, je v teh krogih ekološka kultura dokaj pomanjkljiva, prav tako pa je pomanjkljiva čezmejna koordinacija normativ, ki urejajo uporabo obnovljivih energetskih virov. V sklopu projekta, ki je vreden 600.000 evrov in se bo zaključil konec leta 2015, bodo analizirali energetsko učinkovitost zgradb in določili strategijo za njihovo sanacijo, preučili bodo tudi možnost uporabe obnovljivih virov in energetske samozadostnosti. Pri projektu ENRI sodelujejo tudi deželna agencija za vzdržno gradbeništvo ARES, goriška lokalna energetska agencija GOLEA, Športni in mladinski center Piran, Središče Rotunda in Fogolar Furlan. Včerajšnji uvodni seminar je ponudil priložnost za vpogled v energetsko politiko in predstavitev nekaterih metodologij oziroma dobrih praks. Bivša evropska poslanka Romana Jordan (SDS) je orisala zgodovinsko pot, ki je privedla do sedanje evropske energetske politike in spregovorila tudi o prihodnosti: ko bo v EU energetski trg poenoten, bo mogoče zmanjšati odvisnost od zunanjih dobaviteljev in povečati porabo obnovljivih virov (sonca, vetra). V sklopu strategije Evropa2020 bodo države članice za 20% povečale energetsko učinkovitost, za 20% zmanjšale izpušne pline in po- Romana Jordan med včerajšnjim posegom večale delež obnovljivih virov na 20%. Te odstotke želi EU postopoma višati, leta 2050 naj bi delež obnovljivih virov presegal 50%, težko pa je predvideti, kateri od možnih scenarijev bo prevladal. Medtem ostaja jedrska energija eden od energentov (»če se ji odpovemo, bomo še bolj odvisni od uvoza«), prav tako tudi premog, ki sicer zelo onesnažuje. Bolj okoljevarstveno naravnan je bil poseg italijanske poslanke Serene Pellegrino (od danes tudi vodje poslanske skupine SEL). Odločno je nastopila proti uporabi nafte in premoga ter izpušnim plinom, ki segrevajo podnebje in talijo ledenike. Spomnila je, da je tržiška centrala »vir nenehnega onesnaževanja«, opozorila, da bo škedenjska železarna zaprla, »ker ne bo imela več naročil, ne pa zato, ker onesnažuje,« ter zadoščeno poudarila, da je s sodelovanjem pri deželnem tehničnem omizju tudi sama prispevala k raz-krinkanju tehničnih in birokratskih pomanjkljivosti načrtovanih uplinjevalnikov. Opozorila je tudi na pomanjkanje fotodamj@n državnega energetskega načrta in na neustreznost omrežja, zaradi katerega se v Italiji veliko elektrike in vode »izgubi po poti«. Italija naj stavi na energetsko učinkovitost in samozadostnost zgradb ter uvede neposredne prodajne kanale: tudi javne uprave ali društva morajo imeti pravico do proizvajanja in prodajanja energije. V popoldanskem delu so nekatere dobre prakse predstavili Angela Sanchini, Rajko Leban in Bogomil Kandus, dopoldanski del pa je zaključil profesor milanske politehnike Giuliano Dall'O, ki je spregovoril o metodologijah za izvedbo energetskih pregledov in o energetski sanaciji objektov. Res je, da energetske strategije pogojujejo interesi velikih mul-tinacionalk, Dall'O pa je prepričan, da smo v zadnjih letih priča velikim spremembam: vse več ljudi se odloča za energetsko varčne in okolju prijazne hiše. Pri tem so jim lahko v pomoč strokovnjaki, ki znajo izdelati posameznim objektom primerno diagnozo. In jo nato tudi udejanjiti. (pd) Veleposlanik Južne Koreje na tržaškem županstvu Gospodarske teme s posebnim poudarkom na vlogo Trsta na znanstve-no-raziskovalnem področju so bile v ospredju včeraj na tržaškem županstvu, kjer je podžupanja Fabiana Martini sprejela veleposlanika Južne Koreje Baea Jae-hyuna. Ta je bil prvič v Trstu, s podžupanjo pa se je pogovarjal tudi o drugih vprašanjih, od turizma do trgovine in kulture. Martinijeva je izpostavila razvojni potencial mesta in se še posebej ustavila pri mednarodni vlogi, ki jo igrajo pomembna znanstvena središča, kot so AREA, center za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru, visoka šola Sissa in tržaška univerza. Mar-tinijeva je veleposlanika opozorila tudi na prireditev Trieste Next 2014, ki bo v septembru na temo energije. Jamstvo za mlade: na Pokrajini Trst 1122 prošenj Več kot 1000 oseb je v dobrih dveh mesecih že posredovalo prošnje pokrajinski upravi v okviru projekta Pipol, katerega namen je zaposlovanje. Kot je povedala pokrajinska odbornica Adele Pino, se je že 1122 ljudi vpisalo v programa Jamstvo za mlade in »Occupabilita«. Veliko večino prošenj so vložili mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (t.i. Neet). Pokrajina Trst: 480tisoč evrov za obnovo pokrajinskih cest Tržaški pokrajinski odbornik Vittorio Zollia je najavil, da je pokrajinska uprava namenila 480 tisoč evrov za asfaltiranje pokrajinskih cest. Dela se bodo začela v septembru, izvajali pa jih bodo na pokrajinskih cestah št. 14 v Miljah (na dveh odsekih, naložbi 52 tisoč in 16 tisoč evrov), št. 21 pri Gročani (46 tisoč evrov), št. 1 (dva odseka, Padriče 58 tisoč evrov in Nabrežina kamnolomi 51 tisoč), št. 6 (od Gabrovca proti Saležu, 102 tisoč), št. 28 (Zgonik, 34 tisoč) in št. 8 (Repentabor, 21 tisoč evrov). VEJNA - To nedeljo popoldne Cirilmetodovo slavje ■ ■ ••• M • v v v Marijinem svetiscu Slovenski verniki s Tržaškega so se tudi letos zbrali v Marijinem svetišču na Vejni, da bi se udeležili Cirilmetodo-vega slavja, ki ga že več desetletij prireja Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, na njem pa sodelujejo novomašniki oz. duhovniki jubilanti, ki poleg maše vodijo tudi slavje pred oltarjem sv. Cirila in Metoda, delom umetnika Toneta Kralja, ki se nahaja v kripti svetišča na Vejni. Nedeljsko popoldansko slavje je vodil goriški duhovnik in izvedenec za cerkveno pravo Karlo Bolčina, župnik in dekan v Štandrežu, ki obhaja letos 25 let mašništva, ob sodelovanju številnih drugih duhovnikov, medtem ko je mašo spremljalo petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov. Tudi letos so se slavja udeležile številne narodne noše ter člani Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so sooblikovali dogajanje. Na sliki FOTO DAMJ@N: Narodne noše so vsako leto nepogrešljiv dejavnik tradicionalnega Cirilmeto-dovega slavja v Marijinem svetišču na Vejni. OBČINA TRST Štirje študenti iz Gradca na obisku v Trstu Tržaška občinska uprava je kot vsako leto tudi letos sprejela štiri študente z Univerze v Gradcu v okviru programov kulturne izmenjave, ki so se začeli že leta 1988. Od takrat, se pravi že 26 let, pa skrbita zanje fakulteti za ekonomijo in trgovino z univerz v Trstu oziroma v Gradcu. Kot je to že storilo v preteklosti približno sto avstrijskih in okrog 90 tržaških študentov, bivajo ta mesec v Trstu KarinaMelanie Huser, Daniela Hanus, Benito Baum in Libica Cviti. Avstrijske študente so sprejeli v temu namenjenih stavbah, ki jih upravlja nova deželna agencija za pravico do študija na višjih stopnjah Ardiss, ki je nadomestila nekdanjo ustanovo Erdisu. Agencija Ardiss nudi študentom iz Gradca poleg ležišča hrano v menzi, mesečno vozovnico za lokalni javni prevoz in zavarovalno polico. V okviru projekta so še druge pomembne pobude za gostujoče študente. Med temi so tečaji izobraževanja oziroma vaje-ništvo v nekaterih podjetjih, ki so tudi letos potrdila sodelovanje, in sicer Samer & Co. Shipping, banka Unicredit, družba Elettra-Sincrotrone in sekcija INA-As-sitalia zavarovalnice Generali. SATURNIA - Ob 150-letnici delovanja Prve vojne so se spomnili tudi veslači iz treh držav 140 veslačev in veslačic, petnajst čolnov, tri države: sobotna regata Trst - Avstrija je tudi po zaslugi naklonjenega vremena popolnoma uspela in privabila tako na morje kot na nabrežje lepo število ljudi. Regato je ob 150-letnici ustanovitve priredilo veslaško društva Saturnia, z njo pa se je želelo spomniti stoletnice prve svetovne vojne. V ta namen je povabilo društva iz nekaterih regij nekdanje skupne »domovine« -Avstrije, Italije in Slovenije. Start regate, ki ni imela tekmovalnega značaja, je bil pred Miramar- skim gradom, cilj pa pred Velikim trgom, kjer so posadke pričakali navijači in radovedneži; med njimi je bilo na pomolu Audace videti tudi navijači, ki sta vihrali slovenski trobojnici, s čolna pa je regati sledil tudi tržaški župan Roberto Cosolini. Tako v moški kot v ženski konkurenci sta na cilj prva priveslala osmerca (s krmarjem) domačega društva Saturnia. Na drugo mesto so se uvrstili veslači tržaške Adrie, med ženskami pa je »srebrna medalja« šla v roke veslačic iz Celovca. 6 Torek, 15. julija 2014 TRST / SDGZ - Institucionalno-gospodarska delegacija iz dežele FJK prejšnji teden v Beogradu Petelin: Slovenci v FJK idealen partner za poslovanje s Srbijo Italija in specifično Dežela Furlani-ja Julijska-krajina podpirata z velikim prepričanjem proces integracije Srbije v Evropsko unijo, saj je to ključna država za strateški razvoj in stabilnost na balkanskem območju. Tako je izjavila predsednica FJK Debora Serracchiani na Kooperacij-skem forumu, ki je bil v Beogradu 8. in 9. julija. Ekonomsko-institucionalnega srečanja so se udeležile delegacije podjetnikov, ekonomistov ter strokovnjakov, med temi tudi predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, podjetnik Marko Petelin iz družbe Infordata. Srečanje je pridobilo vsedržavni medijski odziv v Italiji in prav tako v Srbiji, saj je tudi znani beograjski dnevnikBlic posvetil srečanju prve strani časnika. Prisotnost SDGZ na tem dogodku je bila pomembna, ker ohranja stik in prisotnost krovne organizacije slovenskih podjetnikov v Italiji na tem trgu. O tem nam je več podrobnosti posredoval Marko Petelin. Zakaj se je SDGZ odločilo za potovanje v Beograd? Združenje je prejelo vabilo Dežele FJK na Kooperacijski forum v Beogradu in odločili smo se za udeležbo, kajti dogodek je bil strateškega pomena. Organizatorji pobude so uvrstili tudi naš poseg v uradni program srečanja, ki se je odvijalo na Srbski gospodarski zbornici, kar je seveda še povečalo pomen potovanja. Kot podjetnik sem član odbora sekcije za mednarodno trgovino in storitve pri SDGZ, ki je s podporo agencije ŠPIRIT Slovenija in včlanjenih bančnih zavodov (ZKB, ZB Doberdob-Sovodnje, NLB in Čedajsko Banko) izdala brošuro z imeni članov, ki poslujejo mednarodno. Tako se je v Beogradu prikazala prilika za Marko Petelin med govorom na Srbski gospodarski zbornici predstavitev nove brošure in delovanja SDGZ predstavnikom važnih institucij in političnih organov. Povejte nam nekaj več o srečanju. Srečanje bilo je institucionalnega značaja in menim, da bo konkretno pripomoglo k izboljšanju medsebojnega sodelovanja med našo deželo in Srbijo, saj so v torek, 8. julija, ratificirali več sporazumov med raznimi ustanovami za razvoj prevozov in infrastruktur, tehnološkega in znanstvenega sodelovanja ter za spodbujanje investicij v Srbiji. Serracchianijeva je spomnila, da predstavlja dežela Furlanija Julijska-krajina most med Srbijo in Italijo ter ob tem podčrtala, da je Italija prvi ekonomski partner za Srbijo. Slovenci v Italiji pa še posebno ... Tako je. Med govorom, ki sem ga imel na Srbski gospodarski zbornici, sem podčrtal, da so zamejski podjetniki - poleg tega, da poslujejo na strateškem teritoriju - pozitivno "kontaminirani" bodisi z italijansko kot slovensko in balkansko kulturo in večinoma obvladajo jezike tega teritorija. Srbija je že po koncu druge svetovne vojne, kar sovpada tudi z ustanovitvijo SDGZ, predstavljala naravni teritorij za poslovanje naših podjetij. Prav zato pomeni slovensko gospodarstvo v Italiji idealnega partnerja za poslovanje na Balkanu. To dejstvo dodatno dokazuje brošura naše sekcije za Mednarodno trgovino in storitve, katero sem predstavil prisotnim. Brošura ni bila prvič v Beogradu, saj so jo že pred kratkim predstavili kolegi s sekcije mednarodne trgovine in storitev Aljoša Čok, David Slobec, Andrej Kapun in njen predsednik Robert Devetak na podob- POCITNICE Zgodnja sezona Krutova skupina prijetno letovala v Petrčanih pri Zadru Pravo poletje se šele začenja, Krutova skupina pa se je že pred dobrim tednom vračala z osemdnevnega obmorskega letovanja v Petrčanih pri Zadru (na sliki). Udeleženci pravijo, da je bilo vreme kar naklonjeno, jutranji oblaki so se kmalu razpodili, da so se lahko nasončili in napla-vali v vabljivi, sicer prijetno hladni morski vodi, ki jih je s svojo kristalno prozornostjo mamljivo vabila med svoje pljuske. Med tednom so si privoščili tudi popoldanski izlet v Za-dar. Ogledali so si zgodovinske spomenike kot je rimski forum, mestna loža, cerkev sv. Donata in katedrala sv. Anastazije in se seveda sprehodili po kamnito tlakovanem nabrežju mimo Pozdrava soncu in prisluhnili uglašenim zvokom znamenitih morskih orgel. Manjša skupina je obiskala tudi bližnji Nin, ki upravičeno velja za prvi politični, kulturni in verski center hrvaške države. Staro naselje na otočku, povezano s kopnim z dvema mostovoma, se ponaša z dragocenimi arhitekturnimi spomeniki. V lepo urejenem krajevnem muzeju hrani bogato zbirko liburnij-skih, rimskih in srednjeveških predmetov iz vsakdanjega življenja in celo vrsto starodavnih obdelanih in izklesanih kamnov. KRIŽ - Zaključni koncert Moški pevski zbor Vesna je »poletel« v Južno Ameriko Moški pevski zbor Vesna (na sliki-foto Damj@n) je zaključil svojo letošnjo bogato (in naporno) sezono s svojevrstnim koncertom z naslovom Iz Dalmacije v Latinsko Ameriko. Zbor, ki ga vodi Rado Milič, je uvodoma ob spremljavi tamburaškega ansambla zapel priljubljene dalmatinske pesmi, nato je »poletel« v Južno Ameriko ter številno občinstvo presenetil s tradicionalnimi južnoameriškimi uspešnicami. Za nenavadno vzdušje na tovrstnih koncertih je poskrbela še skupina Siete notas del cha cha. Koncert v Ljudskem domu v Križu je domiselno napovedoval Evgen Ban, ki se je ob tej priložnosti preizkusil tudi v kriškem narečju. Za Kontovelca je bil to napor, a mu je uspelo. Včeraj danes AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. julija. Tel. 040-229439 UH Osmice Ob lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo našemu Juretu vsi pri ZSŠDI, tudi v imenu vseh slovenskih športnikov v Italiji nem srečanju, ki sta ga priredila Urad predsednika Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Kaj pa vsebuje vaša brošura? Brošura shematično predstavi člane naše sekcije in njihovo dejavnost. Naša sekcija šteje 50 podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino, storitvami, financami, bančništvom, transportom in špedicijami na mednarodnih trgih. V njej so kontaktne informacije podjetij in povzetek njihovih dejavnosti. Cilj brošure je promocija naših podjetij, namenjena pa je organizacijam in podjetjem, ki poslujejo v tujini, prav zato so podatki na razpolago v slovenščini, italijanščini in angleščini. V kratkem bomo namestili elektronsko verzijo brošure na našo spletno stran www.sdgz.it. Kaj bi še komentiral glede delegacije v Srbiji? Srbija predstavlja zame šarmantno deželo s gostoljubnimi ljudmi, kjer posli "nemaju problema'. Dejansko pa je srbska ekonomija po razkolu Jugoslavije pretrpela težke trenutke in to sem opazil na mojih številnih potovanjih v zadnjem desetletju. Tokrat pa sem v Beogradu občutil pozitivno vzdušje in prepričanje, da bo v kratkem Srbija ponovno zaživela na Balkanu. Jure Kufersin zaslužni športni in družbeni delavec je včeraj praznoval pomemben okrogli jubilej. Iskreno mu čestita in želi še veliko zdravja in mnogih zadoščenj Slovenska kulturno-gospodarska zveza tf Čestitke Danes, TOREK, 15. julija 2014 VLADIMIR Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 10.33. Jutri, SREDA, 16. julija 2014 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 15 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. Turistične kmetije Bivši predsednik ZSŠDI in poverjenik CONI-ja JURE KUFERSIN je včeraj praznoval lep življenjski jubilej. Smučarski klub Devin mu pošilja iskrena voščila in mu želi še veliko nadaljnjih osebnih uspehov! BRANKU in ADELINE želijo obilo sreče vsi Slogaši. V Dolini lep je dan, mali VASJA praznuje svoj 1. rojstni dan. Vse najboljše mu želita nono Mario in nona Sonia. Draga NIVES, naj te Abraham bogato obdari z vsem, kar srce si tvoje zaželi. Zdravih, srečnih, veselja polnih dni ti želimo iz Doberdoba vsi. S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. ' . Mali oglasi DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v Ul. Galilei. Soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 480,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528. GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM knjige za višjo srednjo šolo J. Štefan. Učbenike: Zgodovina 3, Sodobna zgodovina ter Potovanje besed 4 in 5. Tel. št.: 333-3101118. UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 348-4744864. www.primorski.eu1 / TRST Torek, 15. julija 2014 7 [13 Lekarne Do sobote, 19. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino ARISTON - 18.45, 21.15 »Solo gli aman-ti sopravvivono«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30 »The Summit K2«; 20.15 »Non c'era nes-suna signora a quel tavolo«; 21.45 »Rio 2096«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi' vicini«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »In ordine di sparizione«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D« 20.50 »Kako ne umreti na Zahodu« 19.25, 21.15 »Njegov porednež« 16.40, 19.00, 20.10 »Pa ne že spet ti!« 17.05, 18.30 »Sosedi«; 18.45, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.15 »Zlohotnica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »Per qualche dollaro in piu«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le origini del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 21.00 »Babysitting«; 19.30, 22.20 »Big wedding«; Dvorana £Pjgzeßno podjetje (HDfJi^n st M H i ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Insieme per forza«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.45 »Transformers«; 18.25 »Transformers - La vendetta del caduto«; 21.10 »Transformers 3«; 0.05 »Transformers 4 -L'era dell'estinzione«; 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.15, 20.05 »Babysitting«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.10 »Il magico mondo di Oz«; 16.40 »Tutte contro lui«; 18.10, 22.00 »Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi' vicini«; 16.30, 19.00, 21.30 »La citta' incantata«; 19.30, 21.30 »Metallica - throug the never 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »The German doctor«; Dvorana 2: 20.00 »Don Carlo«; 18.10 »Le origini del male«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi' vicini«; Dvorana 4: 17.30 »Disney's Maleficent; 19.45, 21.50 »In ordine di sparizione«; Dvorana 5: 17.50, 20.30, 22.15 »Baby sitting«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.3012.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. M Izleti SPDT prireja od sobote, 2., do ponedeljka, 4. avgusta, izlet na Triglav po enostavnejši, klasični smeri. Vse, ki bi se želeli udeležiti trodnevnega izleta prosimo, da se prijavijo do četrtka, 17. julija, na tel. št. 338-4913458 (Franc), 040-413025 (Marinka); e-mail: f.sta-rec@gmail.com ali m.pertot@libero.it. UDELEŽENCI ORATORIJA, ki poteka na Kontovelu, vabimo, da se nam pridružite v soboto, 19. julija, ko se bomo podali na romarski izlet na Novo Štifto, Sodražico in v vas Gora. Kdorkoli se lahko udeleži izleta. Vpis čimprej na tel. št.: 347-9322123. □ Obvestila JUS PROSEK prireja danes, 15. julija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro-seku informativno srečanje o novem občinskem regulacijskem načrtu tržaške občine in o možnosti predstavitve ugovorov katerih rok zapade v torek, 22. julija. SZSO - TS obvešča, da bo skavtska trgovina odprta v sredo, 16. julija, od 18.00 do 19.30 v skavtskem sedežu, Ul. Ri-sorta 3. Toplo vabljeni! OMPZ vabi otroke in mlade na orato-rij na Kontovelu. Druga izmena bo potekala do petka, 18. julija. Vpis na tel. št.: 347-9322123. DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21., do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio). OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.0012.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. 0 Prireditve PREDAVANJE Samota Pahorja »Kako daleč je Avstrija, kako daleč je Italija« bo potekalo v sredo, 16. julija, ob 21.00 v agriturizmu v Zgoniku (Zagradec 2). Vstop prost. Vljudno vabljeni. SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled likovne razstave vzgojno zaposlitvenega Središča Mitja Čuk »Odpadki?... Ne umetnine« do petka, 18. julija, v prostore Bambičeve galerije na Opčinah. Urnik: 10.00-12.00 (od pon. do pet.). Prispevki Namesto cvetja na grob Alexa Perose in Danila Pertota daruje Slavica 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju in 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Vide Velišek vd. Zafran daruje Sonja Zobin vd. Kralj 20,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. Namesto cvetja na grob Danilota Per-tota darujeta Meri in Duilio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na očeta Justa, moža Adriana in strica Karlota daruje Eda 50,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. V spomin na nepozabnega moža in očeta Lina Caharijo darujejo žena Ada in sinova Tomaž in Matej 100,00 evrov za popravilo zvonov nabrežin-ske cerkve in 50,00 evrov za cerkvene pevke. V spomin na Alexa Peroso darujeta Mara in Sandro 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na bratranca Linota Caha-rijo darujeta Edgar in Dario 50,00 evrov za MPZ Vesna iz Križa. V spomin na pokojnega Vikota darujeta žena Milka in hči Nadia z družino 50,00 evrov za DPZ Kraški slavček. V spomin na Paolota Blokarja, Klavdi-ja Batiča, Aleksa Peroso in Danilota Pertota darujeta Lidija Čok in Ervi-no Gombač 100,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lo-njerja. V spomin na Walterja Ferlugo darujejo soletniki Slava, Oskar, Neda, Luciana, Edi, Dunja, Anka, Ana, Alek-sij in Alekseja 165,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na drago mamo Anico darujeta Zdenka in Mira 50,00 evrov za Rod Modrega Vala. Namesto cvetja na grob Alexa Perose darujeta Duilio in Meri 50,00 evrov za center za rakasta obolenja. V spomin na Linota Caharijo darujejo Savica in Ottavio, Marta ter Katja in Sandra z družinama 80,00 evrov za SKD Igo Gruden. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. t Mirno je zaspala,tiho je odšla naša draga v Albina Skabar por. Purič Sin Alojz s Karmen, hči Marina z Walterjem, sestra Irma ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 29. julija, od 11. do 13. ure v kapelici na re-pentabrskem pokopališču. Repen, Mestre, 15. julija 2014 Draga nona, za vedno boš ostala v najinih srcih. Darma in Damijan Ob bridki izgubi mame Albine izrekajo uslužbencu Lojzku Puriču iskreno sožalje Župan in uprava občine Repentabor 15.7.1984 15.7.2014 Antonija Zahar Ciak Spomin nate bo vedno živ. Igor in David z družino 15.7.2011 15.7.2014 Viko Vidimari Spomin nate je vedno živ. Žena in hči z družino Draga tovarišica Roza, imeli te bomo vedno v hvaležnem spominu Stranka komunistične prenove Ob izgubi dolgoletne odbornice Roze Počkar izreka svojcem iskreno sožalje odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolonkovca Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 —/ Izrael v srcu Danes bodo v dvorani Fittke na Malem trgu 3 ob 18. uri odprli razstavo slikarja Giorgia Linde Izrael v srcu, ki jo prireja Združenje Italija-Izrael ob sodelovanju Občine Trst. 8 Torek, 15. julija 2014 TRST POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Nika Smotlak (licej Antona Martina Slomška) Stotico s pohvalo je prejela tudi s pomočjo referata o plemenu Innu Licej Slomšek nudi široko kulturo in razgledanost - Po obisku Portugalske in Prage študij italijanistike v Kopru OSEBNA IZKAZNICA Ime in priimek: Nika Smotlak Zodiakalno znamenje: strelec Najljubša hrana: pizza Najljubša pijača: Coca cola Knjiga na nočni omarici: Otroci polnoči, Salman Rushdie Najljubši film: The Millionaire Najljubša TV-oddaja: The Big Bang Theory Najljubša gledališka predstava: Singing In The Rain Najljubša osebnost: / Življenjsko geslo: / Večer v muzeju Schmidl Nika Smotlak, doma iz Mačkolj, je dokončala družboslovno smer na lice-ju Antona Martina Slomška in si prislužila edino stotico s pohvalo med odličnjaki na slovenskih šolah v Italiji. Pohvale sicer ni pričakovala, predvsem potem, ko so objavili rezultate na ostalih licejih v Trstu, kjer ob stoticah ni bilo pohval. »Za maturo sem se veliko učila. Navadno sem se začela učiti veliko pred testom ali šolsko nalogo, učila sem se sproti, vsak dan malo«, je povedala Nika, ki je maturitetni referat posvetila plemenu Innu, to so severnoameriški Indijanci, ki živijo na vzhodni kanadski obali. Poglobila se je v njihovo življenje, tradicijo, običaje in zgodovino. »Ko sem že enkrat raziskovala severnoameriške Indijance, sem spoznala to pleme, ki je bilo vedno zelo zapostavljeno in brez pravic, vedno postavljeno na obrobje v primerjavi z drugimi plemeni. O njih se sploh ne govori, čeprav je njihova kultura zelo bogata. Ko so približno na polovici 20. stoletja njihova ozemlja prišla pod Kanado, niso imeli nobenih pravic. Leta 2002 so dobili zakon, ki jih ščiti in od takrat se vračajo k tradicionalnemu življenju, imajo svojo organizacijo in se borijo za ta ozemlja, na katerih so živeli.« Niki so najbolj všeč humanistični predmeti, še najbolj družbene vede, italijanščina in angleščina. S šolo je zelo zadovoljna: »Ta šola ti odpira široko kulturo in razgledanost in mislim, da ti da tudi pravo osnovo za nadaljni univerzitetni študij.« Študijsko pot bo odličnja-kinja nadaljevala na Fakulteti za huma-nistišne študije v Kopru, kjer se je vpisala na oddelek za italijanistiko. »O ita-lijanistiki v Kopru sem slišala veliko pozitivnih mnenj, baje so profesorji dobri in prihajajo iz Italije ali italijanske manjšine v Sloveniji, tudi veliko Italijanov iz Italije se vpisuje tja. Meni je tudi bližje in stane veliko manj,« razmišlja Nika, ki jo v bodočnosti zanima pre- vajalstvo, pri čemer ji fakulteta v Kopru odpira prosto pot, saj se lahko po štirih letih študija odloči, da izbere prevajalsko smer. Poleg šole je obiskovala tečaj angleškega jezika na British School. Nika se je že vrnila s potovanja na Portugalsko, čaka pa jo še izlet s prijateljico v Prago. (bf) Gledališki muzej Schmidl v palači Gop-čevic bo drevi ponovno odprt med 20. in 23. uro. Vodena ogleda bosta ob 20.15 in 21.15, pri njiju pa bosta sodelovala študenta Akademije za glasbo iz Zagreba Martin Krpan in Elizabeta Adžaga, udeleženca godalnega festivala Strings Festival Kras. Ob 22. uri pa bo srečanje s scenografom An-dreo Staniscijem, ki bo doživelo ponovitev 22. julija z nastopom gojencev Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem. Jazz nastop Vida Jamnika V okviru jazzovskega festivala TriesteLo-vesJazz bo drevi na Verdijevem trgu ob 21. uri nastop Albe Nacinovich v okviru tekmovanja za nagrado Franca Russa, zatem bo nastopil Vid Jamnik International Quartet. Gledališki Lunatico Festival V okviru Lunatico Festivala bo drevi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 21. uri gledališka predstava Tra una virada e l'altra v režiji Pina Rovereda, ki bo pred tem, ob 19. uri, prisoten tudi na pobudi Aperitiv idej. LICEJ SLOMŠEK - Športno obarvano pravkar končano šolsko leto Od uspehov na dijaškem prvenstvu do sodelovanja z visoko šolo Sissa Na humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška je letošnje zaključeno šolsko leto minilo v znamenju pestrosti in raz-noličnosti v športni tekmovalni oz. rekreacijski ponudbi. Dijakinje in dijaki so se že v jeseni udeležili športnega dneva za slovenske višje srednje šole v atletiki. Sodelovali so tudi na tradicionalnem orientacijskem teku, ki ga je na Božjem polju priredilo SPDT. Na dijaškem prvenstvu (Giochi Sportivi Studenteschi) so nastopali v odbojki z dvema ženskima ekipama (naraščajniško in ekipo mladink), v namiznem tenisu (prav tako z naraš-čajnicami in mladinkami) ter v atletiki, kjer je postal pokrajinski šolski prvak dijak 1. razreda humanistične smeri Cristian Faidiga v teku na 110 m z ovirami. Razdaljo je pretekel v zelo dobrem času 14"7. Zanj je ta razdalja neobičajna, saj nastopa na tekmah Fi-dal v kategoriji kadetov na 100 m hs. Na deželni fazi v Spilimbergu pa se mu je za stotinko sekunde z odličnim 14"39 izmuznil državni finale. Premagal ga je dve leti starejši dijak šole Marinelli iz Vidma Federico Rossi s časom 14"38. Cristian je sicer državni prvak v kategoriji kadetov. V skoku v daljino se je na deželno fazo uvrstila tudi Katrin Don. V namiznem tenisu se je izkazala ženska ekipa naraščajnic, ki je z zastavonošo, igralko Š.K. Kras Katarino Milič, dosegla uvrstitev na deželno fazo. V ekipi sta bili še Janina Krečič in Karen Prester, med mladinkami pa je dobro nastopala tudi Giorgia Barut. Zelo zanimiva izkušnja je bilo sodelovanje pri projektu Educhange, ki sta ga vodili profesorici angleškega jezika, kjer so dijaki lahko vadili angleščino v telovadnici oz. se preizkusili v grških tradicionalnih plesih. Za popestritev ponudbe in za uvajanje v nove športne vsebine ter kompetence je imela večina razredov projekt fitnes. Med urami telesne oz. športne vzgoje so zahajali v fitnes center ŠZ Bor na Stadion 1. Maja oz. v fit-nes bazena pri Sv. Ivanu. 2. razred družbeno-ekonomske smeri, sestavljen izključno iz ženske populacije, se je preizkusil v orientalskem plesu, 3. razred te smeri pa je pred zimskimi prazniki ponovno šel na drsališče na Rusi most, saj so se že v lanskem letu navdušile za drsanje na ledu. Metka Kuk, ki se ukvarja s kotalkanjem in drsanjem je sošolkam prikazala nekaj osnovnih prvin tega lepega športa. Zelo privlačen, zanimiv in inova-tiven pa je bil projekt Šport, čustva in možgani (Sport Emozioni e Cervello), ki ga je letos Visoka šola za napredne študije SISSA prvič ponudila višjim srednjim šolam. Poleg šol Petrarca, Carducci, Galilei in Deledda smo se na Slomšku navdušeno odzvali na to pobudo. Dijakom je s pomočjo nevro-znanosti razkrila drugačno in tudi relativno manj raziskano področje športa, povezano s čustvi. Z mentorico dr. Pamelo Filiberto so dijaki četrtega letnika obeh smeri sledili delavnici, med katero so se prepletale teoretske (razvoj centralnega živčnega sistema in dokončni razvoj neokorteksa pri približno 22. letih, ki nadzira delovanje centrov za čustvovanje) in praktične športne vsebine v telovadnici. Dijaki so nato sami postali mentorji, pripravili so učno enoto in posredovali te vsebine dijakom tretjega letnika. Praznični zaključni dogodek pa je bil v petek, 6. junija, ko so se vse sodelujoče šole zbrale v lepem parku bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, last Pokrajine Trst, ki je tudi finančno podprla projekt. Dijaki so v igrivem in sproščenem vzdušju preživeli šolsko jutro in se preizkusili v zabavnih (a nič manj zahtevnih) športno-motoričnih igrah v družbi italijanskih vrstnikov. Šolsko leto se je lepo zaključilo z internim športnim dnevom, s turnirjem v odbojki in nogometu. Dijaki so se izkazali z organizacijo, saj so vse organizirali samostojno. Tu gre še posebna pohvala maturantu Deanu Ghiri, ki je odlično vodil zaključni šolski dan. L. Kralj NSŠ SV. CIRILA IN METODA - V maju Poučen izlet tretješolcev v Turin V parku Valentino je bilo dovolj časa za skupinsko sliko Od 14. do 16. maja smo se tretješolci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda udeležili poučnega izleta v Turin. Sodelovali smo mi, 3. razred od Sv. Ivana, in oba razreda s Katinare. Turin je četrto največje italijansko mesto. Ima skoraj milijon prebivalcev in je središče dežele Piemont. Skupaj z Milanom in Genovo tvori veliki industrijski trikotnik severne Italije. V Turinu ima svoj sedež avtomobilska znamka Fiat, odtod pa prihaja tudi najuspešnejši nogometni klub v zgodovini italijanske nogometne lige - Juventus. Leta 2006 je bil gostitelj zimskih olimpijskih iger, v maju pa je gostil še šahovsko olimpijado. Ob prihodu smo se znašli v pravi nogometni mrzlici, saj se je tisti večer odvijal finale evropskega pokala Benfica - Sevilla. Najprej smo šli na Mole Antonel-liana, kjer je Muzej kinematografije, in se povzpeli do vrha kupole, od koder smo lahko občudovali na 360 stopinj vso okolico in krasne zasnežene Alpe, zvečer pa - tisti od nas, ki smo bili bolj "prid- ni" in nismo ugovarjali profesoricam - smo si lahko ogledali nogometno tekmo. Drugi dan smo najprej obiskali Egipčanski muzej, ki je po tistem v Kajru najbogatejši na svetu, nato smo si z vodičem ogledali znamenitosti mesta: Savojsko palačo, renesančno stolnico svetega Janeza Krstnika, kjer hranijo Turinski prt, palačo Carignano, kjer je bil sedež prvega italijanskega parlamenta in še palačo Madama. Popoldne smo si ogledali Venario, ki je nekoč bila kraljeva poletna rezidenca. Zvečer smo odkrili, kako zgleda tovarna Mirafiori. Tretji dan smo se sprehodili po krasnem parku Valentino, ki se nahaja ob reki Pad, kjer je tudi majhno umetno srednjeveško mestece z gradom, nato smo se povzpeli do katedrale na Supergi, ki je žal znana tudi zaradi letalske nesreče, v kateri so umrli vsi člani nekdanje znamenite nogometne ekipe Torino. Nato, polni lepih vtisov, smo odpotovali proti Trstu. Ivan Ivkovič, 3.r. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 15. julija 2014 9 JEZIK NA OBROBJU Slovenci imamo s sinonimi oz. sopomenkami kar precej težav. Da v slovenščini nimamo nobenega slovarja sinonimov, občutijo vsi naši poročevalci kot veliko pomanjkljivost, posebno še, ker nam v vsaki italijanski knjigarni ponudijo kar več takih slovarjev. V slovenščini se moramo zadovoljiti z odgovorom, da takega slovarja nimamo. Večina Slovencev je prepričana, da sinonimov sploh ni. Pred leti mi je več ur o tem govoril slovenski pisatelj Ciril Kosmač. Sicer pa, strogo gledamo, pravih sinonimov ni v nobenem jeziku. To nam potrdi tudi vsak italijanski slovar že s samim naslovom: Dizionario dei simili e contrari, kar pomeni slovar podobnih (sorodnih) in nasprotnih izrazov. Vrnimo se torej h glagoloma zavrniti in zavreči, ki sta se prejšnji mesec nekaj tednov pojavljala v slovenskih časopisih o reševanju pritožbe Janeza Janše na ljubljanskem ustavnem sodišču. Nekateri poročevalci so pisali, da so ustavni sodniki pritožbo zavrnili, drugi pa, da so jo zavrgli. Kakšna je razlika med glagoloma zavrniti in zavreči? Kako je mogoče, da odločitev večine ni dokončna? V SSKJ najdemo za oba glagola, med drugim tudi razlago, da oba pomenita tudi ne upoštevati, neugodno rešiti in ne sprejeti. To bi pomenilo, da med njima ni popolnoma nobene pomenske razlike. Ker gre za pravno vprašanje, nas taka razlaga ne more zadovoljiti, preveč površna in splošna je. Tudi razlika na internetu, kljub številnim zgledom, ni jasna. Na razpolago imamo še Pravni terminološki slovar (ZRC 1999 Lj.), kjer piše, da je pritožba zavržena, kadar ni utemeljena, zato, je postopek opuščen. Zavrnjena pa je pritožba, ki je iz stvarnih razlogov t.j. meritorno neutemeljena. Prezapletena in zato težko razumljiva je razlaga v Leksikonu Cankarjeve založbe Pravo (iz l. 2003), kjer je omenjena samo zavrnilna sodba. Za preverjanje izrazov zavrniti in zavreči in njihovega točnega pomena imamo na razpolago še Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed (avtorji Apovnik, Primožič, Feri); izdalo ga je Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (l. 1999). Tam je zavrnitev negativna odločitev o zadevi na podlagi materialnopravnega predpisa ( t.j. meritorno); zavrženje pa negativna odločitev o zadevi na podlagi procesnega prava (t.j. formalno). Za oba izraza je naveden v italijanščini rigetto, kar pojasnjuje Grande dizionario italiano dell'uso (Di Mauro) v pravu mancato accogli-mento di un'istanza, kar pomeni, da do razprave in odločitve sploh ne pride. Ustavila sem se dlje ob tem primeru, ki nas opozarja na velike težave, s katerimi se dnevno srečujejo naši uslužbenci v upravnih prevajalskih službah, ki smo jih neustrezno poimenovali s kalkom »slovenskega okenca«. Če hočemo, da bodo brez ustrezne predpriprave uspešno opravljali svoje zelo težko delo, moramo poskrbeti za dvojezične priročnike z vsemi izrazi, ki jih potrebujejo posebno pri dvojezičnem poslovanju samoupravnih lokalnih skupnosti v obmejnem prostoru. Dvojezičnost vseh nas je pomanjkljiva že za vsakodnevno sporočanje, popolnoma nezadostna pa za reševanje administrativnih in pravnih vprašanj. Lelja Rehar Sancin TABORNIKI RMV - Včeraj odhod na taborjenje v Cerknico Pod platenimi strehami spi 70 tabornikov in tabornic Taborniki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice taborijo letos v Cerknici. Glavnina se je z avtobusom odpeljala včeraj, starejši člani pa so glavne objekte postavljali že čez vikend. Pod platnetni-mi strahami bo prvi teden spalo 70 tabornikov in tabornic, ki jih čaka pester in bogat program gozdnih šol, izletov in drugih taborniških dejavnosti. Prvi del dvotedenskega taborjenja se bo zaključil v nedeljo, 20. julija. Na ta dan pričakujejo na taboru (travnik ob poti proti Begunjam ob Cerknici) starše ob 10.00, v ponedeljek, 28. julija, pa bo na taborjenju še zadnjič zadonela himna Naša pesem. Taborniki se bodo domov vrnili sredi popoldneva. Na fotografiji: člani tržaških in goriških čet so se v Sežani pred odhodom nastavili našemu fotografu (fotodamj@n). PLISKOVICA - V četrtek, 17. julija Koncert Klez Gang PLISKOVICA- Letošnji že drugi glasbeni festival Echos - čezmejni projekti, ki ga organizira vodilni partner italijansko društvo Associazione Progettomusica v sodelovanju s slovenskima partnerja Kulturnim domom iz Nove Gorice in Kosovelovim domom iz Sežane, se je pričel 1. julija in se bo zaključil 28. avgusta. V nizu štirinajstih koncertov v Furlaniji Julijski Krajini in v Sloveniji bo v četrtek, 17. julija, oživela tudi Pliskovica z Mladinskim hotelom, ki prav letos slavi enajst let svojega plodnega delovanja. Ob 17. uri bo delavnica uporabe zelišč v kulinariki, ob 20. uri bo voden ogled vasi Pliskovica, sledil bo koncert klezmer glasbe s skupino Klez Gang. Po koncertu bo sledil kulinarični družabni kotiček z degustacijo kraških sezonskih jedi na osnovi zelišč in pokušina vina. Vstop na vse koncerte in spremljevalne dogodke je brezplačen. Olga Knez SEŽANA - Zdravstveni dom Nova urgenca je pomembna pridobitev Tako so pred domom rezali trak SEŽANA - Sežanski zdravstveni dom, ki zaposluje 115 delavcev, od tega 17 zdravnikov in 7 zobozdravnikov in ki ga že vrsto let vodi direktorica dr. Ljubislava Ški-bin, ki bo kmalu predala vajeti upravljanja novi direktorici, se je pred desetimi leti preselil v nove prostore, kjer so še danes. O zgodovini zdravstvenega doma nekoč, danes in pogledu v prihodnje so spregovorili na nedavni javni predstavitvi novih pridobitev v zadnjih nekaj letih. Spomnili so se zametkov zdravstvene službe na Krasu iz časov takoj po drugi svetovni vojni, izboljšanja stanja po letu 1960 in izgradnje novega zdravstvenega doma leta 2004, nakar so sledile številne pridobitve in izboljšave. »Osnovna dejavnost je splošna oziroma družinska medicina ter pediatrija in šolska medicina in osnovna zobozdravstvena dejavnost, s katero pokrivamo vse štiri kraške občine. Ob svojem delu izvajamo tudi službo nujne medicinske pomoči. Imamo dva dežurna centra v Sežani in Hrpeljah, v zadnjih letih smo pridobili tudi dve referenčni ambulanti. Od lani imamo status učnega zavoda in nudimo kvalitetno mentorstvo tako zdravnikom kot tudi ostalemu zdravstvenemu kadru,« poudarja dr. Škibinova. O kakovosti njihovega dela priča tudi certifikat kakovosti ISO 9001: 2008, ki so ga prejeli po letu dni. »Da bi povečali varnost in kakovost dela zaposlenih in uporabnikov naših storitev, smo se pred letom in pol odločili za projekt Kakovost 2000, ki ga vodi mag. Bojan Tomšič. Predpisi iz družine standardov ISO za vodenje kakovosti dajejo prednost pacientu, oprede-lujejo procese in postopke dela za vse aktivnosti zavoda, da do napak ne pride oz. je možnost zanje minimalna. Skratka, načrtujemo kakovost dela namesto da bi reševali posledice napak. Pred letom dni smo oblikovali precej drzen in optimističen program s ciljem, da projekt zaključimo v letu dni. To smo tudi uspeli. Naš slogan je: Ohranimo zdrave zdrave in pravočasno in uspešno zdravimo bolne«. Najbolj ponosni pa so na novo reševalno postajo, ki v okviru Nujne medicinske pomoči, ki jo vodi dr. Ivan Masič, pokriva vse štiri kraško brkinske občine oz. blizu 25 tisoč prebivalcev na 660 kvadratnih kilometrih. Reševalna postaja, ki se je preselila z lokacije Stari grad v nov zdravstveni dom, razpolaga s šestimi vozili, od tega sta dve vozili urgentni, popolnoma opremljeni za obravnavo urgentnih stanj na terenu. V letu 2013 so v okviru nujne medicinske pomoči obravnavali 715 nujnih stanj, v dežurni službi pa pregledali več kot tri tisoč pacientov ter imeli 16 reanimacij, od tega kar šest uspešnih. Za potrebe nujne medicinske pomoči so pridobili reani-mobil in vozilo za potrebe urgent-nega zdravnika. Patronažna služba je bogatejša za dve vozili, ginekološka ambulanta pa za ginekološki stol in ultrazvok, ki se uporablja tudi za preiskavo drugih organov. Domači Leo klub pa jim je podaril nekaj tisoč evrov vreden avtomatski defi-brilator, ki bo nameščen v trgovskem podjetju Tuš. Sodelujejo tudi v čezmejnem projektu IntergAid, ki ga vodi izolska bolnišnica in v katerem so poleg Kliničnega centra Ljubljana vključeni tudi bolnici iz Trsta in Vidma ter zdravstveni dom Ilirska Bistrica. »Čezmejni projekt je financiran s strani evropskih sredstev za področje izvajanja nujne medicinske pomoči. Vanj smo se vključili leta 2007 in ga letos zaključujemo. S predvidenim črpanjem evropskih sredstev za nabavo video konference, računalniške opreme, telemetrije in izobraževanj s področja nujne medicinske pomoči v vrednosti 27 tisoč evrov delamo korak naprej v prihodnost na področju ukrepanja v primeru nujnih stanj s terrna v zdravstvene centre,« je o projektu povedala dr. Škibinova. Številne pridobitve zadnjih nekaj let je pohvalil tudi sežanski župan Davorin Terčon, medtem ko se je direktorica dr.Škibinova zahvalila najtesnejšim sodelavcem za njihovo prizadevno in strokovno delo. Ob direktorici Škibinovi in vodji Nujne medicinske pomoči dr. Ivanu Masiču ter vodji reševalne postaje Mitji Štoka sta s prerezom traku sežanski in divaški župan Terčon in Drago Božac slavnostno predala reševalno postajo v uporabo. Ob tej priložnosti so odprli razstavo fotografij Tatjane Kastelic, Tajde Valenčič, Alenke Mežnar in Blaža Mirta, na ogled pa postavili tudi stare fotografije zaposlenih. Olga Knez 10 Torek, 15. julija 2014 KULTURA / POGOVOR - Zanimiva izkušnja slovenskega tržaškega harmonikarja Denis Novato gost Italijanov v Braziliji Harmonikar Denis Novato se je komaj vrnil iz nove turneje, saj je bil gost kulturnega programa desetega praznika italijanske gastronomije, ki ga skupnost izseljencev iz Veneta prireja v brazilskem mestu Nova Veneza. Gostovanje je nastalo na pobudo in s pokroviteljstvom občine Benetke, ki ohranja stike z izseljenci in je začela postopek za pobratenje z brazilsko občino. V znamenju prijateljstva je beneška delegacija poskrbela za res poseben dar, saj je izseljencem podarila pravo gondolo, ki je postala zelo obiskana znamenitost praznika. V treh dneh je Novato nastopil trikrat, vedno na glavnem prizorišču, tudi v kombinaciji s triom Ampezo Haydn iz Veneta. V tistih dneh je bilo nogometno prvenstvo v polnem teku in je močno odmevalo tudi med udeleženci praznika ... Svetovno prvenstvo je bilo zelo občuteno, saj smo bili oddaljeni le 400 kilometrov od Porto Alegre, kjer so se odvijale razne tekme. Evforija je bila na višku, vsaj dokler je bila Brazilija v igri. Potomci izseljencev so namreč navijali za svojo državo ... Kakšna so bila tvoja pričakovanja glede tega gostovanja? Imel sem razna »izseljeniška doživetja«, tokrat pa prvič v italijanskem okolju. Nisem imel pričakovanj, ker smo se za koncerte dogovorili dejansko le mesec pred odhodom, čeprav je stik nastal že pred enim letom. Povedali so mi, da ta kraj deluje precej evropsko in da ne bo šlo za »brazilsko razglednico« in tako je tudi bilo. Kakšno pa je bilo dogajanje? Vsakič ko igram v ameriških državah, se koncerti odvijajo v ogromnih razsežnostih: nastopom je prisluhnilo okrog 40.000 ljudi, ki so prihajali tudi iz zelo oddaljenih krajev. Nek gospod je prepotoval osemsto kilometrov, da bi me prišel poslušat. Ob znamenitem prazniku ga-stronomije se mesto spremeni v prizorišče mnogih dogodkov, zato ima skoraj vsak trg svoj oder. Dogodek je deležen velikega zanimanja tudi izven izseljeniških krogov. Mene so povabili na primer v oddajo znane brazilske televizije Globo Tv in sem imel nekaj intervjujev tudi za razne radijske postaje. Povabili so me tudi na institucionalno srečanje na občini, kjer sem imel krajši nastop. Je v teh pogovorih prišlo morda do kakšnega bolj neobičajnega vprašanja? Spraševali so me o vtisih ob stiku z njihovo publiko. Organizatorji so me pripravili na bolj odmaknjen odziv, ki je značilen za njihove obiskovalce. Tako publiko je treba prepričati, uspeh ni podarjen iz vljudnosti, zato sem bil toliko bolj zadovoljen, da se je nastop zaključil z velikim uspehom in navdušeno publiko, ki je zelo cenila tudi moje programske izbire, saj sem predstavil mešanico alpskih in italijanskih narodnih, kar je bilo zelo dobro sprejeto. Čeprav veliko potuješ, verjetno te v vsakem kraju preseneti novost ali posebnost ... Presenetilo me je najprej dejstvo, da so se koncerta udeležili tudi mnogi brazilski harmonikarji, ki so me spoznali preko interneta. Naučil sem se, da se dia-tonična harmonika tam imenuje »gaita Denis Novato na festivalu v brazilskem mestu Nova Veneza ponto«; nanjo igrajo v bolj tex-mex stilu. Novost je bila tudi prisotnost varnostnikov pod glavnim odrom, ki so nekoliko omejevali stik s publiko, a katerih prisotnost je bila obvezna, čeprav so precej mirni kraji. Na zadnji dan prireditve smo imeli tudi Beneški karneval, ki ga izseljenci vedno praznujejo, saj je v tem obdobju na tistem delu poloble zima, čeprav je bila temperatura okrog 20 stopinj. Ob vsem tem pa bi omenil tudi posebno izkušnjo, ki mi je pustila globok vtis, in sicer igranje v sirotišnici v Criciumi, kjer je nastopu prisluhnilo ogromno otrok. Zemljevid tvojih turnej se bogati z vedno novimi državami in tokrat je šlo tako rekoč za premiero. Kljub temu, da sem s svojo glasbeno dejavnostjo prepotoval ves svet, je Latinska Amerika zame novo področje; nekoč so me povabili v Argentino, ampak turneja ni bila izvedljiva zaradi sočasnih obveznosti. Tako sem tokrat prvič igral v Braziliji in zdaj se lahko ponašam, da sem koncertiral v vseh kontinentih ... razen na Antarktiki! ROP Umrl ameriški dirigent Lorin Maazel V nedeljo je starosti 84 let umrl ameriški dirigent in skladatelj Lorin Maazel. Maazel, ki je v karieri deloval tudi v Newyor-ški filharmoniji in Dunajski državni operi, je umrl na svojem domu v ameriški zvezni državi Virginia zaradi posledic pljučnice. Maazel se je rodil v Parizu 6. marca 1930. V svoji več desetletij trajajoči karieri je bil generalni direktor Dunajske države opere, prav tako pa med drugim še glasbeni direktor Bavarskega radijskega simfoničnega orkestra, orkestra v Clevelandu ter Newyorške in Munchenske filharmonije, so sporočili organizatorji festivala Cast-leton, ki ga je Maazel ustanovil leta 2009 s svojo soprogo in ki ga prirejajo letno na njegovi kmetiji v Virginii. Umrla je Nobelovka za literaturo Nadine Gordimer V nedeljo je na svojem domu v Johan-nesburgu v 91. letu starosti umrla južnoafriška Nobelova nagrajenka za literaturo Nadine Gordimer. Osrednja tema pisanja Gordimerove je bil vpliv politike apartheida na življenje in duha prebivalcev Južne Afrike. Pisateljica in ena najvidnejših aktivistk proti apartheidu se je leta 1923 v Gautengu rodila evropskim imigrantom. Pisati je Gordimerova, ki je Nobelovo nagrado leta 1991 prejela prav za opise ljudi v di-skriminatornem režimu, začela že v dijaških letih. Po šolanju v Johannesburgu je predavala na univerzah v ZDA, kot so Harvard, Princeton in Columbia, nato pa se je vrnila v domovino. Po masakru v Sharpevillu leta 1960 se je pridružila takrat prepovedanemu Afriškemu narodnemu kongresu. Bila je tudi med prvimi, ki jih želela srečati Nelsona Mandelo, ko je leta 1990 prišel iz zapora. Med apartheidom so prepovedali tri njena dela in antologijo temnopoltih južnoafriških pesnikov, ki jo je zbrala in uredila. Napisala je več kot trideset del, med pomembnejša sodijo The Lying Days (1953), Occasion for Loving (1963) in Posestnik (1974). (STA) BENETKE - V muzeju Peggy Guggenheim prvič na ogled Edinstvena zbirka zakoncev Richarda in Ulle Dreyfus-Best Beneški muzej Peggy Guggenheim v sodelovanju z Kunstmuseumom iz Basla prireja razstavo pod naslovom »Solo per i tuoi occhi. Una collezione privata, dal Manierismo al Surrealismo« (Samo za tvoje oči. Zasebna zbirka od manierizma do nadrealizma), na kateri je prvič predstavljena javnosti dragocena zbirka zakoncev iz Ba-sla Richarda in Ulle Dreyfus-Best. Dela zbirke, ki sta jih omenjena zakonca zbrala v več kot tridesetih letih, so bila do danes predstavljena le posamezno v okviru važnih mednarodnih razstav. Kurator razstave Andreas Beyer, profesor zgodovine umetnosti na univerzi v Baslu, je poskrbel, da se končno predstavi zbirko in se tako nudi možnost soočanja s kontekstom, v katerega dela spadajo. Zakonca Dreyfus-Best nista zbirala del po naključju, ampak na podlagi izvirnosti in kakovosti izdelkov. Na razstavi sta med drugim na ogled Angel Maxa Ernsta (levo) in Prometej Gustava Moreauja Upoštevanje eksperimentiranja in izzivanja do skrajnosti vseh možnih izraznih medijev je prispevalo izviren moderen kabinet zanimivosti, ki vsebuje tako posvetna dela kot tudi predmete z erotično in posvetno vsebino od XII. stoletja dalje. Zbirko sestavljajo risbe renesančnih in baročnih mojstrov, skrivnostni slikarski svetovi nadrealistov, nenavadne sanjske vizije osemnajstega stoletja, čudoviti primerki predstavnikov ma-nierizma, simbolizma in celo poparta. Na razstavi se lahko soočamo z izborom 110 izdelkov, med katerimi torej srečamo predmete, slike, risbe in skulpture, ki zaobjamejo obdobje od srednjega veka do danes. Med neštetimi avtorji naj omenimo Arnolda Bocklina, Katsushiko Hokusaia, Salvadroja Dalija, Johanna Heinricha Fus-slija, Gustava Doreja, Maxa Ernsta, Alfreda Kubina, Reneja Magritta, Gustava Mo- reauja, Petra Bruegla Starega in Giorgia de Chirica. V obdobju interakcije oziroma medsebojnega mešanja raznovrstnih izraznih sredstev, tehnik in zvrsti, ki vedno bolj pogojuje celotno pojavljanje umetnosti, omenjena zbirka izstopa zaradi svoje edinstvenosti in vzornosti. Nič čudnega torej, če si pobuda med drugim tudi prizadeva razkriti javnosti bistvo umetnosti zbiranja ter krepko izpostaviti aktualno vprašanje o vplivu in moči, ki jo je imela umetnost v teku stoletij. Ogled razstave je možen do 31. avgusta, od srede do ponedeljka med 10. in 18. uro. Štefan Turk GLASBA - Od 17. do 20. t. m. v Laškem Praznik Pivo in cvetje 2014 Eden izmed najpomembnejših turističnih dogodkov v Sloveniji je Festival Pivo in cvetje, ki letos praznuje zlato obletnico oziroma 50. ponovitev. Praznik Pivo in cvetje 2014 bo potekal kot običajno v Laškem od četrtka, 17., do nedelje, 20. julija in bo gostil več kot 50 glasbenih izvajalcev, ki bodo nastopali na treh različnih odrih. Največ pozornosti so organizatorji namenili oblikovanju folklornega, etnografskega ter hortikulturnega programa. Tako bo prišlo do povorke godb ob zaključku festivala, razstav cvetja, otroškega živ-žava, športnih programov, ognjemeta, parade Pivo in cvetje 2014 in še veliko drugih zelo zanimivih dogajanj za vse generacije. Na festivalu Pivo in cvetje seveda ne gre brez bogatega glasbenega programa. Oder Jubilejnik na Aškerčevem trgu v Laškem je bolj primeren zabavi z najmlajšimi, saj boste lahko slišali lah-kotnejše ritme slovenske narodnozaba-vne glasbe in pop glasbe. Glasbeni izvajalci na že omenjenem odru bodo Pop Design, Werner, Helena Blagne, ansambel Saša Avsenika, Štajerskih 7 in Čuki. Na odru Club bo nastopil Andrej Šifrer s skupino Elevators, Alya, Bilbi, Neisha, Muff, Balladero in še mnogi drugi gostje. Poleg tega je oder Club Pivo in cvetje 2014 namenjen tudi še ne tako uveljavljenim izvajalcem. Na sobotni večer na festivalu Pivo in cvetje 2014 bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji latino ritmov in španskega tempe- ramenta. Na glavnem odru, prizorišče Zlatorog v Jagočah, bodo nastopili Elvis Jackson, Parni Valjak, Happy Ol'McWeasel, Dan D, Buldogi, Bajaga, Triggerfinger in še mnogo drugih. Pivo in cvetje 2014 letos obljublja tudi Geor-gea Clintona, očeta funka s skupino Parliament Funkadelic, ki bodo nastopili v soboto zvečer. Glavni oder bo tudi letos prerasel v tridnevni festival Pivo in cvetje 2014. Za vstop na to prizorišče bo treba plačati vstopnico, ki bo 20 evrov na dan (v predprodaji 18 € dnevno). Za tridnevni abonma treba odšteti 50 evrov (v predprodaji 45 €). Popoln glasbeni program: Četrtek, 17.7. - ODER ZLATOROG: The Winery Dogs, Triggerfinger, Bajaga & In-struktori, Kill Kenny, Carpe Diem, Jackson; ODER CLUB: Balladero, Vasko Atanovski Trio, Alya, Andrej Šifrer; ODER JUBILEJNIK: Ansambel Saša Avsenik, Pop Design; Petek, 18.7. -ODER ZLATOROG: Šank rock, Exclusive Steve Stevens Beer Band, Parni valjak, Dan D, San Di Ego, Happy Ol'McWeasel, Hellcats, Backstage; ODER CLUB: In Memoriam Toše, Bil-bi, Neisha, Muff; ODER JUBILEJNIK: Ribič Pepe, Čuki, Helena Blagne; Sobota, 19.7. - ODER ZLATOROG: George Clinton & Parliament Funkadelic, Soul Fingers, Elvis Jackson, Eyesburn, Bul-dogi, Sell Out, Werefox; ODER CLUB: Vivaracha, Banda Berimbau, Dirty Sanchez, Cora Viento; CLUB JUBILEJNIK: Štajerskih 7, Werner. (I.F.) / KULTURA Torek, 15. julija 2014 1 1 V KNJIGARNAH - Pogled ekdanjega novinarja in dolgoletnega diplomata Bojana Grobovška Knjiga, ki spodbuja k samorefleksiji Po knjigi sežeš z dokajšnjim nezaupanjem. Naslov Zakaj Slovenija ni Švica obeta psevdorazpravo o gospodarstvu z vrsto številk, pokazateljev in projekcij, ki izhajajo iz primerjave gospodarske uspešnosti med obema državama. Nič od tega ne boste našli. Avtor, nekdanji novinar, sicer pa dolgoletni diplomat - bil je veleposlanik na Poljskem, v Argentini in prav v Švici - Bojan Gro-bovšek piše o Sloveniji. Analizira jo neizprosno, zares brez dlak na jeziku, demi-tizira domala vse slovenske zgodovinske mite in potisne bralca k trdim tlem. To je, kot avtor sam pojasnjuje na prvih straneh, knjiga o Sloveniji, ne o Švici, čeprav je Švica kar nekajkrat omenjena. Ko knjigo prebereš, ti upade velik del ponosa, ki ga kot Slovenec nosiš v sebi. Ze uvodna trditev, da je Slovenija »v globoki večplastni krizi«, kateri avtor doda oceno, »da je razloge za današnjo vrednostno konfuzijo v glavah Slovencev iskati v obdobju socializma«, bralca pripravi na najhujše. Grobovšek, ki je otroška leta preživljal v Trstu - v nižjo gimnazijo je zahajal k Sv. Jakobu, kot sicer vsa takratna generacija tržaških Slovencev, ki se po osnovni šoli ni odločila za poklicne tečaje - in nato živel v Avstriji pa še marsikje v tujini, gleda na Slovenijo z distanco, ki mu omogoča kriti- čni pristop, vendar pa z lahkoto razbe-reš zaskrbljenost in predvsem navezanost na domovino, predvsem pa željo, da bi s svojim pisanjem Slovencem pripomogel do samorefleksije, torej resnem razmišljanju o sebi, kot temeljnega pogoja za spremembo sedanjih odnosov v družbi in torej za izhod iz vsestranske globoke krize. Vsebine te knjige ni mogoče opisati v nekaj vrsticah. Dejansko se v njej nizajo klišejske podobe Slovencev in Slovenije, ki je, tako avtor, zelo lepa in s svojo lepoto omogoča lagodno življenje. To lagodnost so Slovenci v času socializma peljali do skrajne točke: v Sloveniji (in na bližnji hrvaški obali) imajo Slovenci na tisoče počitniških hišic, ki so jih zgradili tudi zato, ker jim je država v mestu zagotovila poceni stanovanje. Za poprečno slovensko družino je bil teden smučanja pozimi in dva tedna letovanja ob morju poleti nekako ustaljena pravica. Ker je Slovenija proizvajala za jugoslovanski trg in je bila zaradi tega pojmovana kot nekakšna jugoslovanska Švica, so ljudje delali čim manj, ustvaril se je kult prostega časa, vse se je končalo v petek ob 15. uri in vikend je bil svet. Obenem pa so hoteli biti Slovenci mučeniki, žrtve. V času avstroogrske so bili žrtve Dunaja, katolicizem itak vred- Naslovnica knjige noti mučeništvo, pa tudi partizanščina ga je. V času Jugoslavije so bili žrtve Beograda, zdaj pa so žrtve Bruslja. Brez sa-morefleksije. Njihov narodni junak je Martin Krpan, neotesan silak, ki se je preživljal s tihotapstvom in se je nesramno vedel na dunajskem dvoru. Dejansko pa je v času socializma veljalo načelo, da »človeka ni mogoče nikoli tako malo plačati kot on lahko malo dela«, in ljudje so zaradi ugodnega de- lovnega urnika z delom na črno v popoldanskih urah ali z delom na kmetiji neobdavčeno dodatno služili. Kot Martin Krpan, pač. Seveda pa knjiga ne vsebuje samo kritik. Grobovšek ne pozablja, da je v povojnih letih Slovenija z nekaterimi znamkami prodrla tudi na zahodne trge. Opozarja pa, da po osamosvojitvi ni bilo volje, ali morda tudi ne znanja, da bi te sposobnosti razvili in jih posodobili skladno s standardi tržnega gospodarstva. Citat enega očetov poljskega prehoda iz komunizma v demokracijo Adama Michnika »Najslabše od komunizma je tisto, kar pride po njem«, je tu popolnoma na mestu. Slovenija se je zapirala vase, odklanjala je in še odklanja tuji kapital, utvarjala si je, da bo kar tako postala druga Švica, a se glede odprtosti, še zlasti v gospodarstvu, po Švici še zdaleč ni zgledovala. In tako se dogaja, da mladi odhajajo iz Slovenije, tudi oba Grobovškova sinova: eden je na Škotskem, drugi na Nizozemskem. Tu gre verjetno iskati razlog za čustva, ki jih pri bralcu vzbuja ta knjiga, iz katere izhajata velika ljubezen do Slovenije in velika želja, da bi Slovenija zares postala druga Švica. Zaenkrat ima lepe gore in odlične smučarje, ampak to očitno ni dovolj. (rn) Oktobra na Dunaju Diego Velasquez DUNAJ - V dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju za jesen napovedujejo razstavo del španskega slikarja Diega Ro-drigueza de Silve Velazqueza (1599-1660). Poleg očarljivih portretov otrok kraljeve družine bodo na njej predstavljeni še drugi žanri - tihožitja, nabožne slike ter mitološki in zgodovinski prizori. Razstavo v dunajskem muzeju pripravljajo v sodelovanju z madridskim muzejem Prado, ki se ponaša z najobsežnejšo zbirko del tega španskega umetnika, londonsko Nacionalno galerijo in Muzejem lepih umetnosti v Bostonu. Med drugim bo vključevala umetnikovo znamenito Venero s Kupidom z ogledalom ter sliki Apolon v Hefajstovi kovačnici in Poklon sv. treh kraljev. Vsa tri dela bodo tokrat prvič razstavljena v avstrijski prestolnici. Razstava bo na ogled od 28. oktobra do 15. februarja prihodnje leto, piše na spletni strani muzeja. Velazquez se je rodil v Sevil-li kot potomec stare portugalske plemiške družine. Bil je učenec slikarja Pacheca in pozneje njegov zet. Od leta 1623 je bil dvorni slikar kralja Filipa IV. v Madridu. Najprej je v slogu Caravaggievega realizma in pod vplivom Ribere slikal žanrske in nabožne prizore. Pozneje je pod vtisom srečanja z Rubensom in obiska Italije začel slikati bolj elegantno in impresionistično, uporabljati toplo, skladno lestvico barv ter se predvsem posvečati portretu. INTERVJU - Barbara Žetko, arhitektka, napredna izvajalka metode EFT »Tapkanja ne moremo prodajati kot tablete« Tržačanka je soavtorica knjige Kako je EFT spremenil moje življenje ...in lahko tudi vaše - EFT metoda deluje na čustvih Številnih tehnik, ki naj bi izboljšale naše psihofizično počutje, pripomogle k odpravi notranjih stisk in nas vodile do notranjega miru je z modernim načinom življenja vse več. EFT metoda (Emotional Freedom Technique) ali tapkanje, kot se ji pogovorno reče, je zagotovo ena izmed tistih, ki dobiva vse več privržencev tudi v Sloveniji. Zakaj naj bi bila ta metoda uspešna, smo se pogovarjali s Tržačanko Barbaro Žetko, soavtorico knjige Kako je EFT spremenil moje življenje in napredno izvajalko metode EFT. Kako deluje EFT metoda? EFT temelji na nekaterih spoznanjih zahodne psihologije in na nekaterih načelih tradicionalne kitajske medicine. Glavni izmed teh je pojem meridianov. Meridiani so nevidne poti v našem telesu, po katerih se pretaka energija. Če je ta pretok prost, torej ni ovir in energija ne zastaja, je z nami vse v redu. Če pa pride do kakršnihkoli blokad, se začnejo težave. Te težave se pojavijo najprej v obliki negativnih čustev, v najhujših primerih pa nas lahko privedejo do bolezni. EFT v bistvu izboljša pretok energije po meridianih in pripomore, da ohranimo čustveno ravnovesje, posredno pa tudi fizično. Ali bi lahko rekli, da je ta tehnika podobna akupunkturi? Seveda, saj jo imenujemo tudi akupunktura brez igel. Obe metodi slonita namreč na istih spoznanjih, način stimulacije točk po meridianih pa je različen. Glavni razliki sta v tem, da ne uporabljamo igel, a samo naše prste in da stimuliramo le štirinajst točk. Poleg tega z metodo EFT obravnavamo čustvene težave, ne pa bolezni. Akupunktura je uradno priznana tudi s strani zahodne medicine. Kaj pa EFT? Zahodna medicina metode še ne priznava, čeprav obstaja strokovna literatura, ki v najpomembnejših znanstvenih revijah dokazuje njeno učinkovitost. Raziska- ve so npr. dokazale, da s tapkanjem znižamo količina kortizola v krvi in da je EFT učinkovit pri depresiji. Raziskav sicer ni veliko, verjetno ker so te denarno zahtevne, investicija pa se iz gospodarskega vidika ne splača, saj tapkanja ne moremo prodajati kot tablete. Za katera obolenja se metoda EFT izkaže kot uspešna? Govoriti o obolenjih ni pravilno. EFT deluje na čustvih, saj so te neposredno povezane s pretokom energije po meridianih. Dejstvo pa je, da pogosto opazimo spremembe tudi v našem telesu, ko odpravimo negativno čustvo, ki nas dalj časa muči. Zato se potem tudi fizično boljše počutimo. A to je samo stranski učinek. Vsekakor lahko s tapkanjem odpravimo celo vrsto motenj, ki nam onemogočajo, da bi sproščeno in mirno živeli. Metoda je zelo učinkovita pri fobijah, saj te običajno odpravimo v kratkem času, čeprav smo zanje že dolgo trpeli. Pomaga nam tudi, da izboljšamo odnose z našimi bližnjimi, torej v družini, v službi ali s prijatelji. Lahko omilimo tesnobo in zaskrbljenost pred prihodnostjo, zmanjšujemo napetost in stres ter zvišamo svojo šibko samozavest. EFT pa deluje tudi na našo preteklost, s tem da odpravimo čustveni naboj naših spominov na negativne dogodke. Tap-kanje lahko uporabljamo tudi za reševanje šolskih težav ali za odpravljanje blokad v športu in pri delu, ki nam onemogočajo, da bi izrazili ves svoj potencial. Poleg tega so pričevanja o reševanju težav včasih res tako neverjetna, da jih z izredno previdnostjo sprejemamo. Ali lahko nekatera izpostavite? Že sam Gary Craig, začetnik metode, je preveril, koliko je EFT učinkovit, ko je vojnim veteranom iz Vietnama pomagal premostiti hude travme. Veterani so trpeli za t.i. posttravmatsko stresno motnjo in so še vedno podoživljali strašne dogodke, ki so se jim pripetili več kot dvajset let prej. Veliko jih je Barbara Žetko: S tapkanjem lahko odpravimo tudi zasvojenost in torej svojo pretirano odvisnost od kajenja, čokolade, kave, na splošno hrane itd. trpelo za fobijami in paničnimi napadi, nekateri so spali samo s pomočjo velikih količin pomirjevalnih sredstev, drugi pa si niso upali med ljudi, ker so se bali, da bi jih lahko do napadel in streljal nanje. Craig je tedaj dokazal učinkovitost EFT in s pomočjo te tehnike ni le omilil nekaterih čustvenih težav, temveč celo dokončno odpravil hude fobije. Pričevanj o ljudeh, ki so odpravili dolgoletne fobije v uri ali pa dveh, pa je toliko, da jih nima smisla naštevati. Ali se metode tapkanja razlikujejo glede na težavo, ki naj bi jo rešili? Tehnika tapkanja je za vse težave ista. Med tapkanjem pa se pogovarjamo sami s seboj in izgovarjamo določene afirmacije, da se lahko povežemo s težavo, ki bi jo radi rešili. To pa seveda pomeni, da so besede, ki jih uporabljamo, vedno različne. Če se npr. bojimo pajkov, moramo na glas to povedati, medtem ko tapkamo po točkah na našem telesu. Če pa se bojimo višine, moramo seveda stavek spremeniti oz. ga prilagoditi. Kaj pa njeni stranski učinki? Stranskih učinkov v resnici ni. Edino neprijetnost, ki jo lahko občutimo med tapkanjem, je vsekakor kratkotrajna in mine, če nadaljujemo z EFT. Lahko se zgodi, da nas preplavijo močna negativna čustva, predvsem žalost, ki se včasih izrazi z jokom. Dovolj je, da vztrajamo s tapkanjem in se močna čustva razblinijo, namesto njih pa občutimo mir in odrešitev. Kdaj ste se prvič srečali s tapka-njem? Približno pred štirimi leti. Na začetku sem kot veliko ljudi tudi sama imela dvome o njegovi učinkovitosti, postopoma pa sem postajala vse bolj navdušena, kar me je privedlo do skrajne odločitve, da zapustim svoj dolgoletni poklic kot arhitektka in se posvetim izključno metodi EFT. To natančno opisujem v svojem razčlenjenem prispevku v knjigi Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše, ki smo jo trinajst izvajalcev napisali z namenom, da bi motivirali tapkalce in prepričali skeptike. Knjiga je doživela kar velik uspeh, saj je šla po nekaj mesecih že v ponatis. V kolikor mi dovolite, bi bil bolj oseben: vam je ta metoda odpravila katero izmed fobij ali bolezenskih stanj? Mislim, da je metoda odpravila najprej moj splošni strah in zvišala mojo šibko samozavest. S tem pa mi je dovolila, da se s pogumom lotim nečesa novega. Poleg tega sem si s tapkanjem pomagala pri odpravljanju svoje večne treme pred nastopom. Kot otrok in mladenka sem bila zelo boječa in sramežljiva, celo v svojem razredu pred sošolci sem raje molčala, kot da bi izrazila svoje mnenje. Lansko leto sem v mesecu marcu predavala na 2. vseslovenskem dnevu za tapkanje v Ljubljani pred široko publiko - več kot tristo ljudi! Pred kratkim pa so me intervjuvali za telednevnik in sem torej spregovorila pred mikrofonom in kamero. Sama misel na to je v preteklosti vzbujala v meni občutek groze, ne pretiravam. Ponosna sem tudi, da sem letos prvič šla na Triglav, kar sem mislila, da mi ne bo nikoli uspelo. Po mojem je to neverjeten uspeh za nekoga, ki je imel fobijo pred višino in je okamnel, ko je zagledal prepad pred sabo. Bodiva konkretna še naprej. Sem strasten kadilec, želel bi se kajenja odvaditi in to s pomočjo EFT metode ... S tapkanjem lahko odpravimo tudi zasvojenost in torej svojo pretirano odvisnost od kajenja, čokolade, kave, na splošno hrane itd. Za to pa je treba vztrajati, ker drugače ne bo šlo. Če lahko odpravimo fobije v precej kratkem času, je v primeru zasvojenosti zadeva precej daljša in zahtevna. Verjetno bomo morali tapkati vsak dan za nekaj tednov ali v hujših primerih celo mesecev in gotovo bomo potrebovali pomoč izkušenega izvajalca, ki nam bo sledil. A naj vas to ne preveč straši, saj je pogosto dovolj tapkati le nekaj minut na dan. Rezultati pa bodo na dlani in verjetno se bo marsikaj spremenilo oz. izboljšalo tudi na drugih področjih našega življenja. Mislim, da bo končni rezultat vsekakor vreden truda. Kakšen nasvet bi nudili ljudem, ki metode EFT še ne poznajo? Naj za trenutek odstranijo svoje dvome in jo preizkusijo na sebi. Samo tako se bodo sami prepričali, da je EFT res učinkovita metoda. Samo z razumom jo bodo težko sprejeli, saj je veliko tistega, kar smo se do danes naučili, v nasprotju z načinom delovanja tapkanja. A naj opozorim tudi največje skeptike: tapkanje pomaga, tudi če vanj ne verjamete! Robi Šabec 1 2 Torek, 15. julija 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu DOBERDOB - Večstopenjska šola bo septembra razpolagala z dodatnimi učilnicami Obnova nižje šole bo kmalu zaključena »Neskončna zgodba« o širitvi stavbe nižje srednje šole v Doberdobu, ki je bila v minulih letih z vedno novimi zapleti, zamudami in nepričakovanimi preobrati prava nočna mora doberdobske občinske uprave, naj bi v kratkem dobila srečen epilog. Dela, pravi podžupan in odbornik Daniel Jarc, naj bi bila pri koncu. Upravitelj glede na dosedanje izkušnje raje uporablja pogojnik, kaže pa, da bodo z novim šolskim letom doberdobski niž-ješolci in njihovi profesorji končno razpolagali z udobnejšimi prostori. »Smo v zaključni fazi. Nove učilnice naj bi podjetje uredilo do konca tekočega meseca,« napoveduje Jarc, po katerem nameravajo v naslednjih mesecih obnoviti tudi slačilnice, če bodo razpolagali z zadostnimi sredstvi pa bodo nabavili novo opremo za šolsko knjižnico. »Glavno je, da bo ob začetku šolskega leta dokončan nov prizidek z učilnicami, ki bodo končno rešile problem prostorske stiske na nižji srednji šoli,« poudarja Jarc, po katerem povzroča upravi preglavice -ob vseh zamudah in drugih težavah - tudi pakt stabilnosti. »Zaradi finančnih omejitev, ki se jih moramo držati kot vse ostale krajevne uprave, bi lahko pri plačilu gradbenega podjetja prišlo do zapletov. Dežela nam je zagotovila, da bo stvar rešena in da bomo denar, ki ga imamo na razpolago, lahko pravočasno nakazali izvajalcu, čakamo pa še na uradno potrdilo. Računam na to, da ga bomo prijeli v kratkem,« poudarja Jarc. Novih prostorov se veseli ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, po kateri bodo imeli nad sla-čilnicami na voljo dve dodatni učilnici in en laboratorij. »Septembra bomo končno lahko začeli uporabljati nove učilnice, ki smo jih v teh letih zelo pričakovali. Od tega si obetamo boljše počutje za naše otroke in osebje, saj so bili prostori, s katerimi smo doslej razpolagali, nekoliko pretesni. Zaradi tega si je nižja srednja šola morala v minulih letih "izposoditi" eno učilnico v sosednji stavbi osnovne šole Prežihovega Voranca, z novim šolskim Gradbišče nižje srednje šole v Doberdobu bumbaca letom pa bodo vsi nižješolci imeli pouk v istem poslopju,« je zadovoljna ravnateljica. Širitev nižje srednje šole v Doberdobu, ki bo skupno stala čez 600.000 evrov, se ni rodila pod srečno zvezdo. Dela so se začela pred tremi leti, nekaj mesecev kasneje pa je že prišlo do težav z izvajalcem. Občina je imenovala novega, s katerim je kasneje prav tako prišlo do nesporazumov in razveljavitve pogodbe. Po- sledično je bilo imenovano še tretje podjetje, ki naj bi dela izpeljalo do konca. Vse našteto pa ni dovolj, dodaja Jarc, saj je nižjo srednjo šolo pred kratkim poškodovalo tudi neurje. Po upraviteljevih besedah je nevihta, ki je pred dvema tednoma prizadela Doberdob, odkrila tudi delček strehe nižješolske stavbe. »Škoda je k sreči omejena, zato jo bomo v prihodnjih dneh odpravili brez večjih težav,« zaključuje Jarc. (Ale) ŠKOCJAN Stik z živalmi jim bo pomagal pri integraciji Goriška pokrajina in oddelek za mentalno zdravje goriškega zdravstvenega podjetja sta pripravila projekt, s katerim bosta duševnim bolnikom ponudila možnost delovne in socialne integracije. Skupina bolnikov bo namreč vključena v vrsto dejavnosti, ki bodo potekale v pokrajinskem centru za zdravljenje divjih živali v kraju Terranova v občini Škocjan. »Veseli nas, da so lahko naši objekti koristni tudi za tovrstne pobude. Delo v naravi in neposreden stik z živalmi bo zagotovo v pomoč bolnikom pri rehabilitaciji in vključevanju v družbo,« je povedala odbornica in podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic. (av) Vojna je strašna stvar SSO prireja pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in s prispevkom Fundacije goriške hranilnice niz dogodkov ob stoletnici začetka prve svetovne vojne z naslovom »Vojna je strašna stvar - La guerra e una cosa orri-bile«. Prvi dogodek so izpeljali v slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini, drugi bo na vrsti v danes ob 18. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici, kjer se bo video s pričevanji o prvi svetovni vojni prepletal z branjem odlomkov pesnikov, pisateljev in navadnih ljudi, ki so vojne grozote preživeli na lastni koži. Vladimir Babin v KC Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo drevi ob 20. uri nastopil pianist Vladimir Babin, član zagrebške glasbene akademije. Igral bo Mozartove, Schu-mannove, Beethovnove in druge skladbe. Večer bo sklenil niz »Srednjeevropskih glasbenih srečanj«, ki ga prirejajo ICM in združenje Seghizzi. Poletna opereta v Ronkah Na ploščadi pri občinski knjižnici v Ronkah bo drevi v okviru niza Poletnih srečanj potekala delavnica za otroke »Tu disegni... io leggo«. Začela se bo ob 18. uri, ob 21.15 pa bo na ogled opereta »Meravigliosa come questa notte d'estate«. Voden ogled razstave V galeriji Mario Di Iorio v Gorici bo danes ob 17. uri voden ogled razstave sodobnih likovnih del in fotografij iz časa prve svetovne vojne »2014 tra Isonzo e Carso / med Sočo in Krasom«. Udeležence bosta spremljala predsednica krožka G. Mazzini - En-das Maria Grazia Persolja in zbiralec fotografij Armando Rogantini. Razstava bo na ogled do 19. julija. Ana Popovic na Poletni sceni Drevi ob 22. uri bo na novogoriški Poletni sceni blues koncert Ane Popo-vic. Pevka je letos osvojila naslov »Sodobne ženske blues glasbenice«, to je bila že peta nominacija na prestižnih Blues Music Award nagradah. Popoviceva, ena najboljših blues glasbenic na svetu, bo prvič nastopila v Novi Gorici. Ogled koncerta je brezplačen. (km) GRADIŠČE - Protestni shod delavcev centra za priseljence Od februarja brez plače Dopoldne si je delegacija politikov in predstavnikov združenj ogledala center CIE, kjer potekajo obnovitvena dela GORICA - Serracchianijeva o petkovi seji »Nekdo si bo moral prevzeti odgovornost « »Zadnjo, februarsko plačo, smo prejeli 16. junija. Šlo je pravzaprav za polovično plačo, saj bi morali drugo polovico dobiti iz dopolnilne blagajne, tudi tega denarja pa ni od nikoder. Ob tem še vedno pričakujemo, da nam zagotovijo 20 odstotkov sedmih mesečnih plač iz leta 2013. Le-te nam je zaradi velikih zamud izplačala goriška prefek-tura, a le v višini 80 odstotkov.« Delavci in bolničarji, ki so zaposleni v centru za priseljence v Gradišču, so obupani. Zaradi likvidnostnih težav zadruge Connecting People, ki upravlja ustanovi CARA in CIE (le-ta je trenutno zaprta zaradi obnovitvenih del), so namreč že več mesecev brez plače. Delavci so potrkali na številna vrata, doslej pa so naleteli na gluha ušesa. Zato so včeraj pred bivšo kasarno Polonio organizirali protestni shod, s katerim so institucije in javnost nasploh želeli opozoriti na težave, s katerimi se spopadajo. »Delamo, a nas ne plačujejo. Nekateri izmed nas nimajo niti denarja za položnice, zato so jim izklopili elektriko,« so nam zaupali delavci in dodali, da je eden izmed njihovih kolegov v prejšnjih mesecih celo poskusil narediti samomor. Ze skoraj eno leto pa ne prejemajo plače bolničarji in zdravniki, ki so doslej oskrbovali prosilce azila v centru CARA, kjer je trenutno preko 200 ljudi. Med temi sta tudi dva dojenčka. »Ker jih niso plačevali, so se bolničarji naveličali. Pred enim mesecem so napovedali, da ne bodo več prihajali v center CARA. Namesto njih pošiljajo zdaj v Gradišče bolničarje iz Sicilije, ki pa delajo v bistvu 24 ur na 24 in so stalno zaprti v centru za prosilce azila. Kar vem, je eden izmed njih v centru CARA že 16 dni,« je povedala ena izmed uslužbenk zadruge Luoghi comuni, ki je del zadruge Connecting People. »V takih razmerah je nemogoče delati, kar je problem tako za bolničarje kot za goste centra CARA. Tudi zdravil in drugih potrebščin ni dovolj,« je pristavila naša sogovornica. Delavcem so prišli izrazit solidarnost tudi nekateri upravitelji in politiki. Ob predstavnikih Severne lige so se z njimi pogovorili člani delegacije, ki si je ravno včeraj dopoldne ogledala notranjost centra za priseljence CIE, kjer potekajo obnovitvena dela: med obiskovalci so bili podpredsednica pokrajine Mara Černic, deželna svetnika Giulio Lauri (SEL) in Silvana Cre-maschi (DS) ter predstavniki združenja Tenda per la pace. »Sprašujemo se, čemu ta korenita obnova. Minister Angelino Alfano je namreč pred časom izjavil, da centra za nezakonite priseljence CIE ne bodo več odpirali,« je dejal Lau-ri, po katerem so dela vredna okrog 800.000 evrov. (Ale) »Ločevati je treba med različnimi mnenji, zaradi katerih lahko pride tudi do sporov, in nasiljem, ki ga moramo vedno zavračati. Nekdo si bo moral prevzeti svoje odgovornosti,« je predsednica dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani komentirala neprimerno obnašanje nekaterih občanov, ki so se minuli petek udeležili izredne seje občinskega sveta na temo zdravstva. Serracchianijeva se je včeraj v Vidmu tudi zahvalila policistom in finančnim stražnikom, ki so poskrbeli za ohranitev javnega reda in so jo po zaključku seje po stranskem izhodu pospremili iz goriškega županstva. Ogorčenje nad petkovim napadom na predsednico dežele je izrazil goriški občinski tajnik Demokratske stranke Bruno Crocetti, po katerem je za nasilno obnašanje nekaterih udele- žencev odgovorna skrajna desnica, ki po njegovem izkorišča nezadovoljstvo ob zaprtju porodnišnice v volilne namene. Solidarnost sta Serracchianije-vi izrazila goriški pokrajinski tajnik Demokratske stranke Marco Rossi in nova goriška senatorka Laura Fasiolo. Oba sta ob tem izpostavila pomen spodbujanja čezmejnega zdravstva, Fasilova pa je še dodala, da bo na to vprašanje opozorila ministrico Lorenzinovo. Tudi načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani je obžaloval, da je bila Serracchianijeva žrtev grobega napada, po drugi strani pa je potrdil, da svetniška skupina še vedno nasprotuje zaprtju goriške porodnišnice in krčenju urnika pediatričnega in ginekološkega oddelka. »Bojimo se, da je pravi namen izpraznitev goriše bolnišnice,« je dejal Cingolani. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2014 13 JAMLJE - Festival Diaton Harmonikaši vseh starosti so se potegovali za nagrade Toplo poletno vreme je minulo nedeljo spremljalo 18. netekmo-valno in 17. tekmovalno srečanje diatoničnih harmonik Diaton, ki ga je v Jamljah priredilo društvo Kre-menjak. Na tekmovalni del se je prijavilo kar sedemnajst harmonikarjev iz Postojne, Kopra, Doberdoba, Novega mesta, Podkraja, Zgonika, Izole, Otočca, Portoroža in Tržiča, ki so tekmovali v petih kategorijah. Ocenjevalno komisijo so sestavljali glasbeni urednik na radiu Trst A, publicist in harmonikar Aleksij Jercog, glasbenik in izdelovalec dia-toničnih harmonik Moreno Zentilin ter glasbenik, glasbeni producent, tonski mojster in bivši član ansambla Vagabundi Jani Rednak. Člani niso imeli lahkega dela: izkazali so se prav vsi tekmovalci, najbolj pa so izstopali tisti od 12. do 14. leta. Vsi nastopajoči so bili deležni priznanja, prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji pa so prejeli tudi pokal. V prvi tekmovalni skupini do 10. leta je tretje mesto zasedel Alex Gergolet, drugo Larisa Mrše in prvo Žan Božič. V drugi skupini do 13. leta starosti je tretje mesto zasedel Matej Emili, drugo Kevin Poredoš in prvo Timotej Mikuž. V tretji skupini do 18. leta je drugo mesto zasedla Valentina Žnideršič, prvo pa Valentina Carpe- netti. V četrti skupini do 45. leta starosti je drugo mesto zasedel Erik Ša-vron, prvo pa Sandra Murgelj z Otočca, ki je bila tudi absolutna zmagovalka 18. izvedbe Diatona in pokala Alpe Adria ter dobitnica denarne nagrade. V peti skupini nad 45. letom starosti je tretje mesto zasedel Mario Vescovo, drugo Alojz Murgelj, na prvo stopničko pa se je povzpel Ivan Šekoranja. Novost letošnjega Diatona je bila nagrada žirije za najboljši mladi talent, ki jo je poklonil Jani Rednak iz Studija Burja v Danah pri Sežani. Prejel jo je 12-letni Timotej Mikuž iz Podkraja. Ostale nagrade je prispevalo društvo Kremenjak. V netekmovalnem delu prireditve sta se predstavila skupina BeEs-As Goriški harmonikarji, ki je publiko zabavala s poznanimi skladbami, in harmonikaš Valter Pisk. Večer se je nadaljeval s plesom. Igral je ansambel Furmani iz Postojne, ki ga sestavljajo mladi fantje in dekle, Valentina Žnidaršič, ki je tudi tekmovala in v svoji kategoriji zasedla drugo mesto. Zbrano publiko so uvodoma pozdravili predsednik Bruno Oretti, dooberdobski župan Fabio Vizintin in predsednica ZSKD Vesna Tomsič. Kremenjakovo tekmovanje je povezovala Jasmin Legiša. (bv) Publika je prisluhnila tudi zelo mladim harmonikarjem bumbaca TRŽIČ - Jutri Filozof Galimberti o koreninah zahodnega sveta TRAVNIK Odbojkarski turnir Mesta Gorica Prvo mesto so osvojili igralci slovenskih društev Na desetdnevnem turinirju nastopilo 16 ekip, najboljši so bili »4xcaso« Umberto GALIMBERTI FilozofUmberto Galimberti bo jutri ob 21. uri gost prvega izmed sedmih srečanj, ki bodo v okviru prireditev »Lettere mediterrane« potekale na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču. Z Galimbertijem se bo pogovarjal Fabio Turchini, filozof pa bo spregovoril o koreninah zahodnega sveta, ki segajo v Sredozemlje. Niz srečanj bo potekal do 23. julija, spregovorili pa bodo še Dario Arkel, Pino Roveredo, Gigliola Alvisi (s knjigo o umoru Ilarie Alpi), Sandro Lano, Michele Brusini, Luigi Nacci ter Matteo Oleotto. (av) Ploščico bodo v kratkem spet pritrdili na klop miru km SVETA GORA Ni bil vandalizem, popustilo je lepilo Teden dni po visokem državniškem obisku na Goriškem je klop miru, ki sta jo na Sveti gori slovesno odkrila slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Giorgio Napolitano, znova v središču pozornosti. Nekdo je te dni očitno opazil, da kovinske ploščice, na kateri je vgra-viran napis z datumom o obisku obeh državnikov, ni več na hrbtni strani klopi. Govorice, ki so nato vzniknile predvsem na italijanski strani meje, so predvidevale več možnih scenarijev: od vandalizma do politično motiviranih storilcev. Razlog je k sreči povsem preprost: zaradi obilice dežja v minulih dneh je, kot kaže, lepilo, s katerim je bila ploščica pritrjena na klop, popustilo. Kot so za Primorski dnevnik pojasnili v Frančiškanskem samostanu na Sveti gori, je bila tablica namreč najdena na tleh nepoškodovana iz česar je moč sklepati, da je lepilo preprosto popustilo. Že v tem tednu naj bi jo znova pritrdili na prejšnje mesto. (km) TRŽIČ - Vsak torek Filmi pod zvezdami Drevi »La mafia uccide solo d'estate« V Tržiču se nocoj začenja niz šestih filmskih projekcij, ki bo Trg Falcone e Borsellino spremenil v pravo kinodvorano pod zvezdami. Danes ob 21.30 bo na ogled film »La mafia uccide solo d'estate«, nato pa bodo vsak torek poskrbeli za novo projekcijo. 24. julija bo na vrsti film »Sole a catinelle«, 31. julija »Philomhena«, 7. avgusta »Thor - The dark world«, 14. avgusta »Zoran, il mio nipote sce-mo«, 21. avgusta pa dobitnik oskarja »La grande bellezza« Paola Sorrentina. V soboto se je zaključil drugi odbojkarski turnir Mesta Gorica, ki je tako kot lani privabil na Travnik veliko ljubiteljev odbojke. Šestnajst mešanih ekip - med štirimi igralci na igrišču je bila obvezna prisotnost igralke nežnega spola - se je potegovalo za naslov, ki ga je osvojila ekipa »4xcaso«, ki sestavljajo igralci slovenskih odbojkarskih društev Alison Visintin, Jan Černic, Jernej Terpin, Matej Juren in Danjel Nanut. Slovensko govoreči igralci so sicer nastopali v večini sodelujočih ekip. Turnir je trajal deset dni. Vsak večer so igralci zabavali publiko na Travniku in v štandreški telovadnici, v katero se je moralo dogajanje nekajkrat preseliti zaradi slabega vremena. Tudi najmlajši so se lahko preizkusili z odbojkarsko žogo na manjših igriščih, ki so jih uredili na prizorišču. Turnir se lahko ponaša tudi z udeležbo zelo kakovostnih igralcev, med katerimi izstopata Loris Mania in Elia Bossi. Organizatorja Luca Lavrencic in Matteo Zmagovalci in utrinek s finalne tekme Munari, ki že razmišljata o prihodnjem turnirju, sta se za podporo zahvalila pokroviteljem - goriški občini, Združenju slovenskih športnih društev v Italiji in Fundaciji Goriške hranilnice. Pri organizaciji turnirja je sodeloval tudi OK Val. (av) 14 1 4 Četrtek, 17. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Ministrov odziv SNG: razlogov za izredne razmere ni Na polemike, ki so po odstopu direktorja Jožka Čuka in imenovanju vršilke dolžnosti Nede Rusjan Bric vzniknile v novogoriškem SNG, se je te dni odzval tudi minister za kulturo Uroš Grilc. Prepričan je, da v omenjenem javnem zavodu ni razlogov za ustvarjanje »izrednih razmer«. Kot smo že poročali, je direktor Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Jožko Čuk v prejšnjih dneh odstopil z mesta direktorja. Kot razlog za odstop je navedel neutemeljene in nekorektne pritiske s strani sveta zavoda, zaradi katerih ne more več opravljati svojega dela. Minister za kulturo Uroš Grilc je za vršilca dolžnosti imenoval Nedo Bric Rusjan, ki bo delo nastopila 19. avgusta, do takrat bo SNG Nova Gorica vodil dosedanji direktor v odstopu, Bric Rusjanova pa do imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem razpisu. Na odstop direktorja so se odzvali tudi v svetu javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Predsednik Matjaž Kulot je opozoril, da je svet zavoda večkrat pisno in ustno pozval direktorja k ureditvi notranjih razmer v gledališču, tako s kadrovskega kot pravnega vidika, o očitnih kršitvah, ki so jih zaznali, pa da so obvestili tudi pristojnega ministra. Kulot je tudi navedel, da je Svet zavoda je na eni izmed sej že naštel kršitve zakonodaje pri vodenju gledališča, še vedno pa da čaka tudi na poročilo zunanjega nadzora s strani Ministrstva za kulturo, začudeni so tudi nad naglim imenovanjem vršilke dolžnosti direktorja. Ministru je sindikat poslal dopis s 33 podpisi zaposlenih, v katerem izražajo skrb glede postopka imenovanja novega direktorja. Grilc zagotavlja, da od začetka svojega mandata skrbno spremlja dogajanje v gledališču ter da je seznanjen z opozorili glede domnevnih nepravilnosti pri vodenju zavoda, pa tudi s stališči direktorja do teh nepravilnosti in njegovimi očitki na račun preseganja pristojnosti sveta. »Zaradi tega sem 11. oktobra lani tudi odredil nadzor nad delovanjem javnega zavoda, ki se je tudi zaključil, poročilo o nadzoru bo v naslednjih dneh tudi posredovano zavodu,« sporoča minister, izbiro vršilke dolžnosti v »bliskoviti naglici« takoj po odstopu direktorja pa naj razumejo kot dokaz, da na ministrstvu skrbijo za kontinuiteto vodenja v gledališču, kar jim ne nazadnje nalaga tudi zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 2: 17.30 »Maleficent«; »Opera v kinu« 20.00 »Don Carlo«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mai cosi vicini«. Dvorana 2: 18.10 »Le origini del male«; »Opera v kinu« 20.00 »Don Carlo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.30 - 22.15 »Baby sitting«. Dvorana 4: 17.30 »Maleficent«; 19.45 - 21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The German Doctor - Wakolda«. Razstave V VILI DE FINETTI v Coroni je na ogled razstava Renza Pagotta z naslovom »Per segno e per colore«; do 20. julija. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 18 v Gorici bo ob razstavi »1914: L'Europa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trincee« (1914: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov) v sredo, 16. julija, ob 18. uri Emanuela Uccello predstavila sodobno umetnino Stefa-na Ornelle; sledilo bo predavanje admirala Ferdinanda Sanfeliceja di Mon-teforte z naslovom »La situazione politico-militare in Europa e la neutra-lità dell'Italia nel 1914« v organizaciji združenja Isonzo. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 19141918« v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481531445). V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »cinquantapercinquanta«. Razstavljajo Guglielmo Costanzo, Renato De Santi in Roberto Sgarbossa, ki sestavljajo skupino GENERaZIONI; do 25. julija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00. V GRADU KROMBERK bo do 31. avgusta na ogled fotografska razstava Gorana Vranica z naslovom »Portret mesta Zvezda«, ki jo prireja Goriški muzej v sodelovanju z Mestnim muzejem Karlovec. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Diega Valentinuzzija »Valenti-nuzzi 80«; do 4. septembra 7.00-21.00, zaprto ob ponedeljkih. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dellArte Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenzio-se al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.0017.00. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.0018.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attemsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. À Koncerti »SEGHIZZINREGIONE«: danes, 15. julija, ob 21. uri v hotelu Savoy v Gra-dežu zborovsko-pianistični koncert zborov Seghizzi iz Gorice in Perosi iz Fiumicella z Rossinijevimi in Brahm-sovimi skladbami; 16. julija ob 21. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici Cherubinijev Requiem v spomin na žrtve prve svetovne vojne, nastopata zbora Seghizzi iz Gorice in Perosi iz Fiumicella; 17. julija ob 21. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert skladatelja in pianista Pietra Ferraria; več na www.segh-izzi.it. »SREDNJEVROPSKA GLASBENA SREČANJA« v organizaciji društva ICM in združenja Seghizzi v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 15. julija, ob 20. uri koncert pianista Vladimirja Babina. FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSI-CA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 17. julija ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »I due corvi«, duo De Mircovich; 5. avgusta ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču »Musica regale« ensemble Musica Rediviva; 12. avgusta ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu »Alma, svegliate ormai«, ensemble Anonima Frottolisti; 11. septembra ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Concerto botanico«, ensemble Pro-tempore; 21. septembra, ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Time stand stille«, duo J. Coleau - B. Zulian in La Compagnia del Bontempo ter ensemble Dramsam; vstop prost. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Morello (klarinet, Italija), Kristina Seražin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvartet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Pod-bonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 048120801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta v torek, 22. julija. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov, na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v sobotah, 19. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. 0 Prireditve ZSKD prireja »Kapljice kulture - Goc-ce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu. »POLETJE V TRŽIČU«: danes, 15. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Bor-sellino film »La mafia uccide solo d'estate«; 15. in 16. julija v občinski knjižnici glasbeni laboratorij z Enri-com De Collejem ob 9.30 za otroke med 6. in 12. letom in ob 16. uri za mlade med 13. in 17. letom; ob 21. uri v parku Patuna »Suoni e sensazioni sotto le stelle« v organizaciji glasbenega inštituta Vivaldi in vedno ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« srečanje s filozofom in kulturnim antropologom Umbertom Galimberti-jem. 17. julija, ob 21. uri na Trgu Espo-sti Amianto v Pancanu bo zbor CAI iz Tržiča predstavil Century Voice Choir iz Kaohsiunga (Taiwan). 18. julija ob 21. uri na Trgu Falcone e Bor-sellino v sklopu niza »Lettere Medi-terranee« Sandro Lano in Michele Brusini bosta predstavila knjigo, ki sta jo napisala o sprejemanju priseljencev in pribežnikov z naslovom »Uallai«. 19. julija med 17. in 24. uro na območju Area Verde v Ul. Valentinis v Tržiču »Word Music Stage« v organizaciji glasbene šole Cam; ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« bo Dario Arkel predstavil svoj esej »Il pianeta condiviso«. 21. julija ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« bo srečanje z režiserjem Matteom Oleot-tom z naslovom »Casa Zoran a Mon-falcone«. 24. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino film »Sole a ca-tinelle«. -/ »VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja ciklus glasbenih predavanj z ljubitelji glasbe in lastniki vinilov: 15. julija ob 21. uri Drago Vovk »Od prve do najnovejše LP plošče«; 22. julija ob 21. uri Sergej Randelovic »Kje si Čar-li?« (večer o Karlu Novaku). V času predavanj bo potekal še sejem rabljenih in novih vinilov ter raritet. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta pred Coroni-nijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter): 16. julija ob 20. uri otroška gledališka predstava »Čebelica debelica« v izvedbi Gledališča KU-KUC; 17. julija ob 21. uri večer komorne glasbe z Or-kesterkampom Bovec; 18. julija ob 20. uri na Trgu Ivana Roba zabava ob občinskem prazniku; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): 16. julija ob 18. uri »Kaartik - Indie 5. I cinque ritmi in yoga e danza«; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in srečanje z Nadio Miniussi z naslovom »Meditazione dei Cuori Gemelli«; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visintin, ter Jam session v parku z lastnimi inštrumenti; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 3292164329, ahau.eventi@gmail.com. »LIBRI E AUTORI A GRADO« (Knjige in avtorji v Gradežu): 17. julija ob 18. uri v Pineti »Ballando con Cecilia«, Pino Roveredo in »Femmine di giorno«, Elena Commessatti; 18. julija ob 18. uri na glavni plaži »Stupdt, o l'arte di rialzarsi da terra«, Arrigo Cipriani; 28. julija ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemi-je »La Storia di Aquileia e di Grado«, Paolo Scandaletti; 1. avgusta ob 18. uri na glavni plaži »Il romanzo dei Wind-sor«, Antonio Caprarica. Ob slabem vremenu v kinu Cristallo na Drev. Dante Alighieri 29. V SKLOPU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« bo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici posvet z naslovom »La gioia, insieme!« v četrtek, 17. julija, med 16.30 in 20.30. Sodelovali bodo psihiater Marco Bertali, psicoterapevt in omeopat Maurizio Cannarozzo, filozof Alberto Severi, vaditeljica tehnike chi kung Annamaria Zin, psihiater in psihoterapevt Giorgio Crismani, profesor farmako-logije Tullio Giraldi, gastroenterolog in omeopat Fabio Burigana, za združenje VegAnima Mette Faurschou Hastrup, foniater Susanna Beira, counselor Rio Abierto, vzgojiteljici Simona Agostinis in Elisa Stocco, za združenje AMA-Linea di Sconfine Fa-bio Agazzi, za združenje Fusam Lia Gregoretti, za zadrugo Il grande carro Patrizia Marchi, endokrinolog Fla-vio Komauli. Nastopili bodo glasbeni skupini Free Tones in Rondo Go-riziano ter Fabrizio Fiore. Ob slabem vremenu v centru Mare Pensante; vstop prost. ' . Mali oglasi HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652. PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745. PRODAM pasja mladiča border-collie stara dva meseca; tel. 338-4199828. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Francesco Andriani iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici, sledila bo upe-pelitev. DANES V ROMANSU: 11.30, Attilio Azzani (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 6 V AS 11 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Torek, 15. julija 2014 Scolari ni več trener Brazilije RIO DE JANEIRO - Luiz Felipe Scolari (65 let) ni več trener brazilske nogometne reprezentance, s katero je bil leta 2002 prvak. Nekaj ur pred začetkom finala se je sestal z vodilnimi ljudmi na tamkajšnji zvezi in prekinil pogodbo, ki bi sicer zapadla čez 16 dni. Novica je logična posledica zadnjih dveh tekem Selecao na svetovnem prvenstvu; najprej šokantnega poraza v polfinalu proti Nemčiji z 1:7 ter nato še neuspeha z 0:3 v tekmi za tretje mesto proti Nizozemski. Kot možnega naslednika omenjajo Leonarda. Tudi Khedira v zgodovino RIO DE JANEIRO - Nemški reprezentant Sami Khedira je postal šele deseti nogometaš v zgodovini, ki je v istem letu osvojil naslov svetovnega prvaka in zmagovalca evropske lige ali lige prvakov. Drugi so prvaki z elfom iz leta 1974 in člani Bayerna iz Münch-na Sepp Maier, Paul Breitner, Hans-Görg Schwarzenbeck, Franz Beckenbauer, Gerd Müller, Uli Höness in Jupp Kapellmann ter Christian Karemebeu (Real Madrid/Francija, 1998) in Roberto Carlos (Real Madrid/Brazilija, 2002). finale - Nemčija z golom v podaljšku zasluženo ugnala Argentino Zmagal je najboljši STROKOVNI POGLED - Dario Frandolič »Zmaguje, kdor je najbližji novim oblikam dinamičnih treningov tehnike« Profesorja in trenerja Daria Fran-doliča ni treba posebej predstavljati, saj ga marsikdo v našem in širšem krogu že zelo dobro pozna kot enega izmed največjih nogometnih strokovnjakov pri nas. Konec svetovnega prvenstva je bila torej odlična priložnost, da smo Frandoliča vprašali za krajši obračun o mundialu. »Težko je podati splošno sliko o nivoju prvenstva, saj so se nekatere reprezentance izkazale, druge pa ne. Španija, Italija in Anglija so npr. odpovedale na celi črti. V teh primerih smo bili priča pravi involuciji, saj omenjene ekipe niso igrale v skladu z modernimi trendi nogometa. Niso bile uigrane, bile so prepočasne, pomanjkljive pa so bile predvsem v individualni tehniki,« pravi Frandolič. Ravno dobro izpiljena individualna tehnika pa je recept za zmago. »Nemčija se je izkazala predvsem po zaslugi odlične psihološke, taktične in predvsem tehnične priprave. Če so bili nekoč nemški igralci, z izjemo nekaterih izjem, grobi, so na letošnjem SPpokazali, da odlično obvladajo žogo. Ker so Nemci vztrajni pa verjamem, da bodo v prihodnjih letih še boljši. V prihodnosti se bodo nemški, španski in angleški sistemi igre stalno izpopolnjevali, medtem ko slabo kaže Italiji. Če se Italijani ne bodo znali prilagoditi novim oblikam dinamičnih treningov tehnike, se namreč obeta težko obdobje. Poleg tega pa bi morala zveza ukrepati, saj igra v italijanskem prvenstvu kar 60% tujcev, tako da selektor Prandelli ni imel velike izbire,« dodaja nogometni strokovnjak, ki se je nato nekoliko kritično izrazil glede argentinske in italijanske »nogometne filozofije«. »Argentinci igrajo tradicionalno, in sicer s solidno obrambo in z nekaterimi odličnimi posamezniki. Čakali so na napake Nemcev, a to ni prihodnost nogometa. Tako Italijani kot Ar-gentinci upajo, da se bo nek talent rodil, medtem ko se ne zavedajo, da v modernem nogometu to ne zadostuje več. Talent moraš vseskozi gojiti in izboljšati. Igralci se morajo stalno izpopolnjevati, trenerji pa morajo neprestano prilagajati sistem vadbe. Če le čakaš, da se bo talent rodil, ne boš ničesar zmagal,« je še povedal naš sogovornik, ki je nato izpostavil odlične predstave vratarjev. »Vratarji so se izkazali, a to me ne preseneča. Trenerji vratarjev so v zadnjih tridesetih letih zelo napredovali, treniranje v manjših skupinah ali celo posamezno pa vratarjem omogoča, da pilijo detajle, ki so večkrat odločilni. Neuer pa je poglavje zase, saj nastopa tudi v vlogi libera oz. zadnjega branilca: to je bodočnost nogometa, saj lahko vratar sam organizira igro, obramba pa se pomakne za 20 metrov naprej,« dodaja Fran-dolič. Fizična pripravljenost pa je v današnjem nogometu pri vseh nogometaših vrhunska, prav zaradi tega je tehnika odločilna. »Tudi Brazilci so se izneverili svojim koreninam, saj niso tehnično dovolj podkovani. Že zelo mladi se odpravijo v Evropo, najboljši brazilski igralci pa odigravajo vidno vlogo v evropskih klubih le v obrambi, kot npr. Thiago Silva, Dante in David Luiz. Izjema je le Neymar, ki pa prej izjema kot pravilo,« pojasnjuje Frandolič. Kako pa so se izkazali sodniki? »Sojenje je bilo na nivoju. Seveda sodniki lahko zgrešijo, to pa je del igre. Verjetno bodo v prihodnosti še dodatno uvajali tehnologijo, ta pa bo vplivala le na kak končni rezultat in na športne stave, ne pa na igro. Kdor hoče zmagati, ne sme računati na sodnika, a se mora posvetiti sistemu vadbe in treningov,« zaključuje Dario Frandolič. (av) Na svetovnem nogometnem prvenstvu je zmagal najboljši, to je bila nedvomno Nemčija. Čeprav je imela Argentina v nedeljskem finalu s Higuainom in Palaciom najčistejši priložnosti za gol, je bil nemški elf ves čas boljši. Pokazal je, kaj je moderen nogomet, bil je vrhunsko pripravljen. Njegovi igralci so fizično in tehnično nadpovprečno nadarjeni, veliko dobrih je bilo tudi na klopi. Najbrž ni slučaj, da je edini zadetek v podaljšku dosegel rezervist Goetze z golom, vrednim finala. Kljub temu pa to ni bila zmaga posameznikov, temveč kolektiva. Argentina je na tekmi predvsem čakala na nasprotnikove napake, zato si kaj več niti ni zaslužila. nemčija - Joachim Löw »Götzeju sem rekel: dokaži, da si boljši od Lionela Messija« RIO DE JANEIRO - Nemški selektor Joachim Löw je po četrtem naslovu svetovnega prvaka, prvega po letu 1990 prepričan, da je to temeljni kamen za uspehe v prihodnosti. Nemčija je pod njegovim vodstvom med drugim izgubila finale evropskega prvenstva leta 2008 in prišla v polfinale SP 2010 in EP 2012. Löw je ocenil, da so zasluženo osvojili naslov, saj so prikazali najboljše igre na turnirju. «Z delom smo pričeli pred desetimi leti in sedanji rezultat je plod dela, ki ga je začel Jürgen Klinsmann, sam pa sem bil tedaj njegov pomočnik. Teh deset let sem doživel tudi kot razočaranje, saj smo dobro igrali, vendar lovorik nismo osvojili,» je Löw strnil načrtno delo nemške nogometne zveze. Ta je že pred domačim SP povsem prevetrila svoje mladinske nogometne šole, jih uskladila s potrebami reprezentance in sodobnega nogometa. Za povrh pa so za okrog 30 milijonov evrov v manj kot pol leta zgradili še reprezentančno bazo v brazilski vasi Santo Andre. Sistematični pristop je Nemčijo popeljal v finale, kjer je kot prva evropska ekipa osvojila naslov svetovnega prvaka v Amerikah. «V finalu je Argentina postajala vse bolj in bolj utrujena. Thomas (Müller) in Andre (Schürrle) sta tako lahko prodirala vse globlje in globlje,» je začetek odločilne akcije tekme opisal nemški selektor, ki je v 88. minuti, tik pred začetkom podaljška, namesto Miroslava Kloseja v posla Maria Götzeja. Pred vstopom v igro mu je dejal, «da naj dokaže, da je boljši od Lionela Messija». Svetovno prvenstvo v Braziliji je postreglo z mnogimi goli in manjšim številom rumenih in rdečih kartonov, blesteli so vratarji in sodniki prav v nebo vpijajočih napak niso zakuhali. Prvi del je bil v znamenju mnogih lepih tekem, bolj kot se je bližal konec pa je lepota prepustila mesto taktiziranju in so vsi igrali le še za rezultat. Vir-tuozi so bili potisnjeni v ozadje. Igralci, za katere se je zdelo, da bodo krojili usodo tekem, kot na primer Nizozemec Arjen Robben ali sam Lionel Messi, niso več prišli do izraza. Napočil je čas atletov, med njimi pa so se uveljavili tisit, ki znajo tudi igrati nogomet. A. Koren Simetrija želja Maracana je dobila svojega zmagovalca. V brazilski noči je po 64 srečanjih svetovni pokal dvignil nemški kapetan Philipp Lahm. Finale nogometnega svetovnega prvenstva pa se ne zaustavi ob zlatem lesketu pokala. Tekma vseh tekem včasih težko zadovolji apetite nogometnih sladokuscev, je pa priložnost, ki združuje, naj si bo to doma ali na trgu, pred radijskimi sprejemniki, s prijatelji, z družino. Vsak se bo kdaj spomnil, s kom in kje je sledil tistemu ali drugemu finalu, nikdar pa ne bo pozabil na tistega, ko je slavila ekipa, za katero je navijal. Žal pa se spremljanje nogometnega SP lahko sprevrže v tragedijo. Neskončno vojno nasilje na Bližnjem vzhodu je terjalo tudi življenje devetih palestinskih nogometnih navdušencev, ki jih je v baru na plaži med spremljanjem pol-finala med Nizozemsko in Argentino zadela izraelska raketa. Na tisto nemirno zemljo je vezana tudi zgodba štirih izraelskih mladeničev, ki oblikujejo roman izraelskega pisatelja Eshkola Neva z naslovom Simetrija želja: Yuval, Amichai, Ofir in Churchill so od otroških let močno povezani. Od kar jih veže njihovo tesno prijateljstvo niso še izpustili spremljanja finalne tekme. V zadnjem srečanju francoskega SP leta 1998 ima Amichai zamisel: na listek naj napišejo želje za naslednje štiriletno obdobje, skupaj pa jih bodo prebrali in preverili ob priložnosti naslednjega finala. Kako se zgodba štirih fantov razvije, lahko sami preverite. Zgodba svetovnega prvenstva se bo čez 4 leta nadaljevala v Rusiji. Brazilska odhaja, nam pa bo vtisnjena v spomin tudi v odtenkih akvarelnih barv iz ritmov Barrosovega pona-rodelega hita ter občutkov, ki jih je vsak zase začutil iz oddaljenega Ria, saj mundial ni le nogomet. (mar) argentina - Javier Mascherano »Ni kriv sodnik, preprosto nam je zmanjkalo moči« RIO DE JANEIRO - Občutke Ar-gentincev po izgubljenem finalu svetovnega prvenstva je najbolje opisal Javier Mascherano. «Bolečina bo ostala do konca življenja,» je dejal branilec FC Barcelone, ki je hkrati priznal, da je njemu in soigralcem v drugem podaljšku zmanjkalo moči.«To je bila naša življenjska priložnost. Žal je nismo izkoristili in vprašanje je, če bo imela ta generacija še kakšno. Bolečina je strašanska in bo večna,» je uvodoma dejal 30-letni Mascherano. «Težko je pojasniti, kaj se nam je zgodilo v drugem podaljšku. Naredili smo vse, da bi prišli do zmage. Imeli smo priložnosti, mislim, da lepše kot Nemci, vendar jih nismo znali pretvoriti v zadetke. Pokal smo želeli prinesti v Argentino, da bi se veselili skupaj z našim ljudstvom ...,» je dodal. Mascherano je priznal, da so imeli Nemci v drugem podaljšku več moči. «Ne vem, kaj se je zgodilo pred zadetkom, vendar mislim, da je nekaterim igralcem zmanjkalo moči. V prvem podaljšku smo bili še pravi, nato pa nas je zmanjkalo. Vseeno mislim, da se lahko dvignjene glave vrnemo v Argentino, saj smo dali vse od sebe, žal pa na takih tekmah ne odloča samo znanje, temveč tudi sreča,» pravi Mascherano. Čeprav so argentinski mediji krivca za poraz iskali tudi v sodniških vrstah, je Mascherano dejal, da je Italijan Nicola Riz-zoli dobro opravil svoje delo. «V nogometu so pač situacije, na katere nimaš vpliva in ki se zgodijo. Sodnik ni imel vpliva na končni rezultat,» je dodal Mascherano in pripomnil, da je čvrsta ekipa Nemčije na tem prvenstvu igrala odličen nogomet. 1 6 Torek, 15. julija 2014 ŠPORT / PRIZNANJA - Argentinec najboljši igralec SP Zakaj Messi? Polemike ob odločitvi Fife - Nagrajeni tudi Neuer, Rodriguez, Pogba in Kolumbija RIO DE JANIERO - Dan po zaključku svetovnega nogometnega prvenstva je največ prahu dvignila odločitev Mednarodne nogometne zveze, ki je naziv najboljšega nogometaša prvenstva podelila Argentincu Lione-lu Messiju. Fifa je svojo odločitev obrazložila z dejstvom, da je Messi edini na prvenstvu prejel štiri nazive MVP za igro na posamičnih tekmah. Trikrat je nagrado dobil v predtekmovanju in enkrat po tekmi s Švico. V odločilnih obračunih zvezdnik Barcelone ni izstopal; v četrtfinalu je bil MVP Gonzalo Higuain, v polfinalu pa vratar Romero. Da si nagrade ni zaslužil, meni tudi njegov znameniti rojak Diego Armando Maradona. Lionel Messi, ki je ob izročitvi nagrade dejal, da mu ta zlata žoga ne pomeni kaj dosti, je tako že drugi zaporedni polemični dobitnik tega priznanja. Pred štirimi leti je nagrado prejel Diego Furlan, ki je z Urugvajem zasedel četrto mesto. Kandidata za naj igralca sta bila še Nemec Thomas Müller, ki je bil tudi drugi strelec prvenstva za Kolumbijcem Jamesom Rodriguezom (prvi je dosegel pet, drugi pa šest zadetkov), tretji pa je bil Nizozemec Arjen Robben. Na drugi strani so se Nemci ob četrtem naslovu veselili tudi priznanja za njihovega čuvaja mreže. Manuel Neuer Najboljši vratar Neur in najboljši igralec Messi ansa je namreč dobil priznanje za najboljšega vratarja turnirja, prehitel je Argentin-ca Sergia Romera in Kostaričana Key-lorja Navasa. «Vse skupaj je neverjetno in izjemna izkušnja. Ves čas smo bili med sabo povezani. Imeli smo nekaj težav, nekateri igralci so se poškodovali, kot na primer Lars in Sven Bender ter Marco Reus, ki si vsi zaslužijo biti svetovni prvaki. Ne vem, kako dolgo bomo praznovali, ampak nasmeh ne bo izginil z ustnic,» je povedal 28-letni Neuer, sicer vratar Bayerna. Na SP 2010 je bil najboljši vratar Španec Iker Casillas. Priznanje za najboljšega mladega nogometaša je dobil francoski vezist Paul Pogba (v JAR je bil to Nemec Thomas Müller), Kolumbija pa je dobila nagrado za «fair-play». Svetovno prvenstvo v številkah_ 0 - štiri ekipe iz Azijske nogometne zveze niso dosegle zmage: Avstralija, Japonska, Južna Koreja in Iran. 2 - afriški državi sta se prvič doslej uvrstili v osmino finala, Nigerija in Alžirija. 5 - gostiteljica Brazilija je ostala pri petih naslovih prvaka (1958, 1962, 1970, 1994, 2002); Nemčija (1954, 1974, 1990, 2014) se je na drugem mestu s štirimi naslovi izenačila z Italijo (1934, 1938, 1982, 2006), s po dvema naslovoma sledita Urugvaj (1930, 1950) in Argentina (1978, 1986), po enega pa imajo Anglija (1966), Francija (1978) in Španija (2010). 6 - golov je dosegel najboljši strelec prvenstva Kolumbijec James Rodriguez. 8 - različnih nemških igralcev je zadelo na poti do naslova prvaka. 10 - igralcev je bilo izključenih, najmanj po letu 1986 (8) in skoraj trikrat manj od rekordnih 28 rdečih kartonov v Nemčiji 2006; sedem igralcev je prejelo rdeči karton, trije pa so bili po prvem rumenem kartonu izključeni zaradi drugega opomina. 16 - golov je zabil Nemec Miroslav Klose na dosedanjih SP; z dvema v Braziliji je prehitel Brazilca Ronalda in postal najboljši v zgodovini. 16 - obramb je zbral ameriški vratar Tim Howard v osmini finala proti Belgiji, kar je rekord dosedanjih SP. 18 - golov je dosegla nemška reprezentanca na turnirju in prejela štiri. 25 - obramb je zbral nemški vratar Manuel Neuer in je bil s 86-odstotno uspešnostjo izbran za najboljšega čuvaja mreže. 57,6 - minute na tekmo je bilo v Braziliji povprečno čiste igre, kar je štiri minute več kot pred štirimi letu v Južnoafriški republiki. 111 - strelov so sprožili Brazilci na vrata tekmecev; gostitelji so po tem kriteriju sicer najvišje med vsemi, vendar je pot v mrežo našla le desetina poskusov. 171 - golov so dosegli igralci in izenačili rekordno bero zadetkov s svetovnega prvenstva 1998 v Franciji. 181 - rumenih kartonov je bilo podeljenih na SP, več kot 100 manj od rekordnega SP leta 2006 v Nemčiji (307); povprečje 2,83 kartona na tekmo je najnižje po letu 1986. 506 - minut Alžirija na SP ni dosegla zadetka, preden ji je to uspelo v prvem krogu proti Belgiji (1:2). 562 - podaj je zabeležil nemški kapetan Philipp Lahm, največ na SP. 1501 - uspešnih podaj na finalni tekmi Nemčije in Argentine je bilo največ na turnirju. 54.592 - gledalcev je bilo povprečno na stadionih na tem SP, kar je druga najvišja številka v zgodovini v po letu 1994, ko je bilo v ZDA povprečje 68.991, vendar tedaj le na 52 tekmah; v Braziliji je bilo 12 tekem več. 83.957 - metrov je skupno pretekel Nemec Thomas Müller in bil po tem kriteriju najboljši na SP. 500.000 - evrov bodo za osvojeni naslov prejeli Nemci Manuel Neuer, Thomas Müller, Philipp Lahm, Jerome Boateng, Mesut Özil, Per Mertesacker, Andre Schürrle in tudi rezervni vratar Ron-Robert Zieler, ki sicer ni igral niti minute, ker so nastopili na vseh desetih kvalifikacijskih tekmah (po 200.000) ter za zaključni turnirju (po 300.000). 3.429.873 - gledalcev je bilo skupno na 64 tekmah, kar je nekoliko manj od SP v ZDA leta 1994 (3.587.538). 11.600.000.000 - dolarjev je stalo Brazilce, da so pripravili SP 2014. KOLESARSTVO - Italijan dobil etapo in spet oblekel rumeno majico, Contador pa je odstopil Nibali vse bolj favorit JADRANJE - Člansko EP 470 v Atenah Prvenstvo razočarana končala na 22. mestu MULHOUSE - Kolesarska dirka po Franciji se je po včerajšnji zahtevni gorski etapi odločno zasukala v Niba-lijevo smer. Kapetan Astane, ki je v nedeljo taktično prepustil rumeno majico ne nevarnemu Francozu Tonyju Gal-lopijeju, je prepričljivo dobil etapo s ciljem v kraju Planches des Belles Filles. Sicer njegova prednost ni bila kaj prida velika, a je demonstriral moč in spet prevzel vodstvo. Vendar to niti ni najbolj pomembno, pomembnejše je to, da je bila včerajšnja etapa usodna za Alberta Contadorja, ki je 65 km pred ciljem odstopil zaradi padca. Čeprav se je pobral in spet usedel na kolo, je vztrajal le še nekaj kilometrov, dokler ga ni premagala bolečina. Pokazalo se je namreč, da si je nalomil golenico. Moral bo pod nož in sezona se je zanj že predčasno končala. Po Frommeju (in Schlecku) je tako izpadel še en favorit in Siciijanec zdaj že skoraj nima tekmecev, čeprav je seveda dirka še zelo dolga, vzponi v Alpah in Pirenejih še pridejo, ritem dirke je zelo visok, veliko je padcev. Res pa je tudi, da ima Italijan močno ekipo. Nibali je včeraj napadel na zaključnem, zelo zahtevnem vzponu po 161 kilometrih vožnje med hribi. Avstralec Porte in Španec Valverde mu nista bila kos, Italijan je v nekaj sekundah dohitel vodilnega Rodrigueza in se po nekaj sto metrih oddaljil tudi od njega, v cilj pa privozil razmeroma svež s prednostjo 15 sekund pred Francozom Pinotom in 20 sekund pred Špancem Valverdejem. Skupno: 1. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) 42.33:38; 2. Richie Porte (Avs/Sky) +02:23; 3. Alejandro Valverde (Špa/Movistar) 02:47; 4. Romain Bardet (Fra/AG2R La Mondiale) 03:01; 5. Thibaut Pinot (Fra/FDJ.fr) 03:47; 6. Tejay Van Garderen (ZDA/BMC Racing Team) 03:56; 7. Jean-Christophe Peraud (Fra/AG2R La Mondiale) 03:57; 8. Rui Costa (Por/Lampre-Merida) 03:58; 9. Bauke Mollema (Niz/Belkin) Alberto Contador je odstopil ansa 04:08; 10. Jürgen Van Den Broeck (Bel/Lotto-Belisol) 04:18 ..; 61. Simon Špilak (Slo/Katjuša) 55:22 ;138. Kristijan Koren (Slo/Cannondale) 1:32:59 NOGOMET Za NK Kras spet tudi Corvaglia Uprava Nogometna kluba Kras je včeraj potrdila, da bo v prihodnji sezoni za repensko moštvo nastopal tudi 23-letni furlanski napadalec Alessio Corvaglia, ki je pred hudo poškodbo, ki jo je staknil februarja letos na tekmi proti Sandanileseju, zabil za Kras devet golov. Corvaglia si med igro zlomil piščal in gleženj na levi nogi ter poškodoval vezi. Moral je na operacijo in dolgo rehabilitacijo, ki se bo končala šele septembra ali oktobra. Kljub temu, so se v klubu odločili, da mu bodo še naprej zaupali. Že po poškodbi je predsednik NK Kras Goran Kocman za naš dnevnik izjavil, da mu je zelo žal za Cor-vaglio, posebno zato, ker se je izkazal tudi kot oseba. Razlog več, da ga ne pustijo na cedilu. Jadralcema JK Čupa Simonu Si-vitzu Košuti in Jašu Farnetiju ni uspelo izboljšati uvrstitve. Nastope na evropskem članskem prvenstvu sta zaključila na absolutnem 28. mestu, med evropskimi posadkami sta bila 22. Zadnje štiri regate v zlati skupini sta zaključila v spodnjem delu lestvice, kar ju seveda ni razveselilo: v nedeljo sta bila 23. in 35., včeraj pa 17., kar je bila najboljša uvrstitev v zlati skupini, in 25. »Rezultatov ni, razloga pa na žalost ne poznam. Tehnično sva napredovala in sva zelo hitra, a kaj, ko potem tega ne unovčiva v regati,« je razočaran krmar Sivitz Košuta. Včeraj sta bila tudi tretja, a sta potem zaostala in zaključila na 17. mestu. Med italijanskimi posadkami sta nastope zaključila kot tretja, pre- hitela sta ju še Desiderato in Trani (24.). Niti v Atenah nista torej ponovila prepričljivih nastopov, ki sta jih kazala januarja v Miamiju, ko sta med svetovno elito osvojila 14. mesto. Letošnje evropsko prvenstvo je bilo vsekakor generalka svetovnega, saj je v Atenah nastopila konkurenca »svetovnega« kova z olimpijskima prvakoma Avstralcema Belcherjem in Ryanom na čelu. Najboljših deset posadk se bo danes pomerilo še v regati za kolajne. Še vedno vodita Avstralca Belcher in Ryan. Čupina jadralca pa imata vsekakor že z uvrstitvijo v zlato skupino pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu v Sandanderju, kjer bodo podelili prve vstopnice (državam) za olimpijske igre. Maribor danes v LP MARIBOR - Slovenski nogometni prvak bo danes ob 19.30 v Mostarju proti Zrinjskemu, prvaku BiH, začel novo sezono evropskih tekmovanj. Na sporedu bo prva tekma 2. predkroga lige prvakov. Štajerci so na pot odšli s ciljem, da si zagotovijo ugodno izhodišče za povratno tekmo. Deveti pečat Marqueza SACHSENRING - Španski moto-ciklist Marc Marquez (Honda) je bil v razredu MotoGP tudi na VN Nemčije korak pred konkurenco. Kljub temu, da je zaradi zapletov z vremenom in zamenjavo gum za mokro progo začel iz boksov se je hitro prebil v vodstvo, tudi pred moštvenega kolego Pedroso, ki je na koncu ciljno črto prečkal 1,5 sekunde za njim. Še nadaljnjih devet sekund zadaj je kot tretji končal Lorenzo, ki se je vrnil na stopničke pred poletnim premorom. Italijan Valentino Rossi (Yamaha) je vozil osamljeno dirko na četrtem mestu, peti pa je bil Italijan Andrea Iannone (Pramac Racing). Marquez je z devetimi zaporednimi zmagami v sezoni SP zdaj le še eno oddaljen od rekordnega dosežka Italijana Giacoma Agostinija, ki je v sezonah 1968, 1969 in 1970 dobil prvih deset dirk sezone. Obenem je postal najmlajši dirkač z devetimi zaporednimi zmagami, saj je presegel rekord že pokojnega Angleža Mika Hailwooda iz sezone 1984. V skupnem seštevku ima 21-letni Marquez 225 točk. Drugi je Pedrosa, ki za rojakom zaostaja za 77 točk, tretji pa Italijan Valentino Rossi, ki ima 84 točk zaostanka. Kavčič po zmagi v Portorožu 75. na svetu PORTOROŽ - Najboljši slovenski igralec Blaž Kavčič je zmagovalec chal-lengerja Tilia Slovenija Open v Portorožu z nagradnim skladom 42.500 evrov. V finalu je premagal Gillesa Mullerja iz Luksemburga s 7:5, 6:7 in 6:1.Sede-mindvajsetletni Ljubljančan je za zmago prejel 6150 evrov in 80 točk, s katerimi se je na svetovni lestvici prebil na 75. mesto / ŠPORT Torek, 15. julija 2014 11 SKI ROLL - »Kraški« vikend ŠD Mladina Prevladala svetovna elita Odličen nastop Hrovatina dovolj za reprezentanco? Na uspešnost športnih prireditev (na žalost) ne vpliva samo brezhibna organizacija. Športi na odprtem so odvisni tudi od vremenskih razmer: če so dobre, je seveda vse lepše. In tega se pri ŠD Mladina, ki je minuli vikend organizirala že tradicionalni tekmovanji za italijanski pokal, zelo dobro zavedajo. Če jih je dež presenetil na koncu sobotnega sprinta, zaradi katerega so morali nagrajevanje prenesti na nedeljo, pa so bili dan kasneje poplačani s sončnim vremenom, ki je dalo celotni prireditvi še uspešnejši pečat. Na ravninskem tekmovanju za prvo trofejo ZŠSDI (Grand Prix, veljaven kot tretja preizkušnja italijanskega pokala) so kot na sobotnem sprintu na Op-činah stopili v ospredje tekmovalci, ki so uspešni na svetovni sceni. S skoraj dvominutnim naskokom je na progi Sama-torca - Salež - Bajta med moškimi slavil zmago Eugenio Bianchi, lanski skupni zmagovalec svetovnega pokala. Ko se zmage ne bi veselil že več metrov pred ciljno črto, bi bržkone tudi izboljšal re- videoposnetek in več fotografij na www.primorski.eu Na progi med Samatorco, Saležem in Bajto fotodamj@n kord proge, ki je še vedno v lasti Alfia Di Gregoria. Najhitrejši leta 2009 je progo prevozil v času 32:26, letošnji zmagovalec Bianchi pa je bil devet sekund počasnejši. Za njim so v cilj privozili sprin-terji, ki so zaradi počasnejšega tempa glavnine ohranili stik z najboljšimi in si uvrstitev krojili v končnem sprintu. Drugi je bil Emanuele Sbabo, tretji Ema-nele Becchis, Alessio Berlanda, zmagovalec sobotnega sprinta za trofejo Skupaj na Opčinah, pa je bil četrti. Dobre možnosti za visoko uvrstitev je imel tudi kriški rolkar Niki Hrovatin, a je tekmo končal predčasno (že po prvem krogu) zaradi bolečin v hrbtu. Odlično formo je Hrovatin potrdil v soboto, kjer je POGOVOR - Enzo Cossaro 72-letnik Kriški rolkar več kot dvajset let zvest kriškemu klubu Že več kot dvajset let tekmuje pri kriškem klubu Enzo Cossaro, Videmčan, letnik 1942. »Da, imam 72 let,« potrjuje, na videz mlajši gospod. »Rolkanje sem spoznal preko prijateljev. Oni so nato opustili dejavnost, jaz pa še vztrajam. Vedno sem treniral in tekmoval na daljših tekmah v smučarskem teku, takoimenovanih grandofondo, torej preizkušnjah, ki so dolge med 50 in 70 kilometrov. Rolkanje pa mi zadnjih dvajset let omogoča, da treniram tudi spomladi in poleti,« razlaga rolkar ŠD Mladina, ki je od vedno zvest kriškemu klubu. Na uradnih rolkarskih tekmah je med najstarejšimi, smučarki tek pa še vedno trenira pri matičnem klubu Gruppo sportivo Alpini Udine. Trenira dvakrat tedensko v bližini Vidma, tačas se do Križa malokdaj pripelje. »Pot je kar dolga, zato treniram bližje domu. Večinoma treniram samo v strmini, dvakrat tedensko po 9 kilometrov, ker varnih cest za treniranje v ravnini in sprinte ni v bližini Vidma,« je pojasnil Cossaro. V zadnjih sezonah je bil vedno na stopničkah, letos pa pravi, da bo težje prodrl med najboljše. Dvainsedemdeset letnik namreč tekmuje v kategoriji veteranov nad 60. letom, kar pomeni, da tekmuje tudi z 12 mlajšimi tekmovalci, ki so zdaj fizično boljše pripravljeni. Treningu na rolkah dodaja tudi trening teka. Prejšnji teden je na primer nastopil na tekmi gorskega teka. Videmčan se je že od samega začetka zelo dobro ujel s kriškimi odborniki. Potem ko so njegovi prijatelji večkrat zamenjali klub, je on od samega začetka zvest Mladini. Naučil se je tudi nekaj osnovnih slovenskih besed. Do kdaj pa bo tekmoval? »Ne vem,« se noče prenagliti, »Čim dlje, dokler mi bo omogočalo zdravje,« odgovarja. (V.S.) GRAND PRIX Najmljaši (ž): 1. Tea Košuta, 2. Anja Košuta; Najmljaši (m): 1. Maj Sedmak, 2. Samo Nevo Kovačič, 3. Goran Košuta; 4. Samuel Cossutta, 5. Lenard Antonič; začetnice: 3. Isabel Cossutta; začetniki: 1. Dean Tence, 3. Gorazd Antonič, 4. Aleksadner Prodan; deklice: 1. Sara Tence; dečki: 3. Jernej Antonič, 5. Luka Sedmak; naraščajnice: 3. Tayrin Tence, 7. Petra Prašelj, 9. Petra Antonič; naraščajniki: 4. Nik Košuta; mladinci: 3. Dana Tence, 6. Maja Chenda; mladinci: 7. Jan Sedmak, 13. Sebastiano Capellari; veterani over 60: 5. Enzo Cossaro; članice: 15. Patrizia Turchet; člani: 36. Leonardo Mecchia, 38. Luigi Crosilla (vsi Mladina). KO Sprint Najmljaši: 1. Maj Sedmak, 2. Samo Nevo Kovačič, 3. Goran Košuta, 4. Lenart Antonič, 5. Tea Košuta; začetnice: 1. Sara Tenze, 8. Isabel Cossutta; začetniki: 3. Jernej Antonič, 4. Dean Tence, 5. Luka Sedmak, 6. Gorazd Antonič, 7. Aleksadner Prodan; naraščajnice: 2. Dana Tenze, 4. Tayrin Tence, 5. Maja Chenda, 7. Petra Prašelj, 10. Petra Antonič; naraščajniki: 2. Jan Sedmak, 11. Nik Košuta, 14. Sebastiano Capellari, absolutno moški: 4. Niki Hrovatin, 22. Leonardo Mecchia; absolutno ženske: 14. Patrizia Turchet, 15. Chiara Di lenardo; over 60: 2. Enzo Cossaro (vsi Mladina). bil ob boku najboljših sprinterjev na svetu. Ravno sobotno 4. mesto mu daje konkretne možnosti, da bi ga spet povabili v italijansko izbrano vrsto za nastope v svetovnem pokalu (tam bi tekmoval med mladinci), saj je na Opčinah premagal tudi Longona, ki je bil vpoklican za prvi dve preizkušnji svetovnega pokala. Žensko tekmovanje pa se je zaključilo s sprintom sester Bolzan, ki sta prevladali na sobotnem sprintu, in Hrvatice Nine Broznic. Na daljši progi na Krasu je naposled prevladala Hrvatica, ki je bila najhitrejša tudi lani. Med Mladininimi tekmovalci gre omeniti nastop Sare Tenze, ki je zmagala med deklicami, člani Mladine pa so zbrali še 12 stopničk. Mladina se je ob posamičnih uvrstitvah veselila tudi ekipnega uspeha: na društveni lestvici je obakrat zmagala in zdaj vodi na skupni razvrstitvi italijanskega pokala. Pokal so tekmovalci dvignili v Križu, kjer so nagradili najboljše obeh tekem. Uspešen zaključek pa je vedno tudi čas obračunov in načrtov. Če je proga Grand Prixa stalnica, saj je s tehničnega vidika na svetovni ravni, pa je sprinterska preizkušnja v zadnjih letih zamenjala že več lokacij. Letošnja v osrčju Opčin je bila vsekakor ena izmed najboljših, po besedah predsednika Mladine Erika Tenceja pa bi jo radi potrdili tudi naslednje leto. Tence ne izključuje, da bi jo lahko prenesli celo na Dunajsko cesto. Po »kraškem« vikendu bodo rol-karji točke za italijanski pokal zbirali naslednji teden v Dolini Aoste, kjer jih čaka prva tekma v strmino in italijansko prvenstvo v ravnini. (V.S.) LOKOSTRELSTVO - Trofeja dežel pri Trentu Po dodatni puščici »srebrna« Karen Hervat Lokostrelstvo je šport koncentracije, ki ga lahko pogojuje tudi izjemna napetost. Finale Trofeje dežel v kategoriji deklic, v katerem se je tržaška Slovenka s Hrvatinov pri Dolini Karen Hervat pomerila s predstavnico Veneta Alessio Borello, je bil izjemno izenačen in je o zmagovalcu odločalo streljanje dodatne puščice, sreča pa se je nasmehnila Borel-lovi. Trofeja dežel, ki je bila letos v kraju Baselega di Pine pri Trentu, je za mlade lokostrel-ce v Italiji drugo najpomembnejše državno tekmovanje po državnem prvenstvu, ki bo septembra letos. Čeprav bo Hervatova v tej starostni kategoriji tekmovala tudi prihodnje leto, je v njej že letos nastopila kot branilka naslova, poleg tega je Hervatova z izidom 675 tudi lastnica državnega rekorda med deklicami. Sobotne kvalifikacije (72 puščic) je končala na 3. mestu. izid 664 je bil njen tretji najboljši doslej. Kot smo že poročali se je nato skozi izločilne boje na neposredno izpadanje prebila vse do nedeljskega finala. V njem zmaga kdor osvoji tri sete, v vsakem setu pa vsa- 1 v lil i Í H ka tekmovalka izstreli tri puščice. V prvem setu sta obe finalistki dosegli tri desetice (30:30), kar je prava redkost, bilo je torej 1:1. V drugem setu je povedla Borellova (26:28), po tretjem je bilo spet izenačeno (27:26 za Hervatovo), v četrtem setu pa je bil izid spet izenačen - 26:26, pri čemer se je Hervatovi zmaga izmuznila za nekaj milimetrov. Za določitev zmagovalca je bilo potrebno izvajati dodatne strele. Borellova je že v prvem dosegla desetico, Hervatova je bila zaradi tega za njo pod hudim pritiskom, izstrelila je osmico in končna zmaga je tako pripadla njeni tekmici. Moreno Granzotto, ki je njen trener pri društvu Ascat (prej je Karin tekmovala za Zarjo), je bil vsekakor z izidom zadovoljen, saj je njegova varovanka potrdila, da sodi v državni vrh. »Ni mogoče vedno biti prvi in se od porazov, če sploh lahko govorimo o porazu, lahko tudi naučiš kaj koristnega. Srebrna medalja je za tako mlado tekmovalko vedno lep uspeh,« je o trinajstletnik Karen, ki obiskuje nižjo srednjo šolo Gregorčič v Dolini povedla njen trener. (ak) SKOKI V VODO Carciottijeva na DP letos le na 5. mestu Na državnem poletnem prvenstvu v skokih v vodo po kategorijah v Rimu Sofia Car-ciotti med senior-kami ni ubranila lanske zmage s stolpa. Prvič po treh nastopih v najstarejši kategoriji ni stopila na zmagovalni oder. Lani je bila namreč v zimskem delu 3., poleti pa je zmagala, letos pa je na zimskem prvenstvu spet osvojila 3. mesto, medtem ko se je morala na tekmi v nedeljo zadovoljiti s 5. mestom in skromnim izidom 174,45 točke. Zmagala je Giorgia Barp (233,90 toke) pred Lauro Minini (212,45) in udeleženko OI v Londonu 2012 Brendo Spaziani (202,75). Barp in Spaziani s Sofia med letom tudi redno trenirata v Trstu pod vodstvom madžarske strokovnjakinje Ibolye Nagi. Slovenski tekmovalki tržaškega društva Triestina Nuoto je delno spodletel že uvodni skok, ponesrečil pa se ji je predvsem četrti, s katerim se je na državnem prvenstvu predstavila prvič in ga je usvojila šele pred kratkim. »Čeprav nastop ni bil popolnoma negativen, mi gre zelo na živce, da nisem dosegla več, saj vem, da zmorem pokazati precej več,« je svoj nastop komentirala Carciottijeva. Zanjo je bila to zadnja tekma v sezoni, saj na absolutnem prvenstvu, ki bo čez dva tedna v Cosenzi, ne bo nastopila, ker ni pravočasno oblikovala petega skoka z višine 10 metrov, pogoj za nastop na državnem prvenstvu pa je prav ta, da je treba vseh pet skokov izvesti z višine 10 metrov. »Letos sem zamenjala klub in trenerja, zimsko absolutno prvenstvo sem izpustila zaradi težav s hrbtom. Če vse seštejem, je bila sezona kljub temu pozitivna. Na dveh od treh tekmah sem se dobro odrezala (na državnem pokalu London je bila 2., o.ur.), v novem okolju se počutim zelo dobro, tako s trenerko kot z drugimi klubskimi tekmovalkami in tekmovalci, dobro treniramo,« je še povedala Sofia, ki se je po lanski maturi na liceju Franceta Prešerna letos popolnoma posvetila svojemu športu. KOŠARKA Kontovel in Sokol z istima trenerjema V košarkarski D-ligi bosta v naslednji sezoni zagotovo igrala tudi Kontovel in Sokol. Tako sta nam potrdila predsednika Marko Ban za Kontovel in Savo Ušaj za Sokol. Obe ekipi sta že tudi potrdili trenerski kader: ekipo Kontovela bo tudi v naslednji sezoni vodil Marko Švab, pri Sokolu pa ostaja Zoran Lazarevski. Dokončen igralski kader obe ekipi šele sestavljata, vendar kot kaže velikih novosti ne bo. Pri Kontovelu je vprašljivo igranje Andreja Šušteršiča, ki pa ostaja v vsakem primeru blizu ekipi, moštvo pa bodo dopolnili tudi z garnituro mlajših igralcev, ki so v minuli sezoni igrali v prvenstvu U17. Pri Sokolu pa se morajo o sestavi ekipi šele pogovoriti, vendar najbrž prav tako ne bo večjih sprememb. Šušlja se, da pa bo letošnja liga okleščena, tako da še ni gotovo, da se bo v ligo vpisalo vseh 22 klubov, ki so si priborili pravico. Če bo manj ekip, bo košarkarska zveza sestavila samo eno skupino. (V.S.) 1 8 Torek, 15. julija 2014 SVET / GAZA - V izraelski ofenzivi doslej ubitih 172 Palestincev Hamas postavil pogoje za sklenitev premirja GAZA - Palestinsko gibanje Hamas, ki iz Gaze proti Izraelu že več dni izstreljuje rakete, je včeraj sporočilo, da kljub izraelski agresiji ne bo ustavilo sovražnosti, v kolikor Izrael ne pristane na določene pogoje. Ti med drugim obsegajo odpravo izraelske blokade Gaze, odprtje mejnega prehoda z Egiptom v Ra-fi in izpustitev palestinskih zapornikov. »Vsakršno premirje mora temeljiti na pogojih, ki smo jih navedli, sprejeli ne bomo ničesar manj od tega,« je za francosko tiskovno agencijo AFP v Gazi povedal predstavnik Hamasa Mušir al Masri. Kot je dejal, pogovori o premirju zahtevajo »resnično in resno prizadevanje, ki pa ga doslej nismo videli«. V Kairu pa je neimenovani predstavnik Hamasa dejal, da je gibanje doseglo dogovor o splošnem okviru zahtev do Izraela ter da si bo Hamas prizadeval, da si z morebitnim novim pre-mierjem zagotovi več kot s tistim iz leta 2012. »Graditi moramo na premirju iz leta 2012 in se pomakniti naprej. Ne želimo iti nazaj,« je dodal. Kot je še dejal Masri, »arabske, islamske in zahodne države« sodelujejo v razpravi za zagotovitev premirja med Izraelom in Ha-masom, pri čemer pa ni želel razkriti podrobnosti. Izraelska vojska je včeraj po lastnih navedbah sestrelila brezpilotno letalo ob obali mesta Ašdod na jugu države. Letalo so prestregli z raketo tipa patriot in ga uničili v zraku, je sporočila izraelska vojska. Po poročanju lokalnih medijev je letalo v izraelski zračni prostor priletelo iz Gaze. Izraelska mornarica sedaj pri obali Ašdoda išče ostanke letala, uporabe katerega v Gazi niso potrdili. Medtem se število smrtnih žrtev najnovejšega izbruha asilja med Palestinci in Izraelci veča. Od začetka izraelske ofenzive v Gazi prejšnji torek je bilo doslej ubitih 172 Palestincev, od tega približno tretjina žensk in otrok. Na seznamu smrtnih žrtev, ki ga je razkril predstavnik zdravstvenih oblasti v Gazi Ašraf al Kidra, je 22 žensk in sedem mladoletnih deklic. 24 mladoletnih dečkov je prav tako izgubilo življenje. Najmlajša žrtev je 18-mesečni dojenček. Koliko od 119 ubitih moški je bilo dejansko civilistov, pa je težko ugotoviti, piše dpa. Število mrtvih v najnovejši izraelski ofenzivi je tako preseglo prejšnjo. V osemdnevnem konfliktu med Izraelci in Palestinci novembra 2012 je bilo namreč ubitih 167 ljudi. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je medtam v nedeljo Izraelce in Palestince pozval, naj upoštevajo sobotni poziv Varnostnega sveta ZN in prenehajo s sovražnostmi, ki so doslej v šestih dneh zahtevale 172 smrtnih žrtev med Palestinci. Na izraelski strani je bilo nekaj ranjenih.Ban Ki Moon je izrazil preplah, ker se spopadi nadaljujejo kljub pozivu VS ZN. Ta je v soboto z izjavo za javnost, ki ni pravno zavezujoča, zahteval konec spopadov, ki jih je pred tednom dni začel Izrael zaradi raketnih napadov iz Gaze. Ban je raketne napade gibanja Hamas iz Gaze označil za brezobzirno kršitev mednarodnega prava in zahteval, naj se takoj prenehajo. Hamas je od začetka izraelske ofenzive izstrelil 800 raket, Izrael pa je odgovoril s 1300 zračnimi napadi. Generalni sekretar ZN je izrazil globoko zaskrbljenost nad posledicami izraelske vojaške ofenzive za palestinske civiliste. Sporočil je, da se počuti odgovornega za Palestince, še posebej v Gazi, kjer jim je dolgo časa zanikan občutek svobode in dostojanstva, ki si ga zaslužijo. (STA) Izraelski letalski napadi se nadaljujejo brez prestanka, prav tako raketiranje izraela ansa ZN umikajo osebje iz Libije TRIPOLI- Združeni narodi so včeraj sporočili, da zaradi slabšanja varnostnih razmer iz Libije umikajo svoje osebje. Odločitev o evakuaciji je padla dan po smrtonosnih spopadih med rivalskima uporniškima skupinama na mednarodnem letališču v Tripoliju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Po zadnjih spopadih v nedeljo in zaradi zaprtja mednarodnega letališča v Tripoliju je misija (ZN v Libiji - Unsmil) zaključila, da ne bo mogla istočasno nadaljevati z delom in zagotavljati varnosti svojega osebja,« je Unsmil zapisal v izjavi. Po navedbah misije gre sicer za začasen ukrep. »Osebje se bo vrnilo takoj, ko bodo varnostne razmere to dopuščale. Združeni narodi, ki so libijskemu ljudstvu stali ob strani v revolucijo leta 2011, jih ne bodo zapustili, medtem ko si prizadevajo izgraditi demokratično državo,« je še zapisala misija ZN. V nedeljskem spopadu med Operativno celico libijskih revolucionarjev, ter skupino Zintan, ki je glavna podpornica liberalcev v parlamentu, je umrlo najmanj šest ljudi, letališče v libijski prestolnici pa so zaprli za tri dni. UKRAJINA - Vladne sile Kijeva so včeraj napredovale Pritisk na Lugansk KIJEV - Ukrajinske vladne sile so včeraj zatrdile, da so dosegle preboj v eni od preostalih separatističnih trdnjav na vzhodu Ukrajine. Po navedbah ukrajinskega predsednika Petra Porošenka so vladne sile z bliskovito oboroženo prebile blokado pro-ruskih upornikov, da bi dosegle vojake, ki so utaborjeni na strateškem letališču v mestu Lugansk. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da so njihova letala izvedla pet zračnih napadov na pozicije separatistov blizu Luganska. Uporniki pa sedaj trdijo, da so kijevske sile nakopičile tanke na obrobju Luganska v okviru priprav na pohod na mesto, kar pa še ni bilo potrjeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lokalne oblasti trdijo, da so bili v zadnjih 24 urah v Lugansku in okolici v različnih incidentih ubiti naj- Tank ukrajinskih vladnih oboroženih sil manj trije ljudje, 14 pa je bilo ranjenih. Minuli konec tedna je bilo na tem območju ubitih več deset ljudi. Proruski uporniki pa so vleaj za- ansa trdili, da so sestrelili vojaško transportno letalo. Po njihovih navedbah so bila v zraku vidna tri padala, potem ko so v bližini Luganska zadeli letalo. Predstavniki ukrajinske vojske so za agencijo AFP povedali, da so izgubili stik s transportnim letalom AN-26, tik preden so uporniki razkrili sestrelitev. Medtem naj bi Rusija razmišljala o povračilnih ukrepih proti ukrajinskim silam, potem ko naj bi v nedeljo izstrelek iz Ukrajine zadel stanovanjsko hišo v ruski regiji Rostov in ubil ruskega državljana. Ruski časnik Kommersant namreč navaja neimenovan vir blizu Kremlja, ki trdi, da Moskva razmišlja o povračilnih napadih, a da ne razmišlja o obsežni akciji. »Naše potrpljenje ni neskončno,« je povedal vir in dodal, da Rusija »točno ve, od kod Ukrajinci streljajo«. Moskva je ukrajinskim silam že večkrat očitala čezmejno obstreljevanje, a nedeljski incident je prvi, ki naj bi zahteval smrtno žrtev. Kijev je zanikal odgovornost. (STA) GENOVA - Zadnja stopnja reševanje ladje za križarjenje Costo Concordia bodo v 280 kilometrov oddaljeno Genovo odvlekli drugi teden GENOVA - Zadnja stopnja reševanja nasedle ladje za križarjenja Costa Concordia se je v skladu za načrti začela včeraj. Ladjo so pred otokom Giglio začeli postavljati pokonci, nato pa jo bodo odvlekli na morje, jo zasidrali in pripravili za transport v genovsko pristanišče, kjer jo bodo dokončno razstavili. Ladjo naj bi proti njenemu zadnjemu cilju odvlekli 21. julija. Sam prevoz naj bi trajal štiri dni. Giglio je 280 kilometrov oddaljen od Genove. Ladja sedaj že plava na gladini vode. »Ladja plava. Trenutno je približno meter nad podvodno platformo, na kateri je ležala,« je povedal glavni inženir pri operaciji Franco Porcellaccia in dodal, da jo bodo dvignili še za dodaten meter, preden jo bodo preusmerili proti odprtemu morju. Vlačilci so začeli premikati naravnano potniško velikanko ansa Reševalni delavci pa vztrajno črpajo zrak v velike plinske cisterne, ki so pritrjene na strani ladje, da bi jo dvignile. Celoten postopek priprav na transport v Genovo naj bi trajal od šest do sedem dni, v okviru tega pa bodo ladjo zasidrali na morju 30 metrov od trenutne lokacije. Celotna operacija bo stala skupno 1,5 milijarde evrov. Uničenje ladje bi lahko trajalo tudi do dve leti, do 80 odstotkov odpadnega materiala pa naj bi reciklirali. Luksuzna potniška ladja je 13. januarja 2012 z več kot 4200 ljudmi na krovu pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila, pri čemer je umrlo 32 ljudi. Odgovornost za tragično nesrečo Coste Concordie so pripisali več uslužbencem družbe Costa Crocie-re, ki je zato priznala sokrivdo. Kapitan ladje Francesco Schettino se za nesrečo zagovarja pred sodiščem v mestu Grosseto. Sodbo je pričakovati v prihodnjih mesecih, grozi pa mu do 20 let zapora. / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 10.55 Relazione Annuale dell'Autorita per le Garanzie nelle Comu-nicazioni 12.35 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Capri 116.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Tec-hetechete - Vive la gente 21.20 Film: Amo-ri all'improvviso-Persa nel Borneo 0.05 Na-stri d'argento 2014 V^ Rai Due 6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying game 8.25 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasión Prohibida 10.30 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0018.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Det-to fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflit-ti del cuore 17.00 Nad.: Guardia costiera 17.50 Športna rubrika 18.45 Serija: Il com-missario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 é r 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Resn. show: Pechino Express - Obiettivo Bangkok V" Rai Tre 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 16.35 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nad.: Il Segreto 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.50 Film: Lucky Luke - Daysy Town 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Serija: Walker Texas Ranger 21.15 Film: Dietro le linee ne-miche (vojni; i. O. Wilson) 23.40 Film: Lo squalo 2 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Le dieci vite del gatto Titanic 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 18.20 Nad.: Cuore ribelle 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Sot-to il vestito niente - L'ultima sfilata 23.10 Nad.: I Tudors O Italia 1 6.15 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.40 Dok.: Frank de la Jungla 10.50 Dok.: La furia della natura 11.25 Dok.: L'acqua e i suoi pericoli 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nan.: Chicago Fire 23.45 Blog Notes La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In Onda (pon.) 13.30 0.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Star-sky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.10 Film: The missing (dram.) ^ Tele 4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regio-ne - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora, sledi Rai Parlamento Spaziolibero 10.20 Film: Zum zum zum-La canzone che mi passa per la testa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra No-stra 15.45 Film: Indian - la grande sfida 17.4518.00 Dok.: Geo 18.55 22.50 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Millennium 00.05 Report Cult NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. julija 2014) Vodoravno: Revizor, planika, anapest, Lipovac, kal, Raisa, Isar, Eno, Nana, oral, apno, Gan, mar, vi, meteor, C. Š., Loren, Vasiljevič Gogolj, ne, K. N., desnica, Tai, alibi, E. A., Ain, ta, V. O., Nev-ski prospekt, seraf, ata, ora, R. C., oro, O. R., to, Na, elektron, Taras Bulj(ba), Alicante, limonada, Rab, sol, Jean, Ita Rina, Isa; na sliki: Nikolaj Vasiljevič Gogolj; njegova dela: Revizor, Nevski prospekt, Taras Buljba. 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 12.00, 17.50, 21.45 Kronika 12.00 72. Izredna seja Državnega zbora 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.35 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.30 22.30 Na tretjem... 22.15 Danes Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 Slowind 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Na dnu Krasa 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.45 K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba Tv Primorka 8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 Na Postojnskem 20.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.50 Spomini na Goriško 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 8.55 9.55, 11.05, 12.15 TV prodaja 9.10 13.25 Nad.: Beverly Hills 90210 10.00 16.00 Nad.: Želim te ljubiti 11.10 16.55 Nad.: Sila 12.20 18.00 Nad.: Vrtinec življenja 14.05 Serija: Sanjska ženska 15.00 22.00 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Serija: Trdoglavci 22.55 Nad.: Maščevanje 23.45 Nad.: Na terapiji Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi sta-dio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: L'uomo senza paura Jr Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.0015.50 Otroški program: OP! 9.45 Zgodbe iz školjke 10.35 Odd.: Kje s'pa ti doma? 11.55 Festival Ljubljana - Ansamel del Barrio 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.30 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hidak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 23.00 Poletna scena 17.45 Dok. odd.: Živali v mestu 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 22.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 20.55 Dok. odd.: Mreža nepodkupljivih 22.00 Odmevi 23.25 Serija: Pričevalci Jr Slovenija 2 7.00 Otroški kanal 9.10 Zabavni kanal 16.40 18.30 Točka 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Sam Sebastian: Šesti čut, pon. 19.15 Žrebanje Astra 19.25 nogomet - liga prvakov 21.10 Stoji drevo 22.00 Hommage a Brahma 22.25 Film: Ubil sem svojo mamo 6.45 Svet 7.20 10.55 Serija: Igrače za velike 7.55 19.25 Serija: Frendi iz službe 8.20 16.35 Serija: Dva moža in pol 8.4513.00 Risanke 10.00 17.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.15 Tv prodaja 13.45 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.40 Serija: Čez 30 in še pri tastarih 18.00 19.55 Svet 18.45 Volan 20.05 Film: Dobiva se v zaporu 22.00 Film: Maščevanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, Torek, 15. julija Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Il giardino dei limoni Izrael, Francija, Nemčija 2008 Režija: Eran Riklis Igrata: Hiam Abbass, Doron Tavory Nadvse aktualno, o palestinsko - izraelskem konfliktu, pripoveduje film, ki se tokrat loteva argumenta v luči razlogov palestinske ženske, vdove, ki se nikakor noče odpovedati zemlji in nasadu limo-nov, ki jih je vsadil njen pokojni mož. Salma živi od nekdaj v hiši v Cisjorda-niji. Vrt leži tik ob meji z Izraelom. V neposredno bližino pa se naseli izraelski obrambni ministei; ki zahteva od vdove, da nasad podre. Drevesa predstavljajo po njegovem mnenju veliko nevarnost. Kdorkoli bi jih namreč lahko izbral za protiizraelski atentat. Salma pa se ne da. Tisti del zemlje ji pomeni preveč. V pomoč ji v drzni bitki proti oblastnemu ministru pride tudi ministrova žena Mira. Kljub velimim razlikam, ki označujejo ženski, se Mira postavi na Salmino stran. 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroaku-stične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 13. julija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad srednjo Evropo in Sredozemljem je območje enakomernega zračnega tlaka, v višinah pa se preko severnega Sredozemlja pomika višinsko jedro hladnega zraka. Z južnimi vetrovi k nam priteka topel in dokaj vlažen zrak. V_A ŽENEVA 15/23 MILAN ° 19/30' DUNAJ 014/25 LJUBLJANA O 14/23 BEOGRAD O 17/27 LIZBONA .017/27 MADRID ° 19/35 V SPLIT _,°20/31 SOFIJA C15/30 SKOPJE /Vi v 15/32 ATENE - ^23/30 «V, . 1010 _J £ Sonce vzide ob 5.30 in zatone tjg ob 20.52 o Dolžina dneva 15.22 Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 10.33 Po večini bo spremenljivo. Popoldan bodo možne posamezne plohe ali nevihte, ki bodo pogostejše v gorah, vendar niso izključene tudi po nižinah. Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v vzhodni Sloveniji bo še nekaj ploh in neviht. Pihal bo šibek severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C. TOLMEC 013/23 TRBIŽ O 12/22 CELOVEC 010/25 KRANJSKA G. 014/29 O TRŽIČ 13/28 S. GRADEC O 14/28 VIDEMO 16/26 CEDADÖ^ 17/25 KRANJ O <51 & LJUBLJANA O 13/26 CELJE 16/28 O £ GORICA 18/26 O N. GORICA O 14/31 POSTOIN. N. MESTO POSTOJNA 16/27 o z 1998 - Ponekod v zahodni, § osrednji in severni Sloveniji je bila zjutraj izmerjena rekordna dnevna višina padavin v juliju. Na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem je do jutra v 24 urah padlo 102 mm dežja, v Rovtah nad Logatcem in Črni vasi in na Ljubljanskem barju 98 mm. Jutri bo po nižinah in ob morju delno oblačno, spremenljivo bo v gorah, kjer bodo možne krajevne plohe ali nevihte. Jutri bo večinoma sončno, možnost popoldanskih neviht bo majhna. TOLMEC 012/24 TRBIŽ O 11/23 ¿a iS CELOVEC 015/28 KRANJSKA G. O 11/25 O TRŽIČ 13/28 VIDEMO 15/30 CEDADcT 16/29 KRANJO S. GRADEC 014/27 CELJE 16/29 O LJUBLJANA 016/28 £ GORICA 18/30 O N. GORICA 16/32 POSTOJNA O 14/27 N. MESTO 16/28 O Danes: ob 5.20 najnižje -66 cm, ob 12.09 najvišje 44 cm, ob 17.52 najnižje -19 cm, ob 23.23 najvišje 36 cm. S Jutri: ob 5.53 najnižje -57 cm, ob 12.51 najvišje 43 cm, ob 18.45 najnižje -16 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. ¡o 500 m...........22 1000 m...........18 1500 m...........14 2000 m...........12 2500 m............8 2864 m............4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Najdaljši film vseh časov bo trajal 30 dni STOCKHOLM - Švedski filmski režiser Anders Weberg (na sliki) želi podreti svetovni rekord za najdaljši film vseh časov s 720-urnim projektom Ambiance, ki bo premiero doživel na vseh celinah sočasno, 31. decembra 2020. Po prvem predvajanju bo film uničen. Za svoj 30-dnevni film je Weberg pripravil 72-minutni napovednik, ki bo na spletu na voljo do 20. julija. Prvemu napovedniku bosta sledila še dva, drugi bo objavljen leta 2016 in tretji dve leti kasneje. Andres Weberg je v svoji 20-letni karieri posnel več kot 300 kratkih filmov. Najdaljši film vseh časov je trenutno finski film Modern Times Forever iz leta leta 2011 in traja 240 min. (STA) Raziskava ugotovila, da je bolje kaditi kot biti debel WASHINGTON - Raziskava ameriškega nacionalnega inštituta za boj proti rakastim obolenjem je ugotovila, da kadilci živijo dlje kot ljudje s prekomerno telesno težo. Kadilci s primerno oziroma zdravo telesno težo izgubijo v povprečju devet let življenja. Debeli nekadilci pa 14 let. Znanstveniki so primerjali 20 velikih študij o kadilcih oziroma o ljudeh s prekomerno telesno težo v ZDA, Avstraliji in na Švedskem ter prišli do sklepa, da je bolje kaditi kot biti debel. To ne pomeni, da je kajenje zdravo, ampak da je prevelika telesna teža hujša od kajenja. Študija je bila objavljena v reviji Plos Medicine. (STA) VESOLJE - Brezpilotna kapsula bo do ISS prispela predvidoma jutri Zasebno podjetje poslalo tovor na Mednarodno vesoljsko postajo Nasa je po upokojitvi raketoplanov izbrala dve zasebni podjetji za prevoz tovora na ISS brez astronavtov, ki jih tja prevažajo le z ruskimi sojuzi ansa GENETIKA - Britanska raziskava Odkrili gene, ki vplivajo na branje in računanje LONDON - Določen genski zapis, z manjšimi odstopanji, vpliva na sposobnost učenja matematike in branja pri otrocih, so ugotovili v novi britanski raziskavi. Strokovnjaki trdijo, da se sposobnost hitrega in zgodnjega učenja računanja in pismenosti velikokrat deduje, a genski zapisi, ki bi vplivali na razvoj teh sposobnosti, doslej niso bili znani. V raziskavi, ki je zajela dvanajstlet-nike iz 2800 družin, so primerjali dvojčke in otroke, ki med seboj niso bili v sorodu. Ugotavljali so, kako dobri so v matematiki, branju in razumevanju. Rezultate so povezali z njihovimi genomi. Ugotovili so, da je med 10 in 50 odstotkov genov, ki vplivajo na sposobnosti branja, prisotnih tudi pri sposobnosti računanja. Manjša odstopanja, ki se pojavljajo med temi deljenimi geni, pa vplivajo na stopnjo spretnosti. Vendar pa sposobnost ni odvisna le od genov, pomembno vlogo imata tudi CAPE CANAVERAL - Zasebno podjetje Orbital Sciences je v nedeljo v sodelovanju z ameriško vesoljsko agencijo Nasa proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) izstrelilo tovorno raketo s hrano, znanstveno opremo in celo novimi oblačili za telovadbo astronavtov. Raketo antares s kapsulo Cygnus so na njeno tretjo pot do ISS izstrelili z obale Virginije. Brezpilotna kapsula bo do ISS prispela predvidoma v sredo in predala več kot tono zalog, večinoma hrane za astronavte. Ponesla je tudi mini satelite, vzorce za znanstvene raziskave, opremo in nova poskusna oblačila za telovadbo, ki so odporna na bakterije in menda zadržujejo telesni vonj. Ob ISS bo ostala mesec dni, ko jo bodo napolnili s smetmi in posla- li v zemljino ozračje, da zgori. Za razliko od kapsule konkurenčnega podjetja Space X, kapsula Cygnus ni predvidena za vrnitev na Zemljo. Nasa je po upokojitvi raketo-planov izbrala dve zasebni podjetji za prevoz tovora na ISS brez astronavtov, ki jih tja prevažajo le z ruskimi sojuzi. Poleg Orbital Sciences je oskrbovalno nalogo dobilo tudi kalifornijsko podjetje Space X. Pomagajo tudi mednarodni partnerji in Evropska vesoljska agencija bo čez teden in pol izstrelila svojo oskrbovalno plovilo iz Francoske Gvajane. Na ISS je trenutno šest astronavtov iz ZDA, Rusije in Nemčije. V soboto je minil 5000. dan neprekinjenega človeškega bivanja na ISS. (STA) Anglikanska cerkev na Otoku za posvetitev škofinj LONDON - Anglikanska cerkev v Veliki Britaniji je na sinodi v Yorku na severu Anglije včeraj odločila, da bodo ženske odslej lahko zasedle škofovski položaj. Gre za najpomembnejšo spremembo v britanski Anglikanski cerkvi po 20 letih, odkar so začeli ženske posvečevati v duhovnice. Prve škofinje bi lahko imenovali že letos, piše britanski BBC. O odločitvi so glasovali vsi trije domovi sinode - škofovski, duhovniški in laični - v vsakem pa je bila potrebna dvotretjinska večina. V škofovskem domu jih je ukrep podprlo 37, dva sta glasovala proti, eden pa se je vzdržal. Za je prav tako glasovalo 162 duhovnikov, medtem ko jih je bilo 25 proti. Štirje so se vzdržali. V domu laikov pa jih je za posvetitev škofinj glasovalo 152, 45 jih je bilo proti, pet pa vzdržanih. Anglikanska cerkev na Otoku je o posvetitvi žensk v škofinje na sinodi glasovala že leta 2012, a so zagovorniki sprememb tedaj za las zgrešili potrebno večino. Nasprotniki posvetitve škofinj poudarjajo, da bi morali biti duhovniki in škofje zgolj moški, češ da so ti predstavniki Jezusa Kristusa na Zemlji. V Anglikanski cerkvi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v ZDA ženske sicer že nekaj časa lahko postanejo škofinje, v južnoafriškem Svaziju pa je to možno od leta 2012. (STA) šolanje in pomoč staršev, so poudarili raziskovalci. "Podobni nizi manjših razlik v DNK so pomembni za branje in računanje," je dejal genetik Oliver Davis. "Vendar pa je jasno, kako zelo so pomembne naše življenjske izkušnje. Prav kompleksnost medsebojnega delovanja narave in vzgoje pri odraščanju nas oblikuje v to, kar smo," je dodal. Profesor Robert Plomin je povedal, da je to prva raziskava, ki naj bi ocenila vpliv samega zapisa DNK na sposobnost učenja. Poudaril je, da ti nizi genov niso specifični za branje in računanje ter da moramo pri otrocih prepoznati tudi posamezne razlike. "To, da obstaja tako močan genetski vpliv, ne pomeni, da pri otrocih, ki se težko učijo, ne moremo nič narediti," je dejal. "Dedovanje ne pomeni, da je neka stvar trdno določena. To pomeni le, da takšni otroci pri razvoju svojih sposobnosti zahtevajo več pozornosti staršev, šole in učiteljev," je dodal. (STA)