informator
Številka 21	Leto XIX.	Titovo Velenje, 22. maja 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
gorenjegpspodaropfcn apamtto
Ub začetku drugega montažnega traku v tozdu Štedilniki. Krista Krajnc Zehra Pedič, Marinka Žnidar, Sretenka Zelenkovič in še druge, predvsem starejše sodelavke v tozdu Štedilniki, se večkrat izkažejo z rednimi prihodi na delo in tudi z nadurnim delom, ko je treba izpolniti predvsem izvozne načrte.
Izkazali so se...
Težko je govoriti o prizadevnem delu in pohvalah našim sodelavkam, ko pa jih je toliko. In tolikokrat se izkažejo z dodatnim delom, z delom ob sobotah. Nikoli ne odrečejo dela, ne tarnajo, če je treba, delajo ponoči.
Resnično zaslužijo vse priznanje delavke, ki že precej časa delajo v Gorenju, še posebej tiste, ki vztrajajo ob tekočih trakovih, na težjih delovnih mestih v emajlirnicah, ob stiskalnicah.
Sobota, 18. maja, je bila za proizvodne temeljne organizacije delovna. Kljub temu, da je bilo delo predvideno po terminskem koledarju, je bilo zaradi dopustov in bolnišnih izostankov težje sestaviti popolne skupine za delo ob tekočih trakovih. Tako je bilo sprva kar nekaj težav tudi v montažnem oddelku tozda Štedilniki, kjer so delali na vseh treh trakovih. In prav tam, kjer so ozka grla, je te-
žje sestaviti skupine. V takem primeru skočijo na pomoč starejše delavke. Tako gre marsikdaj prav njim zahvala, da steče proizvodnja.
REGRES ZA LETNI ODDIH
Regres za letni oddih za leto 1985 bo izplačan 12. junija ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec maj.
O višini regresa in načinu obračuna po novem pravilniku bomo pisali v naslednjem Informatorju.
Odločamo
V TOREK, 28. MAJA, REFERENDUM ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH AKTOV S PODROČJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA!
V torek, 28. maja 1985, bomo delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju z referendumskim odločanjem sprejemali samoupravni sporazum in pravilnik o stanovanjskih vprašanjih. Kot smo zapisali pred pričetkom obravnave obeh aktov, skušamo s spremembami in dopolnitvami tudi na tem področju upoštevati uveljavljanje kadrovske politike ter utrditi načelo vzajemnosti in skrb udeleženk sporazuma za svoja stanovanjska sredstva. Dopolnjena akta pa naj bi pospešila tudi individualno stanovanjsko gradnjo in etažno lastništvo ter aktivno sooblikovanje družbenousmerjene stanovanjske gradnje.
Predlagane spremembe pa so poskus, da se začnemo tudi pri razpolaganju s stanovanjskim fondom obnašati gospodarno. Predloga obeh aktov, ki smo ju objavili v 18. številki Informatorja, 26. aprila 1985, smo obravnavali na samoupravnih delovnih skupinah ter posredovali pripombe v oddelek za stanovanjsko gospodarstvo, na njihovi osnovi pa so delavski sveti udeleženk sporazuma oblikovali dokončen predlog!
Referendum v delovnih organizacijah Gorenje Commerce in Gorenje Servis bo pozneje. O pripombah in spremembah teh aktov bomo poročali v naslednji številki Informatorja, ki bo predvidoma izšla v ponedeljek, 27. maja 1985.
Kolesarji Gorenja
1000 KM PO SLOVENIJI
V počastitev 40-letnice osvoboditve in dneva mladosti prirejajo kolesarji Gorenja veliko kolesarsko akcijo. V sedmih dneh bodo prevozili slovensko kolesarsko transverzalo. Pot jih bo vodila od Titovega Velenja do Ljubljane, Kranjske Gore, preko Vršiča do Nove Gorice in Kopra, od tam naprej do Rogatca, Ptuja, Lendave, Radgone, Mute, Slovenj Gradca.
Štirideset kolesarjev bo v sed-mnih dneh ne samo pokazalo izredno športno pripravljenost, temveč bodo tudi na ta način izrazili pripadnost Gorenju. To je skupna akcija
vseh delovnih organizacij v sozdu Gorenja, pobuda pa je nastala med kolesarji Gorenja Tiki, Ljubljana.
Na pot bodo odpeljali v petek 24. maja, ob 7. uri izpred avtobusne postaje Gorenje, vrnili pa se bodo v četrtek, 30. maja. Največ kolesarjev bo iz kolesarskih sekcij Gorenja v Titovem Velenju in Gorenja Mute ter Gorenja Tiki, sodelovali pa bodo še kolesarji Gorenja Servis, Gorenja Fecro in Gorenja Metalplast. Na poti bodo obiskali vse delovne organizacije Gorenja v Sloveniji, obiskali pa tudi kraje, pomembne iz naše narodnoosvobodilne borbe.
Akcija, ki bo imela tudi večji propagandni značaj, bo nedvomno dosegla svoj namen, predvsem z medsebojnim spoznavanjem delavcev sozda Gorenje.
Inovacije za izboljšanje kakovosti
V okviru leta kakovosti v Gorenju nismo izbirali le tozd z najboljšo kakovostjo ali tistega, ki bi jo najbolj izboljšal, temveč smo spodbujali tudi inventivno razmišljanje, ki bi temu prispevalo. Izvozno smo lahko namreč uspešni le s kakovostnimi izdelki!
0 tozdih, ki imajo kakovost na visoki, lahko bi rekli evropski ravni ter o tistih, ki so jo uspeli izboljšati, smo že pisali.
Na predpraznični slovesnosti, 25. aprila 1985, pa so priznanja prejeli tudi naši inovatorji Božo Delčnjak, Niko Pečarič, Berislav Bukovnik, Marko Dolšak in Stane Toporiš. Predlagali so namreč tri najboljše inovacije za izboljšanje kakovosti v lanskem letu.
Božo Delčnjak in Niko Pečarič sta predlagala rekonstrukcijo doziranja materiala na ekstrudorjih OMIP I in II v
obratu Plastika tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Njuna inovacija je omogočila vnaprejšno določanje razmerja mešanja originalnega materiala in regenerata ter enakomerno doziranje. Tako se je zmanjšal izmet, izboljšala pa se je tudi struktura plošč. Porabili smo lahko regenera-te, ki smo jih prej odprodaja-li po znatno nižjih cenah. Čeprav merjenja še niso končana ocenjujejo, da se je izmet plošč zmanjšal za 12 odstotkov, uporabili pa smo tudi ves regenerat ter tako prihranili letno skupno približno 65 milijonov dinarjev.
Stane Toporiš je s spremembo dna bobna pralnega stroja oziroma z uvedbo reber rešil problem, ki je vrsto let mučil naše strokovnjake. Kupci so imeli zaradi nagubanosti dna bobna, nenehne pripombe morali smo celo zniževati cene našim izdelkom. Inovacija sicer ne prinaša neke posebne gospodarske koristi, a pomeni izboljšanje izdelka in tako večje zadovoljstvo naših kupcev.
Kje in kako bomo letovali?
šanje uparjalnikov zamrzovalnih skrinj za en ovoj. Na ta način so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika preprečili rosenje dna. Če ne upoštevamo zmanjšanja stroškov servisiranja, saj so skrinje, katerih dno se je rosilo, kupci reklamirali, smo na ta način prihranili letno 70 milijonov dinarjev.
MMagBMI
Drugo leto imamo v Gorenju v Titovem Velenju organizirano letovanje, s katerim skušamo omogočiti čimvečjemu številu naših delavcev prijeten in karseda poceni oddih. Letos se je te poti posluži-lo skoraj dvakrat več delavcev kot lani! Toda, načrti segajo dlje.
TURIZEM JE LAHKO TUDI DELAVSKI
1626 prijavljenih na razpis letovanja, ki ga je pripravil oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost, ali 383 družin, ni tako majhna številka, saj je med njimi precej takšnih, kjer sta oba zakonca zaposlena v Gorenju. In, če to številko primerjamo z lanskimi 998, nam govori o precejšnem koraku, ki smo ga uspeli v dobrem letu organiziranega delavskega turizma napraviti. Pravzaprav bi bilo bolj pošteno reči, da je ta korak napravil Jože Angeli, ki opravlja dela in naloge referenta za letni oddih in ki mu je uspelo pri številnih odgovornih delavcih spodbuditi zanimanje za urejanje tudi tega, za dobro razpoloženje in delovni elan zaposlenih še kako pomembnega področja.
Naši upokojenci
Berislav Bukovnik in Marko Dolšak pa sta predlagala skraj-
Iz Gorenja Gospodinjski aparati se je v tozdu Pralno-po-mivalna tehnika starostno upokojila Marjana Jerič, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa Frančiška Jovan. Iz tozda Pohištvo Gorenja Notranja oprema sta se
upokojili Marija Čujež in Rozalija Kotnik, iz Gorenja Elektronika Široka potrošnja Fanika Golob, iz delovne skupnosti Splošni posli Gorenja sozd Katarina Časi, iz Gorenja Commerce pa Vladimir Sokolov, vsi invalidsko.
NEKATERI VEDNO ZAMUJAJO
Čemu takšen odziv na skrbno pripravljen razpis za letovanje ki smo ga, opremljenega s cenami, objavili že v marcu, ko sicer mnogi med nami še ne razmišljamo o letnem dopustu? Nekaj razlogov bi lahko našteli. Nedvomno so to cene, ki so dovolj zgodaj dogovorjene, nekoliko nižje od tistih, ki jih agencije ponujajo sedaj in ki so zagotovljene, v kar so se nekateri prepričali že lani. Potem je tu možnost večmesečnega obročnega odplačevanja, ki razdeli stroške letovanja na 8 ali 7 obrokov. Raznolikost ponudbe in nenazadnje pripravljenost delavcev tega oddelka, da v kar naj večji meri prilagodijo vpis vsem, in so tako 14 dni od jutra do večera sprejemali prijave in dajali vsa potrebna pojasnila. Še prej pa so z možnostmi letovanje skušali seznaniti vse delavce Gorenja v Titovem Velenju, ne le preko Informatorja, temveč tudi s posebnimi plakati in objavami preko razglasnih postaj. Seveda, kljub vsemu, je bilo
več kot skoraj 400 zamudnikov, a o tem pozneje.
VSE IMA SVOJO CENO
Povrnimo se k cenam. Te so vedno najbolj občutljiva postavka, ko načrtujemo dopust. Najcenejše so bile seveda prikolice, ki nam jih je odstopil občinski sindikalni svet. 8 tisoč do 8500 dinarjev je bila najemnina zanje, zato so jih tudi dodeljevali po posebnih kriterijih. Tisti, ki so jih dobili že lani, seveda letos nanje niso mogli računati. Odločal je tudi dohodek na družinskega člana, pa delovna doba prošnjika v Gorenju, prednost pa so imeli proizvodni delavci,
ki jih je bilo tudi sicer največ. Prikolice, kjer je bila na voljo tudi hrana, so bile od 13 do 15 tisoč na osebo. Hotelske cene so bile od 10 do 19 tisoč, bungalove smo lahko najeli za 25 do 42 tisoč dinarjev, pač odvisno 6d njihove velikosti. Zasebne sobe s prehrano so bile od 8900 do 11 tisoč dinarjev, če bomo letovali 7 dni oziroma 10 do 13 tisoč, če smo se odločili za 10 dni. Zdravilišča pa so bila v predsezoni 7300 za 7 dni ali 14 tisoč za 10 dni, v sezoni Pa 17 do 19 tisoč dinarjev.
OD ANKARANA DO 3IOGRADA
In, kako smo izbirali? Največ, kar 676 delavcev ali 169 družin se je odločilo za zasebne sobe, kjer je organiziran tudi prevoz. V prikolicah bo letovalo 62 družin, ki si bodo same pripravljale hrano ter 41 takšnih, ki jim bodo kuhali drugi. V hotelih s hrano bo letovalo 57 družin, v bungalovih ali zasebnih apartmajih brez hrane 34 družin, z organizirano prehrano pa 23. Za zdravilišče se je odločilo 14 družin. Osemnajst družin Pa je najelo šotore, izposoje-valnina zanje je 100 dinarjev na dan. Prav gotovo, takšne so tudi izkušnje iz prejšnjih let, pa se bodo mnogi med nami za šotore odločali šele, ko bo dopust že pred durmi. Skupaj nas bo torej organizirano letovalo 1626, od tega se jih, kot smo napisali, kar 386 ni prijavilo pravočasno, a so tudi njim uspeli urediti aranžmaje. Zataknilo se je le Pri tistih šestih družinah, ki so se odločile za križarjenje. Tu so nas, žal, preglasili tuji turisti z devizami, ki so odkupili nekatere ladje kar za tri mesece. V oddelku za rekreativno dejavnost še vedno uPajo, da bodo lahko tudi tem šestim družinam pripravili prijeten in zanimiv dopust.
seje čas,
ODLOČITE SE!
Resno in odgovorno delo je takšna priprava raznovrstne Ponudbe, a takšen je bil tudi odziv delavcev, saj so le trije med prijavljenimi odpovedali, kar jih je seveda veljalo nekaj denarja.
Ne smemo tudi pozabiti, da so bili razpisani aranžmaji na voljo tudi ostalim delavcem Gorenja Servis in Commerce širom po Jugoslaviji. In da poskušajo v oddelku ugoditi tudi vsem tistim, ki so zamudili
še zadnji rok za prijavo, a bi le radi odšli na letni oddih. Torej, če ste bili kakorkoli zadržani in se niste pravočasno prijavili, do konca maja se še lahko oglasite v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost, kjer vam bodo skušali pomagati.
KAJ PA DRUGO IN VSA NASLEDNJA LETA?
Priprava letovanja v tako velikem kolektivu kot so delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je zahtevna in nelahka naloga, še posebej, ker nimamo lastnih kapacitet, težave nam povzroča kolektivni dopust, načrtovan prav v vrhu sezone. Zato razmišljanja o tem, kako naprej, prav gotovo niso odveč, nasprotno. Prav je, da tudi na področju delavskega turizma skušamo načrtovati najboljše možnosti organiziranega letovanja, pa čeprav za njihovo uresničitev morda še nimamo dovolj sredstev. Odločiti se bomo morali tudi, čemu in zakaj namenjamo regres, ga porabimo res za letni oddih. V oddelku za rekreativno dejavnost so pripravili že nekatere predloge, kako izboljšati ponudbo in omogočiti čimvečjemu številu delavcev, da koristno izrabi svoj dopust. Prav kmalu bodo svoje načrte tudi posredovali vsem nam, da se bomo lahko o njih odločali in jih dopolnili, nenazadnje tudi z našimi izkušnjami, ki si jih bomo pridobili pri koriščenju letošnjega dopusta.
Delovna
praksa
Namen delovne prakse, ki jo opravljamo učenci srednjega usmerjenega izobraževanja, je usposabljanje za delo, oziroma seznanjanje s strukturo in organiziranostjo združenega dela. V dneh pred prazniki nas je kar nekaj opravljalo obvezno delovno prakso v Gorenju; tri pa sem zmotila pri delu in jih povprašala, kaj mislijo o delovnem okolju in delu samem.
Jožica Horvat in Metka Pir-manšek sta bili tako nasmejani, ko sem ju obiskala, da sem lahko takoj ugotovila, da
Jožica Horvat
se ne dolgočasita. Sta učenki kovinsko—strojne usmeritve in sta letos prvič na proizvodnem delu. Opravljali sta različna dela v tozdu Plastika; nekaj časa za tekočim trakom, nato pri signaciji gumbov, najbolj pa jima je všeč delo za stroji. Osem ur jima hitro mine in kljub temu, da ne lenarita, nista preveč utrujeni. Med smehom povesta tudi, da je hrana odlična in da jima še posebej
Metka Pirmanšek
ugaja glasba, ki jo predvajajo po zvočniku. S sodelavkami se lepo razumeta, kadar česa ne zmoreta ali ne znata, jima vedno rade priskočijo na pomoč. Zelo pohvalno sta se izrazili tudi o svojem mentorju Janezu Sterkušu. On sam pa je dejal,da tako pridnih praktikantk še ni imel.
Mojca Križ
Celju, veliko časa pa posveča tudi rokometu. V Gorenju je prvič na praksi, želi pa si, da bi prišla še kdaj. V dveh tednih, kolikor traja delovna praksa, je delala predvsem na področju štipendiranja oziroma izobraževanja. Meni, daje delo zanimivo in v šali pove celo, da bi kar ostala tukaj. Mojčina Mentorica Jožica Podhovnik je o svoji praktikantki povedala, da je pridna
in iznajdljiva, čeprav je delo raznovrstno in tudi veliko ga je.
Kaj naj dodam? Mislim, da se lahko samo še zahvalim vsem, ki ste nam pomagali. Nasvidenje!
Natalija Huš
Prejeli smo...
V uredništvu Informatorja smo prejeli pismo, v katerem nam Dragovan Selič, delavec kolubarskega rudarskega kombinata, izreka priznanje za kakovosten izdelek. „Kup-ci se ponavadi javljajo, ko se izdelek pokvari," nam piše Dragovan Belič, „sam pa bi vas pohvalil, saj televizor, znamke Ahat, ki sem ga pred petimi leti kupil v Leskovcu, še vedno deluje brezhibno. Mislim, da je lahko vaš kolektiv mnogim za vzor." je zapisal zadovoljen kupec. Nedvomno si vsi želimo še več takšnih pohvalnih pisem.
Iz daljne Avstralije pa so v tozd Pralno-pomivalna tehnika v Gorenju Gospodinjski aparati poslali nenavadno pošiljko, ki je presenetila prav vse, še posebej pa je razveselilo delavko Deso Mijatovič. Pismu je bila namreč priložena ura, ki jo je izgubila pri pregledovanju pralnega stroja, namenjenega avstralskim kupcem. Prav gotovo je bila ta vrnjena ura ne le dokaz poštenosti najditelja, temveč tudi izkaz pozornosti do naših delavcev in negovanja dobrih odnosov s firmo Gorenja v Avstraliji.
Mojca Križ mi je dejala, da je štirinajst dni delovne prakse gotovo premalo, da bi se lahko bolje seznanila z vsemi členi raznovrstnega dela, ki ga je v DS Splošni posli opravljala. Zadovoljna pa je predvsem zato, ker so jo sodelavci lepo sprejeli in sama pravi, da se počuti kot doma. Mojca je sicer učenka drugega letnika Srednje družboslovne šole v
■
gorenje informator — stran 3
Naš pogovor...
V TOZDU ŠTEDILNIKI
IRENA CANJKAR
„V Gorenju delam že enajsto leto, sedem let pa skupaj s sodelavko Štefko pri stiskalnici. Kar navadili sva se na to delo. Tudi mož Vlado dela v Gorenju kot vzdrževalec v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Imam 6 in 1-letnega otroka in skušava reševati problem varstva z izmenskim delom."
ŠTEFKA MARTINC:
„Deset let že delam v Gorenju, zadnjih sedem let pa ob
tej veliki stiskalnici. Podobno kot Irena imam tudi jaz 5 in 1-letnega otroka, doma pa sem s Paškega Kozjaka. V zadnjem času je precej bolje, saj imamo organiziran prevoz z rudniškim kombijem s Paškega Kozjaka preko Doliča."
ALOJZIJA MESAREČ:
„Letos bom dopolnila 20 let delovne dobe v Gorenju. Delam v montaži, že deset let pri ovijanju steklene volne. Delo je res težko, pa sem se navadila. Ne, ni mi težko priti na delo, če. je treba za izpolnitev plana delati mimo rednega delovnega časa. Mož dela na rudniku, imava pa dva otroka."
Novice iz tozdov in dsss sprejemamo na telefonsko številko 133, II. telefonska centrala.
Bilo je nepozabno
Bilo jih je osem. Osem mladih, ponosnih, ki so strumno korakali po Bulevarju revolucije, mimo zvezne skupščine, pred številnimi Beograjčani, najvidnejšimi predstavniki jugoslovanskega vodstva, pred številnimi zunanjimi opazovalci, pred televizijskimi in fotografskimi kamerami, osem predstavnikov velenjske občine na paradi miru, 9. maja 1985 v Beogradu, med ti-
sočimi predstavniki naše armade, naše teritorialne obrambe, naše družbene zaščite...
Med temi osmimi tudi naš sotfe-lavec Iztok Simek, 24-letni rtv mehanik, delavec v oddelku vhodne kontrole v tozdu Štedilniki. Prepolni najrazličnejših vtisov so se velenjski udeleženci Parade v torek dopoldne zbrali v štabu TO v Titovem Velenju. Viktor Berglez, Stane Tanjšek, Vojko Stopar, Milan Omladič, Miran Koželj, Boris Šilih, Jože Šantl, Iztok Šimek...
,Res, nikoli ne bomo pozabili..."
„Napori so že pozabljeni, ostali nam bodo lepi vtisi..." ..Večkrat smo bili pohvaljeni..."
„Brez reda, discipline, volje ne bi dosegli takih uspehov.."
gorenje _____________________________
ORGANIZIRANI PREVOZI V BIHAČ
Zaradi vseobsežnejših zaključnih del v novi tovarni Gorenja v Bihaču so potrebe narekovale uvedbo bolj organiziranih prevozov med Titovim Velenjem in Bihačem. Zato bo odslej na tej relaciji vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto vozil kombibus. Odhod bo vsakokrat ob 8.15 izpred zgradbe tozda Štedilniki, predviden prihod v Bihač je okrog 10.30, odhod iz Bihača pa izpred vratarnice Bira ob 16. uri s prihodom v Titovo Velenje okrog 20. ure. Na razpolago je osem mest, podrobnejše informacije pa dobite v Titovem Velenju pri Mariji Kovač, telefon 446, I. telefonska centrala, ali telefon 856-291, v Bihaču pa se lahko oglasite pri Antoniji Ve-licki, telefon 077/222-630.
Prijaviti se morate najkasneje dva dni pred predvidenim odhodom.
gorenjerotmrp ©prema
Komisija za delovna razmerja TOZD GRADBENI ELEMENTI
oglaša
prosta dela in naloge v TOZD Gradbeni elementi
1.	VARNOSTNIK
2.	ČISTILKA OBRATA
3.	ČISTILKA PISARNIŠKIH PROSTOROV
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. — PK delavec
—	1 leto delovnih izkušenj v službi varovanja pod 2. — NK delavec
pod 3. — NK delavec
—	delo samo v popoldanskem času	i
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku
roka za prijavo.
OBJAVA
Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati je ugotovila, da so v sektorju investicij zaradi odhoda delavca v drugo delovno organizacijo, prosta dela in naloge
samostojni referent nabave osnovnih sredstev.
Vabimo delavce s srednjo strokovno izobrazbo (tehnične usmeritve), ki bi želeli opravljati navedena dela in imajo 4 leta delovnih izkušenj, poznajo predpise o investicijski dejavnosti ter zakon o amortizaciji, da se oglasijo v oddelku kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev.
Vabilo velja 8 dni po objavi v Informatorju.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.