PoSIticni og Avstrijske dežele. Kakor gre glas, stopi c. kr. namestnik, pl. Weber, v pokoj, na njegovo meato pride potem koroški c. kr. namest nik, baron Scbmidt-Zabierow in za Koroško postane c. kr. namestnik grof Kielmansegg, dosedaj c. kr. dvorni svetnik v Celovcu — Na Dunaju je umrl dosedanji vrhovni proknrator dr. Jul. Glaser, prej za meatjanskih ministrov je bil minister za pravovodje. Bil je hud nasprotuik slovanskib narodov. — JDež. zbor v Gradcu snide se 7. januvarija: kakor se kaže, bode koj prva aeja burna, to pa aila burna, če ae dopuati dr. Auasererjeva reaolucija Valed te uismo Slovenci več Slovenci, ampak le ,,bindišaiji". Da ae je taka reaolucija le aprožiti mogla, dokaz je dovolj, da naši nasprotniki ne atojč več na podplatih, ampak na glavi. — Trije dež. zbori v Iatri, Dalmaciji in na Moravakem so avoje delo že dognali, drugod bodo pa avoje zborovanje po av. treb Kraljih še nadaljevali. — Miniater znotranjib zadev, grof Taaffe, je prepovedal, da ae o pustnib norčijab ne amejo več v mešniaka ali nunaka oblačila našemavati. Skrajni čas je za to, kajti judje in njih privrženci so take šeme najraji oblačili, malo ao stale in izvržek ljudatva, ki na take norčije zahaja. bil jim je za to čez navado hvaležen. — Minister za uk in bogočastje, dr. Gautscb, začenja dobro in kar misli, hitro izvrši. Nasprotnikov nabaja pač veliko, toda pretirani Nemci in drugi liberaluhi še ne vedo prav, ali bi se za ali pa zoper njega obrnili. Ni še jim prave barve pokazal, mi pa malo vpražamo, kaj miali, da lo dela prav, zadovoljni bomo; kedar pa bi videli, da ne ravna prav, bomo pa tudi avojo rekli. Sedaj se z njim strinjamo po polnem. Vnanje države. Na jugu je sedaj vendar-le s premirjem resnica. Oba nasprotnika 8ta, kakor ae je bilo dogovorilo, tla nasprotnika zapustila in upanje je, da postane iz premirja stalni mir. Za pogoje miru bo se sicer še pletlo delj časa. vendar pa Srbi razven nekaj plačila za oškodovanje Bolgarov druge škode ne bodo lebko trpeli. Svoje ime, ime hrabrih junakov — to so v tem boju izgubili. Tem ležje pa bodo Bolgari avojih terjatev katero popustili, saj ao pred vaem svetom se pokazali za korenjake, Bolgarski knez Aleksander je prišel v Sredec in z velicim navdušenjem so ga vzprejeli. — Makedonija bi se baje tudi rada zedinila z Bolgarijo; priprave za to se delajo, ae ve, da sedaj še na tihem. — Turčija se oborožuje, treba bi ji tega pač bilo ali proti komu bi se naj najprej obrnila? Po vseh straneh štrlž ji aovražni obrazi nasproti. — Rusi gledajo na to, da ostane Črno morje proato. Kaj da pride potlej, to ae bo že pokazalo. — Francosko ministerstvo je na vseh straneh zmagalo, večina bila je neznatna, toda za-nj vendar-le zmaga. Kredita za tonkingako vprašanje ima sedaj 30 milj. frankov, 40 pa za oborožeuje mornarice. Predsednik republike je voljen na novo stari Grevy. Na Angleškem, Nemškem, Italijauskem je vse, kakor je bilo pred prazniki; vsaj tacega, da bi 8e reklo, se ondi ni nagodilo. — Kolera je nastala v Benetkah in žal, da je štiri Ijudi vsled nje uinrlo že tudi v našem Trstu, to pa sami Slovenci. taki, ki so na ladijah z onib krajev prišli.