Štev. 242.	F	Ljubljani,	v	ponedeljek,	20.	ohtobra	1041-XIX	L»eto	VI
liklJaCna pooHaBmta n ogUlevu]« Italijanskega la tujega | Uredniltvo la aprata: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Conceulonarla esclnsiva pa* la pnb&Hcitt ai provenienca HaHana . izvora» Uniona Pabblidtt Italiaaa & A, Milana	|	Redadoae,	Amrninifirazkrne:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	|	ed	estera:	Uaiona	Pubbliciti	Italiana	&	An	Milana
n bollettino No. 504:
Azioni dei reparti avan-zati sni fronte africano
IJ Ouartier Generale delle Forze Armate comnnica:
Sui fronti terrestri dell’Africa settentrio-nale ed orientale intensa attiVitk dei nostri re-parti avanzati.
La cittk di Crotone e stata attaccata nel pomeriggio di ieri da alcuni apparecchi ne-mici, i quali hanno lanciato bombe dirompenti cadute in parte nel mare ed in parte sulla spiaggia.
Ne vittime ne danni.
Nella giomata del 17, durante un combatti-mento sostenuto dalla nostra caccia, e stato abbattnto nn »Hurricane«.
Formazioni della R. AeronautJca hanno sottoposto cjuesta notte gli obiettivi militari delle isole maltesi ad azioni di bombardamento.
Tutti J velivoli sono rientrati alle basi.
Vojno poročilo št. 504:
Delovanje prednjih oddelkov v Afriki
504. uradno vojno poročilo pravi:
V Severni in Vzhodni Afriki na kopnem živo delovanje naših prednjih oddelkov.
Nekaj angleških letal je včeraj popoldne napadlo mesto Crotone in odvrglo rušilne bombe, ki pa so padle deloma v morje, deloma na obalo, tako da ni bilo ne žrtev ne škode.
Dne 17. oktobra so naša lovska letala v le. talskem spopadu sestrelila 1 letalo »Hurrica. ne«. Skupine kraljevega letalstva so v pretekli noči bombardirale vojaške cilje na Maltskem otočju. Vsa letala so se vrnila na oporišča.
Italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji na potu k novim uspehom
Italijanski vojaki so dozdaj premagali vso: sovjetsko orožje, uničevanje, slabo vreme in slabe ceste
Vzhodno bojišče, 20. oktobra, s. Posebni
dopisnik agencije Stefani piše:
Sovjetske vojske na osrednjem delu južnega bojišča dobivajo nov, zelo hud udarec. Med Doncem in Azovskim morjem zdaj poteka zelo obsežna akcija, pri kateri poleg italijanskih in nemških čet sodelujejo tudi druge zavezniške enote. Ta akcija se razvija z naglico, ki nima primere, če vpoštevamo slabo vreme in kar najslabše stanje cesta. Naskok na to pokrajino, kjer so važne kovinarske naprave, se je že začel.
Neko prejšnje poročilo je že podajalo podrobnosti o pohodu, ki je naše cete prinesel v ta predel in že je bilo tudi omenjeno uničenje slehernega sovjetskega odpora. Italijanski ekspedicijski zbor se je s presenetljivo naglico razpostavil po zahtevah novih navodil za napad ter je v družbi različnih nemških oklep-
nih oddelkov začel iti za sovražnikom. To drugo razdobje akcije je prva začela neka italijanska nagla divizija, pri kateri sodelujejo tudi tisti konjeniški polki, ki so izvedli sijajne akcije, omenjene že v prejšnjem poročilu. Italijanske enote premagujejo hude težave in zdaj nadaljujejo s svojo nalogo. Sovražniku ne dajo kar nič počitka.
Prav nič ne more ustaviti teh vojakov, ki 60 se vrgli na dosego drugega uspeha. Ceste so še kar naprej neuporabljive. Zdi se, kakor da bi bil tukaj izbruhal blato kak ognjenik. Pa tudi mraz je vedno silovitejši. Velik je torej napor, ki ga prestajajo italijanski vojaki, katerim se je pa vseeno posrečilo preriniti toliko naprej, aa jim je uspelo začeti napad na utrjeni sestav v tej pokrajini.
Napredovanje se nadaljuje, hkratu je pa v polnem gibanju druga italijanska velika
Zaključno nemško poročilo o dvojni bitki pri Vjazmi in Brijansku
Čez 80 ruskih divizij znova uničenih — 657.000 ujetnikov Hitlerjeve čestitke romunskemu kralju zaradi Odese
w-,waM
Hitlerjev glavni stan, 20. okt. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje uradno vojno poročilo:
Med Azovsklm morjem in Doneem se uspešno nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika.
Vojaški oddelki SS so v uličnih bojih in v boju od hiše do hiše zavzeli pristaniško mesto Taganrog.
Nemški minister za gospodarstvo v Rimu
Važni posveti o vprašanjih vojne izdelave in blagovne izmenjave
Rim, 20. okt. s. Nemški minister za gospodarstvo in predsednik državne banke dr. Walter Funk je včeraj dopotoval v Rim v spremstvu svojih glavnih sodelavcev in strokovnjakov: podpredsednika državne banke, državnega podtajnika generala von Hanneckena, glavnega referenta predsednika Kerrla ter drugih. Prišel je vračat lanski obisk italijanskega ministra za zamenjavo in za valute Riccar-dija. Ob Funkovem obisku v Rimu bodo prerešetali neka vprašanja o sodelovanju med državama Osi. Ta vprašanja se nanašajo na izdelavo in zamenjavo blaga. Med svojim obiskom bo nemški gost imel rzgovore z različnimi italijanskimi industrijskimi ter finančnimi osebnostmi. Med drugim mu bo pri tej priliki tudi podeljen častni doktorat za gospodarske in trgovske vede.
Dr. Funk se je včeraj pripeljal v Rim, in sicer
na ostijsko postajo, ki je bila vsa okrašena in polna dostojanstvenikov. Med njimi je bil minister Ric-cardi, podtajnika za korporacije in za vojno izdelavo, guverner Italijanske banke, zastopnik zunanjega ministrstva ter nemški poslanik.
Srečanje obeh ministrov je bilo zelo prisrčno. Na pozdrave je dr. Funk odgovoril, da je izredno vesel, ko je v Rimu, prestolnici prijateljske in zavezniške države. Pregledal je častno četo karabinjerjev z zastavo, godba pa je med tem igrala nemške in italijanske himne. Pred postajo ga je pozdravila velika množica, kateri je dr. Funk vračal pozdrav po rimsko. Med nepretrganimi manifestacijami je nemški gost odrinil s postaje in se v spremstvu ministra Riccardija odpeljal v hotel. Popoldne sta italijanski in nemški minister obiskala drug drugega.
Govor o programu nove japonske vlade
Tokio, 20. okt. 6. Po prvi seji nove japonske vlade, je ministrski predsednik general Tojo imel po radiu govor, v katerem je dejal, da ga je cesar poklical, naj sestavi novo vlado v trenutku, ko je svet pred novo krizo. Edina sredstva, s katerimi bo Japonska mogla premagati sedanje težave, so po njegovem prepričanju: nagla akcija ter trdna
6tolu in da bo z neupogljivo odločnostjo vodil državne posle. Japonska politika je nespremenljiva. Njena glavna cilja sta popolno končanje spora s Kitajsko ter ustvaritev skupnega blagostanja v vzhodni Aziji. To oboje bo pripomoglo k dosegi svetovnega miru. Japonsko ljudstvo tnora biti popolnoma enotno, da se lahko spravi nad nove na-
volja pod vzvišenim vodstvom cesarjevih kreposti. I loge, ki čakajo Japonsko, katere zgodovina šteje Izrekel je trdno odločenost, da bo pomagal pre- 1 že 30 stoletij.
Govor bolgarskega vojnega ministra:
Bolgarija je pripravljena na vsako ivojno preskušnjo
Sofija, 20. okt. s. Bolgarski ministri nadaljujejo svoje najnovejše delo, ki gre za tem, da vsadi v zavest bolgarskega ljudstva, ki so temeljne in nespremenljive smernice bolgarske zunanje politike in kakšne so posebne dolžnosti bolgarskega ljudstva v tej zgodovinski uri. Včeraj je govoril vojni minister general Daskalov, ki je dejal, da bo bolgarska mladina odslej po šolah deležna vzgoje, ki o/ rovarja potrebam novega časa. V tem času vl?* o samo mladi in močni narodi, izurjeni du-
hovno in vojaško. Potem je minister omenil krivice, ki jih je Bolgarija trpela zaradi mirovnih pogodb. Pot, po kateri gre zdaj Bolgarija, je danes jasnejša kakor je kdaj bila: to je pot držav Osi glede zmage, o kateri bolgarski narod niti najmanj ne dvomi. Da se taka zmaga doseže, je bolgarski narod pripravljen dati katero koli žrtev ter s ponosnim in jasnim duhom prenašati vse preekušnje, katere bi mu utegnila vojna naložiti.
Poslaniea msgr. Constantinija za misijonsko nedeljo
Rim, 20. okt. s. Tajnik kongregacije »De propaganda fide«, msgr. Celso Constantini je včeraj imel jx> italijanskem radiu govor za misijonsko nedeljo, katero so praznovali po vsem svetu. Govor so prevedli v razne jezike in ga je potem oddajala vatikanska postaja. M6gr. Constantini je dejal, da morajo na misijonski praznik katoličani misliti na hrabre misijonarje, ki delajo, trpe i,n se bore na daljni fronti vere, jim dajati poguma ter
J'im pomagati z molitvijo, z dobrimi deli in s rščansko vzajemnostjo. Misijonarji potrebujejo naše tvarne pomoči, toda v prvi vreti jim pomaga zavest o vzajemnosti naše vere in naše ljubezni. Misijonarji čutijo, da niso sami in niso zapuščeni. »O, verniki kotoliškega sveta«, je zaključil msgr. Constantini, »vprašajte svoje 6rce in razplamenite ga v usmiljenju! Pomoč misijonom ni samo pomoč iz ljubezni, temveč je krščanska dolžnost. Je veliko veselje v tistem, ki prejema, toda 6v. Pavel pripominja, da je še večje veselje tistega, ki zna dajati«.
Načrti za preureditev Hi preselitev sovjetske vlade
Berlin, 20. okt s. Po poročilu neke ameriške agencije naj bi se bil Stalin odločil urediti sedež osrednje ruske vlade nekje na Uralu. Tej vladi bi predsedoval on. Nekaka podružnica vlade, oskrbljena z obsežnimi pooblastili, naj bi se namestila v Tiflisu pod Kavkazom, da bi vzdrževala tesne zveze z Angleži v Perziji. Tretji del vlade hi ostal v Moskvi, da organizira in vodi zaplotniško vojskovanje.
Berlinski list »Nachtausgabe« pripominja, da Angleži in Američani očitno niso še pustili upanja, da se bo sovjetsko bojišče obdržalo in bo z bojiščem seveda tudi še vojska sposobna za nastope. Res pa je, da je vojaška sila boljševizma v glavnem uničena. O tem priča bitka za Moskvo, v katero je Stalin vrgel vse svoje poslednje rezerve, pa Nemci v njej še vedno napredujejo.
»SLOV. DOM« T vsako hišo I
Na Krimu m bila t pretekli noti bombardirana sovjetska letališča.
Kakor je bilo objavljeno ie s posebnim poročilom, je dvojna bitka pri Brijansku in Vjazmi uspešno zaključena. Pod vrhovnim poveljstvom generalfeldmajšala von Bocka so čete nemške vojske v tesnem sodelovanju z letalstvom general-fesdmaršala Kesselringa uničile sovjetsko armadno skupino maršala Timošenka s skupno osmimi armadami, to je 67 pehotnimi, 6 konjeniškimi, 7 tankovskimi divizijami iti 6 tankovskimi brigadami. čiščenje bojišča je v glavnem zaključeno.
V včerajšnjem posebnem poročilu objavljene .številke so se medtem povišale na 657.948 ujetnikov, 1341 tankov in 5396 topov. Nepregledne množine vojnega materiala- so bile zaplenjene ali uničene. Krvave izgube »ovratnika so zopet zelo hude.
Pri izvedbi teh operacij so sodelovale armade generalleldmaršaJa von Kluga, generalober-stov Weichsa in Straussa ter oklepniška armada
S moralnih polkovnikov Guderiana, Hutha in pa oeknerja ter generala tankovskih oddelkov Reinhardta.
Bukarešta, 20. okt s. Kralj Mihael je poslal vrhovnemu poveljniku romunske vojske maršalu Antonescu naslednjo brzojavko:
»Na dan, ko so naše hrabre čete strle obrambo Odese in s tem poslednji sovjetski odpor na tem ozemlju, obračam svojo hvaležno misel Vaši Ekscelenci, vsem poveljnikom velikih enot, častnikom, podčastnikom in vojakom, ki so e svojo krvjo in s svojo vztrajnostjo zapisali v zgodovino našega ljudstva nove strani večne slave. Živo se udeležujem radosti svojega ljudstva nad doseženo zmago ter vsem pošiljam svoje prisrčne pozdrave.«
Maršal Antonescu se je zahvalil kralju v svojem imenu ter v imenu oddelkov IV. armade.
Bukareila, 20. okt. s. Kancler Hitler je kralju Mihaelu poslal naslednjo brzojavko:
>Ob novi zmagi hrabrih čet Vašega Veličanstva, ob zmagi, ki bo z osvojitvijo Odese šla v zgodovino kot veliko vojno dejanje, prosim Vaše Veličanstvo, naj sprejme moje najprierčnejže in naj-odkritosrčneijše čestitke.«
Kralj Mihael pa je takole odgovoril:
>2ivo ee zahvaljujem Vaši Ekscelenci za čestitke ob skupni zmagi in ob zadnjem junaštvu, s katerim je moja vojska odprla mojemu narodu nove ceste v zgodovini.«
Stockholm, 20. okt s. Posebni dopisnik lista »Stockholm Tidningen« v Estoniji poroča, da so Rusi zadnje dni izvedli nekaj obupnih poskusov, da bi se izkrcali na estonskem ohrežju Nemcem za hrbtom. Toda ta prigoda se je zanje žalostno končala. Sovjetsko poveljstvo ni vedelo, kakšen je položaj in je poslalo nekaj letal, ki so s padali metala strelivo in živež za izkrcane oddelke. Strelivo in živež sta seveda prišla v roke Nemcem.
špansko stališče v sedanji vojni
Madrid, 20. okt. 8. Španski zunanji minister Senrano Suner je dal nekemu pariškemu tedniku izjavo o položaju Spanje v sedanji mednarodni politiku Cilj gpanije je doseči novo duhovno enotnost med latinsko Ameriko in med Španijo. Stališče Španije v sedanji vojni je zelo jasno. Med državljansko vojno v Španiji se je svet razdelil na dvoje. En del je bil s Francom, drugi pa zoper njega. Zato se ni treba čuditi, če se je Španija danes postavila ob bok tistim, ki so bili včeraij njeni prijatelji. Kdor nacionalni Španiji ob svojem času ni hotel priznati pravice do vojskovanja, se danes ne sme čuditi, če Španija zavzema stališče nevojsku-joče se države. Po usodni nujnosti bo vsa Evropa delila usodo Osi. Slep bi bil, kdor tega ne razume.
V Šibeniku in Splitu je Izredno vojaško sodišče sodilo 30 komunistov, ki eo krivi umorov sabotaž in drugega. 18 jih je bilo na smrt obsojenih in so jih takoj ustrelili.
Na smrt sta obsojena bivši bolgarski minister Koeto Todorov in bivši poslanik Mazankijev. Oba sta v angleški služkj kot radijska napovedovalca * Jjoodonn.
enota, ki stopa ob bok ostalim enotam ekspedicijskega zbora, napredujočega v naglih pohodih. Cilj ni daleč in pripoveduje našim vojakom mnogo. Nasprotnik je brez koristi poskušal ustaviti italijansko napredovanje. Pognal je v zrak vse mostove na cestah in čez razne j>otoke, podminiral je obsežne predele ter se zagrizeno boril. Torej je dajal trmast odpor, toda vse je bilo premagano: sovražnik in njegovo orožje, njegove porušitve, slabo vreme in pa tudi kar najslabši cestni pogoji.
Vesti 20. oktobra
Na
Bledu je bilo uradno objavljeno, da je izredno sodišče 16. oktobra 1941 obsodilo na smrt 17 ljudi, ker so ee udeležili komunističnega zborovanja, zagrešili več umorov, roparsko napade itd. Ustreljeni so bili še trije ljudje, ki so skupino podpirali z denarjem in živežem.
V Boliviji so odkril! priprave za splošno stavko. Vojaštvo in j>olicija sta ukrenili vse-potrebno ter so na ukaz notranjega ministra zaprli nekatere voditelje.
Pri včerajšnjem letalskem napadu na Havre je bilo ranjenih 50 oseb med civilnim prebivalstvom.
Angleški tilsk 'je zadnje čase zahteval naj Anglija izvede vdor na francosko obalo. Angleška vlada pa na to vprašanje odgovarja s tem, da je objavila knjigo bivšega^ vrhovnega poveljnika angleških sil v Franciji lorda Gorta s tem, kako je prišlo do lanskega poraza v Franciji in do umika pri Dunkerqueu. Nemški tisk pravi, da mora to dejstvo odpreti oči vsem Angležem.
Ameriški zakon o zasedi surovin, orožja in strojev je stopil v veljavo takoj po Rooseveltovem podpisu. Zaplenili bodo vse surovine, katere bodo potrebne za narodno obrambo.
Kanadska vlada jo razpravljala o najnovejšem položaju na Daljnem vzhodu. Vladni sklepi niso bili objavljeni, zvedelo se pa je, da je vlada v neprestanih stikih z ameriško in angleško vlado.
Novo imenovani panamski poslanik pri ameriški vladi se je izjavil, da bo Panama dala Združenim državam na panamskem ozemlju na razpolago ozemlje za nova ameriška oporišča, ter druge razne ugodnosti ameriškim oboroženim silam.
Japonski listi ne prikrivajo težavnega položaja Japonske in poudarjajo, da bo poglavitna naloga japonske vlade odstraniti oklep ovir, ki sta jih zadnje čase nagrmadila okoli japonske Anglija in Amerika.
Romunski državni poglavar maršal Antonescu je podpisal odlok, po katerem se mesto in pokrajina Odesa vključujeta v civilno upravo Transdnjestrije. Prestolnica tega novega romunskega predela bo Odesa. Za župana v Odesi pa je imenovan odvetnik German Pantea.
Po poročilu Švedskih listov izjavljajo v ameriških vladnih krogih, da Združene države ne bodo pustile, da bi Japonci kakor koli nadlegovali ali ovirali dovoz ameriškega vojnega blaga v Rusijo.
Argentinska vlada je omejila porabo tekočih in trdih goriv za 40 odstotkov v primeri z lanskim letom.
Nemški minister za gospodarske pogodbe dr. Cio
dius je iz Aten dopotoval v Bukarešto.
Domoljuben oklic grškemu ljudstvu je poslal predsednik vlade general Salazoglu. V njem vabi grško ljudstvo naj mu pomaga pri težavni nalogi, da se bodo kdaj povrnili lepši in boljši dnevi.
Bivši angleški vojni minister Hore Belisha je ameriškemu tisku izjavil, da bo Anglija hudo trpela zaradi tega, ker ni ustvarila druge fronte v Evropi, zakaj nikdar ne bodo okoliščine zanjo tako ugodne, kakor so bile v zadnjih štirih mesecih. Če bi bilo Sredozemsko morje angleško morje, bi bilo dosti laže pošiljati pomoč Rusiji. Po poročilu londonskega dnevnika »Daily Express< sta predsednik Sovjetske republike Kalinin ter zunanji minister Molotov z letalom odpotovala iz Moskve.
Bivši angleški poslanik v Rimu Percy Loraine je
pustil diplomatsko službo.
Nova panamska vlada je skjenila dati dovoljenje za oborožitev panamskiH ladij, ki plovejo v vojna področja.
Po sodbi ameriškega tiska je dolžnost ameriške vlade z ozirom na Japonsko ta, da mora nanjo pritiskati v prvi vrsti z gospodarskimi sredstvi in ne se spuščati z njo v vojno. Če pa bi Amerika morala stopiti v vojno, naj čaka, da ee bo njen nasprotnik čimbolj izčrpal na poslednjih ruskih silah.
Predsednik bolgarsko vlade dr. Filov je po štirih dneh dopotoval iz Budimpešte, kjer je podpisal pogodbo o kulturnem sodelovanju med Madžari in Bolgari.
Turška generala Fuad ter Erkilet sta na povabilo nemškega vrhovnega poveljstva odpotovala ogledovat si vzhodno bojišče. Na poti sta se ustavila v Bukarešti, kjer ju je sprejel maršal Antonescu.
Dr. Maček je samo zaradi tega pod paKctjskim nadzorstvom, da se čim bolj odstranijo od njiega državi sovražni elementi, da ne bi prišel pod njihov vpliv, izjavljajo hrvaSki uradni krogi po podatkih Nemškega poročevalskega urada.
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 20. oktobra 1941-XIX.
Štev. 242.
L’Alto Commissario fra la popolazione di Metlika e Bela Krajina
Lubiana 20. ottober.
L’Alto Commv'2rIo ha completato ieri la visita al distretto di Metlika. Venticinque comu-ni hanno aceolto il rappresentante del governo fascista con vibrante entusiasmo all’indirizzo del Duce. Le insegne tricolori e il nonie del Duce hanno dominato nella atmosfera di lealismo che ha aruto particolare significato nei centri mag-
giori come a Metlika le manifestazioni hanno cul-minato nella cerimonia della consegna del pilo portabandiera offerto a un reparto delle lorze armate. L/eccellenza Grazinlj lia asslstito ad un trattenimento di danze in costume svoltosi suc-cessivemente. Quindi una rinnovata nianifesta-zione all’indirizzo del Duce ha concluso le due gioruate passate dalTAlto Commissario fra le po-polazioni della zona meridionale della provincia.
Obisk Visokega Komisarja v Beli Krajini
'sod se je zanimal za pereča krajevna vprašanja ter delil tudi podpore za javna dela in za družine s številnimi otroki
Metlika, 20. oktobra.
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je snoči zaključil svoje nadzorstveno potovanje in obisk pri kmečkem prebivalstvu v Beli Krajini, kamor se je podal v soboto dopoldne. Bela Krajina je ena najbolj očarljivih in vabljivih pokrajin naše Dolenjske. Posod so Visokemu gostu priredili topel sprejem. Eksc. Grazioli je prenočil v Metliki, potem pa se je ob devetih dopoldne podal v Gradec, ki je bil ves v zastavah in slavolokih. Tja je prispel ob pol desetih. Tudi v drugih krajih, skozi katere se je na tej poti Visoki Komisar vozil, 60 bile razobešene zastave in je vladalo slavnostno razpoloženje.
V Metliki
V Metliki so Visokega Komisarja sprejeli krajevni zastopniki, šolska mladina, gasilci in mnogo drugega občinstva, ki je vzklikalo Duceju in fašistični Italiji.
Ekscelenca Grazioli je potem pregledal oddelek »Modrih kravate, ki ga je pozdravil s puškami. Po kratkem razgovoru z otroci je stopil na oder, ki je bil ves v zastavicah. Tu je prisostvoval blagoslovitvi droga za zastavo. Po pozdravih, ki so mu jih izrekli metliški župan, župnik in grajščak, je Visoki Komisar spregovoril tudi sam in izrazil zahvalo za pozdrave in prisrčen sprejem, ki mu spet dokazuje vso lojalnost in iskrenost tamkajšnjega prebivalstva do Italije, ki je spoštovala in še spoštuje vero, šege in običaje in ki jamči prebivalstvu nove pokrajine mir in red, zato pa mora tudi ljudstvo pokazati svojo lojalnost in iskrenost. Potem je poudaril, da se bo proti vsakomur, ki bi mislil, da sme ovirati normalni razvoj in bi tako podlegel kakšnim utvaram, postopalo z vso strogostjo in brez usmiljenja vse dotlej, dokler ne bodo takšni poskusi zatrti. Ti prevratni elementi ne pripadajo kmečkemu prebivalstvu, pač pa slede komunizmu, ki zanikuje družino, vero in sploh vse, kar je kmetu svetega. Eksc. Grazioli je nato naglasil, kako potrebno je zaupati v italijansko zastavo, ki jih bo vedno podpirala. Vis. Komisar je slednjič izrekel pozdrave Kralju in Duceju, ki so mu na-vzočni pri tej priliki živahno vzklikali.
Čim je stopil z odra, je Visoki gost takoj položil temeljni kamen za zgraditev kapele ter se zanimal za vse podrobnosti.
V Adlesičih
-sIH . V spremstvu podpoveljnika podpornih sre-dišč, Gattija, okrajnega glavarja inž. Cassanega, majorja Brunija in številnih drugih uglednih osebnosti, dostojanstvenikov in častnikov se je vsedel v avtomobil ter nadaljeval svojo pot proti prijazni vasici Adlešiči. Na poti, ob kateri so visele številne zastave in so bili postavljeni zeleni slavoloki, na katerih so bile napisane dobrodošlice, ee je ustavil v Podzemlju, kjer si je ogledal cerkev. Pozdravil ga je župan. Visoki Komisar se je potem razgovarjal 8 šolarji, ki je veselo izgovarjalo Ducejevo ime. Takoj nato se je podal dalje proti Adlešičem, kamor je prispel ob 11. Pred vasjo mu je deklica, oblečena v domačo belo narodno nošo, ponudila vina, kruha in soli. Solarji in ostali navzočni so ob Komisarjevem prihodu vzklikali Duceju, fanfare pa so zaigrale himno. Eksc. Grazioli je stopil na oder in je po blagoslovitvi droga za zastavo, izrekel županu in župniku zahvalo za pozdrave, ljudstvu pa za prisrčni sprejem, ki mu ga je priredilo. Visoki Komisar je natančno razložil, kako bodo postopoma rešena krajevna vprašanja. Poudaril je, kako Italija skrbi tudi za prebivalstvo v novi pokrajini ter spoštuje družino in vero. Pripomnil je, da vojske Osi zadajajo smrtne udarce komunizmu v Rusiji.
Visoki gost je potem obiskal cerkev, nato pa gledal, kako Belokranjci plešejo v svojih narodnih nošah svoje znamenite plese. Po ponovnih manifestacijah, ki so mu jih navzočni priredili, 6e je Visoki Komisar odpeljal nazaj v Metliko, kjer je bila na trgu že zbrana številna množica
so ob njegovem prihodu vzklikali Duceju. S slavnostnega odra je sprejel pozdrave, ki 6ta mu jih izrekla metliški župan in župnik. Potem je spregovoril tudi major Bruni, nakar je Eksc. Grazioli prisostvoval blagoslovitvi droga za zastavo, ki so ga »Modre kravate« poklonile ljudstvu. Slednjič
je spregovoril tudi Visoki Komisar ter Izvajal podobno, kakor je omenjeno že zgoraj. Izrazil je prepričanje, da bo prebivalstvo Metlike iskreno in lojalno.
V	Suhorju
Popoldne 6e je Visoki Komisar podal v Suhor, kjer se je pred cerkvijo tudi zbralo številno prebivalstvo in gostu priredilo topel sprejem. Tudi v cerkev je šel Eksc. Grazioli in v šolo ter se zanimal za vprašanja, ki se nanašajo na te kraje. Navzočne, med katerimi je bila tudi šokk* mladina, ki je pri tej priliki tudi zapeb. je opozoril na dolžnosti, ki jih mora ljudstvo sedaj izpolnjevati pri svojem delu, zlasti pa še na dolžnost, ravnati se po zakonskih predpisih.
Slednjič se je Visoki Komisar ustavil še v Radatovičih ob hrvaški meji. Tudi tu je spregovoril zbranim domačinom, ki so mu prav tako s svojimi manifestacijami dokazali svojo lojalnost.
Povsod se je Visoki Komisar zanimal za vprašanja, ki so v teh krajih pereča, ter delil tudi podpore za javna dela in večje vsote denarja družinam, ki imajo mnogo otrok.
Ob petih popoldne je pr;Spei v Metliko in se potem z rednim vlakom takoj odpeHal nazaj v Ljubljano, kamor se je pripeljal ob 9 zvečer.
Splošen tedenski vremenski pregled
Ljubljana, 20. oktobra.
Dve dekadi oktobra sta bili vremensko prav zadovoljivi in lepi. Pretekli teden je kronist zaznamoval dve delni vremenski nezgodi, ki sta pač vplivali na rast in rasvoj rastlinja. Prvič je 14. t. m.
v	mestu padla jutranja temperatura pod ničlo, kar se je primerilo na prostem že prejšnje jutro. Jutranja temperatura je naglo valovila in je spreminjala stanje od —0.8° do + 13° C. Torej znatni skoki! Dnevna najvišja temperatura pa ni pretekli teden nikdar dosegla +20" C, ko je bilo pred leti prav okoli 20. oktobra in naslednje dni izredno toplo in je termometer kazal celo + 25° C. V Ljubljani je pretekli teden prvič padla slana, o kateri smo že poročali.
Barometer je pretekli teden dosegel naj višje stanje 772 mm, nakar je začel padati in je bilo njegovo najnižje stanje 760.9 mm, pozneje se je začel znova dvigati in je včeraj dosegel 767 mm. Nedelja je bila drugače precej čemerna in vetrovna. Popoldne je padlo tudi nekaj kapljic dežja. Vse je pa napovedovalo, da se lahko prične deževna doba. Močni vetrovi pa so oblake razgnali in zvečer je bila prav lepa večerna zarja. O zarji gre prislovica: »Večerna zarja lepo vreme ustvarja. Jutranja pa ga pokvarja.« Davi je bilo nekoliko megleno. Oblači se.
Zadnja huda elana pa je močno vplivala na odpadanje listja z dreves. Mnogi kostanji so že goli, tu in tam je še kaka starina, ki se brani oddati svoje napol rumene listnato pokrivalo. Slana je zelo posušila tudi listje po raznih trtah ob hišah. Prav redke so sedaj dalije, ki bi še bohotno cvetele in ki so bile tako srečne, da so bile obvarovane pred močno slano. V zavetjih, tam so še ostale nepoškodovane, drugod pa jih je slana popolnoma uničila. Na poljih slana drugače ni napravila hujše škode, razen poznojesenski ajdi, ki je še cvetela.
Tako lepega jesenskega vremena že kmalu ni bilo v zadnjih 20 letih. Druga leta oktobra je neprestano, po več tednov trajalo deževje. Tako je bilo na pr. leta 1933 kar 14 deževnih dni, neprestano, ko je padlo 353.3 mm dežja in so bile silovite povodnji, saj je bilo takrat Barje spremenjeno v velikansko jezero. Kakor vse kaže, pa bo letošnji oktober zelo reven na dežju in ne bo mogel doseči niti svojega mesečnega povprečnika.
Lepo oktobrsko vreme je drugače kakor nalašč za spravljanje listja in stelje. Po gozdovih kar mrgoli kmečkih vozov in delavcev, ki grabijo
Nesreče
Tesar Meze Jože ie včeraj nadel v Kolodvorski ulici in si je pri tem zlomil nogo. — Kastctic Gabrijel si je na Dolenjski cesti prerezal žile in so ga morali reševalci brž prepeljati v bolnišnico. Ali je do nesreče prišlo hote ali nehote, še nj znano.
Posestnikova hči Anica Bolka iz Češnjevke pri Cerkljah je padla s kolesa in si je zlomila levo roko v zapestju. -— Klemenčič Ivan iz Ljubljane, dnevničar, je tudi padel s kolesa in si zlomil levo roko v rami. — Trošarinskega paznika Viljema Zakotnika pa je ugriznil pes.
V	radovljiškem okraju je bilo te dni več zborovanj Koroške zveze. Kakor poročajo nemški listi je bilo na teh zborovanjih nekaj tisoč ljudi.
steljo in jo nakladajo na vozove. Listje je letos zelo dobro in suho. Lepo vreme pa tudi omogoča ljudem, da se marljivo hite preskrbovati s kurjavo. Vse nabira po gozdovih drva. Vsaka suhljad je dobrodošla. Vode so drugače^ dosegle v oktobru zelo nizko stanje, kakršno že kmalu ni bilo ob tem času in tudi ne druge mesece.
Sv. maša-zadušnica za pokojnega gc*p. Ivana Slana bo v križankah v torek, dne 21. oktobra ob šestih. Sobratje kongreganisti in prijatelji, udeležite se!
Koledar
Danes ponedeljek, 20. oktobra: Jaj"« K.
Torek, 21. oktobra: Uršula, d. m.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr. Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra ceeta 78.
Zamenjava šoferskih izkaznic. Opozarjamo vse šoferje, da se bo vršila te dni zamenjava šoferskih izkaznic. V ta namen se dobe vse potrebne tiskovine in pojasnila pri Pokrajinski delavski zvezi, sindikatu prometnih delavcev, skupini šoferjev, Miklošičeva cesta 22-1, levo. Uradne ure od 10 do 12 dopoldne.
Opozarjamo na nocojšnji koncert ge. Mirce Sancinove v mali filharmonični dvorani. Na koncertu bo sodelovala operna pevka Valerija Hey-balova in violinist Karlo Sancin. Celotni spored večera obsega dela avtorice Mirce Sancinove, ki bo nastopila tudi kot pianistka. Začetek koncerta bo točno ob 8, konec pa ob četrt na deset. — Prosimo, da občinstvo zasede dvorano nekaj minut pred 8, da bo mogoč točen začetek. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glesbene Matice.
Reven abiturient s perfektnim znanjem italijanščine išče mesto inštruktorja italijanščine ali kateraga koli drugega predmeta. Ponudbe upra-
vi	»Slov. doma« pod »Perfektno znanje« št. 336.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 18.15
Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto.
Torek, 21. oktobra: »Nocoj bomo improvizirali.«
Premiera. Red Premierski. — Začetek: 18.15.
Opera — Začetek ob 17.30
Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto.
Torek, 21. oktobra: »La Boheme.« Red B. — Začetek
ob 18.15, konec ob 21.
Zelo zmožnemu prevozniku oddam envent. vse svoje razvoze. Pogoje in pojasnila daje ter ponudbe — samo pismene — soreiema tvrdka Čebin, Wolfova ulica 3.
Zatekla se je psica, nemška doga belo-črne
  .........._________________ __________ __________ tigraste barve. Dobi se jo na učiteljišču pri šol-
ljudstva, šolarji, domačini v narodnih nošah, ki • ski slugi.
Na žello naSih zastopnikov in naših naročnikov
godaUšu|enioJasHzajia220£S-aS£22LJE2^
daria" nepreklicno do 5. novembra 1.1.
Naročite ..Slovenčev koledar" na vsak način čimprej I Povdar-jamo, da bomo tiskali le število naročenih izvodov.
Koledar bo izšel letos ▼ tistem obsegu kakor lansko leto, to je na 257 straneh lanske velikosti. Vsebina bo skrbno izbrana in skrbno urejena. Poleg gospodarskega dela, v katerem bo zbranih toliko imen svetnikov, kakor jih nima in ni imel še noben slovenski koledar, bodo v koledarju običajni pregledi t. j. notranje-politični, zunanje-politični, gospodarski pregled in in pregled iz življenja cerkve. Zanimiva bo študija prof. dr. Odarja o sorodstvenih zvezah ter o zakonskem pravu v Italiji. V koledarju bo nazorno pokazan namen papeževe okrožnice ..Rerum novarum" o delavskem vprašanju, kar je spisal naš" znani sociolog Dr. Ivan Ahčin. Nadalje bo v koledarju mnogo koristnih nasvetov za kmeta, spis o steljnikih v Belikrajini, o sadjarstvu ter o zdravilnih rožah, nešteto za gospodarja nujno /	potrebnih	nasvetov,	pripomočkov,	tabel	itd.	Ves koledar pa
bodo poživljali lepi spisi, pesmi, zlasti bo odlikoval koledar prevod 32. 33. in 34. speva Dantejeve „Divine komedije*1, ki bo tudi bogato ilustriran in ki ga je uspešno dovršil dr. Tine Debeljak.
Vsakdo bo dobil s koledarjem lepo barvno sliko 2u2ember$ke Matere bo2je. kakor tudi lepe slov. jaslice, delo kiparja GorSeta.
Koledar naročite takoj, ker ga boste nujno potrebovali! Le do 5. novembra t. 1. imate še čas.
Zastopniki!
ObIHIte tako] sleherno družino v VaSI fari. Na] narod vsak ..Slovenlev koledar*. Ne odnehajte dokler ne bo koledar v vsaki družini I Zvestoba za zvestobo I Danes ]e vaSe delo za naSe lasopisje. za naSe knjige, za nas koledar nadvse važno! Zato neutrudno na delo I
I. N. V O L K H A M E R
 .......... 'l'»	'	'	'1	il'" I I	    '... ^
.J iT	'	'»	*	1	"	1	"	' '	-.J
O S 03AN I
Ko sta bila vnovič mimo Osoj in med jezerom in goro, sta zagledala pred seboj pa četo oboroženih samostanskih hlapcev. Sklenila sta, da se predasta rajši opatu kakor njim, in sta zato zdrvela na pristavo.
»To je sreča!« je vzkliknil oskrbnik, ko sta mu povedala svoje ime, in hitel zapirat dvoriščna vrata.
Valpet z Dietrichsteina je bil zjutraj spet na pohodu in je odgnal skoraj vse samostanske krave, nakar je opat prvič od-poslal oborožene hlapce, ne da bi delali škodo, temveč da bi jo preprečili. Oskrbnik je bil torej vesel, ker je menil, da pride spet do uropanih krav, ko jih lahko zamenjajo z mladima go-
spod orna.	,
V samostanu ju je sprejel prior, mrk mož, ki jima je molče odkazal celico v križnem hodniku. Zahtevala sta, da bi ju peljal
pred opata.	.
»Po večerni molitvi v koru ne sprejema nobenega tujca, ven dar bomo vaju javili!,« je povedal prior, odšel in zaklenil vrata. Čez nekaj časa so se spet odprla, a ni prišel opat, katerega sta čakala, temveč neki samostanski brat s kruhom in vinom. Na vsa njuna vprašanja je odgovarjal samo z »ne vem«, jima voščil laihko noč ter spet zaklenil celico, v kateri sta ostala brez luči.
Opatov ponos in njegova nepopustljivost sta ju užalila, zato nista ne jedla ne pila, temveč se nejevoljna kar oblečena vrgla na trdo ležišče, kjer sta utrujena le kmalu zaspala...
Nenadoma sta se oba obenem zbudila. Zazdelo se jima je, kakor da bi kdo močno udaril a« vrata ta da sverti skozi nje Inč.
Planila sta z ležišča, da bi pogledala, kaj naj bi bilo. Vrata so bila — odprta, ob nje sta bila oslonjena dva meča, zunaj pa je stala visoka postava nekega meniha, ki je imel čez glavo potegnjeno kapuco in je držal v roki svetilko. Pomignil jima je, naj gresta za njim. Zagrabila sta meča in mu sledila. Peljal ju je po hodniku okoli prvega vogala in ko so zavili še okoli drugega, sta videla, kako lesketajo z neba skozi odprta okna na koncu hodnika zvezde. Isti trenutek je svetilka ugasnila in menih je izginil... Šla sta naravnost proti porti, ki se je za njima takoj zaprla, ko sta prestopila prag. Začudena sta se ogledala in zapazila pred vrati privezana svoja konja. Kako se je vse to zgodilo, si nista mogla razložiti; mislila bi na čudež, če bi ne bila pobožno vzgojena in vedela, da ga nista vredna.
Ob polnočnih zvezdah sta se pognala na konja, ju vzpod-bodla in, misleč na nenavadno rešitev, prispela pred vrata die-trichsteinskega gradu, v katerega ju je tiho spustil vratar, ko je prepoznal Adalbera; kar pa je bilo še noči, sta jo prespala v gostinjski sobi.
Kako sta bila grajski gospod in gospa drugo jutro vesela, ni treba pripovedovati. Ko so bili spet skupaj in je Adalbero pravil o nočni dogodivščini, je vzkliknil gospod Rembert: »To bi skoraj pripisal opatu Volframu! Kakšen pa je bil menih, ki je vaju vodil ponoči?«
»Velik in močan,« je povedal Henrik.
»In v obraz?«
»Zaradi kapuce nisva mogla videti ko veliko brado!«
»Seveda, opat je bil in prav v tisti noči, ko so ga zjutraj moji ljudje oropali!« je poudaril stari Dietrichsteinec, se zamislil in solze so mu zalesketale v očeh.
Nato je vstal.
»Še danes,« je ukazal, »takoj zdaj morajo odgnati krave nazaj na samostansko pristavo, v samostan pa naj gre mirovni sel z zelenim šopkom za klobukom! In ti, Adalbero, spiši pismo, da so naši plenili, ne da bi jaz vedel, in da bomo prišli jutri, ko je nedelja in so moje rane že ozdravljene, k božji službi v samostansko cerkev. Drugi sel pa naj gre v Landskron h Khevenhiil-lerju s prošnjo starega prijatelja, ki želi z njim govoriti, da bi
prijezdil na Osoje.«
Ko so to uredili, je spet hodil vesel po sobi, hvalil Biga, da sta Adalbero in Henrik rešena, jima priporočil, da morata nekaj dni pustiti konja počivati, nakar se je spomnil in vprašal:
»Tistega dobrega ribiča, ki mu sama nista mogla plačati prevoza, sta pač opozorila, naj se zglasi pri starših?«
»Čisto pozabila sva na to!« se je udaril Adalbero ob čelo.
»Tak človek v omotici sreče! Kako naj potem jaz zamerim cesarju, da je name pozabil?« je rekel oče ter menil, da bodo ribiča v mirnejših časih že še našli.
* * *
Jasen, svež dan je bil v nedeljo, ko je grujs^o gospoda, polna notranje vedrosti, molče jezdila proti Osojam v cerkev, šele ko so prišli v sotesko pod Kamenico, se je ustavil gospod Rembert ob neki skoraj nezaznavni stezi.
»Na to stezo,« je rekel sinu, »se iz svojih otroških let nisi spomnil, sicer bi bila ono noč po njej obšla in ušla sovražnikom ter prihranila zadrego dobremu srcu opatovemu.«
»Dobro, da ste to omenili,« je odvrnil Adalbero, »ker pravkar sva s Henrikom ugibala, ali naj se opatu zahvaliva ali ne.«
»Ne, ni treba,« je rekel oče, »ker če bi bil hotel vaju kot opat izpustiti, bi zadoščala že samo njegova beseda. Ukazati pa v sedanjih razmerah ob zvezi z nadškofom ni smel. Samo iz prijateljstva do mene je vaju osvobodil, ne da bi kdo vedel, kako sta ušla. Opat od včeraj ne dvomi več, da sem ga razumel. Zato o tem ne bomo več govorili, dokler ne bo konec te nesrečne vojske, ko se bom lahko zalhvalil samostanu, kakor mi veleva srce.«
Ko je po božji službi vstopil Rembert Dietrichsteinec v opa J tovo sobo, je kmalu za njim prišel tudi Khevenhtiller. Prijatelja ' in dobra soseda sta si pogledala v poštene oči in si segla brez ( besed v roke. Na opatov predlog je bil že itak v srcu sklenjeni sporazum potrjen. Sklenili in dogovorili so se pa, da ostanejo samostanski konjeniki v nadškofovi vojski, dietrichsteinski pri vojvodu, Khevenhiillerjevi pa doma ter da je med njimi in vsem; | sosedi konec sovražnosti, če bi bil kdo izmed njih napaden, bi : se vsi trije vzajemno podpirali.
Štev. 242.
oLOV
(!ue 20. oktobra 1941-X1X.
,.ran 3
Obvezna prijava in oddaja krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja naslednji razglas o obvezni prijavi in prodaji krompirja: Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani zaradi nujne potrebe ureditve razdeljevanja, trgova-
nja in potrošnje krompirja, zaradi potreb pre-pokrajine, na podlagi čl. 4. ur. št. 99 Visokega komisariata z dne 11. sep-
tembra 1941-XIX razglaša:
1. Prijavo pridelka krompirja, kakor je odrejeno po čl. l._uredbe št. 99, morajo poslati pridelovalci pristojnim občinam do ‘20. oktobra.
2. Občine morajo dospele prijave razvrstiti po posameznih vaseh (naseljih) in po abecednem redu (po priimku), jih morajo sešteti in shraniti v eno ali več map s seznamom, ki vsebujejo sledeče podatke: a) zaporedna številka, ki ustreza številki prijave; b) priimek in ime pridelovalca; c) bivališče pridelovalca; d) količino prijavljenega krompirja v kg.
Občine morajo te prijave s seznamom obdržati tako, da so Prevodu vsak čas na vpogled.
• Drugi izvod morajo poslati občine Prevodu najpozneje do 22. t m.
3. V6ak pridelovalec pa bo smel obdržati:
a) 80 kg krompirja za vsakega člana družine;
b) 20 stotov semenskega krompirja za vsak hektar zemlje, posajene s krompirjem.
Za krmljenje prašičev bo Prevod določil količino krompirja, ki ga smejo pridelovalci obdržati. Ta količina bo določena glede na število prašičev., namenjenih za pitanje in glede “Ijivo količino prašičje krme in
hraniv, ki jih imajo posamezna gospodarstva.
Ostali pridelek bodo morali pridelovalci izročiti po predpisanih cenah trgovcem na debelo, ki jih bo Prevod za to poblastil; izročiti bodo morali krompir v kraju, na dan in ob uri, ki jo bo določil Prevod in sporočil po občinskih uradih.
4.	Do dneva predaje pridelovalci ne bodo smeli prodati nikake količine krompirja nikomur, razen tvrdkam, ki jih bo Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino pooblastil In to po predpisani ceni.
Policijska oblastva imajo nalog, da budno pazijo tako, da ne bo noben kršitelj ušel zasluženi kazni.
V	Ljubljani, 14. oktobra 1941-XIX.
Delegat Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino:
Podpolkovnik Carlo Strada.
K temu razglasu smo naprošeni, da objavimo še naslednje uradno tolmačenje k razglasu, po katerem je od 14. oktobra dalje pre; povedan prevoz vsake količine krompirja tudi pod 50 kg.
Novice iz Države
Rim ima že 1,403.214 prebivalcev. Po podatkih, ki se nanašajo na konec letošnjega septembra, ima italijanska prestolnica že 1,403.214 prebivalcev.
28. oktober in 4. november — delavnika.
Ministrski svet je te dni izdal odlok, po katerem je treba 28. oktober in 4. november 1941 smatrati za delovna dneva.
Tujke morajo iz italijanščine izginiti. Objavljena so bila nova določila, po katerih se morajo iz italijanskega jezika odstraniti tuje besede. Predvsem velja to za vse tujke v napisih pri raznih trgovinah in drugih podobnih podjetjih. Nalogo, da prestavi te tuje besede v italijanščino, je dobila Kr. italijanska Akademija. Prvi seznam tujk, ki so že prevedene, je Akademija tudi že • objavila. Izdani predpisi pa se ne nanašajo na | besede, ki so starogrškega in latinskega izvora.
Živilske izkaznice za maščobe bodo veljale za tri mesece. Iz Rima poročajo, da bodo v bližnjih dneh pristojni občinski uradi razdelili nove živilske izkaznice za dobavo masti, ki bodo veljale za trimesečje november 1941 do januarja 1942.
Cene težkih čevljev za delavce. Ministrstvo za korporacije je izdalo predpise, s katerimi^ je določilo najvišje dovoljene prodajne cene za težke čevlje, kakršne nosijo industrijski in poljedelski delavci. Omenjeno ministrstvo je odredilo,_ da smejo prodajalci te čevlje prodajati največ 30% dražje, kakor pa so jih dobili od izdelovalcev. Primer: Težki čevlji do št. 42 z dvojnimi usnjenimi podplati, za kakršne je bila izdelovalcu določena cena na 100 mir, se smejo prodajati v trgovinah kvečjemu po 130 lir. Izdelovalec pa mora ceno čevljem vidno vtianitd na zunanji etrani izdelka.
Nenavaden meteorit. Pretekli petek zvečer ob 21.28 je prebivalstvo iz Bologne in okolice imelo priliko opazovati izredno zanimiv nebesni pojav. Na nebu se je pojavil meteorit, velik približno tako kot luna. Švignil je od severovzhoda proti zahodu in je bilo zaradi njegove pojave dobro sekundo sveti kakor podnevi. Njegova svetloba je bila temnozelene barve. Na meteoritom se je potegnila dolga goreča črta. <	,
Izvoz vina brez posebnega dovoljenja. »Eco di Romat poroča, da so pristojni činitelji uvedli gotove spremembe glede izvoza. Carinski uradi smejo sami dovoliti izvoz vina preko Trsta in Reke. Prav tako je po novem carinskem redu spet dana pravica, da smejo dovoljevati izvažanje obdelanih biserov. Nasprotno pa je odslej potrebno dovoljenje ministrstva za izvoz svežega vinskega grozdja, vinskega mošta iz svežega in suhega grozdja kakor tudi vsega ostalega mošta.	, ,	_ .
BO do 60 milijonov zajcev zrede na leto. Pri sedanji ljudski prehrani igra v Italiji izredno važno vlogo domača zajčjereja. »Eco di Romat poroča, da v enem samem letu zrede v Italiji oO do 60 milijonov mladih zajcev, toda število naraste celo na 100 milijonov, kakor je pri neki priliki napovedal Duce. Znano je, da zajcev m prav posebno težko rediti. V enem letu povrže zajkla povprečno 25 do 30 mladičev, ki so v dobi enega leta tudi že godni za zakol in dajo skupno 30 do 35 kg mesa. Zajčje meso je v gotovem oziru celo boljše kot piške, ker vsebuje več maščobe in mineralnih snovi. Meso pišk daje 506 kalorij, zajčje pa 627. Poleg tega pa imamo od zajcev tudi kožo, ki je danes še bolj dragocena kot je bila včasih.
Slovencev koledar
Naročite
V treh vrstah...
V Mariboru je bila odprta šola za matere, v kateri se uče, kako negovati in vzgajati otroke.
Pri delu, kjer so razstreljevali skalovje, je naboj bušnil v obraz 18 letnemu delavcu Stanku Riglerju z Brega pri Ribnici. Skoraj gotovo bo oslepel.
Zadnjo nedeljo so bili v Novem mestu pomočniški izpiti za krojače in šivilje. Prvih je bilo 5, šivilje pa so bile 4.
Zadnji ponedeljek je bila v Novem mestu glasbena produkcija novomeške glasbene šole, ki jo vodi g. Sorgo. Posebno so ugajali mali harmonikarji.
Vsaj polovico nastreljene divjačine morajo štajerski lovci odslej oddati za skupne potrebe. Cene divjačine so že določene in tudi posamezne trgovine, kje je treba divjačino prodati.
Na lastno prošnjo je bil za novega šolskega vodjo v Preddvoru pri Kranju postavljen Hans Maček.
Tudi Maribor je lahko brez skrbi zaradi krompirja. Oblasti pravijo, da bo krompirja za letošnjo leto dovolj, preplačevalci pa bodo strogo kaznovani.
V Ribnici bodo uprizorili Nušičevega »Nenavadnega človeka«. Čisti dobiček je namenjen v korist potrebnim rojakom, ki so prišli zadnje čase med Ribničane.
Prav tako bodo v kratkem prišli na gostovanje med Ribničane ljubljanski igralci, ki bodo tu igrali »Ducat rdečih rož«.
Te dni je prišla v Kamnik nemška vojaška godba in je na trgu priredila koncert. Potem so se godbeniki spet odpeljali.
Štiri prste je odrezala ciirkularka Fr. Perku,
Močvirja pri Slovenski Bistrici bodo začeli v kratkem osuševati. V ta namen je prišlo v Bistrico že okrog 700 delavcev.
Številni nemški časnikarji so prišli te dni na Štajersko, kjer so obiskali razna mesta in druge kraje.
V Slovenski Bistrici bodo zgradili zraven kopališča tudi moderno športno igrišče.
Tudi na kočevskem je nastopil precej strupen mraz. Živo srebro je vsako jutro okrog ničle in se če zdan le za malo dvigne.
Ker mu je odpovedala zavora pri avtomobilu, se je prevrnil v jarek lesni trgovec in posestnik Zunič Ivan. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Ima hude poškodbe na hrbtenici.
Iz Srbije
Prostozidarska razstava v Belgradu. »Donau Zeitung« poroča, da so v belgrajskih krogih že pred nekaj meseci začeli misliti na to, da bi organizirali prostozidarsko razstavo, ki bi širšo srbsko javnost seznanila z delom, ki so ga ma-soni v prejšnjih časih uganjali. Zdaj so s pomočjo nemških oblasti to svojo željo uresničili in bodo v kratkem takšno razstavo v Belgradu tudi odprli. Napovedujejo, da bo prostozidarska razstava razdeljena v pet glavnih oddelkov. V prvem bodo nazorno prikazovali masonske lože in s tem v zvezi zanimive slike, ki bodo pričale o njihovem kvarnem vplivu in delovanju. V drugem oddelku bo razstavljeno gradivo, ki se nanaša na judovstvo v Srbiji. Kazali bodo med drugimi tudi notranjost delovnih prostorov znanega judovskega založnika Geze Kohna. Nato sledili prostori, v katerih bodo obiskovalci razstave lahko videli, kakšno je bilo delovanje ko-minterne v Srbiji. Posebni paviljon bo posvečen Sovjetski zvezi. Slednjič pa bodo v posebnih prostorih prikazovali uspehe nemškega boja proti masonom. Razstava bo v Garašaninovi ulici 18 in bo odprta vsak dan od 9—16.
Reducirana električne
zaznamovanjem vsesanih Watlov in z ko ličino izžarjene svetlobe Zahtevajte torej samo žarnice Oiram 0»
Wi' '
11 ridotlo eonsumo di energia elettrica delU lampade Osram S b qa-rantito dalla marcatura dei Wati as Borbiti e della quaniitd di luce emessa, Richiedete quindi solo lampade
Osram 0.
D
Slovenski visokošolci so se pomerili na Stadionu
V	sredo, 18. t. m. so slovenski visokošolci v prijetnem jesenskem soncu merili svoje moči na Stadionu, kjer j« organiziral Akademski športni klub lahkoatletsko prvenstvo univerze za posameznike.
Akademski športni klub (ASK) se že več let, poleg uspešnega udejstvovanja v drugih panogah športa bavi tudi z lahkoatlctiko: prireja klubska in medklubska prvenstva in zbira v svojih vrstah atlete, ki prihajajo iz srednjih šol na univerzo. Tako je tudi letos organiziral prvenstvo posameznikov. Zmagovalec v vsaki disciplini je prejel naslov akademskega prvaka za tekoče leto in krasno plaketo, ki jo je poklonil ASK. Tekmovalo je veliko število visokošolcev, med njimi precej renomiranih in znanih atletov, kakor n. pr. Košir, Lončarič, Lu-šicky, Smolej, Lužnik, Merala itd., ki mnogo pomenijo v slovenski lahkoatletikL Med nastopajočimi so prevladovali po številu in po uspehih ASK-ovi člani, ki so si osvojili kor sedem prvih mest od desetih.
Kmalu po treh so pričeli prihajati gledalci, večinoma vesokošolci, ki so prišli bodrit svoje tovariše. Sonce je prijetno grelo in sijalo na zeleno travo in z belimi progami začrtano tekališče. Duh zdravega, svežega duha in mladih, idealnih želja je napolnjeval areno. Malo po pol štirih je počila startna pištola in tekmovanje se je pričelo. Skakači v višino so vedno više prestavljali prečko, metalci so začeli s kroglo, tekači so se zapodili preko zaprek.
Rezultati (navajali bomo samo prva tri mesta):
110 m zapreke: 1. Lončarič (ASK) 18.5, 2. Lužnik (ASK) 19.2, 3. Šinkovec 20.8 (izven konkurence). Lončarič ni imel prave konkurence in je tekel le za prvo mesto.
100 m: Po dveh predtekih so ostali le najboljši in so se takole razvrstili: 1. Šušteršič 11.6 (izven konkurence), 2. Sodnik 11.8, 3. Tavzes 12.
400 m: Glavna borba za prvo mesto je bila med Lušickym in Skuškom, ki je tekmoval izven konkurence. Mladi in talentirani _ Lušicky ga je »nesel« v krasnem finishu: 1. Lušicky (ASK) 53.1, 2. Mravlje (ASK) 55.6, 3. Zupančič (ASK) 57.1. — Skušek je dosegel čas 53.5 in se z njim uvrstil na drugo mesto. Lušickyjev rezultat je obenem najboljši rezultat dneva.
1500 m: Rutinirani ne nepremagljivi Košir je z lahkoto zasedel prvo mesto. 1. Košir (ASK) 4.12,
2.	Kocutar 4.31.7, 3. Zupan 4.33.7 (izven konkurence).
Višina: Izkazal se je Bratovž, ki je z višino 175 cm dosegel prvo mesto. Poizkusil je 180, a ni šlo, 2. Lužnik (ASK) 165 cm, 3. Polak 160 cm.
Troskok je bil izključno domena ASK-ovih članov. Slovenski prvak Smolej je seveda zasedel prvo mesto. 1. Smolej (ASK) 12.70, 2. Pleničar (ASK) 12.57, 3. Kompare (ASK) 11.86.
Daljina: Kakor je bilo pričakovati, je zmagal Bačnik (ASK) z 6.21 m, 2. Polak 6.14, 3. Smolej
(ASK) 5.93. V tej disciplini je nastopilo največ tekmovalcev. Bivši jugoslovanski prvak Lončarič (ASK) si je pokvaril nogo in ni mogel nastopiti.
Kopje: 1. Remec (ASK) 47.73, 2. Sodnik 46.90,
3.	Švigelj 45.32.
Krogla: 1. Hladc 12, 2. Kosec 11.62, 3. Švigelj 11.61.
Disk: Pri metu diska je bila izredno ostra borba za prvo mesto. 1. Merala (ASK) 37.66, 2. Kaj-fež 37.65, 3, Kosec 37.55. Izven konkurence je nastopil inž. Stepišnik, ki je zalučal disk 38.30 m daleč.
Izven okvira visokošolskega prvenstva se je vršil tudi met kladiva, pri katerem je dosegel prvo mesto kakor vselej, naš znani mednarodni tekmovalec inž. Stepišnik, in je postavil rezultat 49.90 m.
2.	Zupančič s 37.39, 3. Hlede 37.25.
Ob koncu tekmovanja je bila še štaieta 4X100 metrov:
1. Štafeta: Tavzes, Oberšek, Sodnik, Polak v izredno dobrem času 45 sekund; 2. štafeta: Pleničar, Lušicky, Lončarič, Smolej 45.6; 3. štafeta: Štular, Vrhovec, Mravlje, Šušteršič 45.9, ki je tekmovala izven konkurence.
Največ prvih mest so dosegli ASK-ovci, in sicer 7, ostala so zasedli ostali visokošolci, ki niso včlanjeni v akademskem športnem klubu. Nekaj drugih atletov je tekmovalo izven konkurence. Nekaj akademskih rekordov je bilo zboljšanih tudi ne ASK-ovem klubskem prvenstvu, ki se je vršilo 28. septembra t. 1., tako da sledeči atleti nosijo naslov akademskega prvaka za letošnje leto (v oklepaju lanski):
Troskok: Smolej (ASK) 12.70 (Smolej (ASK) 12.47).
Daljina: Bačnik, ASK 6.21 (Lužnik, AKS 6.31).
Višina: Bratovž 175 (Plaina, JASO 170).
110 m zapreke: Lončarič (ASK) 17.8, rezultat dosežen na ASK-ovem prvenstvu (Lužnik (ASK) 18.3).
100 m: Sodnik 11.8 (Vilar, JASO, 11.9).
200 m: Lušicky (ASK) 23.6, na ASK-ovem prvenstvu (Vilar, JASO, 24).
400 m: Lušicky (ASK) 53.1 (Oberšek, JASO, 55.1).
1500 m: Košir (ASK) 4.12 (Pohar, JASO, 4.55.2).
Kopje: Remec (ASK) 47.73 (Lužnik, ASK, 43.97).
Krogla: Hlade 12 (Lužnik, ASK, 11.91).
Kladivo: Bačnik (ASK) 33, na ASK-ovem prvenstvu (Banko, JASO, 29.15).
Disk: Merala (ASK) 37.66 (Sušnik, ASK, 36.20).
Nekaj pred 6. uro popoldne je bilo tekmovanje zaključeno. Gledalci in atleti so odhajali zadovoljni domov, atleti s tihim sklepom v srcu, da bodo prihodnje leto še bolj napeli vse svoje sile in pokazali še večje zmožnosti ter dosegli še boljše rezultate. — Zadovoljni smo lahko z rezultati naših visokošolcev in z organizacijo mitinga, za kar gre pohvala ASK-u.
Igor Zagrenjen:
42
Zavetje v pečevju
»Tone!« je čez nekaj časa spet začela Liza. Težko so ji že prihajale besede iz ust. Marsikaterikrat se je vmes ustavila ali zahrknila. Zdaj je glas prihajal glasnejši, pa spet potihnil, da se je komaj razločilo.
>Tone!< je rekla. »Z nobenim človekom na svetu ne bi živela tako srečno, nikogar ne bi bila bolj vesela kakor tebe! Tako dober človek si, takega srca! Le glej, da si boš izbral kakšnega drugega dekliča in si pripeljal namesto mene novo ženico na dom, ko mene ne bo več! Samo če boš tako napravil, se mi bo zdelo prav prav tam gori. Vidiš, nama ni bilo dano, da bi zredila sinčka in ga postavila na noge, revček je umrl tako majhen. Vreskovina pa mora ostati, ti ji moraš poskrbeti za gospodarja domače krvi, ko bodo hudi časi v kraju! Vem, da bi me ata kregal, če ti tega ne bi naročila, kregal bi me, ko bi se gori prvič srečala!«
»Ne, Liza, ne! Samo tebe sem imel rad, samo tebe bom imel zmerom v srcu kakor dolgo bom živ!« se je na vso moč v solzah in hlipu zarotil Tone.
»Nič nikar ne govori tega, Tone! Če me imaš kaj rad, napravi tako, ko bom umrla! Ne žali se predolgo, ko me ne
bo več! Ti in Vreskovina, oboje bi prišlo na nič, če me ne bi hotel poslušati! Lej, jaz tako preč, da me ne boš mogel doseči, ti pa tu spodaj — kakor bi se podil za senco — pa tako dober človek! Zakaj bi se grenil! Zares, Tone, če me imaš le malo rad, zdaj mi obljubi, da ne boš ostal sam! Toliko je dal ata na nas, tega mu ne bi smeli napraviti, da bi ob tistem času, ko se spet gori najde vsa naša družina, spodaj tuj gospodar naširoko sedel čez Vreskovino! No, Tone, daj, obljubi mi!«
»Obljubim, Liza!« je zaječal Tone.
Ves ogromni život se mu je tresel od joka.
Zdaj so se še Lizi zasvetile solze. Oh, ti vedi, če je ni obšlo žal za ti«t<». kar je rekla!
Ti vedi!
0 moj Bog, moj Bog!
Vsi trije so jokali.
Kako dolgo je bilo tiho! Samo ljubo smrkanje se je slišalo, nič drugega, nobenega glasu.
Spet sta se končno kar na lepem, kot bi se bila oba hkratu ustrašila, če nista kaj zamudila, ko bi se še dalo pomagati — spravila na noge in ji zdaj eden, zdaj drugi poskušala z ruto ustaviti krL Gra-
dišar pa jo je ponujal z vodo.
»Kar pustita! Saj mi ne moreta pomagati!«
To so bile njene zadnje besede, tako tihe kakor če metulj spne krila.
Potem pa se je nenadoma vzpela, strmo pogledala k vratom in omahnila vznak.
Kot bi bila zavzdihnila »To«, se je zdelo.
Pa je že obležala mrtva.
*
Kakor preganjana zver se tačas žene Podborški Tinček skozi goščo. Mali grbavec teče kakor še ni v življenju.
Globoko spodaj v bukovini šele prvič obstane. Tam je drevje redko, daleč nazaj gor v pobočje se vidi.
Kamen se mu odvali od srca.
»Bog nebeški, pa si me le rešil!« vzdihne in ganjeno pogleda k nebu. Ni-gokar ni nikjer videti, če še tako skrbno pogleda. Zdaj je samo še siromak, ki mu je bila natura mačeha, neboglje no bitje, ki je bilo zmerom vsem v napoto, zaničevano, bito, zasmehovano, tako ubogo, usmiljenja in ljubezni željno.
Kje si se kdaj našla kakšna mati, da bi ga pobožala ali mu rekla »o ti moj Tinček«?
2e čisto majhen je bil samo v napoto in nadlego. Kdo bi rad gledal grbavca? Še očeta in mater je bilo sram, kadar sta morala pred veliko liudmi pokazati, da je njun.
Kaj je dobil bunk, kai zaušnic, pre- j den je odrasel!
Pa potlej?	I
Trpeli so ga, pa 6amo za šemo. Ti bogatini, ti kmetje — vsak se je obregnil obenj. Kadar se je komu zazdelo, da bi se postavil, kako jih zna zbijati, si je njega privoščil.
Ti pa bodi tiho, če ne, jo dobiš za uho!
Oh, kako bi bil lahko dober!
Tako pameten, prav nič manj kakor kateri koli gruntarski ali kajžarski — pa ga kazi podoba!
Nič ne moreš, spaka si, vsakomur se zdi, da napravi prav, kadar pljune vate ali si obte obriše čevlje.
Če sem grbast, ali zato ne morem imeti nikogar rad, nikogar pestovati v mislih!
O, te ure joka in obupa! Te nočne ure teme na nebu in na zemlji in v srcu.
Res da so že zadaj, skele pa še zmerom.
Tako pohlevno je poskusil, pa se mu je vsaka smejala, vsaka se je norčevala iz njega.
»Snemi bisago, pa bova naprej govorila! Čudno, da se je ne naveličaš nositi!«
Poskusil je možato.
Vsaka se je ustrašila. Da bi skrila plahost, ga je zapodila surovo.
»Spravi se, ti grbasti hudič! Pojdi rajši molit!«
Nikoli dobre besede, zmerom kletev in brca.
Nikdar prijaznega pogleda od nikoder.
Prosiš zanj tako milo, tako si mehak, kakšno je to rožnatozlato zimsko nebo in to poletno poldne s cvetjem, zamolklo zelene trave pa se tako bistro svetijo v soncu, ki jih miluje skupaj z vetrom!
Tja gor med zaspano borovje gre pot, bela pot, v plavem nebu nehava, še prej pa lahko zaviješ k hišici. Skozi okna vidiš iz nje pisani vrt. Ljudje sede tam, tako se lepo pomenkujejo.
Ti pa nič, ti pa berač. Za nasmeh prosjačiš. Kdo ti ga da? Kakor bi jim v obraz silil nadležen komar, zamahnejo in smejoči se obraz namah potemni od jeze in slabe volje.
Hlapec te zjutraj vsega premraženega potegne s svisli, ko se ti je najlepše sanjalo, ko si hodil po takih krajih in se mudil pri takih ljudeh, da se na tem svetu zares ne boš nikoli. Zgrabi te za noge in te zadegš ob tla. Ne moreš se mu stopstaviti. Če bi mu kaj rekel, te namlati.^ Pogoltniti moraš jezo in izginiti brez žale besede.
Ce bi bil gruntarski, pa tak, kakršen semt Lasu mi ne bi nobeden skrivil! Saj je z grunta! Bolj revež je res od nature, ampak dobrega srca in priden, hi rekli! Tako pa grbav — in z beračije domal
Strm L
>SLO VENSKI DOM«, dne 20. oktobra 1941-XIX.
štev. 242.
Andrejčkov 3 o 2
Žalost m veselje
r: Besedilo priredil Mirko Javornik
Risal Jože Beranek
//
w,
Roman v slikah
nn
112.
Nobeden si ni upal drugemu tožiti lastnih težav, da si ne bi jemala poguma. Molčala sta, strmč v ogenj, kar zaslišita trde korake. Doneč moški glas ju pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
Planila sta pokoncu in začudeno gledala, odkod prihaja glas.
113.
Tedaj stopi iz gošče mož v meniški Halji in srednje postave. Obstoji nekaj korakov pred beguncema. 2ar ognja mu je osvetil resni obraz. Ponosne, pa vendar ljubeznive oči je upiral v neznana človeka. Okoli ledij je nosil bel motvoz, na njem je imel molek s križcem, z desnico se je opiral na palico.
h
114.
»Kdo sta in kam sta namenjena, prijatelja?« je vprašal prijazno. Aleš in Polde sta strmela vanj, kakor da ne verjameta očem. Toda pogled na meniško haljo ju je opogumil. Aleš, ki je znal že precej laškega, je odgovoril: »Begunca sva, avstrijska vojaka s Slovenskega, iz Ljubljane.
Hideki Tojo - novi japonski ministrski predsednik
»Iskren prijatelj mečne Ducejeve osebnosti«
General Hideki Tojo, prejšnji japonski vojni minister, ki ga je vladar pooblastil, naj sestavi novo vlado in je tako postal njen novi predsednik, je zelo znana japonska politična osebnost in zato ni čudno, da je bil vprav v sedanjem napetem položaju poklican prevzeti vodstvo državnih poslov. V naslednjem naj navedemo nekaj podatkov, kakor jih navaja »II Popolo d’Italia€ o tej osebnosti, ki je te dni v japonskem političnem življenju prevzela najodgovornejšo vlogo.
Hideki Tojo je bil v prejšnji Konojevi vladi, ki je bila sestavljena julija lani, vojni minister in zastopnik nacionalistične stranke.
V	vojaških krogih je zelo znan zaradi svojih velikih sposobnosti, kakor tudi po političnih načelih, ki jih je zagovarjal in ki so v skladu z novim nacionalističnim gibanjem.
Sedanji ministrski predsednik je bil rojen ifttai.. 1884 in je torej zdaj star 57 let. Je sta-jejt«- sin slovitega japonskega generala Eikija Tiajttl, ki ie bil načelnik generalnega štaba dru-j&a^rmade in poveljnik operacijskih oddelkov za časa rusko-japonske vojne.
Za podporočnika je bil Hideki Tojo imenovan leta 1905 in je bil kmalu nato poslan k posadki, ki je stražila korejsko-mandžursko mejo.
V	Tokiu je obiskoval vojno akademijo, nato pa je odpotoval v Nemčijo, da bi izpopolnil svoje znanje. Ko je dosegel stopnjo polkovnika, je postal profesor na vojaški akademiji v Tokiju, sčasoma pa poveljnik prvega pehotnega polka v japonski prestolnici. Pozneje je postal tudi načelnik informacijskega in propagandnega oddelka v vojnem ministrstvu, pod ravnatelj tokijske častniške šole in poveljnik 25. pehotne brigade, pozneje pa vrhovni povel jnik vsega oro/ništva v Mandžuriji, nato pa načelnik generalnega štaba te vrste oboroženih sil.
Ko se je začela vojna na Kitajskem, je general Hideki Tojo poveljeval vojski na Severnem Kitajskem in v notranji Mongoliji. Leta 1938. je bil tajnik v vojnem ministrstvu, potem generalni nadzornik vojnega letalstva in slednjič njegov vrhovni poveljnik.
Lani ie bil Tojo imenovan za vojnega ministra v drugi Konojevi vladi in je to ministrstvo obdržal tudi v tretji vladi kneza Konoja.
Mož, ki je bil zdaj poklican, da sestavi novo japonsko vlado, je osebnost velikega kova. Njegova vojaška in politična izobrazba,
■njegovo junaštvo, uravnovešenost in odločnost so v vseh japonskih krogih dobro znane.
Pri reševanju_ vseh vprašanj, ki spadajo v njegov delokrog, je ta mož izredno natančen in za kar se je enkrat odločil, tudi z vso odločnostjo skuša doseči. Toda general Tojo je tudi mož izredno dobrega srca. Ta svoja pleme-
nita čustva kaže ne samo do najbližjih svojcev, pač pa tudi do svojih tovarišev-vojakov, ki jih pogosto povabi k sebi, da se skupaj z njimi zabava po starih japonskih običajih.
General Hideki Tojo je tudi iskren občudovalec močne in človekoljubne Ducejeve osebnosti, ki mu ob vsaki priložnosti pošil ja izraze svojih čustev. Zastopstvo generala jamašita, ki se je pred nedavnim mudilo v Italiji, je prineslo tople pozdrave generala Toja Duceju, obenem pa tudi simbolični dar v obliki orla z razprostrtimi krili, ki leti k zmagi.
Tretje kolo nogometnega prvenstva SNZ
Visoke zmage favorite«
Včeraj je bilo odigrano tretje kolo nogometnega prvenstva SNZ. V tem kolu so nastopili samo domači ljubljanski klubi. Novomeški Elan je bil prost. Dvojni spored je bil na igrišču Ljubljana nn tja je prišlo nekaj sto ljudi, da vidijo lepe tekme. In niso se zmotili, Posebno pristaši močnejših 60 prišli na svoj račun, 6aj so njihovi zmagali z visokimi rezultati.
Kot prvi 60 nastopili Marsovci in Jadranaši.
Mars : Jadran 6:1 (4:0)
Tekma je obetala oster boj, saj je bilo Poljan-čanotn potrebno, da si pribore dve točki. Jadranaši so pa že zadnjo nedeljo pozali, kaj znajo.
Druga minuta. Žigon dobi čisti predložek od Vaneta in že je žoga v mreži 1:0 za M. V 3 minuti lep dribling Slaparja, center — toda nobenega ni pred vrati, da bi znal realizirati krasen predložek. M. ostro pritiska in včasih je cela vrsta igračev pred jadranaškimi VTati. M. klešče trajajo dobrih 20 minut. V 7 min. Fajon lepo doda Slaparju in ta 6trelja izpod vratarja v mrežo. 2:0 za M. Takoj zatem spet nevarna situacija, ki pa jo vratar .lepo reši. Slapar 06taja vedno nepokrit. Slapar strelja kot, toda vratar lepo bok6a. Jadran je v popolni obrambi. Slamič suvereno obvladuje drugo polovico igrišča, ko igra tretjega branilca. Vendar pa Slamič in Sočan v nekaterih primerih uporabljata svojo moč za dosego žoge, kar pa ie bilo odveč, ker so Mareovci itak na terenu prevladovali, prednjačili v 6tartu in neprimerno boljše oddajali kakor Jadranaši. Zinkeja Jadranaši mnogo premalo uporabljajo, škoda. V 18. min. prosti strel proti Marsu. Cez prečko. V 20. min. dobita branilca J. Žigona v klešče in 11 m je dosojena. Jule doseže iz nje 3 gol za modre. V 23 min. nesporazum med branilcema in vratarjem izkoristi Slapar in mirno pošlje v mrežo. 4:0 za M. V 29 min.
6e ponudi Maroltu lepa prilika ki je pa ne izrabi. Jadran počasi urejuje svoje vrste. Linije povezuje, lepo napada. Nekaj prav lepih potez izvedejo. Nasprotnika sta si enaka. Zdi pa 6e, da je igra 6 štirimi goli razlika že izgubljena. Slamič sigurno čisti visoke žoge. M. prednjači v startu in hitrejša igra. Pri J. je opaziti netočno dodajanje. Polčas 4:0.
V drugem polčasu sta si nasprotnika enaka. J. 6e ponudi nekaj lepih prilik za rezultat, vendar pa samo enkrat uspe Marnu, da potrese Marsovo mrežo. V drugem delu igre dosežeta še gol za modre Vane in pa Slapar. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil je g. inž. Mrd jen.
Ljubljana : Svoboda 6:0 (1:0)
V drugi tekmi sta nastopila Ljubljana in Svoboda. Kakor že rezultat kaže je bila Svobada Ljubljani v prvem delu igre povsem enakovreden nasprotnik. V drugem delu igre pa je Svobode odpor vedno bolj popuščal. Fantje niso zdržali, podlegli so tempu in tudi fizično niso bili dorasli Ljubljani.
Mladi Sv., od katerih nimajo nekateri nili 16 let, so v prvem delu igre Lj. kar dobro »vrteli«. Zelo dobro obvladujejo žogo in tudi sicer imajo vse, kar dober nogometaš potrebuje. Le škoda, da nimajo v napadalni vrsti koga, ki bi znal zabiti gol. Po igri v prvem polčasu je kazalo, da bo rezultat zelo tesen, vendar pa Svoboda drugih 45 minut ni zdržala. Igra pa je bila zelo lepa, posebno v prvem delu in 60 bili 6vobodaški navijači, pa tudi drugi z igro mladih Sv. zadovoljni. V drugem delu igre je igra izgubila na lepoti, ker je Ljubljana prevladovala. Po igri v jx>lju je rezultat previsoko izražen. Sodil je g. Makovec.
Hermes : Grafika 6:1 (4:0)
Na igrišču Hermesa sta 6e popoldne 6rečala Hermes in Grafika. Zmagali so boljši z navedenim rezultatom. Hermes ni imel težkega dela. Grafi-čarji pa so branili, kolikor so mogli. Sodil je g. Deržaj. V predtekmi pa sta igrali juniorski moštvi z rezultatom:
Hermes jun. : Grafika jun. 3:1
V	drugem razredu pa sta- bili na sporedu dve tekmi.
Na igrišču Mladike sta se dopoldne 6rečala
Mladika : Slavija 8:0 (5:0)
Zmagali so boljši, ki 60 na igrišču popolnoma prevladovali in niso nasprotnika skoraj pustili do strela. Bila je to igra mačke z miško. Kje je lanska Slaviija? Mladika ni imela težkega dela. Sodil je g. Dorčec.
Moste : Korotan 5:3 (4:2)
Na igrišču Marsa pa sta se srečala dva, ki sta oba lahko računala na zmago. Zmagali pa šo Moščani z dvema goloma razlike. Tekma je bila lepa in so gledalci prišli na svoj račun. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil je g. Kos.
Sloni — delavci
Na otoku Cejlonu, v Južm Indiji, na obrežju Bengalskega morja, v Maleziji in v Tajaki, sloni delajo veliko konkurenco delavcem. Ti tekmeci pa 60 zelo prikupni in opravljajo najtežja dela, takšna, ki jim človeške roke niso ko6.
Sloni pridejo zelo prav pri podiranju dreve6 ter 60 za tako delo naravnost nekaki specialisti. Potem so uporabni za odpravljanje drevesnih debel do kakšne reke ali do pristanišč, kjer les nato nakladajo na ladje. Preden ljudje prično z delom, dajo slone v posebne šole, kjer jih udomačijo in izuče, potem pa jih razvrstijo v »delavske skupine« in jih izroče domačinom v oskrbo in varstvo.
Sloni-delavci prejemajo tudi svoje plačilo. Preskrbe jim razsežne prostore, najrajši ob kakšnem majhnem jezeru, kajti sloni 6e zelo radi kopljejo. Tudi obilo dobre hrane dobe. Najboljši med njimi prejmejo tudi posebno nagrado v obliki sladkornega trsa, ki je zanje najpriljubljenejša jed.
Imajo določen tudi svoj delovni čas, ki jim ga naznanjajo z udarci na gong: Opoldne se. delo neha zaradi »južine«, ravno tako tudi zvečer, ko je pripravljena večerja. Sloni so zelo pridni za delo, nehajo pa delati takoj, čim zaslišijo udarec na gong. (D. C.).
CdRCKINICfl
pustolovski roman	85
Ravnatelj mi je dejal:	.pravlieni.	Toda	povedal sem vam že, da
»Snoči je prišel k meni Bordman, ki! je bil pri meni Bordman, ko sem dobil
ga že par dni nisem videl. Povedal 6em mu- o tem, kar je Doret odkril glede gospoda Girouxa. Saj 6em tudi sam začel razmišljati o tej stvari, ko je Doret užaljen odšel. Naredil sem več poskusov 6 svojimi ljudmi in sem se moral uve-riti, da je Doretova opazka bila popolnoma utemeljena. Torej je tudi njegova trditev, da 6e je tukaj izvršila neka zamenjava, popolnoma upravičena.
Sklenil 6em torej, da nemudoma odidem z večjo skupino 6vojih ljudi v ono skrivnostno hišo in zadevo preiščem. Med mojimi ljudmi je eden, ki pravega Girouxa dobro pozna. Bordmanu sem povedal o svojem načrtu Medtem ko sva govorila, je neki mladenič prinesel to jjosetnieo. Čitajte!
Vzel sem posetnico in čital. Takoj mi je bilo jasno, da 6e je Doret moral spoprijeti s sovražnikom na življenje in smrt.
»Treba je vendar nekaj storiti!« sem nestrpno vzkliknil.
Ravnatelj mi je mirno odvrnil:
»Tudi jaz 6em takoj mislil na to. Hotel sem nemudoma odposlati večjo skupino svojih ljudi, ki 60 za to bili že pri-
pismo. Pogovoril sem se z njim o tej zadevi. Najprej je bil tudi on mojega mnenja, nato pa je izjavil, da ie bolje, da odide 6am in da bi jaz šele dane6 zjutraj ob devetih, če bi se onadva ne vrnila, odposlal svoje ljudi.«
»Prav,« 6em odvrnil. »Toda zdi se mi bolj na mestu, da jih od pošljete takoj.
V	eni uri se lahko že mnogo zgodi. Bog ve... mogoče je že prepozno!«
Ravnatelj me je presenečen pogledal. Mislim pa, da ni bil hud, ker sem si drznil dajati mu nasvete, saj je vedel, kako zelo drag mi je Doret.
Cez nekaj časa mi je dejal:
»Naj bo torej tako, kakor vi želite. Saj moji ljudje 60 že prijjravljeni. Če želite, lahko greste z njimi. Dva avtomobila že čakata na dvorišču. Izbral 6em najboljše ljudi. Vodil jih bo gcwpod Re-vel, ki se je v podobnih slučajih izkazal za zelo spretnega. Toda ne bojim 6e za vašega prijatelja. Zelo verjetno je stvar bila resna' toda brez dvoma se ie srečal z Bordmanom in skupno 6ta imela lažje stališče. Ali hočete oditi z mojimi ljudmi?«
Zahvalil sem se mu in že par minut
pozneje sta oba policijska avtomobila drvela po cesti, ki je vodila k skrivnostni hiši gospoda Girouxa. Z enim samim pogledom 6em presodil, da ravnatelj ni pretiraval, ko je izjavil, da je izbral najboljše ljudi. Bili so res 6ami krepki fantje. Bili 60 tudi zelo dobro oboroženi. Tudi meni je ravnatelj dal prvovrsten samokres.
Ko smo dospeli v bližino griča, smo zagledali Doretjev avtomobil. Približno dvesto metrov vstran je bil Bordmanov avto 6lorit v grmovju. Tukaj je bilo najlažje dosjjeti do hiše. Stopili smo iz avtomobilov m krenili proti vrhu. Tu so 6e polici6ti razdelili. Po dva in dva sta 6e postavila na V6ak vogel zidu, ki je obdajal vrt in hišo. Dva sta se postavila k glavnemu vhodu, ostali pa so se zbrali okrog poveljnika jx>leg malih vratič, ki pa so bila zaklenjena. S pomočjo železnega droga, katerega so prinesli s seboj, so jih z lahkoto odprli.
Vstopili smo v veliko sobo, kjer pa nismo mogli opaziti ničesar sumljivega. Nato smo prišli na dolg hodnik, ki se je kmalu cepil. Eden izmed policistov je ostal tukaj, mi pa smo krenili na levo in prišli v neko 6obo, kjer je na 6redi bila velika miza. Na drugem koncu sobe 60 bila zopet vrata, ki so vodila v drug hodnik. Poveljnik je krenil proti temu hodniku in vsi smo mu sledili. Ko 6em šel mimo mize, 6em opazil na njej list, napisan s strojem. Postal sem jsozoren, ker je na prvem mestu stalo ime mojega | prijatelja. Groza me je pretresla, ko sem prečital naslednje besede:
»Jurij Doret! Bliža 6e ti zadnja ura. Ne bo ti treba dolgo čakati. In tudi trpel ne boš mnogo. V tem trenutku bo začel v tvojo ječo prodirati fosgen. Plin bo prihajal od spodaj in se bo dvigal vsako uro petindvajset centimetrov. Ge se zganeš, boš pospešil 6voj konec, ker se bo plin razgibal in bo prej prišel do tvojega obraza. Ce boš ostal pri miru, boš umrl okrog osmih zjutraj. Na steni boš videl svetlo številko, ki bo označevala, do katere višine je plin že prišel. Tako si boš lahko preganjal dolgčas in računal, koliko časa ti bo še živeti. — Croixnoir.«
Stresel 6em se. Skoraj nagonsko 6em pogledal na uro. Bilo je pol osmih. Niti minute nismo smeli izgubiti. Stekel sem za poveljnikom in mu pokazal listek. Tudi on se je zgrozil. Toda kje neki naj bi bil Doret?
Razbežali smo se po vsej hiši in ga klicali, toda zaman. Žive duše ni bilo nikjer! Nihče 6e ni oglasil. Vrnili smo 6e v sobo, kjer sem našel listek. Ko smo si to 6obo še enkrat natančneje ogledali, smo opazili, da je kos stene kovinast in da je v tej 6teni pritrjeno okence.
Planil sem k okencu in skozi njega zagledal svojega prijatelja, čigar obraz je bil videti brez življenja. Belkasta megla mu je segala skoraj do vratu.
»Tukaj je!« 6em zakričal ves iz sebe.
V	bližini okenca sem zagledal več pip. Z vso silo sem vse stisnil in nenadoma je [»nehalo ono skrivnostno šu-
menje, katerega poprej nisem slišal, a 6em sedaj postal pozoren nanj. Toda 6 tem Doret še zdaleka ni bil rešen. Nad okencem 6em zagledal stikalo in pod njim napis: »sesalka«. Vedel sem takoj, zakaj se uporablja, toda nisem si upal se ga poslužiti. ce je 6esalka nameščena od sp>odaj, tedaj je zadeva čisto preprosta in bi Doreta prav lahko rešil iz objema. Toda če je se6alka od zgoraj, tedaj se bi plin dvignil in pospešil prijateljev konec. Kaj storiti?
V	pretrganih stavkih sem povedal poveljniku svoj strah. Tudi on je bil neodločen. Toda nekaj je bilo treba narediti. Sklenil 6em torej, da bom tvegal nevaren poskus, toda ravnal 6em s skrajno previdnostjo. Pritisnil sem na stikalo in pazil, če 6e bo megla začela dvigati. Prst sem imel na stikalu, da bi motor takoj ustavil, če bi videl, da se megla dviga.
Olajšano sem vzdihnil, ko sem opazil, da 6e je strupena megla začela v sredini bočiti navzdol in da se je njena površina polagoma nižala. Motor je brnel vedno glasneje in kmalu je megla popolnoma izginila. Toda naše delo še ni bilo končano. Morali smo najti vhod v Do-retovo ječo. Dolgo ča6a 6mo ogledovali jekleno kletko, dokler nismo opazili v kotu majhno ročico. Poskušal sem jo zavrteti in res so se vrata začela odpirati. Poveljnik nam je velel, da naj si z robcem zamašimo usta in nos, da nam nebi škodovali zadnji ostanki strupenega plina, ki so gotovo ostali še v kabini.
Za Ljudsko thkam v Ljubi Jan) t Jože Kramarič m Izdajatelj; Int. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne rrafaroo — »Slovenski dom« Izhaja rsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je t Ur^ z* Inozemstvo 10 lir — Uredniitvoi Kopitarjeva aliea 6111 — Upr a vat Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 4005 —
Pod r o ž n I c a j Novo mesta