Cena 30 lir TeU Trst 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo TRST, torek 23. novembra 1959 Leto XV. - Št. 279 (4433) ^DNISTVO: UL. MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON »MM IN 94438 - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco I-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE lASOV: Za v*ak mm viiine v iirini enega stolpca: trgovski 80, tir»nčno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. NAROČNINA: mesečna «80 lir - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2300 lir. celoletna «900 lir — Nedeljska številna mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 dia, mesečno 230 din - Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči ™tuo: Zalotaltt*« tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 34., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Uradno sporočilo o obisku predsednika republike v ZSSR ronchi bo odpotoval v SZ 8. 1. 1960 premljal ga bo zunanji minister Pella Uradni program obiska Segnija in Pelle v Londonu - Nenni poudarja nujnost borbe proti «dorotejcem» v KD (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Danes je zunanje ministrstvo obja-® Uradno sporočilo, da bo predsednik republike Giotti Gronchi odpotoval na obisk v ZSSR 8. januar-1960 in da se bo na obisku zadržal en teden. ^ttljal ga bo zunanji minister Pella. V sporočilu^je ^ningrad. N« rečeno, da se ” bo Gronchi sestal s sovjetskimi Jhuki in da bo obiskal .—os zjutraj je predsed- HSr*. »ssrejel T ‘uaiu sovjetskega vele-i»a d a Semjona Kozi-!V(wi g°vor ie očitno »i z uradnim obiskom h ",Varia države v Sovjet-“ zvezi. Sdna vest, da bo sa-ribanji minister Pella trjtel predsednika repu-Gronchija v ZSSR, se k & kot zmaga težnje ti-H,v*r°gov, ki niso bili : Ja' s sovjetskim vabi-'naii? s° Postavljali zahte-t J o.1 obisk vrnil predsed- k, fr« 'ja ZSSR Vorošilov, it J* Pfedsednik vlade Hru-1;^? “i obiskal Italije, ker •to Orpšilovom vrnil obisk G™vjetski zunanji mipi-ooiiko. s tem pa seve- rečeno (l>i» • \ tuni. reoeno, da se bo to dVlia zgodilo in še vedno "šst' lleka mATnfltl Ha nh- ifft Tt.incka možnost, da ob-jVi'1J0 tudi Nikita Hru-V ,!t poudarja zlasti v S B ,.'skom, ki ga name Hjj ‘"'Usčev izvršiti v Franih predsednika vlade Segnija in zunanjega ministra Pelle v London. Italijanska delegacija bo prišla na letališče Gatwick 1. decembra dopoldne, kjer jo bo sprejel državni minister John Profumo in italijanski veleposlanik Zoppi. Takoj nato bosta oba gosta odpotovala z vlakom v London, kjer ju bodo na postaji Victoria čakali: predsednik vlade Mac Millan, zunanji minister Sel-wyn Lloyd in funkcionarji italijanskega veleposlaništva. Sledilo bo kosilo v italijanskem veleposlaništvu, popoldne pa bo na sedežu predsedstva vlade v Downing Streetu prvi razgovor z Mac Millanom in Selwynom Lloydom. Zvečer bo Mac Millan priredil večerjo, med katero bodo izrečene zdravice, nakar bo sledil sprejem. Razgovori se bodo nadaljevali Na IV. strani objavljamo obširen izvleček iz dnevnika in začetek razprave proti očetu, ki Je iz ljubosumja do žene umoril lastno triletno hčerko. bjj'5 je bil objavljen tudi ^ program potovanja jl| ""'""iiiiiiiiitiiHiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiHiiiiiiiMH mitu Nesporazuma na Zahodu jhm sestanka na j višjih P~. Okujejo govorice, da bi hoteli konferenco odložiti na leto 1961 23. - v so za.nikali. Q!L '» Zahodna Nemčija I1' Snvele' da bodo predla-%ren:letslt' zvezi, naj bi kS ttiM „?a najvijši stopnji ^Itlti V T aPr'ljm 'n 31' J PriL- Londonu so mnenja, .TPril„ia v poštev čas med k■ ibčil (ko bo de Gaulle os0' °b'sk v Londo-da ■ majem. Dodajajo 'teh Vs' datumi v Pr" ,'a r=,'edn'h maja primer- |{ i V g^8zg°vor. / ?,'* ui0,11 je načelnik tiskov-Jj ja ,v°n Eckardt izja-i,°dne bredvideva. da bodo lis Sestanl?ave Predlagale, naj Ketkn °k.v aprilu ali pa v ' ra?18'8' ^a vprašanje, na tem, kar pi-rf*tenco ’ da bi utegnili Velika britan-da so Britanija, von Eckardt izja- C ia v- v fkVp *e morale zahodne «o ale lati 'C'bed"ah- u>xlal 'e' da V? v T Venauerjevim ob- S>sti; 80 b°d? '9- decem-C.°da*. Parizu, sporazu- 11 i* ki na' *a Pred" Uli^pakvi. Dodal je, da go- S, L ^?ndonu nikoli _ Ir 'ožili Začetek konferen Vp*'6bi rza dolgo časa. le pa bi hotel baje določiti poznejši čas, kar bi pomenilo, da bo konferenca najvišjih nujno sklicana pozneje. Toda tudi glede tega ni še nobenega sporazuma. Kakor rečeno, so nekateri časopisi, med temi tudi londonski «Times», pisali, da se govori, da bo konferenca nnj-višjih težko sklicana v letu 1960. V Foreign Officeu pa so te govorice odločno zanikali. Nekateri politični opazovalci ugotavljajo, da bodo v ZDA v drugi polovici prihodnjega leta zaposleni z volilno kampanjo za predsednika republike. Kar se tiče stališča Hru-ščeva, trdijo opazovalci, da se pri njem opaža neko obotavljanje. Na eni strani je Moskva po njihovem mnenju podvržena pritisku Pekinga, ker tam ne gledajo preveč z dobrim očesom konference najvišjih, na drugi strani pa bi baje Hruščev želel, da Eisenhower pride v Moskvo še pred konferenco najvišjih. Baje bi hotel Hruščev tudi zaradi ameriških predsedniških volitev odložiti dolgoročne obveznosti do-kler ne bo vedel, kdo bo .*kom 80 začeli m^d a- novi ameriški predsednik. !*HU‘ francosko vlado! Kakor rečeno, pa ni bilo • . o 2-.. . - .. glede tega še nič sklenjeno, in počakati l?o treba konferenco zahodnih predsednikov vlad, da se vidi, kakšni so njihovi nameni. vtaau de Gaullove- m alf nddii 4bs v fe-'^encri1 maju, to je pred S- bajviajih. De Gaul- 'ii..... v sredo, v četrtek pa bo Se-gni priredil tiskovno konferenco. Popoldne ob 14.30 bo italijanska delegacija odpotovala najprej z vlakom do letališča Gatvvick, od tam pa z letalom v Rim. O obisku v Londonu poroča dopisnik ANSA med drugim, da je zanj značilno, da se bo vršil v «prav posebno delikatnem trenutku mednarodne politike, pred sestankom zahodnih načelnikov vlad«. Poudarjajo se «zelo dobri odnosi med obema državama«, ki so bili ((ponovno potrjeni med Gron-chijevim obiskom angleški kraljici v maju leta 1958» in da bodo ti odnosi »omogočili proučevanje najbolj težavnih argumentov v duhu odkritega prijateljstva in v iskanju poti konkretnega sodelovanja v političnem in gospodarskem pogledu«. Isti dopisnik poroča, da bodo «glavni predmet razgovorov odnosi med Vzhodom in Zahodom v okviru atlantskega zavezništva s posebnim ozirom na vprašanje razorožitve in evropske varnosti ter na druga vprašanja, ki bodo predmet obravnave na sestanku zahodnih najvišjih« Drugi predmet razgovorov pa bo vprašanje italijansko - britanskega sodelovanja v Sredozemlju, zlasti pa na Srednjem vzhodu, v prvi vrsti v povezavi »z zaželeno politiko zahodne pomoči, ki naj bi pospešila tehnič-no-gospodarski napredek srednjeevropskih držav«. Končno bo na dnevnem redu londonskih razgovorov vprašanje evropske integracije «v gospodarskem smislu kakor tudi spričo njenega političnega odraza« upoštevajoč pri tem, da je «splošno priznano, da je evropska gospodarska skupnost delujoča stvarnost ter da enotni razvoj šestih držav skupnega tržišča predstavlja pozitiven činitelj evropske politike«. V četrtek bo prvi sestanek novega vodstva KD. Na sestanku bodo razdelili notranje funkcije med posamezne elane vodstva in verjetno načeli najvažnejša politična vprašanja glede katerih je prišlo na florentinskem kongresu do tako zelo hudih sporov. Zato bo nadvse zanimivo za držanje fanfanijevcev in njihovih zaveznikov. Ce ne bodo zatajili vsega tistega, kar so poudarjali v Florenci, bo že prva seja nadvse burna. Vendar pa kaže, da bodo fan-fanijevci v novem »enotnem« vodstvu lojalno sodelovali, kar sledi iz članka, ki ga je objavila revija »Nuove Cronache« in ki ga pripisujejo samemu Fanfaniju. V članku je v bistvu rečeno, da bodo fanfa-nijevci sodelovali z Morom na obnovi enotnosti stranke, čeprav bodo hkrati zvesti «vo. ji florentinski liniji. To pa seveda ni mogoče, ker pomeni podpiranje politike levega in desnega centra hkrati. Prvo namreč izključuje drugo. Istočasno pa je precej neverjetno, da bi Fanfani tako gladko pristal na nadaljevanje vladne politike, ki j° Se* gni in Pella izvajata ob podpori monarhistov in fašistov ter liberalcev, ki so prav v nedeljo z govori nekaterih svojih prvakov — Malagodi v Florenci in Almirante v Trstu — ponovno poudarili veljavnost svojih pogojev, katere so postavili Segniju že ob nastopu njegove vlade. O novem »enotnem« vodstvu KD je govoril včeraj v gledališču »AariaP'>» v Rimu tudi Nenni. Dejal je, da je notranji položaj v državi zmeden, da se je v Florenci prvič pokazala razpoka v KD in da so nekateri demokristjani morali priznati, da ne more biti demokratičnega napredka brez podpore ljudskih mno. žic. Govornik je poudaril, da je potrebna borba proti de-mokristjanski dorotejski desnici, ki je v Florenci zmagala in s tem postaviti v ospredje stvarna družbena vprašanja, ter uresničenje zbližanja vseh iskreno demokratičnih in ljudskih sil, Nato je Nenni poudaril politiko demokratične alternative in hkrati negativno odgovoril vsem, k hujskajo PSI proti KPI. Vnovič je potrdil veljavnost marksističnih načel, na katerih sloni politika PSI ter s tem v zvezi polemiziral s sklepi nemških Sklepi konference odporniškega gibanja FLORENCA, 23. — Mednarodna konferenca »odpor in nove generacije«, ki jo je sklicala mednarodna zveza odpora (FIR), je nocoj končala delo in sprejela resolucijo, ki poudarja potrebo poglobitve zgodovinskega študija odpora in vzgajanja novih generacij v duhu tega odpora, ki »ostaja živ samo, če se njegovi ideali prenašajo na mlade in če jih ti vsak dan spreminjajo v stvarnost aktualnega življenja«. Resolucija našteva zatem nekatere predloge s tem v zvezi in poudarja, da je delo konference bilo prvi korak na poti medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj med člani odporniškega gibanja posameznih držav. Zato se predlaga, naj mednarodno združenje odpora skliče v letu 1961 po motnosti v Varšavi drugo mednarodno konferenco z naslovom »Zgodovina odpora in njegov pomen«. STRASSBURG, 23. — John Edwards, predsednik skupščine evropskega sveta, je davi nenadoma umrl v Strassbur-gu. Edrvards je imel 55 let in je bil od 1. 1945 laburistični poslanec. Od 1957 je bil podpredsednik, do letošnjega marca pa predsednik skupščine evropskega sveta. V Strass- Titov govor ob otvoritvi mladinske avto ceste Paračin - Niš Koeksistenca med bloki bi ohranila stare elemente nevarnosti spopadov Sestanek najvišjih naj bi bil čimprej in rešil naj bi načelno vsa sporna vprašanja, ki naj jih dokončno reši OZN NIŠ, 23. — Predsednik republike maršal Tito je v nedeljo otvoril v Paračinu v Vzhodni Srbiji novo avto cesto Paračin-Niš, dolgo 104 kilometre, ki so jo sedem dni pred določenim časom dogradile mladinske brigade in 20 podjetij. Nato je Tito govoril na zborovanju v Nišu, kjer se je zbralo okrog sto tisoč ljudi iz mesta in okolice. Najprej je govoril o velikem deležu jugoslovanske mladine pri graditvi nove Jugoslavije, nato je obravnaval vprašanje socialistične preobrazbe vasi in nujnost enakomernega gospodarskega razvoja vse države. Drugi del svojega govora je posvetil zunanji politiki, pri čemer se je dotaknil naslednjih vprašanj: 1. Sestanek na najvišji ravni. 2. Koeksistenca med bloki, ki je nesprejemljiva, ker bi ohranila stare elemente nevarnosti novih spo- hnv'emlrie"* I *5urS ‘i? prišel pred tremi dne-1 padov. 3. Alžirija, indijsko-ki-OV m Z jem gresu, kj r j v- -n -p v snu.i. u;i 7 Hp- Itaiclri «nnr npmiri v in:rr»r\. so dokončno zavrgli vsa načela Marxa in Engelsa. A. P. I vi in še v soboto je bil z de-1 tajski spor, nemiri v južno-legacijo članov evropskega afriških deželah in Srednji I sveta sprejet pri de Gaullu. vzhod. 4. Sodelovanje med bal-I Vzrok smrti je srčna kap. I kanskimi državami. Ko je govoril o prvi točki, je med drugim dejal: «To se ni zgodilo po naključju, samo od sebe. To je sad vztrajnega boja miroljubnih sil sveta, da se prepreči nova svetovna vojna, da se prepreči izdelovanje atomskega o-rožja, da čimprej pridemo do razorožitve itd. Te sile so v vseh deželah — tudi v tistih, ki pripadajo blokom. — Zlasti so to dežele, kakor so Jugoslavija, Indija, ZAR, Indonezija, Burma, Etiopija in druge azij-sko-afriške dežele. Te dežele so se zlasti vztrajno zavzemale in se še zdaj zavzemajo za to, da bi se na svetu ohranil mir in da bi našli nekakšen izhod iz tistega težavnega po- fllllMIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIlilllllllllllIMMIlllliniMlllllllllllinilllllllllllHIinillllllllllllllliririllllllllllllMIIIIIMIIIIIliaillllllllllllMIIIIIIIIIIinilllflllllllllllllllllllllllllllllMIimiHIIIIIIIIIMIIMIII Vedno bolj oči ti de Ga ul lovi načrti za preprečitev^neodvisn Alžirije S pomočjo kolaboracioiiiota Koruša je ustanovil gibanje «/Užirska ljudska pobuda za veliko stranko alžirskega napredka» - Tudi v svojih govorih v Alzaciji je ponovil vse dosedanje argumente proti alžirskim predlogom - llltrasi v Alžiriji sit ustanovili oborožene formacije, ki bodo delovale, «da se Alžirija ohrani Fraur.iji» NEW YORK, 23. — Francoski predstavnik v OZN je izjavil, da bo Francija bojkotirala razpravo o Alžiriji v OZN. Dodal Je, da Francija noče stopiti niti v stik z delegacijo alžirske vlade, ki bo prišla ta teden v New York. Dan razprave v OZN ni bil še določen. ■, PARIZ, 23. — Polagoma postaja jasno, kakšne načrte ima de Gaulle z Alžirijo in kako misli preprečiti, da bi se Alžirci lahko svobodno izrekli o svoji prihodnosti. Nocoj so namreč javili, da je alžirski kolaboracionist občinski svetovalec Mustafa Keruš sporočil na tiskovni konferenci, da je ustanovil novo politično gibanje, ki bo začelo akcijo za integracijo. bi ten sporazum Mac Millana in Adenauerja atlantsko področje svobodne izmenjave? foassburgu se zunanii ministri šestih držav razgovurjajo ^ o načinu političnih posvetovanj 23. — Revija . gla« Jay je izjavil, da j« r SiJ*"ian Blse- da sta se zicija zadovoljna zaradi t, , »j '®>.da bosta sku-sestan-držav članic pod- tazu)>- *? Adenauer taj-1 pisa" sporazuma. Dodal je, da h , 01a' da bc ...... "sliev l?pneKa tržišča držav področja .Unaepjave ter ame- >*eti drža; S ih ier ame- Si» a ih °Pa*oval- /i b0 idiertnca' dodaja "lesi. Jetno klicana Za ur in bo Prv* iv, t ?lačrt,i0S'n'‘!enie dolgo-S>a ' j. u . obeh državni-V. Podf.7an°vitve atlant-vr°c,Ja svobodne iz- kateri em bi bile finančni Amory v izjavil,' da ^'Vt°Psk0 ki ustanav-svo- »"Uai "> sedmih, le, d z®četku marca 18 Dr PfistoiK ° Prve ca' Cun‘ž8li ju‘ ,'%,lJ'Rovnn“ zmanjsati ovi-K,*;. kerm državami X H Ut*»Ui nameravamo cez meje držav ehi poslanec Dou- bi bilo pametno za novo združenje, da »pozitivno in javno« povabi države članice skupnega tržišča na razgovore o združenju med obema skupinama. Amory je odgovoril; »Ne žblimo zgubiti nobene priložnosti za začetek plodnih razgovorov z vladami evropske gospodarske skupnoati. To bo politika vseh vlad novega združenja « Istočasno se je v Strassbur-gu začela konferenca zunanjih ministrpv šestih držav evropskega ssupnega tržišča, ki so začeli proučevanje političnih posvetovanj med državami članicami. Znano je, da je nastal glede tega oster spor z Anglijo, pa tudi med Francijo in zahodno Nemčijo, ker bi hotel de Gaulle dobiti v okviru te organizacije vodilno vlogo v celinaki Evropi. Ministri niso končali svojih posvetovanj, ker so medtem prišli predsednik skupnega tržišča Hallstein, predsednik Euratoma Hirsch in predsednik evropske premogovne in učevanje vprašanj, ki »o povezana z uvedbo skupnega sistema pomoči nezadostno razvitim deželam. O tem so govorili tudi na popoldanski seji, .Ta se je nato spremenila v reden sestanek ministrov sveta skupnega tržišča. Na sedanji konferenci bodo poleg omenjenih dveh vprašanj razpravljali tudi o okrepitvi evropskih ustanov in evropskega sodelovanja. Kar se tiče političnega sodelovanja med »estimi državami, je pobuda prišla z de Gaullove strani. Francija je predlagala, naj bi v Parizu ustanovili »stalno politično tajništvo«, proti temu pa so se uprle države Beneluksa, ker so zaskrbljene zaradi posledic izključitve Velike Britanije. Ta pa skuša nevtralizirati francosko pobudo s tem, da zahteva politično povezavo šestih z zahodnoevropsko zvezo, v kateri je včlanjena tudi Velika Britanija. Baje namerava za-hodnonemški zunanji minister von Brentano predlagati kompromis, naj bi med šestimi uvedli stalna politična posvetovanja, ne da bi v ta namen jeklarske skupnosti Malvesti- ustanovili politično tajništvo, ti, s katerimi «o začeli pro-1 kakor zahteva Francija. Keruš je izjavil, da so ustanovili »veliko stranko alžirskega napredka«, ki naj zbira pristaše med Alžirci za »trdno integracionistično politiko«. Stranka je prevzela ime »Alžirska ljudska pobuda za veliko stranko alžirskega napredka«. Keruš je glavni tajnik stranke. Povedal je naravnost, da so navodila za ustanovitev stranke prišla od generala de Gaul-la. Znano je, da je de Gaulle svoj čas pozval Alžirce, naj se pridružijo »veliki struji alžirskega napredka*. Sedaj je končno jasno, kaj je de Gaulle s tem mislil. Keruš je izjavil, da je novo gibanje politično, socialno, gospodarsko, kulturno in ideološko gibanje, katerega namen je predvsem izbirati alžirske množice. Vendar pa bo sprejemal tudi podporo in včlanjevanje Francozov. Keruš je izjavil, da se to gibanje postavlja proti »ofenzivi, ki so jo začeli proti alžirskemu ljudstvu iz Pariza in iz Tunisa*. »Prava svoboda, je dodal Keruš, se lahko doseže samo z integracijo Alžirije s Francijo*. Dodal je, da je odločen takoj oditi na delo, da se »razpise referendum v korist integracije*. Predsednik de Gaulle pa je med svojim potovanjem po Alzaciji imel včeraj dva govora: enega v Strasburgu, drugega pa v Savernu. V obeh je ponovil že znano stališče glede Alžirije. Trdil je, da se zavzema za mir zlasti v Alžiriji Vendar pa je zadnje alžirske predloge označil za »čudaško drobnjakarstvo*. V Savernu je de Gaulle govoril predvsem o Alžiriji in izjavil: »Gremo po poti, ki vodi do miru v Alžiriji, tudi če nekateri, ki bi se nam morali pridružiti na tej poti, kažejq da postavljajo nekatere čudaške in drobnjakarske pogoje Vendar pa sem prepričan, da smo na poti, ki vodi prsdvsem do ustavitve bojev, nato p« do pomirjenja in do sprave*. Takoj zatem pa je general izjavil: »Ce je namen Francije ostati v Alžiriji, bo tam ostala ob drugačnih pogojih kakor svoj čas: to je stvarnost, ki jo vsi razumejo*. De Gaulle je torej ponovno precej jasno povedal, da hoče zlepa ali zgrda doseči, da Alžirija ostane povezana s Francijo. Toda tudi to je ultrasom preveč, ker se bojijo, da bi tem prenehali njihovi privilegiji, čeprav ne bi se položaj Alžircev prav nič izboljšal. V Alžiriji so francoski koloni ustanovili tako imenovano • Skupino za pomoč in zaščito*. Skupina je pozvala svoje člane, naj takoj ustanovijo borbene oborožene formacije ki bodo lahko »posredovale v borbi, da se Alžirija ohrani Franciji*. Člani organizacije so uradno pooblaščeni nositi orožje. Predstavnik skupine je med drugim izjavil: »Ce skuša Pariz doseči premirje, zato da napravi iz Alžirije muslimansko državo, bi to bila katastrofa, kateri bi se mi uprli z vsemi sredstvi*. Vsi člani organizacije so bili pozvani, naj bodo vedno oboroženi. V Strasburgu je de Gaulle govoril tudi o drugih vprašanjih. Izjavil je med drugim: »Smo v začetku nove prihodnosti. Gremo miru nasproti. Francija namerava sodelovati za mir z vsemi svojimi sredstvi. Seveda hoče Francija predvsem mir v Alžiriji. Začrtali smo pot, ki vodi do miru in ne vidimo, kaj zadržuje tiste, ki so odgovorni za boje, da ne napravijo konec trpljenju v Alžiriji, razen če to ne izhaja iz njihove želje, da bi uvedli nesprejemljivo diktaturo. Francija ve. da se bosta mir ali vojna odločala v Evropi*. »Od Atlantika do Uralov so evropski narodi (naj pripadajo katerikoli strani zavese), ki bodo odločali o usodi sveta. Ta usoda bo povezana z mirom, če se bodo lahko sporazumeli med seboj*. 0 neodvisnosti Somalije NEW YORK, 23. — Italijanski predstavnik v OZN Vitel- li je sporočil danes v odboru za skrbništvo, da je bil »sporazumno s somatsko vlado* določen datum za neodvisnost Somalije na 1. julija 1960, »če bodo vsi pripravljeni pogoji izpolnjeni*. V nasprotnem primeru, sta se somalska in italijanska vlada sporazumeli, da bo neodvisnost razglašena 12. oktobra 1960, na dan somatskega narodnega praznika. Do sedaj je bila razglasitev neodvisnosti določena na 2. decembra 1960, ko poteče Italiji mandat za skrbništvo nad tem ozemljem. Med »pripravljalnimi pogoji* je tudi priprava ustave za novo državo. Italijanski delegat je izjavil, da somalski parlament ne zaseda poleti in je zato mogoče, da nova ustava ne bo odobrena. Zato bo potrebno izbrati poznejši čas. Nevarnost radioaktivnih proizvodov MONT LCARLO, 23. — V Montecarlu je bil v okviru UNESCO mednarodni kongres o radioaktivnih usedlinah. Na kongresu je sodelovalo 250 specialistov iz vseh držav. Predsedoval je francoski oceanograf Cousteau, ki je med drugim dejal, da si prej nikoli ni mogel predstavljati, (Acako velika bo postala za človeška in za vsa živa bitja nevarnost radioaktivnih proizvodov, ki se jih mora jedrska industrija znebiti«. «Danes vidimo po eni stra ni, da so atomski programi v polnem razmahu, da se kopičijo tone in tone radioaktivnih proizvodov, katerih aktivna doba bo trajala deset; letja in stoletja. Po drugi strani pa so znanstveniki, ki se ne menijo za učinke, ki jih sčasoma povzroča žarče- nje na žive organizme, na vsej verigi življenja, ki združuje v oceanih plankton s školjkamij nbami ip s človekom. Fizika Juraka pred c-stafimi vedkmi.' Morda je prav v tem tajnost drame. Naše nepoznavanje nekaterih panog je morda glavna lekcija tega kongresa. Se vedno ne obvladamo tistega, kar prihaja iz naših laboratorijev in iz naših tovarn«, je dejal Cousteau. «»------ Peron ne pojde v Španijo MADRID, 23. — V- informacijskem uradu španskega zunanjega ministrstva zanikujejo novico, da je bivši argentinski predsednik Peron dobil vizum za Španijo. Tudi v Špan. skem poslaništvu v Madridu zatrjujejo, da jim ni o tem nič znanega. Vest je objavil argentinski list «Clarin«. Sedaj je Peron v dominikanski republiki. Tudi on je izjavil, da nima španskega vizuma in da nima nobenega namena zahtevati ga. Pripomnil je, da ne mišli odpotovati v Španijo. Šah se bo poročil 21. decembra TEHERAN 23. — Danes popoldne je bila v cesarski palači v Teheranu zaroka med šahom Rezo Pahlevijem ter Farah Dibo. Ceremonija je bila kratka in intimnega značaja. Neki predstavnik cesarske hiše je izjavil, da bo poroka 21. decembra in bo prav tako v ozkem krogu prijateljev šaha in neveste. (Gl. tudi članek na 3. strani). lUlllllllllllHlllllllllllllllllltllllllimilllllllllllllUIIHIItllllllllllMtIIIMHIIIIItlllllllllllllllllllllltlllMIIIIIIHIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItIMIIIUIIIIIIIinill Nehru obtožuje da ovirajo p Pakistanski predsednik nasprotuje določitvi vmesnega področja v Ladaku NOVI DELHI, 23. — Pred-1 s popuščanjem napetosti na sednik indijske vlade Nehru I svetu in da niso posebno nav- je izjavil danes v parlamentu da so Kitajci končali graditev ceste, dolge 100 milj na indijskem ozemlju, preden je Indija kaj vedela o njej. Dodal je, da je prvikrat zvedel o tej cesti, ki so jo zgradili septembra 1957 v se-verno-vzhodnem Ladaku, po pekinškem radiu. Potrditev tega je vlada dobila eno leto pozneje, ko je neka indijska opazovalna skupina odšla na to področje. Pripomnil je, da je to področje navadno neobljudeno. Nehru je dalje izjavil, da je dobil informacije o drugih cestah, ki so jih zgradili Kitajci, da pa se ni mogoče o tem prepričati, ker so Kitajci zasedli področje La-dak. Med razgovorom s skupino jugoslovanskih časnikarjev, ki so na obisku v Novem Delhiju, je Nehru izjavil: »Očitno je, da Kitajci niso zadovoljni dušeni z razgovori Eisenhower-Hruščev. Kitajci so bolj naklonjeni tistim strujam na svetu, ki so za podaljšanje napetosti. Seveda imajo svoje notranje probleme. Imajo ogromno naraščanje prebivalstva, toda prav tako : arašča tudi njihova industrija. V tem primeru se je to pokazalo kot eksplozivna kombinacija.« Nehru je mnenja, da se mora ta kitajska politika nujno odražati v Aziji, kjer ustvarja protikitajsko razpoloženje nezaupanje in strah pred Kitajsko. »V nekaterih azijskih državah se to javno ne govori, teda se tako razpoloženje čuti,« je dodal Nehru. JugoslovansKi časnikarji so vprašali Nehruja, ali pritisk od zunaj in delovanje reakcionarnih sil večata nevarnost za politiko narodne neodvisnosti in nepovezovanja v bloke, ali lago za optimistično prepričanje, da bo mogoče prebroditi težave. Nehru je odgovoril, da so se na svetu razmere zelo izboljšale, posebno v odnosih med SZ in Zahodom. Toda v Evropi in v Aziji so sile, ki vlečejo v nasprotno smer. Nehru je dalje govoril o jugoslovansko-indijskem sodelovanju in poudaril: »Ideološko, politično in v vseh drugih pogledih smo tesno povezani z Jugoslavijo, tesneje kakor z mnogimi drugimi državami. Zelo važno je, da se to sodelovanje nadaljuje.« Predsednik pakistanske republike Ajub Ksn pa je nocoj izjavil, da ne bo priznal nobenega sporazuma med Indijo in Kitajsko, na podlagi katerega naj bi ozemlje_ Ladak postalo vmesno področje med obema državama. Pripomnil je, da je Ladak sporno področ-j je in da ne bo priznal nobe- pa daje splošni položaj pod- j nega takega sporazuma.. ložaja, ki smo ga imeli pred nekaj leti ko so se bili nad človeštvo že zgrnili temni o-blaki. Zadnje čase je dobilo človeštvo znatno spodbudo oziroma upanje, da bo mir ohranjen, ko je predstavnik Sovjetske zveze tovariš Hruščev odpotoval v Ameriko in imel tam razgovore, v katerih sta se državnika obeh dežel strinjala v mnenju, da je treba mednarodne probleme urejati ne s pozicij sile, marveč po mirni poti. Mi smo vse to toplo pozdravili. Mi smo vedno menili, da je mogoče najti izhod samo v koeksistenci, v aktivni koeksistenci in medsebojnem sodelovanju, menili smo, da je samo tako mogoče najti elemente, po katerih bi se lahko sporazumeli na eni in na drugi strani. Tisto, kar razdvaja ljudi, je treba pustiti, da se uredi postopoma pozneje, ker bo postal položaj v neposrednih stikih in razgovorih polagoma takšen, da bo mogoče v prihodnje brez težav urediti tudi tisto, kar je videti zdaj, da ni mogoče urediti. In sporazumeli so se, da bodo sklicali sestanek najvišjih predstavnikov, da se bodo predstavniki velesil sestali in pogovorili. Te razgovore so imeli seveda o nekaterih vprašanjih, ki bi jih bilo treba urediti, kakor je vprašanje Nemčije in razna druga, ki niso samo evropskega značaja, marveč segajo na svetovno torišče naspioh. Dokončne ure. ditve od tega sestanka nihče ne pričakuje, kajti tu je potreben določen proces in tega ni mogoče doseči naenkrat, ne razorožitve, ne nič drugega.« »Te stvari ie moč urediti samo V načelu, je poudaril Tito. Ko pa bodo urejene v načelu, na primer razorožitev, bi se bilo treba lotiti resnega uresničevanja predlogov, ki jih je sprožil tovariš Hruščev v Združenih narodih oziroma bi se moralo začeti razoroževanje. V tej zvezi bi pripomnil, da dogovor o začetku razoroževanja ne bi bil realen, če se prej ne bi sporazumeli, da je treba vse mednarodne sporne probleme urediti po mirni poti. To je glavni pogoj za uspešno razorožitev. Ce namre«1 vsakdo že vnaprej ve, da se lahr.o razoroži, ker je bil dosežen sporazum, da bodo morebitne spore v prinodnje tto pa velja tudi za sedanje spore) poravnavali sam po mirni poti, je očitno, da sta ti dve stvari medsebojno tesno povezam.« Mi smo pričakovali, da bo hitro sklican ta sestane., naj-visjih predstavnikov. Tako je bilo tudi predvideno. Zdaj pa ga nekam zavlačujejo. Človeštvo, ki je bilo ze večkrat razočarano spričo nekaterih stvari, je zdaj spričo tega od lašanja zaskrbljeno. Za..aj ne bi sklicali tega sestanka cim-prej? Zakaj, če že tako ne gre za to, da bi na tem sestanku sprejeli dokončne »klepe? u problemih, ki naj bi jih dokončno urediti, morajo namreč govoriti Združeni narodi, kjer se n.ur jo vsi zastopani narodi sporazumeli in te stva-ii dol- .no urediti »Zato niso potrebne nobene posebne priprave, da bi določene probleme v načelu uredili, da bi na tem sestanku najvišjih predstavnikov dosegu sp; razum o tem, kaj je treba storiti.« »Toda prišlo je do odgo-ditve, o 'kateri pravijo na eni strani, da so to storili zato ker je treba v Afriki napraviti poskuse z atomsko bombo. Drugi pravijo, da bi se morali najprej sporazumeti sami med seboj Pravzaprav pa m umesten in tudi ne upravičen ne ta ne oni izgovor. Mi želimo da ne bi ponovno prišlo do razočaranja vsega člove.tva, kakor se je to v minulosti že večkrat zgodilo.« Nato je Tito govoril koeksistenci in dejal' •Pod tem im-mom nekateri razumrjo, da bi morali uresničiti koeksistenco med bloki Koeksistrnee med bloki pa ne more biti, ker je to stalna nevarnost. Razen tega takoj na stane vprašanje, kaj je s tistimi, ki niso vključeni v blo^ ke Na svetu je na milijone in na stotine milijonov več ljudi v tistih deželah, ki so zunaj blokov, kakor v tistih ki so vključene v bloke. Kaj potemtakem z njimi? Mar gre tu za koeksistenco blokov? Ali gre za koeksistenco narodov zato, da razne dežele, ne glede na svoje družbene sisteme, med seboj sodelujejo in žive v miru? Menim, da je koeksi stenca med blokoma napačna pot. Tisti, ki oznanjajo to ko eksistenco med bloki, se motijo, ker bi imeli v tem pri meru stalno nevarnost, da bi prišlo do določenih razgovorov in dogovarjanj* o razdelitvi interesnih sfer na račun dru- gih. malih narodov, in sploh tistih, ki ne pripadajo blokom. Mi tega ne pozdravljamo in mi bi morali takšno koeksistenco obsoditi. To namreč ne bi bilo v interesu malih narodov in tistih dežel, ki ne pripadajo blokom« »Zakaj pa so zdaj težnje, da bi ignorirali dežele, ki ne pripadajo nobenemu bloku, ki pa vendar žive na mednarodni politični areni polno življenje? Te dežele so mnogo prispevale in še zdaj prispevajo k popuščanju mednarodne napetosti in to je treba ceniti, ne pa ignorirati. Razen tega ne smemo neopredeljenih dežel, oziroma dežel, ki ne pripadajo blokom, zastrašiti in pasi-vizirati, kakor mislijo nekateri, marveč naj bodo še bolj vztrajno aktivne v mednarodni areni. Dovolj mesta, dovolj prostora je, kjer lahko delujejo, kjer lahko ogromne milijonske množice teh dežel vplivajo da se bo boj tud; v prihodnje bil za enakopravne odnose med velikimi in malimi narodi.« •Ce bi po teh razgovorih in ukrepih prišlo do tega, da so velesile, ki lahko vladajo malim in ki so lahko nekakšen varuh matih narodov, tedaj to ne bi bila nobena ured'tev spornih problemov, To bi bili samo v drugi obliki isti elementi. ki smo jih imeli doslej in ki bi v prihodnje pomenili novo nevarnost novih spopadov* je poudaril Tito. »Mi se s tem seveda ne moremo strinjati in naša dežela in njeno vodstvo se bosta vztrajno borili skupaj z vsemi tistimi narodi, s katerimi smo bili tudi doslej povezani v tem boju in s katerimi smo navezali zelo dobre stike, čeprav se njihov družbeni sistem razlikuje od našega« (Nadaljevanje na 5. strani) -——- Ote ji svf(u na Titov govor (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Svetovni tisk je posvetil veliko pozornost včerajšnjemu govoru maršala Tita v Nišu. Mnoge tiskovne agencije in listi objavljajo obširne izvlečke iz govora in posebno poudarjajo Titovo izjavo o koeksistem i. Agencije »Associated Press*, • Prance Press*, »Reuter*, u-glcdni brit nski listi »Times* in »Manchester Guardian* posebno poudarjajo, da je Tito izrazil mnenje, da je napačna linija tistih, ki se zavzemajo za koeksistenco med bloki, ker bi taka koeksistenca bila stalna nevarnost, da se svet razdeli na vplivna področja, in da se je Tito zavzel za splošno koeksistenco med vsemi državami. Vsi pariški listi, razen socialističnega »Populaire*, objavljajo agencijska poročila o govoru Tita. Rimski listi nrav tako objavljajo na uglednih mestih agencijska poročila o govoru in posebno poudarjajo Titove besede o gospodarskih uspehih Jugoslavije. Glasilo komunistične stranke Italje »Unitit* objavlja poročilo o govoru pod naslovom: »Tito obsoja manevre proti sestanku na vrhu*. Titov govor je naletel na poseben odmev v egiptskem in indijskem časopis u. Kairski listi posebno poudar.::.jo Titovo opozorilo na nevarnost razdelitve sveta na vplivca področja na škodo malih držav in odločnost Jugoslavije, da se bori proti tem tendencam. List »Al Ahram* posebno poudarja besede maršala Tita o Kita sk: in njeni politiki do Indije in o simpatijah Jugoslavije za borbo alžirskega ljudstva. List »Al Ahbn* poudarja Titove besede o nevarnosti razdelitve sveta na vplivna področja in o potrebi borbe za enakopravne odnose med velikimi in malimi državami. Delhijska lista »H ndustan Times* in »Statesman* poudarjata, da je Tito izrekel posebno priznanje Nehruju za njegovo umirjeno stališče do KRajske in izrazil zaskrbljenost Jugoslav je zaradi-dogodkov na kit:iisko-ind’jski meji, položa a v Alžiriji, Južni Afriki in na Srednjem vzhodu • Frankfurter AUgemeine Zei-tu ?» navaja b sede o koeksistenci me.l bloki, o kitajsko-i: lijskem sporu, o alžirskem vprašanju in o vprašanju zveze balkanskih držav. Norveški listi objavljajo izvlečke iz govora maršala Tita pod naslovi: »Tito kritizira kitajske metode*. »Nevarnost, da velike sile razdele svet na škodo malih*, »Tito proti vplivnim področjem velikih*. Časopisne agencije in tisk so posvetili prav tako veliko pozornost govoru Tita na drugem plenumu CK 2,KJ. Medtem ko so nekateri zahodni listi da temu poročilu precej samovoljna in tendenciozna tolmačenja, večina agencij objavlja samo informativna poročila. B. B. Vreme včeraj: Najvišja terope- " ' ižj; -- - - ratura 9, najnižja 6,3, ob 17. uri 6,8, zračni tlak 1027,4 neredno stanoviten, veter vzhodnik severo. vzhodnik 29 km, vlaga 38 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 24. novem«* Janez Sonce vzide ob 7.15 10 Mto®* 16.27. Dolžina dneva 9.12. vzide ob 24.00 in zatone ob Jutri, SREDA, 25. novem«* Konrad - Obsodba dosedanje komisarske uprave Prepričljiva zmaga napredne liste na volitvah v Delavskih zadrugah S sobotne premiere Slovenskega gledališča Napredna lista je dobila 4.323 od 6.502 skapnib glasov, ali 67,5 odst. ■ Na zmagoviti listi so bili izvoljeni: Giuseppe Pogassi, Pioro Robba, Giuseppe Burlo in Ferdinand Ferjančič Nedeljske volitve novega upravnega sveta Delavskih zadrug' so se zaključile z veliko volilno zmago liste št. 2, enotne liste za obnovo in razvoj Delavskih zadrug in pri kateri so sodelovali predstavniki KPI, NSZ, PSI, sindikat CGIL in predstavniki odbora ustanoviteljev in starih članov Delavskih zadrug. Ta lista je prejela od skupnih 6.502 glasa 4.332 glasov, ali 67,5 odstotka, medtem ko je lista št. 1 »italijanska demokratična koncentracija* prejela 2.086 glasov, ali 32,5 odstotka. Od šestih svetnikov, ki so jih izvolili na volitvah, so bili izvoljeni na listi št. 2 naslednji kandidati: Giuseppe Pogassi, Piero Robba, Giuseppe Burlo in Ferdinand Ferjančič. Na listi št. 1 pa sta bila izvoljena Nereo Stc.pper in Vittorio Pisa. Poleg tega so izvolili v nad-. ---------------- zorni odbor na listi št. 2 Nerea Battella in na listi št. 1 Egidia Babilla, za namestnika na listi št. 2 pa Armanda Lovisata. Odbor za obnovo in okrepitev Delavskih zadrug je včeraj izdal naslednje sporočilo: «Odbor za obnovo in okre- Rezultati tudi dokazujejo, da če bi se volilo po demokratičnem statutu iz 1. 1922, bi se Delavske zadruge vrnile v roke članov, ki so njih zakoniti lastniki.* Nedvomno predstavlja volilni rezultat pomembno zmago skupin ki so enotno nastopile in sestavile skupni odbor, ki bo tudi v prihodnosti skrbel zato, da se položaj v Delavskih zadrugah normalizira. To je zmaga delavske e- pitev Delavskih zadrug pozdravlja veliko zmago enotne liste za obnovo, ki je prejela 4.332 glasov, med-1 notnosti, saj v tem odboru tem ko ie lista italijanske -J®**’ CGIL m odbor starih zadružnikov. tem ko je lista italijanske demokratične koncentracije prejela 2.083 glasov. To je brez dvomov potrditev slavnih tradicij tržaškega delovnega razreda in enotnosti članov, ki so na ta način izrazili svoj svečani protest proti dekretu Palamare, ki je obnovil fašistični zakon, ki ga je ukinila Zavezniška vojaška uprava in proti volilnemu pravilniku, ki so ga pripravili sedanji komisarji, ki so na volitvah dobili končno obsodbo svojega ravnanja. Nasproti obsežnim sredstvom koncentracije so člani zadružniki tržaškega ozemlja in Furlanije dokazali svojo privrženost tej slavni delavski ustanovi, ki se mora na vsak način vrniti docela v roke članov. Sedaj zagotavlja imenovanje petih upraviteljev v naprej zagotovljeno večino koncentraciji, vendar pa gre očitno za grobo zapostavljanje, s katerim ni mogoče zabrisati dejstva, da so Delavske zadruge last članov in ne od zgoraj imenovane klike Istočasno pa je to tudi zmaga načela, da morajo člani zadružniki odločati o delovanju zadružnega podjetja in ne od zgoraj imenovani komisarji. Značilno ie, da je volilna udeležba bila sicer nizka, vendar pa vseno mnogo višja, kot so to pričakovali sedanji komisarji. Cujejo se namreč govorice, da so komisarji pričakovali, da bo na volitve prišlo največ tri tisoč članov, pri čemer so tudi računali, da se bo njim s svojim propagandnim aparatom in obsežnimi sredstvi posrečilo pritegniti vse njih člane, medtem ko bodo volivci opozicije ostali doma. V ta namen so napravili vse, kar je bilo v njih moči. Volitve so bile samo na enem sedežu, niso organizirali prevoza na volišče za člane zadružnike iz tržaške okolice in končno se je koalicija treh »demokratičnih* strank izogibala bučni propagandi, da bi J ostalo ozračje okoli Delavskih zadrug čim bolj mrtvo. Izkazalo se je, da je volilo več kot šest tisoč zadružnikov, ki so na ta način dokazali svojo privrženost načelom zadružništva, ki pa so na ta način tudi dokazali, da se ne strinjajo z metodami in pa. rolami strank, ki imajo Delavske zadruge sedaj v rokah V tej zvezi je značilno, da komisarjem niso nič pomagale odkrito nacionalistične parole in odkriti pozivi, naj zanje volijo vsi desničarji, kot da bi bilo v nevarnosti kdo ve kakšno »italijanstvo*. Volilni rezultat je torej zadovoljiv, vendar je treba istočasno tudi ugotoviti, da se praktično položaj v Delavskih zadrugah trenutno ne bo mnogo izpremcnil. Znano je namreč, da bodo imeli sedanji u-pravitelji se vedno večino v upravnem svetu in da bodo skušali s staro politiko nadaljevati. Zato je naloga odbora za obnovo in okrepitev Delavskih zadrug in predstavnikov tega odbora, ki so bili izvoljeni v upravni svet, da z delom ne prenehajo in da skr-be, da bodo poslovanje ustanove podrobno nadzorovali in prisilili ravnateljstvo, da sprejme samo tiste ukrepe, ki bodo v korist članov in vsega tržaškega prebivalstva. ju zaradi izredno ugodne sve- ] V Trstu pričakujejo, da bo-tovne 1 onjunkture in zlasti u- I d'o sedaj razširili področje de- Trst posredovalce za prodajo brazilske kave v zaledne države Ponovno je prispel v Italijo predsednik brazilskega instituta za kavo Renato Costa Lima, ki se je dalj časa zadrževal na Japonskem. Do tega obiska je prišlo v zvezi z načrti brazilskega instituta, da bi okrepili izvoz kave v Italijo in da ji s pomočjo posredništva tržaškega pristanišča povečali izvoz kave proti deželam Srednje in Vzhodne Evrope. V ta namen so v Trstu ustanovili stalno skladišče za brazilsko kavo in to skladišče zelo zadovoljivo deluje. Brazilija je namreč v povojnem razdob- ......................vrye~y - špspSFJT jr v' •> :y- >: v Ob devetih dopoldne so se pričele volitve za šest članov novega upravnega odbora Delavskih zadrug. Kmalu se Je nabralo toliko zadružnikov, da so se morali postaviti v vrstp godne konjunkture na tržišču v ZDA zapustila evropska tržišča ter bi se hotela sedaj vrniti, ker sedaj položaj na svetovnem trgu s kavo za proizvajalce ni več tako ugoden. Tržaški trgovci s kavo poudarjajo, da je skladišče v Tr-stu dalo zelo ugodne rezultate, ker se je bistveno povečal delež brazilske kave v tržaški trgovini s kavo in je ta delež dosegel v letošnjih prvih devetih mesecih 63,1 odst., medtem ko je lani v istem razdobju znašal le 23,8 odst. prodane kave. lovania tega skladišča tudi na zaledne države in zlasti prot: Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, ČSR in drugim državam Bližnjega vzhoda, ki se ze zanimajo za poslovanje tega tržaškega skladišča. O Na uradu za delo so podpisali sporazum glede plača-nja zaostalih plač uslužbencev laidjedelnice Sv, Justa. Predstavniki podjetja so se obvezali, da bodo vse zaostanke izplačali v točno določenih rokih. Aurora 16.30 «Dan_ Douglas, A.. no mladini. Izkaznic* CristaRo 16.30 Tognazzl to jjjjj lo z izredne krnn čn® «Sva dva ubežnika*. .* Noel in Fred Buscagbone^ ,i originalnimi pes® jimi njene izkaznice haklftf Garibaldi lC-.OO «Rde*®II * Montgomery, Reid. A. Im pero 16.00 «MorallsO, -j •Sordi. Prepovedano *»*“■ Ilalia 16.00 »Venere Um šini ■CVObOflnC /p* Long * A«** Cvetje in splošno priznanje gledalcev za igralce in za avtorja komedije «Nicky deček* Josipa Tavčarja — zlati S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Soglasno sprejeta resolucija o pomorskih zvezali z Istro Proge naj bi vzdrževala družba «Istria-Trieste» - Prispevek občine za naselje Sv. Sergeja - Vprašanje glede deželne avtonomije Glavna točka sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bila razprava in odobritev resolucije v zvezi s plovno družbo «Istria-Trieste», ki so jo načelno že odobrili vodje političnih skupin v občinskem svetu. V uvodu je odbornik Gasparo svetovalce obvestil, da je bil v tej zvezi v Rimu, kjer je imel razgovor s senatorjem Gaia-tom, podtajnikom v ministrstvu za državne udeležbe. Povedal je, da je senat odobril podaljšanje roka veljavnosti stare konvencije o pomorskih progah ter da zaradi tega obstaja realna možnost ureditve pomorskih prog v Severnem Jadranu. V razpravo so posegli številni svetovalci, med njimi tudi poslanec Gefter Wondrich, ki je občinski svet opozoril, da vzdržuje poleg družbe «Istria-Trieste» progo s Koprom tudi družba »Liber-tas» in da je zaradi tega potrebno tudi njo vključiti v že pripravljeno resolucijo. Svetovalec Teiner se je temu zoperstavil, češ da je »Libertas* zasebna družba, in da naj se zato o njenem položaju spregovori posebej. Poslanec Vidali se Je s tem predlogom strinjal, poslanec Gefter Wondrich pa je nato zahteval, naj se razprava in odobritev resolucije odloži na prihodnjo sejo, ko bodo znani podatki o položaju te družbe. Toda na predlog svetovalca Dulcija je občinski svet sklenil, da bo resolucijo izglasoval, in sicer s pripombo, da naj občinski upravni odbor ugotovi in poroča občinskemu svetu zadevo družbe »Liber-tas» na prihodnji seji. Soglasno sprejeta resolucija v uvodu poudarja, da je občinski svet proučil vprašanje pomorskih zvez med Trstom in istrskimi pristanišči ter u-gotovil, da je to službo v zadovoljstvo vseh opravljala plovna družba »Istria-Trieste«. Občinski svet je v tej zvezi sklenil intervenirati pri pristojnih ustanovah in vladnih oblasteh, da bi ob sklenitvi nove konvencije zagotovili potrebna sredstva v obrambo interesov italijanske zastave na Jadranu, da bi bila Trstu zagotovljena gradnja novih ladij, da bi bile obvarovane pravice pomorščakov in drugih lokalnih kategorij in da bi torej gov, ki se vlečejo skozi vse proračune. Med vprašanji, ki so bila postavljena županu, je bilo zlasti zanimivo ono svetovalca dr. Pincherleja, ki je vprašal, če je županu znana izjava mi-sovskega poslanca Almiranteja. da vlada ne bo izvedla deželne avtonomije. Župan je odgovoril, da o tem nič ne ve, ker je po telefonskem razgovoru z Rimom dobil včeraj zagotovilo, da ni v tej zvezi nič novega in je še enkrat poudaril, da bo vlada predložila svoj zakonski osnutek v odobritev poslanski zbornici in senatu. Izjava poslanca pa nikakor ne zadostuje za dokaz, je dejal župan, da je vlada sklenila kakršnokoli pogodbo z MSI v tej zvezi. Toda župan je tudi pripomnil, da ni pričakovati kakega uradnega zanikanja, ker gre za eno od toliko vesti, ki krožijo po Italiji. Z naše strani bi pa radi poudarili. da bi bil demanti vsekakor na mestu, zlasti še ker je župan samo župan, vlada pa je le nekaj več, oziroma bolj pristojna glede tega važnega vprašanja. ju uslužbencev in uslužbenk, tako da bo prihodnji teden skoro gotovo prišlo do vsedržavne stavke, katere se bodo udeležili tudi tržaški uslužbenci. a*—_ Obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Konzulat FLRJ zaprt 28., 29. in 30. pomorske proge ohranila družba «Istria-Trieste», ki bi bila Zlasti mnogo volivcev je prišlo popoldne. Volitve so trajale do desete ure zvečer in so nato šteli glasove do polnoči Volivec spušča glasovnico v žaro. Volitve so potekale v redu tudi pripravljena oddati vsaj polovico svojih delnic Fin-mare. V začetku seje je župan odgovoril na vprašanje prof. Dulcija, ki je zahteval pospešitev del na pomolu VII., potem pa je odbornik Geppi odgovoril na vprašanje v zvezi s stanjem in udeležbo občine pri gradnji novega naselja Sv. Sergeja. Odbornik Geppi je na široko Obrazložil, kaj je*in kaj bo občina atorila za novo naselje, kajti v njeno pristojnost spada ureditev stranskih poti, ureditev kanalizacije, napeljava električnega toka itd., poleg teg« pa še gradnja nekaterih javnih poslopij, kot šola, vrtec, tržnica In poslopje za občinsko delegacijo. Občina bo za ta dela porabila 825 milijonov lir, od česar odpade 135 milijonov za omenjena javna poslopja. Ustanova industrijskega pristanišča pa bo s svoje strani poskrbela oziroma je že poskrbela za »peljavo glavnega cestnega omrežja in ustrezne kanalizacije, za kar bo porabljenih skupno 432 milijonov lir. Za gradnjo stanovanjskih poslopij, ki jih ali ki jih bodo gradile ustanove IACP, INA-Casa in Zveza julijskih ter dalmatinskih beguncev, pa bo porabljenih skupaj 4 milijarde 100 milijonov lir. Sedaj je v delu ali pa so ustrezni načrti pred odobritvijo za skupno 1394 stanovanj. Skupno bo v naselje Sv. Sergeja investiranih preko 5,5 milijarde lir. Občinski svet je na sinočnji seji začel tudi razpravo o občinskem proračunu. Na vrsti sta bila prva govornika, in s’i-cer prof. Tagliaferro, ki je govoril o vprašanjih v zvezi z zdravstveno službo ter svetovalec Zanetti, ki je obravnaval predvsem vprašanje dol- Uradi Generalnega konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ. Pred vsedržavno stavko pekovskih delavcev V Rimu se bodo v srečo sestali sindikalni predstavniki treh federacij pekovskih delavcev in bodo razpravljali o kritičnem položaju te kategorije glede katere delodajalci nočejo v ničemer popustiti. Govorili bodo zato o proglasitvi nove vsedržavne stavke pekovskih delavcev. Krajevno pokrajinsko tajništvo pekovskih delavcev CGIL sklicuje v sredo ob 11.30 skupščino brezposelnih pekovskih delavcev, na kateri bodo govorili o akciji za spoštovanje delovnih pogodb in zakonskih določil. Znano je namreč, da v Trstu in okolici ne bi smelo biti brezposelnih pekovskih delavcev, če bi vsi gospodarji spoštovali delovne pogodbe. Stavka uslužbencev v veleblagovnici UPIM? Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita kmete iz DOLINE, BOLJUNCA, BORŠTA in ZABREZCA, da se udeježe razgovora s predstavniki obeh kmečkih organizacij, v katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi zimskih strokovnih tečajev. Za kmete iz BOLJUNCA in DOLINE se bo razgovor vršil v četrtek 26. t. m. ob 19.30 v prosvetni dvorani v DOLINI, za kmete iz BORŠTA in ZABREZCA v ponedeljek 30. t. m: ob 19.30 v prosvetni dvorani 7 BORŠTU. O V soboto bodo volitve notranje komisije v kovinarskem podjetju Taurus. Volilo bo o-koli 50 uslužbencev. Do sedaj je imela večino Nova delavska zbornica CGIL. Razpis natečaja za podelitev «Srebrnega čopiča» Psihografični center iz Maser pri Trevisu razpisuje tudi letos vsedržavni natečaj za podelitev «Srebrnega čopiča*. V tem okviru bodo priredili tudi zgodovinsko razstavo o-troskih risb, ki bo prva te vrste v Evropi. Natečaja se lahko udeležijo vsi dečki in deklice do štirinajstega leta starosti z risbami, slikami, originalnimi plastičnimi deli, z izbiro snovi in tehnično izdelavo ter z dekorativnimi predmeti. Dela za natečaj morajo biti izročena Psihografičnemu centru iz Maser do polnoči 29. februarja leta 1960. Vrednost nagrad bo znašala 300.000 lir. Drugih 300.000 lir nagrad bodo dodelili prvim nagrajenim delom, ki bodo imela za snov evarčnosts. [ olepaliSCa ") Slovensko gledališče v Trstu Jutri 25. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH JOSIP TAVČAR NICKY - ZLATI DEČEK komedija v treh dejanjih dvorana ogrevana IGRALSKA ŠOLA V :oboto 28. t. m. ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 premiera Srečni dnevi komedija v treh dejanjih (limilllllllllllllllllllllllllHIlllllHIIIIIIIMIIHIIt OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. in 23. novembra 1959 Nesreče na delu Sinoči je bila na sedežu Nove delavske zbornice - CGIL skupščina uslužbencev iriu-službenk veleblagovnice UPIM. N* vsedržavnih ovnice Ui pogajanjih namreč lastniki niso hoteli pristati na nobeno izmed zahtev za izboljšanje po pploža- V zgodnjih popoldanskih u-rah so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 15 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku il-Jetnega Giuseppa Bressa-nina iz Kolonkovca, ki se je pripeljal v bolnišnico z avtom tovarne strojev. Bressanin, ki je imel precejšnjo rano z verjetnimi kostnimi in mišičnimi poškodbami na desni roki, je povedal, da se je porezal med delom v tovarni. Ranila ga je velika jeklena plošča, katero je imel pod električno stružnico. BKoraj dve uri kasneje pa se je ponesrečil tudi lo-letni Livio Zadnik iz Ul. Molin a vento, ki je na račun pivovarne Dreher raztovarjal prazne steklenice s tovornika. Iz ene izmed steklenic je brizgnila ocetna kislina, ki ga je ožgala po levem očesu. Mladi delavec je takoj prekinil delo m se odpeljal v bolnišnico, kjer se bo moral zadržati 3 ali v najslabsem primeru 15 dni na okulističnem oddelku. Razmeroma resno se je včeraj opekel 18-letni Franco Grippard od Sv. M.M Sp. ki je bil zaposlen pri notranji ureditvi nove hiše v Bazovici. fant je urejeval centralno kurjavo, pri čemer je rabil varilni aparat. Iznenada pa je cevka počila, iz nje pa je švignil plamen, ki ga je ožgal po levi roki. S sodelavcem Liviom Sosičem iz Opčin, se je z motornim kolesom zatekel v bolnišnico, kjer bo ostal na dermatološkem oddelku za kakih 10 dni. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: mehanik Ferruccio Giovannlni in gospodinja Elda Stam-petta, Erminio Em-perger in Massimilla Giusti, finančni stražnik Renato Ellero in gospodinja Maria Godina, agent CP Ettore Hvala in gospodinja Biancamaria Pollesello. UMRLI SO: 4-letna Fedora Grabar, 87-letna Mary Harriet Green-ham vd. Lloyd, 78-Ietnl Igin-io Bonivento, 70-ietni Franco Ferre-ro, 70-letn-i Pietro Viezzoli, 85-lelni Giovanni Sinigoi, 76-letna Luigia Cividino, 68-letna Emma Cresi, 71-letna Antonia Rotondo vd. De Michele. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, Kjadin 1095: Picclola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Trg Cavana 1. r v KAZNI OUVKNTII.A Spisal: CLAUDE-ANDRE' PUGET Prevedel: CIRIL KOSMAČ Režiser: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: IVO KUFERZIN Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Nastopajo: Nerina Drašičeva, Nota Jankovičeva, Savina Remčeva, Livjo Bogateč, Igor Kosmina, Edvard Martinuzzi. V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri v Ljudskem domu v KRIŽU JOSIP TAVCČR NICKY - ZLATI DEČEK IHHHKKRKRKHHHK GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo 29. novembra 1959 ob 16. uri v dvorani stadiona »Prvi maj», Vrdelska cesta 7 DONIZETTI: OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU I Slovensko planinsko društvo v j Trstu bo imelo svoj redni občni zbor z ob.tajnim dnevnim redom v sredo 2. decembra t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Rimski ul. 15-11. Zakasneli člani so naprošeni, da urede svoje članske obveznosti ob sejnih dneh, ob torkih po 21. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11., ali vsaj ob občnem zboru. Odbor Podporno društvo (Dijaška Matica* sporoča svojim članom, da do reden občni zbor 1. decembra ob 20.30 v Ulici Roma 15-11. DON PASOUALE 4114 IU W v. w - - knjigi «Dom svobOd« > ni*. E. Bartok, K. F‘3cn' povedano mladini. C* Massimo 16.00 »Rumeni »J*# rlArrlfp nfil^tolOVsCinC, M* dovite pustolovščine ' , gl lor. Fier Parker^ m D^opitt ior. r ler ^ Guire. Sledi: cija sne», risanka Wali v* Velik uspeh. rpCt pert* ven k uspeii. Moderno 16.00 in 20.30 C«« ^ in Rosi de Sevilla gofcjJ c reviji »Fantastico*. %; (j* «Balletto Zodiaco*. * «SOS Lutecija*. 1*“" IiK veljavne. Moi' I* Vittorio Veneto 15.45 krecije Borgie*, Bei» j p »rccij-c . c-rt* Jacques Sernas, A. f*"’ brizzi, |„ t#* Aldebaran 16.00 »Krn* ..[t* Čudna ljubezen pom«'» ^ silstvom in sovraštvom- scope. Yul Bo-nner, * Wood>vard, M. Leig««^ VI Ariston 16.00 »Epirski »■ «*. Van Johnson Van Jonnson ,. jo^ H Astra Rojan 16.30 lir trta*. R Rnssel, ^ ^ ja», o. v^CMirau ***, jfljod 1 fclb Pre-povedani mladinn "teta*,“r "Russel, L ■ mduzjbfmb LCidn, rt. - - Ideale 14.30 »Življenj«, ja», S. Cohran in Marconi 16.00 »RobinTO^. š Stolovščine*, H. Bud**"4 Schneider. ^sw»- Sl Radio 16.00 «Možje v ti** f, (t bavni film, R. Salvat®*1' bavni film, R. Salvi brizi, G. Moll. Savona 16.00 «Top,. t0IS g«®' kapetan*, V. De Zabavni barvni cmemg- v S. Marco 16.00 «Na <***£&, * rizu», T. Ourtis, J. u Cristal. _ Novo cine 16.00 «Qsmo PJje ' ta*. Nepozabno - techn-icolor. Odeon 16.00 Najbolj f \(P fantastični film »R0®* ’ zver*. . MILJE t Evropa »Zlomljena Duff in L. Baron. Verdi «Venerin poljub*- C rad l!i' TOREK, 24. nov«®Ma RADIO TRST A »C % 7.00 Jutranja glasba io ^jk -11.30 Brezobvezno, povsod in... «Zena in W nik za naše gospod'®' y sff Za vsakogar nekaj; J*’ »jing kulture: 12.55 Orkester^ jejjg *»! ska univerza; 18.1® L) i-koncert zbora i".,crudi v AV/HVCl L 41DVI« ... - grajske filharmonije in vzgoja; 19.20 1®*$ iV H] 'tu it k l.n vzgoja, is.av • — 20.00 Šport; 20 30 Zna» je; 21.00 Ilustrirano nato Glasbeni večer; ^ ju(*K noat in življenje; U- “ vanski skladatelji — par»; 22.40 Poje MaU lier; 23.00 Ansambli 23.30 Polnočna glasba TRST 11.30 Komorna Tretja stran; 12.30 ® bum; 18.00 Simfonij. 19.45 Glas delavcev; L^jlli-raca, drama v petih « , . • 11. PROGHA**, ddrj N 10.00 Zeleni disk, Itfi Jj k danska oddaja; 14 00 an; tretji; 16.00 Tretja 1 Sanje, roman Emila ^-0et'iW »Tu-ttototO*, pesmi t, K«, r spomini, 21.00 SkriflJ vodi Mike Bon g ior no. it 5.00-6.15 prenos *rr jj ’«i ■tenos RL; 7.15 Glasb^ jLj jutro; 7.40 Glasba za ' I, ' 1.00 Otroški kotiček, k t _;.jc: Romantična JjLjtP:/ .,<11 Blagoje Bersa: I. J. -- «Mojat.‘^50& t , KOPER Prenos Pi M ma iz cikla Iliri 1 c. 12.00 Glasba po žeijan 13>$ Italijansko združenje prijateljev Madžarske priredi ob priliki bo- žičnih počitnic večdnevni Izlet na MVžarsko za svoje člane in pri- jatelje, z namenom, da se čedalje utrdijo prijateljske vezi in medsebojno spoznavanje med tukajšnjim in madžarskim ljudstvom. Cena izleta: hrana in prenočišče — 20.000 lir, potovanje Benetke-Budimipešta-Benetke — 16.120 lir. Potovanje samo z osebnimi pot-rimii listi. Za pojasnila obrnite sc na Center /a kulturne stik* z deželami ljudske demokracije v Trstu, Ul. S. Nicold 11-11., tel 29403. DAROVI IN ■•KINIPKVKI V počastitev spomina pok. gospe Ane Požar daruje družina I. Marc 1000 lir za Dijaško Matico. Apologija fašizma in ščuvanje narodnostne mržnje Od nedeljskega misovskega zborovanja v kinu Arcobaleno nismo pričakovali kdo ve kaj posebno novega, saj vemo, da so njih zborovanja v Trstu že v naprej določena za napade na Slovence, na antifašizem in na Jugoslavijo. Toda glavni govornik poslanec Al-mirante je svojim tržaškim pristašem in s tem javnosti, odkril nekaj, kar doslej nismo nikjer niti slišali niti brali. Ko je v svojem skoraj dve uri dolgem polemičnem govoru razlagal zakaj desnica in predvsem MSI podpira Segni-jevo vlado, je Almirante povedal, da je vodstvo MSI postavilo demokrščanski vladi izrecen pogoj, da jo bo podpiralo, če se ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina postavi z dnevnega reda. Ker se to sodelovanje nadaljuje, se nujno postavlja vprašanje, kako to, da Šepni o tem molči, da Sep ni tega ni nikoli omenil. Hkrati postaja zelo čudno, kako to, da so demokristjani izdelali in celo predložili svoj zakonski načrt za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina Vse kaže, da je demokrščanski zakonski predlog bolj prah v oči svojim pristašem v Furlaniji in Julijski krajini Drugi del iz govora poslanca Almiranteja, ki ga je vredno omeniti, je »odločen ne* vsakemu prijateljskemu zbli-žanju z Jugoslavijo, in odločen ne morebitnemu obisku sgospoda maršala* Italiji No, to bi ne bilo nič posebno novega, saj vemo, da je Jugoslavija fašistom ostala na želodcu. Seveda so prišli na vrsto tudi problemi dvojezičnosti, slovenska šola, banka in meja, ki da je proti Jugoslaviji ni več, kot je ni več med Južno Tirolsko in Avstrijo. Kar se teh posebno naših problemov skega življa» — misovce o-pozoril, da naj bodo budni, da se tudi tu na Tržaškem ne zgodi to, kar se je zgodilo na Južnem Tirolskem, kjer da se je suverenost Italije že prenehala. Za Trst »n Tržačane pa bi to bila še večja tragedija, kajti če imamo v Južni Tirolski opravka z Nemci, imamo tu opravka s Slo-i)ani... Ne bomo omenjali še njegovih besed o »italianissimi* Istri, Reki in Dalmaciji, o svetih mejah, ki so bile porušene, ki pa še vedno veljajo in o podobnem, saj bi misovec drugače v Trstu skoraj ne mogel govoriti, toda obstaja zakon, po katerem se apologija fašizma kaznuje, v memorandumu pa je rečeno, da je šču- vanje narodnostne mržnje prepovedano in kaznivo. Ni vrag, da se med tolikšno policijo ki je uradno ali neuradno pri- tiče, je Almirante rimsko vla- , sostvovala zborovanju ni na-do, tržaškega gcneralnga ko- šel nekdo, ki bi tega ne bil misarja in esmetano italijan-1 Opazil. komična opera v treh dejanjih V koncertni izvedbi Osebe; Don Pasquale - Korošec Ladko; Nerina - Hočevar Sonja; Ernesto - Lipušček Janez; Dr. Malatesta - Ostašev-ski Marcel; Notar - Kozlevčar Tone pri klavirju prof. CIRIL CVETKO Vabila so na razpolago od četrtka 26. t. m. dalje v »Tržaški knjigarni* Ul. sv. Frančiška 20 ter v nedeljo 29. t. m. eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 tretja predstava opere »Vitezi iz Bkebuja* z* abonma C za parter in lože ter A za galerije TEATRO NUOVO Ob 20.45 Gogoljev »Revizor* za abonma H Cene 650, 450 in 250. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. KINO Ezcelslor 16.00 «Nas!lno poletje*. Odličen italijanski film Valerija Zurlimja. Eleonora Rossi Drago, Jean Louis Trlntlgnant, Jacquellne Sassard. Izkaznice neveljavne. Feuice 15.00 »Zenske Iščejo ljubezen*. Dramatičen; Clnemasco. pe, Color de Luxe, Hope Lange, Stephen Boyd, Suzy Parker, Marta Hyer. Izkaznice neveljavne. Filodrammatico 14.30 »Velika vojna*, pretresljiv in obenem zabaven film z A. Sordljem, V. Gassmanom ir. S Mangano. Grattaclelo 14.00 »Babette gre v vojno*, B. Bardot, J. Charrier, H. Messemer v barvnem cine-mascope filmu. Izkaznice neveljavne. Superctnema 15.30 »Veliki kapitan*. Techmrama - technlcolor, Robert Stack, Charles Coburn, Marisa Pavan VVarner Bros. Iz- IZ.VU UldiUd 4.v*j , 1J.V ba po željah (II. d^‘rmsK*. j,- j» tijska univerza: «Fa .V-oiji*!,- I* vodnja mleka v S* f *>(,) Odlomki Iz oper: «/ L- življenje: »V krožku■ * vi Gorici*; 14.50 GDf5iTilj,,V^ V?1 igra; 15.20 Narodne P*? jo#} ff ,!le si iz raznih kraje® . if-^jj '4o 15.40-17 00 Prenos R1,wri> ** In, stival S. Remo ' 957„rjJest^ j 'h v liani in njegov ero*'V C Filmska glasba; 18-Csj }*; J) jugoslovanskega \' \aOQ ,Sb Simfonični koncert; .‘L, jFj? Jelka Cvetežar in ■ - vjr v spremljavi ansamW -pirh, Sepeta in Jožeta orkestra RTV Zagreb % ,0* Prenos RL; 22.15 .R|tT%,35 y lrvrvs MprvOlSt ' val* V si lom Reda Nervoja za lahko noč. SLOVENIJ* albuma PpK1, kestralnih melodij; 9.^ pr'4 8 05 Iz albuma lfP^p*^ zabavnih zvokov; 4. slike Smetanove (JT# bor*; 10.10 Zbor P°‘ n* 1», zv.il/ kak/V* ne grupe «Masovsze - Vv--p bavni orkester K'n,tn5;.j ; 11.00 Hrvatska in o#*1 /. stična elasba: 11 ..—iStL- J stična glasba otroke; ^oTrS ka; 12 15 Kmetijski mm, i Ing. Anton Zorc: iJ.uuotU y 1 | tan-ih telet na kmetij )2U Lau-in iciei na gospodarstvu Koče®'AtiU. ,1' tu in tam; 13.15 pisan^efi) bavna glasba; 13-3,j25 ^ V opernih melodij; 1 ,-npik*« S st, iz znanosti IgjjO M ,. Naši poslušalci če*,, p%o ; \ Iti zdravljajo; 15.40 \ cit4 S na m , vas; 1?25 Peter *>'-jn Koncert za klavir pof. f. štev. 1 v za klavir p or, f/ B-doru; I7- „51^i/, volivci; 1T20 Pisan *'1"^^ red: 18.00 Iz zbor"« l 18.20 Kotiček za ° Pj ^ glasbe; 18.45 R32;* . 2^?? t ^ noMorlnih ift\r o C U M rl •** z»ul|i. JI J narodnih državni tssrtssa^^ in tako umiramo tt )L e Lipovšek: Druga p 21.35 Priljubljene \ Iz Jugoslovanske K«3 j0 no ustvarjalnosti* ^ . hi Q ---- —.......... 1*4 l Lipovšek: Druga us koktajl. If. ,1 Z, lij1" TELEVlZJ/a; ‘pija L? ',Ska ^ S jne¥ ANE se iskreno z«' .''iVn***11 se usrenu so na kakršehk0 sočust' vali. :S R V M KDO JE KRIV: VLADA fiLI NEBESA? Zap. Nemčiji draginja narašča N višje cene življenjskih potrebščin v povojnem času - Minister za gospodarstvo nadzoruje incognito tržnice - Posledi-Ce suše, pa tudi sistema zapadnonemškega gospodarstva • delavec Philip u' 'z Essen-Borbecka je „ «neh poslal uredništvu bonnskega časopisa (ji.1 T katerem pravi: «S #lezdo 2,29 marke na ^ 0r|U^m mark na me-i.. . 1e8a gre 50 martc za ^ jjj lno> 10 za luč, 3 za voltu za Premog, 5 za po-^ ravarovanje, 4 za ča-1|l' * za radio, 10 za sin-7° članarino in 180 mark J, «,rai10 — »kupno 284 Hv *k° tudi pri «gospo-to *"težu» ne ostane ^ rdem delu — nič za Hin* ed enim letom bi ** ^ m°rda mogel stisniti t• 'ket ni>r Za deset cenenih !(*■ 'hlo °a dan’ kar. bi mu '* hblii.na mesec 26 mark L.,žno 4000 lir). V no- !s . ans,kega leta je nam-količino življenj-Pl:J, ,n, 28 katere se- iiti mark, moral ij iti0kr°K 10 odstotkov , Je mogel tako priti toba/ka. Danes pa 1 opisi, za katere izda '■U0 A Via .ma,rke, ne napoja, n'Q d°brega glede ®9 tega, ko se je ioij dne ,S1 Po tržnici pred Ul s) ^agistratom spre- Snove'isi gosP°d' P°do‘ lftiCeaiglm bonnskim upo- Pfost’ ki je svoje več-> doPoldneve prebil ^ialt s trmastimi (tj ami- Zaustavljal se ttov gih stojnicah in 'e 2el°Vniaško ogledoval it ^ Ja’ krompir, jabol- '"rehod bIag0' TS nje_ '.Wd pa Re bi bil ^ W"ega’ 5e bi se ■o, v 'leaec ne vsedel , • L . neki stranski uli-r ^ in 1 v*'iki črni avto-* ^nio^ odpeljal domov. ij t !a dne pa i« mirti- t « ’ mnogo draž- . k|n, d letom dni in >#v p°draženih pro- !»kodne ga btago najširšo seVne Potrošnje, gki n» s krompir-ir’1 dn, ?izab zapadno-' L°*eeeiIn. nadomešča ‘ se uJ* rekordno ■fcv. "'bije okrog 32 netna potrošnja M; . . ni Zal°go napolnili i do 4s izdali manj > v.hkamark- Razlika V^djetin’ a *° Pre' < t'h 0u . v Porurdkih . hžilt o nizozemski meji Vožni°rganlzirala po-* gospodinj v ? krompir. Ti* C" PoJt0buaia so bi" kSi ržnja se je C Pt°dai’a Se 'KTOm' C 83 a Po polovič- slom. V nekaj dneh se je že itak visoka cena masla dvignila kar za dve marki, tako da se sedaj giblje osem mailc (1200 lir) za kg. ((Bojkotirajte maslo — ne kupujte ga!» Tako so pozivale potrošniške organizacije in časopisi. (fMargarin namesto masla«, so svetovalci gospodinjam, na veliko veselje proizvajalcev rastlinskih .maščob. Vlada je ukinila carino na maslo, ki je prej jamčile določeno višino cen, toda brez uspeha. Cene masla rie kkžejo tendence, da bi se spustile na prejšnjo raven, to pa tudi zaradi tega, ker so gospodinje navalile, v strahu pred nadaljnjim podraženjem, na obstoječe zaloge in jih pokupile. Ta naval so primerjali s »sladkorno histerijo« v času korejske vojne, ko so zapad-nonemške gospodinje povsem izpraznile trgovine in skladišča. Nato je sledilo meso, mleko, suho meso, »ir, ribe, konzerve, in tako smo v tem 'meseču dosegli edinstven rekord; najvišje cene živežnega blaga po vojni. Pa tudi huda suša,'ki je letos zajela severne predele zvezne republike ni ostala brez pošledic. Kmetje že plačujejo štirikrat večjo ceno za krmo, produkcija (predvsem mlečnih proizvodov) pa se je znižala, S krompirjem zadeva niti ni tako porazna, kakor bi se moglo sklepati po cenah; toia, špekuitmti na tržišču so 'stopifi v akcijo* fn vsi poskusi in intervencije, da bi praprščili skok cen, »o doživele poraz/ "Mesarji, povrt-ninarji in trgovci veselo ribarijo v kalnem in namesto trojnega klanjanja, ko ugledajo k«pcaT (kakor se je* to dogajalo še nedavno), mu sedaj dajejo lekcije iz ekonomike suše; «Kaj se razbui^ jate, ▼ poletnih mesecih in v mesecih brez dežja ste prihranili na dežnih plaščih in dežnikih!« — tako mesarji na neki karikaturi poučujejo gospodinje. Kritiki naglega skoka cen vendarle poudarjajo, da niso nebesa .n sv. Peter edini in največji krivci, ampak krive so predvsem tuzemske sile, z vlado na čelu. Kljub na vse vetrove proglašenemu svobodnemu merkantilistične-mu gospodarstvu, so določene minimalne cene poljedelskih proizvodov pod visoko zaščito vlade. Z obilnimi subvencijami in uvoznimi carinami vlada jamči kmetom določeno raven cen njihovih proizvodov, in cene ne padejo niti a znano ,^ prt- °diin eit' tam» \ a*a ® 0 p*rit, kjer ” s* SAS L,fš S '\T *i je iSo Cnn. yh^rt.T0Či,a ,v' vsaki. je *n dražja sprejel general Nenatollah Nasiri, poveljnik cesarske straže, ki je bodočo cesarico spremil v šahov zasebni paviljon, ki se nahaja sredi letališča. 21-lelna šuhova zaročenka ja nosila plašč beige barve, in strokovnjak bi takoj spoenal, da je pri njem imel svojg prste vmes Diorov naslednik Ives Saint-Laurent. Pravijo, da sprejem na le-tglištu in pozneje ni imel na sebi nič «senzacionalnega». Na letališču ni bilo niti novinarjev niti fotoreporterjev, ki so nadlegovali Farah Dibo v Parizu in na letališču Ciam-jjfTio —' kjef je šahova zaročenka ostala eno urd. Ta b-knhtčma ja -ns sraneki pre- glasovom, fWei*ih naj bi k Parizu ‘slastmi "lZLk< CU ^ehtebaadruilne- so 10 je tvoje načrte datum po-rotte ali aelo ogniti se po- rolet e tivšo študentko arhitekture. Pa tudi okoliščina, da zaeačgfiske ni SftrMel šah SuZ čTTh ZP ’iuZ dejstva, da se Šah ni mogel pojaviti na letališču ob prihodu Farah Dibe. ker do sedaj še niso izdali uradnega sporočila o šahovi zaroki z njo. Bodoča perzijska cesarica je za arlgleški ilustrirani tednik sSundag Pictoriah, napisala neko »izpoved», v kateri govori o strahu, ki jo navdaja ob misli na novo življenj«, ki jo čaka v bližnji prihodnosti. «Zaradi teh misli ponoči ne morem spati...« pravi Farah Diba. Dodaja, da šaha ne ljubi samo kot svojega kralja, ampak tudi kot človeka, polnega scharma«, s toplim nasmehom in dobrim pogledom, kljub temu pa da živi v bojazni in se sprašuje, če bo kos svoji nalogi. Največje skrbi ji povzroča zlasti okoliščina, da si »moj bodoči mož obeta od tega zakona veliko, predvsem moškega dediča«, in ker sta ga glede tega razočarali že dve ženi pred njo. Vsekakor pa Farah Diba pravi da je vedno bila njena želja imeti o-troke, namreč tri, če hočemo biti točni. Pravi, da jih ne bo zaupala dojiljam in pestunjam, ampak da bo sama skrbela zanje, pa naj bi bile njene dolžnosti kot cesarica kakršne koli. To pa tudi zaradi tega, ker ve iz lastne izkušnje, koliko mora- jo pretrpeti otroci, ki nimajo staršev. (Farah Diba je namreč že. dolgo let sirota). Farah Diba nam odkriva tudi to, da ponoči pogosto misli tudi na Sorayo in na njeno usodo, zaradi katere je več krat celo jokala, ko je 0 njej, kot študentka, brala v časopisju. Takrat si prav gotovo ni mislila, da bo kdaj koli stopila na njeno mesto. Dodaja, da je bila Soraya z njo zelo prijazna, da ji je poslala čestitke in tudi ša-tuljo z rožami. Ali jo bo šah mogel ljubiti? Farah Diba ima glede tega svoje dvome: ali bo šah, ki je nežno ljubil Sorago, in ki bi jo bi! celo ponovno poročil, mogei res ljubiti njo? Tega ji ni nikoli povedal. In ko jo je šah, ob kratkem srečanju na veleposlaništvu v Parizu zaprosil za roko, je dejal, da se namerava posvetiti obsežnemu načrtu reform v Perziji in da mu je za ta uspeh potrebna tudi «podpora žene in kraljice«. Na koncu pa »e Farah Diba sprašuje,- «Ali sem jaz tista Ženska ki jo potrebuje, ali sem v stanju biti žena in kraljica?» sladkorja. Nosili jih bomo na zapestnici ali pa pričvrščene na obroček za ključe. Televizijski sprejemniki bodo podobni okvirom. Obesili jih bomo na steno, kot obesimo danes umetniško sliko. Tudi prenosni poljski telefoni, ki so danes v najboljšem primeru veliki kot večja termos-stekleni-ca, ne bodo večji od pesti. Diktafoni bodo prav tako manjši in ploščati, vsekakor manjši od današnjega najmanjšega magnetofona in «hranile» jih bodo baterije, ki bodo majhne kot gumbi. V celotni elektroniki bomo šli po poti procesa neprestanega manjšanja sestavnih delov. To manjšanje bo šlo dalj od najdrznejše zamisli. Tudi za sodobno raketno tehtnico bo ta napredek veliko pomenil, kajti koristni del bremena se bo do neskončnosti povečal.« To revolucijo na področju elektronike, ki pomeni le logični korak na poti izpopolnje vanja, omogoča ali bo omogočil neki novi element, neki »listič«, ki je komaj poldrugi milimeter debel in katerega površina znaša 64 kv. mm. Posamezen «listek» je sestavljen iz najrazličnejših snovi: iz gline, posebnega stekla, posebnega kamna, iz bariumfitanata, iz delirija, sintetične »keramike« in še nekaterih drugih sestavih, ki jih seveda za sedaj še nočejo »izdati«. V odnosu na svoj kemični sestav ti ((lističi« delujejo kot prevodniki, polprevodniki ali pa tudi kot izolatorji. S pomočjo izrednih in seveda tajnih metod obdelave nastajajo iz teh malih »lističev« kondensatorji, tran zistorji ter nekateri drugi elek-tronski sestavni deli, katerih glavna posebnost je njihova miniaturna velikost. Zaradi tega se ti mali »lističi« imenujejo mikroelementi. Površino mikroelementov prevlečejo s srebrom, nato z določenim lepilom posamezne »lističe« med seboj spajajo in tako sestavljeni mikroelementi tvočijo pravokotna telesa z o-snovno površino osemkrat o-sem milimetrov, njih višina pa je v odnosu z nalogo, ki jo mora posamezni mikroelement vršiti. Vsekakor so popolni «elemetni» približno 8 mm debeli. Ko je posamezni element, posamezna «kocka» sestavljena, jo prevlečejo še z zlatom ali z zlatoplatinasto leguro. Te male »kocke« so ameriški inžeinrji imenovali mikromodule .15 mikromoduli so izredno popolni elektronski agregati. V odnosu na njihovo sestavo, to se pravi v odnosu na število in vrstni red posameznih elementov, vrše te «kocke» enake naloge, kot jih vrše danes filtri, induktorji, ojačevalci in ‘oscilatorji, to se pravi kot cel kup »normalnih« elementov sedanjih elektronskih naprav. Ena sama »kocka«, sestavljena iz več mikroelementov, more vršiti nalogo, za katero je bilo danes potrebnih deset do dvajsetkrat več standardnih e-lektronskih delov. 27 mikro-kock zavzema po svoji prostornini le 14 kub. cm, kar je manj kot ena škatlica vžigalic. • Ko smo pred leti in tudi še pred letom dni pisali o tranzistorjih, smo menili, da je elek. tronika dosegla svoj višek. Strokovnjaki pa menijo, da so tranzistorji danes že nekoliko zastareli, ker so preveliki in čeprav še ne moremo trditi, da - bodo tranzistorji šli iz rabe,, je gotovo, da-so mikroelementi, o katerih govorimo, normalne tranzistorje prekosili in da predstavljajo največjo novost na področju elektronike, posebno zaradi izredno majhne prostornine, kar je v nekaterih primerih odločilne važnosti. Takoj po vojni se je iz tako imenovanih miniaturnih žarnic prešlo na subminiatur-ne. Nato so prišli v rabo ((revolucionarni« polprevodniki, to se pravi tranzistorji. Tedaj je veljalo splošno mnenje, da je elektrotehnika prišla do svojega vrhunca, kajti dalj da ne bo mogla več, saj so mogli v prostor 30 Kub. decimetrov vstaviti od 50 do 60.000 elektronskih delov, elektronskih e-lementov. To je bil vsekakor velik uspeh, posebno če ga primerjamo z elektroniko petnajst let prej, ko so z največjimi napori mogli v isti prostor namestiti komaj 8000 e-lektronskih delov. Ce pa danes vzamemo v poštev dimenzije I bolj precizno. novih elektronskih delov, že omenjene miniaturne elemente, se bo v enak prostor, v 30 kub. decimetrov prostora, moglo vstaviti kar 600.000 mikroelementov. Izredno majhen volumen mi. kroelementov je prav gotovo največja prednost nove iznajdbe. Ni pa edina. Številni poizkusi, ki so jih izvršili v labo-ratorjih, so dp^?a3i, fla te majhne kocke; '-dk-4i mikroelementi uporabijo zelo malo e-lektrične energije in da pri Seveda be smemo še trditi, da je tehnika izdelovanja mikroelementov dokončna in da je popolna. Doslej so mogli izdelati le okoli 16 vrst «mi-kromodulov«. Področje njihove uporabe je ogromno. Strokovnjaki računajo, da bodo mikroelementi te vrste v kratkem omogočili gradnja elektronskih možganov, ki bodo na desetine krat manjši od dosedanjih ,da pa bo hkrati njihova sposobnost ostala ista Kljub temu pa, da bodo elektronski možgani, ki jih bodo grr.dili s temi elementi, mnogo manjši od dosedanjih, bodo delovali bolj naglo in tudi še hitreje. Napisal ga je v rekordnem času, v desetih dne.h. In stavek o Rossiniju in njegovem «Brivcu» je lahko izrekel ped vtisom svojega uspeha. In vendar je »Pasquale« Donizettijeva resnična umetnina, iz enega vlita, pri karen se Donizetti — skladatelj in Do-nizetti — pesnik imenitno dopolnjujeta. «Don Pasguale« je veliko delo italijanske operne tvornosti zaradi svoje neposrednosti, qloboke čustvenosti, prefinjene komike in čudovite karakterizacije oseb in situacij, ter, hkrati z «Briv cem«, vzor italijanske komične opere 19. stoletja. * # * Donizetti je bil rojen leta 1797 v Bergamu. Pravzaprav je Gaetano Donizetti zanimiv fenomen. Komponirati je začel sorazmerno pozno. Določen je bil najprej za pravnika, pa ga to ni veselilo. Nato je hotel biti arhitekt tudi to ni postal. Vpisal se je na domačo bergamsko glasbeno šolo k mojstru' Simonu Mairu, Bavarcu po rodu, ki se je preselil v Italijo ter pridno komponiral in vodil glasbeno šolo. Pri njem je mladi Donizetti dobil vso potrebno glasbeno izobrazbo. Enaindvajset let star, torej leta 1818, je po vseh zapletih doživel premiero svoje prve opere «Enrico di Borgogna«. Odtlej nudila predvsem Benetke in Napoli streho njegovim prvencem. Vrstijo se komične in seriozne opere. Prvi vidnejši uspeh doseže skladatelj deset let po «En-ricu» z «Izgnancem». Drugi uspeh pomeni leto 1832 z «Ljubezenskim napojem» (E-lisir d’amore), nato pa slede zgodovinske opere, med katerimi je ostala vse do današnjih dni na repertoarju znana in priljubljena «Lucia Lammermoorska«. Krstna predstava «Don Pas-g uala« predstavlja najvišji vzpon in hkrati zaključek skladateljeve plodne ustvarjalnosti. Le še manj uspeli «Do« Sebastian« je poslej na vrsti. Toda že med delom, zlasti pa pred premiero tega dela, so vedno pogostejši znaki hude duševne bolezni, ki bolj in bolj pregrinja bleščečo fantazijo in darovitost velikega skladatelja. Zapuščen ih' reven preživlja Donizetti svoja zadnja leta, dokler se ga 8. aprila 1848 v neizmerni tragediji ne usmili smrt... * * * «Don Pasquale» je nadvse prisrčna, duhovita in spretno napisana zgodba o starcu, ki ima šest križev, in si domišlja, da je še «dečko postaven, ročen in gibčen» in ki mu mladina, to je Norina in nečak Ernesta, s pomočjo Pas-gualovega prijatelja doktor ja Malateste hoče enkrat za vselej izbiti iz glave neumno misel o ženitvi. Nastavi mu past v obliki navidezne poroke z Norino, ki mu energično in ročno tudi s klofutami domove, da je ljubezen za mladost. Obilna situacijska komika, besedne igre in karakterizacija nasprotujočih si značajev dajejo izvajalcem Uroke mol nosti za razmah in uspeh. Po modi in okusu tedanjega losa so številne kavatine, serenade, nokturni, dueti, terceti in kvarteti, ki jih spretno povezujejo recitativi, ozaljšani z mnogimi tehničnimi spretnostmi, ne le v gibkih gornjih glasovih, t. j. v tenorju in sopranu, temveč tudi o baritonu in basu, kar vse to-hteva velikega znanja tistegt^ ki posamezno vlogo oživijo. Posebej je treba poudariti^ da so na pr. Norinina kavatt-na in Pasqualov valček att Norini n in Ernestov duet pro vi biseri italijanske opere buffe, ki že več kot stoletje razveseljujejo številne poslt* šalce in jih bodo razveseljo-vali še vse dotlej, dokler bodo ljudje imeli čut in smisel za vse lepo, prisrčno in duhovito. Tudi na koncertnih odrih so vselej dosegle velik uspeh. * # # Z Donizettijevim «Don Pa-squalom» bodo v nedeljo, 29, novembra, gostovali tu pri nas v Trstu in Gorici najvid- l»lll„„l,l»!l„llll>l»l»ll.IH,,,,,,III,IIII,lllll,|,,„1|,»„,,m,it,,,,,,,,t,,„,„„1,,,,, ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Kožna tuberkuloza Kožna tuberkuloza je zelorvršina je včasih mala, v ve-nevarno obolenje, ki se še ved- likosti kovanca, drugič pa lah no javlja v precej visokem od-stotku. Povzroča jo bacil tu berkuloze človeškega ali žival, skega izvora (humani ali bo-vini tipus bacila tuberkuloze). Da pride do obolenja, je po-tiebno, da prodre bacil v organizem. Tam, kjer se naseli bacil jetike, nastane tako imenovani primirni elekt, to je prvo tuberkulozno leglo. To leglo se najbolj pogosto pojavi na pljučih, nastane pa lahko tudi na katemkoli organu človeškega telesa, saj ni v organizmu kraja, kjer se tuberkulozna klica ne bi mogla razvijati. Da pride do tuberkuloznega obolenja kože, je potrebno, da pride bacil tuberkuloze v kožo, kar se najbolj pogosto dogaja potom krvnega in moz-govnega obtoka. Lahko se pa. seveda, tudi zgodi, da pridejo tuberkulozne klice direktno v stik s kožo in izzovejo na njej specifične spremembe. Ta način okužbe ni pogost, dogaja se pa pri ljudeh, ki so poklicno zaposleni v prosektu-rah, nadalje pri zdravnikih, babicah in veterinarjih. Seveda pa ne pride do okužbe v vsakem primeru To je odvisno po eni strani od virulence bacila, po drugi strani pa od cdpornč moči človeka, ki je okužen. Precej časa po okužbi s tuberkuloznim bacilom se pojavijo prvi znaki tuberkuloznega obolenja kože. Koža ne eboli na vsakem mestu, tuberkulozne spremembe so najbolj pogoste na licu, uhlju, vratu, rokah ln nogah, včasih se pojavijo tudi na lasnatem delu glave. Obolela kožna po- ko zavzema večjo površino. Najbolj tipična in tudi najbolj pogostna oblika kožne tuberkuloze je tako imenovani lupus vulgari«, ki se lahko pojavi na vsakem delu kože, toda največkrat se pojav: na licu. Bolezen prične brez značilnih znakov, tako da je v začetku pravdna razpoznava zelo težka Običajno zapazimo na koži rdečico v velikosti češnje. Ta rdečkasta ploščica se pa polagoma vedno bolj širi. V takšnem stanju se je tieba takoj posvetovati z zdravnikom. Na spremenjeni koži je treba poiskati bistveni znak obolenja, ki postane posebno izrazit, če na obolelo kožo položimo majhno stekleno ploščico. Tedaj zapazimo rumenkasto rjave madeže, ki so značilni za kožno tuberkulozo, Te spremembe se pozneje vedno bolj širijo: rob je vne< koža v sredini pa postaja vedno tanjša. Polagoma zdebeli tudi tKivo tako, da se dviga obolela površina za cel prst nad kožni nivo. Včasih je zde-belina podobna bradavici, v nadaljnjem širjenju pa postaja bolna koža marogasta. Kožna tuberkuloza se lahko pojavi 'tudi na sluznici nosa in ust. V sluznice in kože prehaja na hrustančaste dele in jih razkraja. Posledica tega je skažen nos. Ce je bolezen zajela kosmati del glave, začnejo lasje izpadati in na koži vidimo brazgotine. Do hudih okvar lahko pride zaradi tuberkuloze tudi na prstih in nogah. Vsa zadeva postane š? posebno komplicirana, če se v poznejših časih pojavi rak. Prognoza (napoved razvoja ir. konca bolezni) kotne tuberkuloze je navadno dobra. To pa ne pomeni, da ni nevarna in da za njo nihče ne umrje, pa četudi je smrtnost zelo nizka. Bolezen je ozdravljiva, posebno še danes, ko jo zdravimo s streptomicinom in izoniacidom. Kljub zdravljenju pa ostanejo na koži brazgotine. Pri zdravljenju imata važno vlogo tudi hrana in higienske razmere. Dr. S. B. Marcel Osiasevski kot dr. Ma-latesta v Donizettijevem »Don Pasqualu» nejši slonenski pevci Sonja Hočevarjeva, Janez Lipušček, Marcel Ostaševski in Ladko Korošec. Sodelovala bosta še baritonist Tone Kozlevčar in pianist Ciril Cvetko. Posebej je treba omeniti basista Lad-ka Korošca, na čigar težki vlogi sloni vsa opera. Ta slovenski pevec si je v zadnjih letih ustvaril sloves enega prvih jugoslovanskih umetnikov ne le doma, temveč tudi v Švici, v Holandiji in Franciji, kjer je večkrat gostoval v pariški Veliki operi; ob koncu letošnjega leta pa bo gostoval 14 dni tudi v Španiji, v barcelonskem «Teatro del Liceo«. Zasedba vlog je naslednja: Ladko Korošec bo pel starega samca Don Pasquala, zdravnika dr. Malatesto bo pel Marcel Ostaševski, mlado vdovo Norino bo pela Sonja Hgčevarjeva, njenega ljubimca in Pasqualovega nečaka Ernesta Janez Lipušček, notarja pa Tone Kozlevčar. Opera bo izvedena v koncertni obliki, s skromnim odrskim dekorom, toda v kostumih. Zato tudi ne bo sodeloval orkester, temveč pianist in dirigent Ciril Cvetko. Prav dejstvo, da izvedbo spremlja samo. klavir, bistveno pripo-mdre' k razumevanju besedila. Kot posebno zanimivost maj navedemo še, da je ansambel v zadnjih mesecih imel v Sloveniji v organizaciji, Koncertne direkcije številne nastope tudi izven Ljubljane, celo v malih mestih in vaseh, kamor doslej operna umetnost, še ni prodrla. Ganljivi so bili prizori, ko so se kmečkim ljudem in delavcem iskrile v očeh solze veselja po končani predstavi, s katerimi šo izražali svojo hvaležnost umetnikom vrhunski umetniški užitek. ■ 1 HOROSKOP __ZA DANES__ OVEN (od 21.3. do 20.4) Neki vaj predstojnik, ki vas etni. bi mogel vaš položaj še bolj utrditi. Odvisno je od vaše vneme in resnosti. BIK (od 21.4. dc 205.) V dopoldanskih urah ne bo šlo vse gladko. Zvečer pa bodo na vrsti plodni in resni pogovori. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6) V finančnih zadevah boste prodrli. Pomagal vam bo človek ra katerega ste malo polagali. Počutili se boste dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Spor boste težko nadaljevali. Prišle bodo vmes stvari, ki jih niste pričakovali in z njimi ne računali. Zdravje odlično. LEV (od 23.7. do 22 8.) Pazite, da ne boste trošili več kot vam možnosti dopuščajo. Razumevanje v družini in med prijatelji. Novo poznanstvo^ morda celo simpatija. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neke prijateljstvo se bo izkazalo kot Izredno trdna vez. Paz.te, da ne gre čez okvire prijateljstva. TEhTNICA (od 23.9. ao 23. 1(J Vaš mesečni proračun bo šel verjetno ce». rob. Pozneje bo težko napako popravlr ti. Zdravje odlično, kljub temu v družini nerazpoloženje. -ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V odnosih do prijateljev in družbe bodite previdni. Mir in sreča v družini. Pazite na zdravje. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Lelovm tovariš ali predstojnik vas bo spravil v zagato Pomujajte se, da bi se zadeva ne spremenila v resen problem. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1 ) Ce vas vprašajo za mne nje, bodite skrajno iskreni m nepristranski. Vsi vam bodo hvaležni, tudi tisti, ki bodo pri tem izgubili. VODNAR (qd 21.1. do 19.2.) Pokažite, da snate biti disciplinirani. Razumevanje in topli odnosi z ljubljeno osebo. Zdravje v redu. . RIBI (od 20.2 do 20.3.) N* držite križem rok ko se vam vendar ponuja priložnost, da svoje gmotne razmere popravite. Bodite bolj zmerni. Gorlsho-beneški dnevnik Seja pokrajinskega sveta Odobrili organični pravilnik in tabele pokrajinskih uslužbencev Pogajanja za sporazum uslužbencev kino dvoran Po novem bo pokrajinska uprava zaposlovala 340 uslužbencev V soboto zvečer je bila seja pokrajinskega sveta katera je zaradi odsotnosti predsednika odvetnika Culota predsedoval dr. Polesi, ki je najprej prebral obsežno in podrobno poročalo, ki spremlja pravilnik o poslovanju u-rad-ov in sestali organične-ga načrta in tabel pokrajin »kih uslužbencev, Svetovalec Pecorari je predlagal dodatni predlog k čl. 99 pravilnika, ki se nanaša na nekatere kmeč ke mezdne delavce, ki nimajo »pričeval o obiskovani strokovni šoli; tem delavcem naj se omogoči sodelovanje pri natečajih za službena mesta, ki jih sedaj opravljajo, brez tega dokumenta. Predlog so sprejeli. Dr. Polesi je potem prebral poglavje, Jci se nanaša na osebje pokrajine. Trenutno je zaposiena pri pokrajini 301 oseba, za katere plačuje -ustanova 296 milijonov lir. Po novi razpredelnici bo 340 uslužbencev, plačilni fond pa bo znašal 368 milijonov. V glasovalni izjavi je svetovalec Bergamas rekel, da se ne strinja s tako imenovano doklado Scelba in predlagal, naj ustano"a že z januarjem izplača predujme u-službencem na račun poviškov, ki izhajajo iz novega pravilnika. Pravilnik so izglasovali. Obsežna razprava se je razvila tudi okoli interpelacije, ki so jo vložili komunistični svetovalci in v kateri so zahtevali odločne ukrepe za zaščito naše goveje živine. Svetovalci so namreč zahtevali, naj oblasti povrnejo škodo, ki je nastala kmetom zaradi slinavke. Svetovalec Mila-din Černe je rekel, naj bi v primeru bolezni, kakršna se je pred kratkim pojavila v naših krajih, uvedli strožje predpise za prebivalstvo glede razkuževanja i—— TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 10,8 stopinje ob 14. uri, najnižja 6 stopinj ob 17. uri. Vlage .70 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoč: odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. Začetek najbolj pričakovanega letošnjega procesa Kaj pravi Fain o zločinu Oče morilec trdi, da je hotel napraviti samomor in do sedaj ni še pojasnil, zakaj je ustrelil hčerko Iviano Ozadje tragedije: nezvestoba žene, ki je včeraj pred sodniki zvračala vso krivdo za medsebojno nerazumevanje na obtoženca V nedeljo v hotelu Krn v Tolminu Martinovanje slovenskih planincev z igrami, petjem, plesom in zabavo Šest tombol in šest čmkvin - ^Planinski marš» - Duet Jožica in Albin Kot vsako leto je Slovensko planinsko društvo tudi letos organiziralo nadvse uspelo martinovanje. V nedeljo opoldne je poln avtobus števerjan-cev, Podgorcev, Pevmcev in Goričanov krenil čez obmejni prehod in zavil po Soški dolini proti Tolminu. Bil je nekoliko hladen, toda zelo lep dan, tako da je bilo martinovanje združeno tudi z nadv« prijetnim jesenskim izletom. Številni planinci so šli s svojimi vozili. Popoldne so morali nekaj čakati na obed, zato so najpogumnejši izkoristili priliko in obiskali Tolminska korita, drugi pa so se sprehodili po mestu. Na.prcj j« bila na *rsti tom bo. i. Razdeljenih je bilo kai šest tombol. Prvo to.rbolo je r - la r.ka PodgJ-ka, ki ;e dobila velikega div:ega zajca; ostalih pet srečnežev pa je za nagrado dobilo kuhan jezik, klobase, sir itd. Podeljenih je bilo tudi šest činkvin. Po tomboli je bila večerja, za večerjo pa kratek spored, ki je bil sestavljen iz številnih zelo uspelih točk. Gospodar Peter Čermelj si je izmislil • planinski marš», ki ga je izvedel Borut Leban. Mladeniču so najprej postavili kozarce po tleh; zvrstili so jih precej na tesno, tako da je moral stopati s precejšnjo opreznostjo, da je prišel z enega konca na drugega. Potem so mu zavezali oči in mu zaukazali, naj ovire še enkrat premaga. Vsako njegovo stopinjo so prisotni spremljali z velikim navijanjem, spodbujanjem, nasveti, skratka z veliko skrbjo, kako jo bo fant izvozil. Lahko si mislite, kakšno razočaranje se ga je polastilo, ko je po težavno prehojeni poti spoznal, ko so mu sneli ruto z oči, da o kozarcih ni bilo več ne duha ne sluha. Jožica in Albin sta ob spremljavi zapela venček koroških narodnih pesmi, potem pa je harmonikar Pavel Zamar zaigral nekaj lepih komadov. Ob spremljavi kitarista Angela Humarja iz Grojne sta igrala za razigrane planince, ki so plesali in zabavali še druge goste hotela Krn. Povratek je bil okoli polnoči. IIIIMIIIIIIIIIIIIII Illlllllllllllll V nedeljo popoldne na Krasu Trfcenje motociklov s hudimi posledicami za vozače Ponesrečenci so doma iz Doberdoba in Vrha V nedeljo popoldne je na I čič. Tu so zdravniki ugotovili, cesti, ki pelje iz Doberdoba v Devetake, prišlo do trčenja med motociklom, katerega je vozil 39-letni Narciz Cernic z Vrha, ter skuterjem, na katerem sta se peljala zakonca Karlo in Cecilija Lavrenčič iz Doberdoba. Pri padcu so se vsi trije ranili. Černiča so z nekim zasebnim avtomobilom prepeljali v civilno bolnišnico v Ul. Veneto, kjer so ga zaradi zloma leve noge, in poškodb na lobanji pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 40 dneh. V bolnišnico v Tržič pa so prepeljali zakonca Lavren- Po podatkih trgovinske zbornice so v prvi polovici meseca oktobra zabeležili v goriški občini 281 meničnih protestov. V ostalih občinah province pa so zabeležili naslednje število meničnih protestov; Kapriva 3, Krn;'n 14, V NEDELJO 29. NOV. BO V PROSVETNI DVORANI OPERNI KONCERT PRVAKOV LJUBLJANSKE OPERE, ki bodo peli Donizzettijevo komično opero »Don Pasquale» Vstopnice prodajajo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cene; sedeži po 400 in 300 lir, stojišča 200 lir, dijaško stojišče 150 lir. Prvenstvo diletantov II. kategorije Kljub porazu imajo Sovodnje velike možnosti za končni uspeh Prihodnjo nedeljo bodo igrali doma proti ilaushrandtu Izidi 3. nedelje: 5. Canciano - Sovodnje 3-0 Lucinico - ‘Panzano 24) Sagrado - ‘Villesse 1-1 3. Lorenzo - ‘Hausbrandt 1-1 Caprivese - »Piedimonte 2-2 Homana - S. *Marco 2-2 Moraro - *Farra 0-0 LESTVICA S. Canciano 3 3 0 0 15 1 6 Sovodnje 3 2 0 1 6 4 4 Romana 3 1 2 0 9 4 4 Farra 3 1 2 0 2 1 4 S. Marco 3 1 2 0 5 4 4 Lucinico 3 2 0 1 5 7 4 S. Lorenzo 3 1 1 1 4 4 3 Hausbrandt 2 0 2 0 3 3 2 Piedimonte 3 0 2 1 3 4 2 Sagrado 3 0 2 1 3 5 2 Caprivese 1 0 1 0 2 2 1 Moraro 3 0 1 2 1 6 1 Villesse 3 0 1 2 2 12 1 Panzano 2 0 0 2 0 3 0 Tekme prihodnje nedelje novembra: - 29. Sovodnje - Hausbrandt Sagrado - S. Canciano Villesse - S. Marco Moraro • Piedimonte Panzano . Romana Lucinico • Farra Caprivese - S. Lorenzo S. CANCIANO-SOVODNJE 3:8 Rezultat nikakor ni odraz dejanskega razmerja sil med dvema ektpama, ki sta se v nedeljo srečala na igrišču S. Canciana; pravičnejši bi bil neodločen izid, ki bi najbolje karakteriziral 90 minut nape- te igre, v kateri so igralci obeh moštev pokazali vse, kar so mogli. Na končni rezultat je zelo neugodno vplivala tudi močna burja, ki igralcem ni dovoljevala, da bi obvladali žogo in razvili igro tako, kot bi jo sami želeli. Sovodnje so izgubile tekmo v prvi polovici igre, ko niso znale svoje tehnične premoči podkrepiti z golom; v svoj prid so imele tudi burjo. Slabo je v tem delu igre deloval napad, ki ni potresel nasprotnikove mreže. Belo-modrim ni dosti manjkalo, da niso prešli v vodstvo, ko je vratar Vizzi v 2. minuti komaj ubranil močan strel Pe-tejana I. in ko je Oblak v 25, minuti po streljanem kotu za las zgrešil vrata, ko je bil vratar že brez moči. Vsi ostali napadi, ki so jih izvedli Sovo-denjci, so se brez uspeha zaključili pred Fontano, ki sta mu zelo uspešno sekundirala oba krilca. Domačini so imeli v drugem polčasu veter v hrbet. 2e v 10. minuti je leva zveza Pacor z močnim strelom izza črte kazenskega prostora presenetil Šuligoja in povedel moštvo v vodstvo. Ko »o Sovodnje spoznale, da neodločnega rezultata ni več mogoče ohraniti, so šle v napad, toda domači so v protinapadu nepričakovano zabili še drugi gol, ki ga vratar ni mogel ubraniti zaradi nenamernega oviranja Vižin- tina I. V 37. minuti, ko so bili Sovodenjci £_>et skoraj vsi v napadu, da bi spremenili rezultat, je resna zveza tretjič poslala žogo za hrbet Šuligoja, ki se je kljub temu zelo dobro izkazal. da si je ženska resno ranila levo nogo in se bo morala zato zdraviti 40 dni. Zaradi zloma nosnih kosti, rane na čelu in šoka pa bo moral Lavrenčič ostati v bolnišnici 20 dni. O vzrokih nesreče se zanimajo orožniki iz Doberdoba. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Krošnjarji» (I magliari), A. Sordi, B. Lee, R. Salvatori. VERDI. 1J.00: »Anatomija u- mora», G. Stevvart, L. Re-mjk, mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Postali so nasilnejši«, A. Fabrizzi, M. Riva. CENTRALE. 17.00: «Gd Apeninov do Andov«, E. Rossi Drago, F. Tozzi, v barvah. MODELNO. 17.00: »Nisem več guaglione*. S. Canciano je pokazal zelo lepe akcije v obrambi, kjer je Vizzi kraljeval nepremagan med vrati. Branilca sta se pokazala zelo odločna in dobra igralca z glavo. Krilca sta imela vedno zelo jasne pojme, kaj hočeta, v napadu pa ima ekipa dva hitra krilska igralca, ki sta z žogo vedno pritiskala na gol. Osrednji trio, ki je zelo hiter, premakljiv in nevaren, pa bo še marsikateri obrambi delal sive lase, saj je samo v treh dosedanjih tekmah zabil 15 golov. Čeprav so Sovodnje vedele, da si ni nadejati uspeha, so zaigrale res lepo, kar daje mnogo upanja za prihodnje tekme. Z nekaterimi spremembami vlog in zamenjavo v napadu bo ekipa prav gotovo ostala med prvimi na lestvici. Ekipi sta zaigrali v naslednji postavi: Šuligoj, Cijak, Vižintin II., Podgornik, Vižintin I., Ferfolja, Hmeljak, Oblak, Anselmi, Petejan I. in Pete-jan II. S. Canciano: Vizzi, Vetta, Indri, Anastazio, Fontina, To-don, Comelli, Cannone, Conte, Zigaina in Pacor. Nesreča motociklista v Novi Gorici Z avtom jugoslovanskega Rdečega križa so v nedeljo zvečer pripeljali v civilno bolnišnico motociklista 23-letnega Giuseppa Paolija, ki stanuje v našem mestu v Ul, Corsica št. 16. Dežurnemu zdravniku je fant povedal, da je trčil v Novi Gorici v neki jugoslovanski avtomobil. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice in odrgnine po telesu Zdraviti se bo moral 40 dni. Še o početju zlikovcev v okolici Selc Na tržaški strani našega lista smo v razpravi proti trem zlikovcem iz Furlanije, pripisali Almiri Vižintinovi iz Doberdoba dejanja, ki jih ni izvršila, čeprav so ji napadalci grozili s kamnom. S tem svoje prejšnje pisanje dopolnjujemo, obenem pa si ne moremo kaj, da se ne bi čudili, kako je mogoče, da so tako nevarnim tičem prisodili tako nizko kazen. Potrebna bi bila strožja kazen, da bi se enkrat za vselej zatrla sleherna možnost napadanja in motenja mirnega, delovnega in poštenega kraške-ga prebivalstva. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega in nepozabnega c * ta Ivana Petejana-Nuta 12. februarja 1959. — Videti hočem kako se obnaša žena. Iz Cici bara je odšla z neznancem... 13. februarja 1959. — S prijateljem sem sledil ženi. Iz Cici bara je zopet prišla z neznancem. Na Korzu jo je neznanec na rahlo Objel. Tako je pisal svoj dnevnik 28-letni Sergio Fain iz Ul. Mac-chiavelli, ki se je moral septembra ali oktobra lani proti svoji volji ločiti od žene in ljubljene hčerke Iviane. Najhuje mu je bilo. da ga žena, tako je namreč sumil, vara. In zato ji je začel sam ali s prijateljem slediti in jo opazovati. »Še vedno jo imenujem žena« je melanhonično napisal v prvih straneh dnevnika, ki ga je pisal v majhni žepni beležnici, «ker jo zelo ljubim«. In navaja dalje, da 13. februarja zvečer je žena Licia Orsini, s katero se je poročil 26. decembra 1955. leta, šla z neznancem v temno ulico pri kinu Garibaldi, kjer sta se zadržala 13 minut. Kasneje se mu je povrnilo upanje: sestal se je z ženo in zdelo se mu je, da so se vrnili boljši časi. A že naslednjega dne jo je videl z neznancem in ko je lahko govoril z njo, ji je rekel: «Kako, včeraj z menoj, danes z drugim?«. Končno jo je nekega večera zasačil, vedno v družbi neznanca, pri Sv. Justu. Sledil jima je in čakal, da bi odkril njeno «krivdo«, kot sam omenja v dnevniku. Toda ljubosumnost ga je pregnala iz teme ii^. je napadel neznanca, naj se pobere in ker ga ni hotel poslušati, je zadevo prijavil dvema agentoma civilne policije, ki sta šla mimo. On je nato spremil ženo domov, neznanec pa je ostal sam. 9. marca letos je obupanost dosegla vrhunec. »Končano je«, je tedaj napisal Fain. »Pustil bom delo, preklical bom prošnjo za stanovanje ICAM, kupil Sergio Fain: nisem ubil iz maščevanja ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo sovodenjski občinski upravi za venec. DRUŽINA PETEJAN Sovodnje, "4. novembra 1959 si bom samokres, da se ubijem«. 1. aprila omenja v dnevniku, da ga je žena karala, ker je zapustil delo. Pokazal ji je samokres, a ona je odgovorila, da je nor. »Ona se je že spremenila«, omenja v dnevniku in pravi dalje: »Prosil, rotil sem jo. Rekel sem ji, da se ubijem, če ne bova živela skupaj. Ni nobene pomoči! Preostane mi samo še nekaj dni odpora«. Dnevnik je vedno bolj tragičen in iz njega je jasno razvidno, da so se nad Fainom zbirali temni oblaki, ki so kazali na fantovo razburjenje, na obupanost in predvsem, da se je njegov um počasi omračil. 3. aprila je sporazumno z ženo šel po hčerkico Iviano in jo peljal v hišo prijateljev. Rekel ji je, da jo bo slikal. Nato sta šla v mesto in krožila po cestah. Kupil ji je tudi majhno punčko, ki jo je Ivia-na prisrčno stiskala k sebi in jo občudovala. Končno je sklenil iti proti Sv. Soboti. Bližala se je ura, ko bi moral hčerkico izročiti materi, ki bi ga morala čkkati v baru »Stadio«. Še prej pa je šel domov in si spravil samokres za pas. Včeraj je pred sodniki izjavil, da je ves čas mislil na samomor. Končno se je odločil. S hčerko je prisedel v taksi in se odpeljal do zadnje postaje filobusa št. 19. Tu je izstopil in punčko odpeljal po stranski cesti, ki vodi v žaveljsko industrijsko pristanišče. Ustavila sta se pred gostilno in zaužila obložen kruhek ter spila osvežilno pijačo. Mrak je že legal na zemljo, ko je Fain, morda ker mu je pogled zašel na predel onkraj ceste, kamor je pred poroko zahajal z zaročenko Licio, kjer sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo, potegnil iz žepa svoj mali dnevnik in zapisal v njem zadnjo stran. »In tako je končano življenje družine. Mož je hotel stanovanje, žena pa se je hotela zabavati in ni hotela popraviti krivic, ki jih je napravila meni in mali Iviani. Danes po toliko mesecih sem imel mojo Iviano pol dneva. Bilo je krasno, božansko. Bil sem pri Damarcovih, kjer sem napravil nekaj slik. Ko premišljujem o tem bajnem dnevu, sem ginjen in tudi obupan. Moja žena bi me morala poslušati, morala bi se prepustiti meni in ne uničiti družino. Ni smela varati me z drugim možem. Če bi se moralo zgoditi kaj groznega, naj mi svet oprosti, naj mi osebe, ki so me ljubile in so me razumele, oprostijo: moja žena, njena družina in strici so uničili mojo družino. V teh mesecih bi morala posvetil ljubezen otroku in meni. Naj mi bog odpusti napake in grehe. Nisem zaslužil vsega tega«. In končno je napisal še zadnji ostavek, ki dokazuje, da Je bil njegov namen jasen. Brez dvoma je mislil na samomor ko se je v duhu poslavljal od vseh in tudi od žene: »Zbogom svet, zbogom moja mala Iviana, zbogom Licia — moja velika ljubezen«. ’ Dnevnik si je Fain spravil v žep, plačal gostilničarju in vzel v naročje malo nedolžno Iviano, katero je trudno od hoje po mestu premagal spanec, in počasi odšel. Ni šel naravnost po cesti, temveč je zavil na levo, se vzpel po strmih in ozkih stopnicah do transformatorja in zavil okoli njega. Tu je potegnil izza pasu samokres ter sprožil proti spečemu otroku. Za Faino, ki ga je psihiater opisal kot mirnega, plahega in redkobesednega človeka, je včeraj prišel dan obračuna. E-legantno oblečen, a potrt je prišel pred sodnike, katerim je komaj slišno in redkobesedno povedal, kaj ga je sililo k umoru. Naj tu omenimo, da zakon predvideva za umor najožjega sorodnika dosmrtno ječo. Zakaj je Fair. ustrelil hčer in ne sebe, kot trdi, da je hotel storiti, obtoženec ni znal pojasniti. Dejstvo je, da je po krvavem dogodku, ki ga je tudi njega popolnoma strl, nesel umirajočo hčerko do bara »Stadio* na Trgu Valmaura, kjer bi ga morala čakati žena. Nje ni bilo še. Hčer je položil na stol in še vedno s samokresom v rokah ter ves krvav po suknjiču s komaj slišnim glasom prosil naj pokličejo Rdeči križ in policijo. Skupno s hčerko, ki se je borila vse do naslednjega dne s smrtjo, so morali tudi Fai-na odpeljati v bolnišnico. Bilo je 3. aprila zvečer in ga zaradi njegovega stanja, ni bilo mogoče takoj zaslišati. »Nisem ubil hčer, da bi škodil ženi* je mirno odgovoril Fain in pripomnil, da se ne spominja ničesar od Nedolžna žrtev 3-letna Iviana dogodka, katerega si ne zna niti obrazložiti. Na kratko je povedal, da se je od 1944. leta, ko so mu morali zaradi padca s tramvaja, odrezati levo nogo pod kolenom, čutil manj vrednega od ostalih. Dekleta so ga puščala na jedilu, prijatelji pa so se rade volje zadrževali v njegovi družbi. To ga je še bolj užalostilo, ker se je zavedal, da to delajo nalašč, da bi mu kraj-škali čas. Vedeli so namreč, da on ne more na izlete kot drugi. Končno je spoznal Licio na kopanju pri Lazaretu. Kot zaročenca sta zahajala v neobljuden predel žavelj-skega pristanišča, kjer še ni bilo asfaltiranih cest kot so danes. Nekega dne pa je Licia Orsini opazila, da čaka otroka. Zato sta se domenila za poroko, ki je bila decembra 1995. leta. Nekaj mesecev kasneje se jima je rodila hčerka, kateri je dal ime po urarju, kjer je delal, Iviana. Spočetka ata stanovala pri njegovi materi, kasneje pa sta se preselila k ženinim staršem. Toda z njimi se ni razumel in se je izselil. Sel je k prijatelju, kamor mu je žena nosila hrano in perilo. Hotel je, da bi si našla stanovanje in skupaj živela. 2ena pa ni hotela iti z njim niti ico jima je lastnica stanovanja v Ul. Sv. Marka, kjer je bil Fain tedaj kot podnajemnik, ponujala svojo spalnico. Končno je ugotovil, da ga žena vara s 45-letnim neznancem, s katerim se je ko. Zato so med preiskavo poslali v R**,, j milia k psihiatru nassiju, ki ga le Ugotovili so mu- RF ja,rf potrtost kot p os led: ganjenosti zaradi °bcut zdr>f' vrednosti. Skratka J $ našel v njem nik malinconicus*, ali^ "“g, ji melanhonični izbruh preprosto rekli, s s ^ nimi nameni, ki se P > - tr še vedno. Znani p«®« -vropsihriatričnega j _ Reggio Emilia je P u0sU zaključka, da % trr stanje Faina v tre“ ,e p? gedije nepopolno, tjj jjjjti vi, da bi mu mora i pi delno slaboumnost, v ^ se ne more šteti bi nevarnega človeka. ^ Ko je predsednik i kratko zdravniško P P rani in smrti male je se Fainu orosile oci ^ tj komaj zadrževal, d* - ■ Teg\^i, premagal jok. P’, sestajala v »Cici* baru na | moglo” premagati 0 -«-» - — a. —._ j t — u.. u i\ — i_ - y:* lt nn/InlC Borznem trgu in v baru »Domingo*. Večkrat jima je sledil tudi t taksijem. Pripomnil je, da je že upal, da bo šla žena stanovat z njim. Bila sta tudi večkrat skupaj, in sta zahajala tja, kjer se je začela njuna ljubezen. Ko pa je spoznal, da ni rešitve, je sklenil pustiti delo. To se je zgodilo dan po dogodku pri Sv. Justu. Višek razočaranja pa je bilo, ko mu je žena priznala, da je bila v intimnih odnosih z neznancem. Tedaj ji je obljubil, da ji bo »dal drugo poročno darilo, s tem, da jo bo pustil samo z ljvrbicem.* In tako je prišel 3. april, tragičen dan za malo Iviano in zanj. Vse to je Fain že izpovedal dan po aretaciji in preiskovalnemu sodniku, kateremu je povedal, da se žena ni hotela vrniti k njemu, ker je imela neznanca. Ni bilo mogoče misliti, da je Fain premišljeno ubil hčer- Občinski svet bo v kratkem začel razpravljati o regulacijskem načrtu Pristojni odbornik pripravlja poročilo, ki ga bo predložil svetovalcem - Že sedaj se postavlja vprašanje, kje najti denar za izvedbo tega modernega načrta Po razpravljanju o proračunu in o pravilnikih trga na debelo za sadje in zelenjavo ter ribe bo moral občinski svet po Novem letu pričeti razpravo tudi o novem regulacijskem načrtu, ki ga bodo zatem poslali v odobritev v pristojnemu ministrstvu. Novi načrt je bil sestavljen na podlagi določenih zakonskih predpisov, ki določajo za to tudi rok. Zaradi tega je občinska gradbena komisija pohitela s proučevanjem načrta in je to delo po enajstih sejah dovršila. Tisk je o delu komisije redno poročal, toda njegovo pisanje je moralo ostati le v splošnih in rekli bi meglenih obrisih, kajti točna vroblna načrta mora ostati za sedaj tajna, ker bi sicer lahko nastale velike špekulacije z zemljišči in stavbami. Vsekakor je komisija Dredložila več sprememb k načrtu, katerega je pripravil občinski tehnični tirad. Sedaj pripravlja pristojni odbornik poročilo, ki pojasnjuje regulacijski načrt in ki ga bo predložil občinskemu svetu. Novi načrt upošteva predvsem potrebe prometa po mestu, saj je tako narasel, da ga sedanji ustroj ulic ne more več vzdržati ter se vozila na nekaterih mestih često zaga-tijo. Ulice namreč niso bile zgrajene s perspektivo sedanjega naraščajočega prometa vozil. Da se temu opomore, predvideva načrt v bližnji in daljni prihodnosti ureditev dveh krožnih cest, to je spodnje ob morski obali in gornje po pobočjih gričev, ki se bosta srečali nekje pri Senenem trgu. Za hitri promet pa bodo zgradili cestni predor, ki poj- UIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUnilllimillllllllllllllllllll •Illllllllllllllllllliu Iz koprskega okraja Pet Tržačanov hudo ranjenih pri trčenja z Italijanski dramski umetniki reskega gledališča T Kopru - Uspeh sobotnega cVedrega ve€era» de pod mestom in se bo začel nekje na Miramarskem drevoredu in končal pri Sv. Soboti ali dalje proti Zavijam. Poleg tega predvideva načrt klasifikacijo ulic v osnovne in glavne ter stranske, ki se bodo nanje priključevale. Kar se tiče gradnje hiš, predvideva načrt v glavnem osrednji mestni pas in predmestja. Ta dva pasova pa se bosta delila v nadaljnje podrobnejše pasove. V prvem mestnem pasu je predvsem gospodarsko in upravno središče, drugi pas je določen za Industrijo, stanovanjski pa« pa se bo pretežno širil v okolico, kjer bo zadnji pas pridržan za vile. V samem mestnem središču, bodo skušali uvesti tako imenovano »odprto« obliko zgradb s širokimi ulicami, kar bo dopuščalo, da se bodo hiše širile v višino ter se bodo odpravila velika notranja dvorišča. To naj bi olajšalo promet, po drugi strani pa nudilo več svetlobe. Seveda bo to v tako imenovanem »terezijanskem« mestu težko izvesti. Prav gotovo pa bodo morali podreti hiše v starem mestu, tako da se odpravijo ozke ulice, čeprav bo morda mesto zaradi tega izgubilo na slikovitosti. Kronika pretekle sobote in nedelje je bila v Kopruzelo pestra, saj je bilo zabeleženih več kulturnih in špi rtn^n prireditev, da ne govorimo še posebej o črni kroniki, ki vsebuje, kot je sedaj že običaj, tudi imena nekaterih Tržača- Predvsem velja omeniti, da je radio Koper v sodelovanju z Zavodom primorskih prireditev priredil v soboto »Veder večer*, v katerem so sodelovali vokalni in inštrumentalni ansambli ter stalni sodelavci radia Ljubljana. Dvorana je bila polno zasedena, ostali ljudje pa so poslušali oddajo preko radijskih sprejemnikov, saj je celotno prireditev prenašal tudi radio Koper Kot v soboto zvečer, tako je bil tudi v nedeljo Talijin hram poln obiskovalcev. V gledališču so namreč gostovali italijanski dramski umetniki reške-ga gledališča «Ivan Zajc*, in sicer z dramo «Un’ombra de bianco*, predvsem za prebivalce italijanske narodne manjšine. Ti so bili z izvajanjem drame zelo zadovoljni in so reške umetnike nagradili z zasluženim priznanjem. V nedeljo dopoldne pa Je prispela iz Ljubljane v Koper na kratek obisk ukrajinska sindikalna delegacija. Delegati, ki so si že prej ogledali Postojnsko jamo, so se v Kopru ustavili v hotelu Triglav. Tu je prišlo do zelo zanimivega prizora, kateremu so prisostvovali številni gosti. V hotelu je bila namreč neka Tržačanka — ruskega porekla — ki je začudena poslušala govorico gostov. Ko se je prepričala, da so res Ukrajinci, je stopila k njim, vsakega posebej objela in na vse mogoče načine izražala svoje navdušenje, da je lahko po več kot štiridesetih letih spet videla in govorila s svojimi ljudmi. Tudi delegati so bili zelo presenečeni in niso mogli verjeti, da so samo s svojo prisotnostjo vzbudili toliko občudovanja in prinesli toliko zadovoljstva svoji sode-želanki. 36o športnikov sedmih občinskih sindikalnih svetov pa se je v nedeijo pomerilo med seboj v sedmih športnih panogah, in sicer v nogometu, balincanju, streljanju, odbojki, šahu, namiznem tenisu in krosu. Tekmovali so v Sežani, Izoli in Kopru. Zmagali so športniki sindikatov Kopra pred Izolo in Postojno. Omenimo naj še, da predstavlja presenečenje tekmovanja zmaga Postojne nad Sežano v ba-lincanju. In da preidemo na črno kroniko. V nedeljo popoldne, in sicer okoli 17. ure, se je s svojim Fiatom «600» vozil iz Izole proti Strunjanu Tržačan Gianni Scotti z Istrske ceste št. 50, ko je na ovinku pred Strunjanom izgubil oblast nad vozilom, verjetno zaradi prevelike hitrosti, ter zadel s prednjim delom v obcestni kamen. Sunek je bil tako močan, da je vozilo‘treščilo še v betonski steber, ga odbilo na levo stran ceste, pri čemer je Scottija vrglo skozi razbito ščitno steklo avta na cesto, kjer je obležal. Očividcem se je nudil pretresljiv prizor. Avto je bil tako močno stisnjen, da je os volana molela skozi odprtino, kjer je bilo prej ščitno steklo, potnik pa, ki je sedel poleg šoferja, je bil tako stisnjen na svojem sedežu, da mu nikakor niso mogli izvleči nog izpod njega. Zato je bilo tudi njegovo reševanje najtežje. Vseh pet potnikov, ki so bili v avtomobilu, in sicer Giannija Scottija in njegovo 60 let staro soprogo Marijo, 52 let staro Bruno Tomat ter Ivana Kobala in njegovo ženo Graziello, so hudo ranjene prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer so jim takoj nudili vso potrebno pomoč. Ranjenci so sicer izven življenjske nevarnosti, vendar bodo morali ostati dalj časa pod zdravniškim nadzorstvom. Seveda pa je še vse to stvar bodočnosti; kajti glavna ovira za izvedbo teh modernih načrtov bo slej ko prej ostalo pomanjkanje denarja. Nepremišljenost, ki M se lahko slabo končala Igranje in nepazljivost na pločnikih in cestah je lahko včasih prav nevarno. To je na lastni koti okusil 13-letni Gualtiero Monteleone iz Ul. Carpison 11. Fantek je zgodaj zjutraj hodil ob robu pločnika Trga sv, Katerine in je bil namenjen v šolo. Tam se je srečal s skupino fantkov, katerim se je verjetno mudilo in ko so prišli vštric, je nekdo morda nehote pahnil Mon-teleoneja, ki je moral stopiti na cesto. Tedaj je privozil mimo neki avtomobil in s kolesi oplazil fanta. Ljudje so sicer kričali šoferju naj se ustavi, a ta jih verjetno zaradi pihanja burje ni slišal in je nadaljeval pot. Uro kasneje se je Monteleone v očetovem spremstvu zatekel v bolnišnico, kjer »o mu zdravniki ugotovili izpah desne noge z verjetnimi kostnimi poškodbami, pridržali so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku. ko so čitali zadnje Fainovega dnevnika- ^ !f Po Fainu se je 'žeBe, sliševanje njegove se je prijavila so,aVl*dt stranka. Tinina 1® e«ovoll!' v dvorani, ko 3e.®L BaiP^ mlada ženska, ki izgubila moža, Uijuuiia JI* jetno ni nikoli to še 3-letno ne besede pa so bile vso krivdo je z»ei tale ramena obtoženega Fai®*' lamcuo . —. s« je mimo poslusa' ,ati, kakor ni hotel v® ^ ji bi prekinil, ko mU" je. L lo pogodu. Zanj^ s!r mož skorbutičen, >e obnašal in je bil P i4 j) obnašal in je » je w ( Domov, potem ko S zy(:> oce zaradi spora -z ^ neko srajco P°f°* 5 „ vanja, je hajal^sa®J(elJ>' 6.000 lir tedensko. 1998. leta pa sta Je ,e žem sprla in ted šj sklenila prekiniti je, itj z njim. Zanimivo V je ženska večkra na splošno in na [ved‘ .,i kovo prošnjo naj specifični nave^ govorila o drugih - jj( kler jo ni PredT. odi . opozoril, naj vend je mož silil, naJ ,al pgšia. Končno ga delo. ... baru »Vio-lin* na ^ bjl ^ maseo. »In zakaj^*aj,D ljubosumen?* Je ?P pe l‘fit sednik. »Morda ker 08gcjtj del v družbi*, Je izn»l* 5». 'h T inia Tlneini IPVC. tlfl <1 fh» Licie Ursinijeve. da jo je mož zasa1 Justu z nežna.—f a “ ir _____ . ancet0's izgovorila, da se J* 0 e j Ijem pogovarjala ni, o Iviani, o rfi, p j( ničemer drugem. «* 'pa1 v.flS je od vsega začet 4jl> l(t izjavila, da bi. v« priznanja, da je J v družbi neznane - ,■ < pa ni hotela predsednik kot * j* »»nnvnrniJ, sta zagovornik sta ho . ti za ime tega s*.^g 9 spremljevalca, a ~rg,e‘‘'t i je bila neomajna.-^ t ža ni izvedel n' Fainova žena jt^ »e je kot zasebn* ^, bilo mogoče izY'*e'tji1'’’ ime ženske, ki J* ^ ročenega neznanca predstavila. , pisU \ Pred«. - ZafečnfVi> ga tragičnega vbgr $ (/ ve®’ , -f dogovorjeno v Priča — Ne m sem po mestu. gSlu , Preds. -- i>te tj »rečo? . iU S«V Priča - N«. f , la in sem taV -vaj- m ti Sama ne vem *a y J Med zasliševanj^;«®, s sinijeve se £j(ji državni pravdni^ , ^ - ™s. 1 mislil bom dal drugo ^rvjjij, rilo in boš točila vr r, rilo in boš «*»«- je 'ji J ze,» »Mojo *mrt»; ,e J. govoril Fain. j e..,!1.;) gUVVIIl r J- IjJCvJ krat potrdil, k j(, i ff ru,f. 1 j- S1* M* r Y. žena tajila, da letos, to je, koj ^ U ločitev te vse® #f*jM konske .»t*' "J k<« iviano. «Lahko ,8lii“ i tiho, a prePr® n»tV/ ki se J«, g* V končani razP* por. jr* končani vklenjenega Razprava, >w prisostvalo r”daljevl v i< k»te ni ljudi, se bo na ;l.jpj z zasliševanje® M Preds - Pred«. -nik - Ligabu«. . M f. eo, zapisnik« *e ec j od v. za«. v® ' obramba - odV' »kem oddelku. obramba - OMMirnim predvaja M. t. ■. z začetkom komični film: «i Komična Igrajo: STAN LAUREL, OLIVER HA^A^ ROI.D LLOYD in CHARLIE [11 • i • I II • ... Zaradi stavke japonskih pristaniščnikov Titov gOVOr V NlŠU j ?l?aul1* p°98|a. Ladja -Aspromonte lito oiest, Vqv O alžirskem vprašanju, o indijsko-kitajskem sporu in o sodelovanju balkanskih držav jevanje s J. strani) je nato dejal, da je svetu mnogo občutljivih raznih nevarnih poja-!»■_ kakor tisti na indij skopski meji ali v Alžiriji, južnoameriških državah in Bližnjem vzhodu. J« 1° vzbuja zaskrblje-'1’ kajti svet je zdaj ozka jj® *■ v kateri mora tisto, r se dogaja na enem delu, Mvati tudi na drugi del. . *i ni mogoče, da bi bil en rW4ek važen za določeno toč. »veta, da ne bi vplival tu-j drugem kraju sveta. Ti r*1 *o minili. Zato nam ni .Jr*8«, do kakšnih pojavov •J*. Mi smo zaskrbljeni, mi Pojasnili naše gledišče r“* tistega, kar se je zgo-0 na indijsko-kitajski meji.* smo seveda globoko ra-. lfani nad takšnimi meto-kakršne so uporabili ^nasproti indijskemu ozem-J* m mi ielimo upati, da bolj ■ ki so odgovorni za si, 1,1 *a nadaljnjo usodo tudi J»j**®! kitajski, pravočasno ‘ Jj’ravUi t0 pot in ubrali tisto it 1«. lahko pridobi na ‘J’1 Prijatelje, ne pa da ubi-■ Pot, ki bc povzročila, da , bo »vet zasovražil, zato J_kveljavljajo politiko, ki ne r*ta politiki socialistične marveč stari politiki In sv&nia. politiki velesile. ,, se® zadovoljen, da je tam Garle prišlo do nekakšne .J 'ritve, čeprav ta stvar še ’ uf*iena- — Verujem zlasti jjA*»dnokrvnost predsednika tuia, ki zelo mimo pre-i, , 0 tem in ki ni dopustil, ^ ga izzvale notranje re-jjpunarne sile. da bi nasto-t,. f Pokakšnimi svojimi kon- l'"■•lami, prepričan sem, da J 'ti t »Pal najti pot, da se bodlja in Kitajska pra- ^ sporazumeli.* iat >r sadeva druge dežele, *adeva Alžirijo, globoko Vuiem° z alžirskim na-^ toliko let bije tv0j0 °Praven, krvav boj za lo,t *vobodo in samostojni i Želeli, da bi Fran- ^ Alžirija tudi to vpra-^jmprej uredili. Takšna H vidimo, ne morem nismo zaskrbljeni itju alinjo usodo tega dela H»l0 brav zato, ker sem rekel bjb,,prei — zato ker je ves ’ avet, ves afriški svet Protj *r?en’ hočejo tudi ^iju/bagovi volji napraviti Poskuse na ozemlju tli,/* bt&r.;-°r ves,te, smo imeli * i uU]o — zmerom dobre odno- % u h' *4»j .. at odnošaji z njo tudi 'MfcOsV alabi. Mi spoštujemo ''Mici narod. Nas vežejo •ti, a;una'ne vezi iz preteklo-• Pa ne tnoremo za-S t*1 lMega> h31- je P° na' » bil Betliu nepravilno in kar V ^ treba popraviti Politi-S,SL jo uveljavili na-* j, alžirskemu narodu in Srj j* obsodil ves svet, je ^en,!,na* ker škoduje tudi ••it tigledu Francije, na-•ilit! paznika v obeh svetov- hiel a »adnje čase sem bil P*4u * ^-e tu na B1'inlera •ti(itv Ptižlo do delne po-*°ltie ’ aePrav še ne do po-^ Porniritv* v stikih med t-j l6li deželami. V poseb-Wl, ,°Volistvo mi je, da vi-N 1**0,^* Prišlo med Egip-Jjlo 1- ^danom ter iried Etio-k r»> m do prijatelj-Navta?°VOrt>v ln do spora-<0 A dnJi* v vPrašanj ih, ki so I ! Sit n J med njimi ele-) turt?Petosti- Menim, da je .Mri v Vebk prispevek k t,#r »o r*6?8. afriškega sveta, iN benrt ” dežele. ki imajo %ost .Vl8nost> sv°i° samo' Laiiin L}0. ki lahko prav s SUh nji6 ?m dobrih medse-?!borej n°®ajev mnogo prijata inoa1 Pravilnim odno-San,: d drugimi afriškimi Si J*' iti11?8 na Balkanu, tova- «t„Costadn°eVariiice' ni kakšne Nom ^varnosti pred a zadnje čase so začeli ljudje govoriti in nekaj tudi delati na to, da bi se balkanske dežele medsebojno sporazumele, oziroma govoriti so začeli, da bi se morali njihovi predstavniki sestati in pogovoriiti. Mi nikoli nismo temu nasprotovali, mi smo zmerom na to delali. In ko smo videli, da ne moremo z vsemi priti do sporazuma in do skupnih gledišč, smo sklenili sporazum z Grčijo in Turčijo. Vi veste, da je prišlo, odkar smo sklenili ta sporazum, do dobrih odnosov med našo deželo ter Grčijo in Turčijo. Prej stiki med našo in tema deželama niso bili dobri. Stiki z Grčijo »o bili zelo napeti. V Grčiji imajo drugačen družbeni sistem, kapitalističen sistem, mi pa socialističnega. Odkar pa se nam je posrečilo doseči medsebojni sporazum, se naši stiki prav tako iz leta v leto čedalje bolj zboljšujejo. Zdaj so stiki med nami in Grčijo zelo tesni in prijateljski. Na obeh straneh želimo, da bi bilo to trajno. Mi vsi delamo na to, da bi bilo to trajno. Kolikor pa bi se kje le našlo kaj, kar bi lahko povzročalo nesporazume, bomo to lahko medsebojno uredili.* «Tudi stiki med nami in Turčijo so bili zelo dobri. Toda pozneje so se spričo naše dosledne politike tudi v času spora med Turčijo in Grčijo glede Cipra poslabšali. Ma pa smo se marali postaviti na tisto stališče, ki j« ustrezalo realnosti in našim načelom. Mi smo morali govoriti o pravici, ki jo imajo tam, oziroma, ki jo ima grško ljudstvo na Cipru, in to je šlo bolj v korist Grčije kakor v korist Turčije. To vprašanje smo pozneje uredili tako, kakor so^ga morali urediti, čeprav niso vsi zadovoljni. Tako je vendarle izginilo s torišča to vprašanje, ki je pomenilo element napetosti, občutljivo točko na svetu. Med nami in Turčijo ni nič spornega, ni nobenega spora, nobenih elementov, ki bi bili razlog za slabe odnošaje. To sem nedavno rekel tudi predstavniku Turčije in zdaj pravim, da želimo imeti s Turčijo enake prijateljske odnošaje m sodelovanje v vseh vprašanjih skupne koristi, kakor smo jih imeli prej.* «Tu so tudi Bolgarija, Albanija in Romunija. Morali bi misliti tudi na stike s temi -deželami. Toda zdaj v takšnem položaju, kakršen je, me-nimoi da še ni realnih osnov za sestanek. Poglejmo na primer Albanijo, kako naj bi se sestali s predstavniki Albanije, ko pa nas dan za dnem in brez slehernega razloga tako divje napadajo. Da bi prišlo do skupnega sestanka bi bilo treba ustvariti pogoje za to. Jaz sem za sklicanje takšnega sestanka, delamo pa na to, da bi takšna divja gonja prenehala. Ta gonja ni potrebna. Ta gonja škoduje tudi njim samim. Poglejmo torej na te stvari naposled realno Vse drugo je samo propaganda, čista propaganda. Tudi če bi v takšnem položaju prišlo do tega sestanka, bi doživel polom in od tega bi imeli več škode kakor koristi. Ce želimo doseči sporazum, ga moramo temeljito pripraviti, moramo realno presodi vse tisto, kar nas razdvaja, na drugi strani pa vse tisto, kar je pozitivnega in v korist vseh nas. Na podlagi teh pozitivnih stvari se moramo razgovarjati, drugo pa bomo odstranili postopoma. Mi smo za regionalne sporazume, mi smo za takšen sestanek in mi želimo, da bi se oni čimprej prepričali tem, da se je treba realistično lotiti tega in dobro pripraviti takšen sestanek zaradi njih in zaradi vseh dežel, ki jih omenjajo v tej zvezi.* Kaj nas pri tem ovira, sem že rekel. Nas moti takšna propaganda, ki jo zdaj uprizarjajo proti nam, ker nas na vse mogoče načine obrekujejo in žalijo. Mi smo država in sicer solidna država. In mi ne moremo molče prek raznih neodgovornih divjih klevet in hajke proti naši deželi in proti našim voditeljem. Kakšno pravico ima kdo vmešavati se v naše notranje zadeve, kakšno pravico ima kdo vmešavati se v to, kako mi gradimo svoje življenje? Mi ubiramo svojo pot, oni pa naj grade svoje življenje tako, kakor znajo. Mi jim ielimo mnogo sreče pri tem, mi želimo, da bi se jim godilo bolje in mi bomo zadovoljni, če bodo tudi oni zadovoljni a tem. Mi pa pravimo, da smo zadovoljni, kadar napredujemo. Glavno je, da vidimo predvsem svoje stvari, kajti čim hitreje bomo napredovali in želi večje uspehe, tem prej bomo tudi zamašili usta tistim, ki nas obrekujejo in sovražijo je zaključil svoj govor maršal Tito. hoče kršiti stavko Pretep med pristaniškimi delavci in policijskimi agenti Z alžirske strani so določili, naj bi se v njihovem imenu s francosko vlado pogajali tisti, ki se že od oktobra 1956 nahajajo v Franciji, kjer so jih aretirali takoj pri pristanku letala, ko so prišli, da bi se pogajali a francosko vlado. De Gaulle pravi, da je ta predlog nesprejemljiv. Na sliki so od leve na desno: Mohamed Ben Bella, Mohamed Boudiat, Ait Ahmed Hozine Lacherat Bitat in Mohamed Khider TOKIO, 23. — V pristanišču Hakodate na otoku Ho-kaido je prišlo do hudega pretepa med pristaniškimi delavci, ki so v stavki, in kakimi 500 policijskimi agenti. Stavkajoči pristaniški delavci so skušali Rreprečiti italijanski tovorni ladji »Aspro-mo-nte*, da bi odplula. Tedaj so bili poklicani na pomoč policijski agenti, ki so takoj prihiteli. Sledil je pretep, pri čemer je bilo 22 oseb ranjenih, 4 osebe pa je policija aretirala. Ladja «Aspromonte» je bila v pristanišču že enajst d-ni in zaradi stavke pristaniških delavcev ni mogla odpluti. Ko je prihitela policija, je posadki ladje uspelo dvigniti sidro, toda kmalu nato se je morala spet vrniti v pristanišče, ker je bila med manevriranjem v pristanišču poškodovana. Japonski MIIMIIIIIIItllllllllllllllluilnilllllMIIIIIllllillMIimillllMIIHI llllllUllllMIlllllllllllllIIHIIlllliUlltlUIIIIIIIIIIIIHIItllJItlllNlNMHMIMIIIIItlllll MUH linatlMlIllllllllllllIHlIllIHlIllIllllllllll IIIIIIIHIIIlIlllIlinilliHIIII II MII MII IIIITII'11! Mf MIHHIMHIHI"1 Trije iz S. Marco dTUrri ne marajo 2,5 milijona Boje se, da bi se s podpisom dokumenta obvezali zapustiti svojo «jazbino» in se preseliti v kak dom za onemogle CHIAVARI, 23. — Pred kakimi osemdesetimi leti je iz naselja San Marco d’Urri odšel v Ameriko Leopold Viktor Satumo. Ta je v Ameriki postal bogat, vendar na svoje rojake ni pozabil. Ob svoji smrti, pred kakimi štiridesetimi leti, je svojima sinovoma Joeju in Viktorju naročil, naj ne pozabita na rojake v siromašnem kraju v Apeninih In Joe in Viktor Saturno zares nista pozabila teh siromakov. Preko ameriške banke sta določila vsem 279 prebivalcem naselja San Marco d’Urri v poklon 800.000 lir za vsakogar. Ko so predstavniki oblasti in ameriške banke prišli v naselje, so vsi rade volje sprejeli darilo. O tem se je že pred dnevi obširno pisalo. Našli pa so se trije, in sicer 81-letna Virginia Cassinel-li in njuna sinova 57-letni Gentile in 53-letni Mario, ki o tem nočejo niti slišati. Predstavniki oblasti in funkcionarji agencije ameriške banke v Cicagni so večkrat prišli v «jazbino», v kateri prebivajo ti nesrečni trije Cassinelli, da bi jih prepričali, da gre dejansko za darilo in za nič drugega, vendar jim doslej še ni uspelo, da bi se s temi ljudmi sploh srečali. Pravijo, da se ti trije nesrečneži iz najbolj siromašne družine sicer zelo uboge vasi bojijo, da bi se s podpisom kakega dokumenta obvezali, da bodo morali zapustiti svoj žalostni dom in se preseliti v kako drugo zavetišče za starčke. le duh po bencinu in na mestu prejšnjega požara sp našli pospde s sledovi goriva. «»—— Mraz v Dolomitih BOČEN, 23. —- Po nekaj dneh, ki so s snegom pobelili vse gore do 800 metrov nad morjem, je nastopilo ja- Otroci smrtne žrtve treh velikih nesreč Ker ga niso pustili v mrtvašnico, kjer je ležal njegov povoženi otrok, je oče začel razbijati okna ter si pri tem porezal žile v zapestjih RIM, 23. — Sedemletna Gio-vannina Marconi iz Ul. della Storta 741 se je davi povzpela na sejalni stroj, ki ga je vodil njen oče Illario. Oče je vodil sejalni stroj na polje v bližini njihovega stanovanja, rJz doslej nepoznanih r za Bernarda Privata Literarna nagrada «Fe-mina», ena izmed štirih glavnih pariških literarnih nagrad, je bila podeljena po drugem glasovanju Bernardu Pri-vatu za roman «Au pied du mur*. Nagrado je podelilo razsodišče 11 Žensk, zbranih na kosilu v «Cercle interallič*. Nagrada je bila ustanovljena že 1. 1904 in na neki način tekmuje z nagrado «Goncourt». Ta nagrada je bila podeljena pred kratkim, kot je znano, Andreju Schwarz-Bartu za knjigo «Le der-nier de« justes*. Bernard Privat se je rodil v Monpellieru pred 45 leti. V) se je vrnil iz nemškega ujetništva, je bil sodelavec založnika Bernarda Grasseta. Sedaj je ravnatelj za izdaje Grasseta. «Au pied du mur* je življenjska zgodba ujetnika, ki jo z navidezno neurejenostjo pripoveduje avtor, rešen po petih letih ujetništva, ki ga je preživel na Češkem. Privatovo delo ni tragično, temveč veselo. Roman nima posebnih pretenzij, je optimističen, čeprav opisuje stran iz novejše zgodovine. Za Mauriacovega sina Clauda pa nagrada «Medicis» Literarno nagrado «Me-dicis* je prejel Claude Mauriac za delo «Le di-ner en ville*. Delo je prejelo 5 glasov pri če trtem glasovanju, medtem ko sta bili izločeni deli »La plume et l’an ge* Jacquesa Densa (dva glasova) in «Les fils du rois* Jacquesa Ferguo-na. Claude Mauriac je prvi sin Frangoisa Mau-riaca; rodil se je 1. 1914. Diplomiral je na pravu ter bil glavni urednik lista »Libertč de FE-sprit*. Za seboj ima tudi pomembno delo kot kritik: pri «Figarc Lit-teraire* je filmski kritik, pri številnih revijah in »Figaroju* pa kritik esejev. Nagrado j« ustanovil la u neki italijanski industrijec in znaša letno 333.333 frankov. IVAN TAVČAR Mrtva srca' POVEST, kriči vsa družba. »Itj * ’ kd°r hoti, naš bodel* dere se Welser. nira,e te rodni oče moi!» pritrdi Malec: »Lepa šala bodel* ko vsi. Kr k ni, vftanejo, postavijo mizo na prejšnje mesto, se-svefel er J° oblože s polnimi steklenicami in kupami h* D čaj ® DOPflco in 37v*qfo no hftHnilf nHnrn no cf070 i "Prv- ^ in vrata na odpro na steza j. Po- niA rno in pazljivo poslušajo. Ali na hodniku se ni VVr5aeSar; tij-i Ce nji1°8ar ne bo!> zatogoti se Krušlč. »Kje 11 tiči tega ženska, prosta ji pot! To se ve, in med pošte-l- ^ Posebej naglašati ni treoal* bi Ve’ to se ve!> godrnja pijani vitez Lanski, i 'satan le starega Sodarja privlekel,* izpregovori °r WeLser, »to bi bila pečenka za naš lonec. Strela -> TarKJlvolasi ženin mi je neprijeten, skoraj še bolj od thu '^eseii sl vendar tako dolgočasna puščoba!* šh *he Podimo, prijatelji!* odgovori vitez pohlevno. »Ce-be, „ venomer, Welser, saj sem 'Jo zašepeta Krušič, »nekdo prihaja.* -iihi Se ZnAliialr. nn Mol ec?» sem vendar dobra duša / če bi bekJ ™ U1 oni na hodniku hotel pobegniti. Kakor ;Vai0 0 te počasi prihajal in, ko je trdo stopal po tlaku, te od sten. časih je postal in tedaj se je vselej čulo, da je govoril sam s seboj. Senci enak je prilezel po hodniku — Filip Tekstor! V mislih je prikorakal. Ali pri vratih nehote obstane in dvigne temni svoj obraz proti pijani družbi. Spoznavši jo, hoče hitro oditi; a že ga je tiščal baron Krušič za roko in ga rahlo prisilil, da je moral prekoračiti prag v sobo. »Kam hočete, prijatelj?* kriči baron radostno. »Da bi vi anali, kako težko smo vas pričakovali, na kolenih bi nas prosili, odpuščanja, da ste pred naso izborno, prijazno družbo hoteli pobegniti 1» Grof Welser pripravi stol, rekoč: «Dajmo mu stol, da sede ljubi prijatelj naš. In kako je bled revček! Umakni se. Lanski! Povsod te Je preveč, preklicana duša!* Lanski se mrmraje odmakne. Welser pa se obrne z največjo vljudnostjo k Filipu: »Sedite, prijatelj, sedite! Verujte mi, da se zelo veselim, ker vas zopet vidim! Baron Krušič ni lagal, prav res, prav težko smo vas pričakovali. Ali vi ste hoteli pete pobrusiti? To ni bilo lepo! In prepričan sem, da bodete nas še na kolenih prosili odpuščanja. To je bila tvoja ideja, Krušič; a jaz jo potrdim! O tem pozneje! In na golih kolenih, rečem vam! Na častno mojo besedo, še danes hočem videti gola kolena vaša! Grof Welser še ni kmalu toliko go-goril, zategadelj bodite uverjeni, poštenjak bledi, da se bode zgodilo, kar je govoril! Za sedaj pa mu dajmo piti!* Pri prvem navalu se Filip nikakor ni zavedel položaja, v katerem se je nahajal. Mali Welser ga potisne na sto! ter mu nalije vode v kupo: »Le pijte, prijatelj! Potem pa nas bodete na kolenih prosili odpuščanja. Drugo za drugim! To bo še prijetno danes!* Tedaj se je hotel skazatl tudi naš vitez Lanski. Vstal je in pristopil k osupnjenemu Filipu. »Tudi jaz se vam predstavljam,* jeclja s težkim jezikom «prljatelj dolgičas, jaz sem vitez Lanski in moral sem že nekje videti samostanski obrazek vaš!* Bil je čez mero pijan, ko je te besede govoril, opotekal se je tja in sem. Le z veliko težavo se je obdržal v ravnotežju. »Vidiš, dragi moj!* nadaljuje, »rad te imam. ljubim te in zategadelj ti hočem očistiti lice, da boš čeden, kei si v čedni družbi. Ali ne govorim pravice, gospodje?* »Lanski ima svojo idejo! K ataki, k ataki, Lanski, Lanski!* vpije Krušič. To vpitje je pijanega viteza še bolj ojačilo. »Poglej,* je dejal, »časih smo taki kuretini, kakor si ti, pulili perje s telesa, ha, ha!» V resnici prične nato s prsti grabiti Filipa za obraz, da bi mu izpulil kaj brade. Le-ta se predrami in potisne Lanskega od sebe, da se je hipno zvrnil po sobi. Obležal je na podnici in niti vstati ni skušal, ker je dobro vedel, da bi mu morali vsi poskusi izpodleteti. Dobro je poznal Lanski svoje moči. Zategadelj je mirno obležal na trdi deski. »Lanski je ugnanl* izpregovori Welser trudno. «A mi smo drugačnega kova, dragi moj!* Tisti hip se je vsilil v razgovor domači sin Viktor. Do tedaj je sedel tiho pri mizi, in na obrazu se mu je kazala velika notranja zadovoljnost, da je usoda privedla ravno Filipa Tekstorja v družbo. Od nekdaj ni rad gledal tega člo veka na Nižavi in sovražil ga je, kar je pžmetii svojih dni »Pustite ga meni, prijatelj, pustite ga meni!* oglasil se je zamolklo. «Sam Bog ga mi je privedel, gospodje, in meni ga morate pustiti!* »Naj ga ima Malec!* zaječal je Lanski na tleh. »Dobro, imej ga!» pravi Krušič. ♦Tudi meni Je povšeči tako!* dostavi Wesler, »ker si sin te hise, imaš prednost ti!» Videlo se je, da se grof srdi, ker se mu je plen njegove šale tako nepričakovano izvil. »Hvalo vam! Storili ste mi veliko dobroto!* Nato Je vstal Malec s svojega sedeža. Le s težavo se je dvignil in z rokami moral opreti ob mizo, da so ga držale nogč. Tudi Filip je vstal. Nekaj časa sta si zrla oko v oko. Bledo lice se je Tekstorju zalilo s krvjo in sovražno so se mu svetile oči. »Tvoje Je torej vse to delo, nižavski pleničar,* izpregovoril je suhotno. »Do sedaj si dremal v temačnem kotu in spoznal te nisem. A vedeti bi bil moral, da je vse to tvoje delo, pijani gospod častnik!* »Zobe kaže!* reče Krušič, «le po njem, Malec!* »Danes bo še prijetno tu!» zamrmra grof Welser, «Potrpite, prijatelji, učakali bodete, da mi ,bo zobal oves ie roke kakor star konj.* Nekaj satanskega se je razlilo Malcu po ničevem obrazu, ko je govoril te besede. Nepopisen, divji srd mu je polnil srce, da se mu z besedo ustavlja pred vso družbo to človece. «Obleka ne dela človeka in uniforma ne vojaka! Zategadelj me ni strah, pred tabo, prijatelj Viktor. Sicer pa tudi se ni predolgo, ko si se skrival za materina krila!* «Dobro! Ta bleda prikazen ima še nekaj možganov v čepinji. Sabljo na brus, če ne, padeš, Malec!* knči Krusic. «Vraga, danes bo prijetneje, nego li sem mislil.* dostavi Welser s tiho zadovoljnostjo. Malec je glasno škripal z zobmi in razburil se je tako o Filipovih besedah, da prvi hip niti odgovoriti ni vedel. »Gospodje, izborni prijatelji moji,* prične s sikajočim glasom, »vi se hočete s tem človekom kratkočasiti, in res ne vem, čemu bi se ne! A rečem vam, iz roke mi bo zobal. Do sedaj pa še ne veste, kdo li je ta interesantni človek, ki stoji tu pred vami, kakor kos umazanega perila, na drog obešenega. Skazali ste mu veliko čast, da ste si ga izbrali sebi v šalo; pravico imate torej zvedeti, kdo je!» — Filip ozre se po obrazih okrog: »Upam, da sem v olikani družbi! Kar pa ti govoriš, napravlja mi malo skrbi!* «V olikani, zelo olikani družbi!* naglaša Malec. »Prijatelji, tu vam predstavljam gospoda Filipa Tekstorja! Na mojo čast, to je Filip Tekstor in, če d« sedaj še niste čuli o njem, vaša je krivda, edino vaša!* »Na svojo čast ne prisegaj!* odgovori Filip zbadljivo. «Dolgo te že poznam, ali kaj takega še nisem nikdar opazil na tebi!* »Prijetno je danes! Le dalje, Malec!* oglasi se Welser. »Čast pa je sicer malenkostna reč in, če je nimaš, kaj potem? Obilo je takih ljudi na svetu! Ni li res, Krušič?* «Res! Le dalje, Malec!* odgovori Krušič. »Tu je zatorej Filip Tekstor in Jaz sem Viktor Malea Viktor Malec sem, kolikor me je od nog do glave!* (Nadaljevanje sledi) Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige A LIGA Rezultati •Atalania-Padova 1-8 »Juventus-Genoa JJ »l.anerossi-fiorentma 1-1 "Milan-Bari 2-8 "Palermo-Lazto •-I -Roma. lnter 14 "Sampdoria-Bologna 1-4 •Spal- Alessand ri a 4-4 •Udinese-Napoli M LESTVICA Juventus 9 7 11 29 9 19 Bologna 9 5 3 1 18 7 13 Milan 9 8X2 14 9 12 Sampdoria 9 4 4 1 13 7 12 lnter 9 4 4 1 18 16 12 Fiorentina 9 5 13 19 12 11 Rosna 9 4 3 2 14 19 11 Spal 9 3 4 2 11 9 14 Lazto 9 2 8 2 7 14 9 Atalanta 9 2 4 3 9 13 1 Alessandria 9 16 2 6 12 4 Radova 9 3 18 9 15 7 Udinese 9 2 3 4 9 13 7 Napoli 9 2 3 4 6 11 7 Lanerossi 9 2 2 5 9 14 ( Palermo 9 14 4 S 13 i Bari 9 2 16 S 14 3 Genoa 9 117 S 14 3 V nedeljo 29. t. m. bo prven- | < 1 prekinjeno zaradi mednarodne tekme Italija - Madžarska. B LIGA Rezultati m 1-1 3-1 •Catanzaro-Cagliart "Como-Catania •Lecco-Verona *Modena-Parma il Marzotto- * Novara 2-1 "Ozo Mantova-Triestina 1-1 "Reggiana-Torlno 1-1 "Sambenedettese-Bresda 2-1 "Simmonza-Messina »Taranto-Veoezia 3-1 M LESTVICA Lecco 10 7 2 1 21 11 18 Marzotto 9 5 3 1 15 7 13 Catania 9 4 4 1 14 8 12 Torino 14 4 4 2 tt 4 12 Reggiana 14 S 2 3 14 12 12 Modena 9 8 13 14 9 11 Venezia 19 4 3 3 13 14 11 Catanzaro 19 4 3 3 11 14 11 Maotova 14 4 2 4 7 12 14 Triestina 14 3 3 4 11 12 9 Messina 10 3 3 4 7 9 9 Como 14 3 3 4 11 14 t Taranto 14 3 3 4 11 14 9 Simmonza 9 2 4 3 11 13 1 Brescia 14 1 t 3 4 7 1 Vorona 14 3 2 5 13 15 1 Sambened. 14 3 2 S 12 18 4 Novara 10 2 3 S 4 S 7 Parma 14 2 3 5 7 17 7 CagHari 14 2 2 t 9 17 8 Juventus spet sam v vodstvu zaradi zasluženega poraza Bologne 1 ... ■——■■■.... m. i. 0/4 .....■■■■.. Odlična igra in zmaga Rome nad Interjem -VB *ligi Lecco povečal vodstvo - Remi Torina in poraz Triestine TEKME 2* XI 3» Brescia-Como, Catania-Vero-na, Marzotto-Ozo Mantova, Mes. sina-Sambenedettese, Novara-Simmenthal Morvza, Parma-Ca-t^rvzaro, Tararvto-Cagliari, Torino - Lecco, Triestina - Modena, Venezia-Reggiana. V Športne stave TOTOCALCIO 11X1X11XX211X Kvote: 13 točk — 1.100.000 lir, 12 točk — 104.200 lir. V Trstu sta 2 dobitnika s 13 točkami in 25 z 12 točkami. TOTIP 12 12 IX IX 11 XX Kvote: 12 točk 354.338 lir. 11 točk — 15 960 lir, 10 točk — 1959 lir. A LIGA 9. kolo nogometnega prvenstva A lige je bilo odkritosrčno. S tem seveda ne mislimo, da je le bila izrečena zadnja ali vsaj kolikor tolifco odločilna beseda, pokazalo pa se je, da držati korak z Juventusom ni tako enostavna stvar kot se je morda komu zdelo. To je lahko v prvi vrsti spoznala Bologna, ki se je samo 7 dni ponašala s slavno soseščino. V genovski preizkušnji proti Sampdoriji ni vzdržala velike psihološke odgovornosti in kar ja še slabše, vzdržala ,ni niti relativno šibkega pritiska Octvirkove čete tako, da je bil tudi z agonističnega, taktičnega in tehničnega vidika njen poraz v celoti zaslužen. Vse to pa lahko — komaj teden dni po zmagi nad Juventusom — pomeni, da Bologna kljub vsem dosedanjim presenetljivim uspehom, nima vseh tistih pogojev, ki so potrebni za tako vidno vlogo kot jo je igrala doslej in kot jo je, s precejšnjo dozo iluzije, hotela igrati tudi naprej. V srečanju s Sampodrio je Bologna igrala popolnoma podrejeno vlogo in njen poraz bi lahko bil še večji, če bi napadalci domačih bili le malo bolj prodorni in če ne bi celo igrali brez Milanija, ki je zaradi težje poškodbe moral zapustiti igrišče. In prav to dejstvo, da je Bologna igrala več kot eno uro proti samo desetim igralcem in tega ni znala izkoristiti, potrjuje našo sodbo o njej, ne glede na to, da je v vsem drugem polčasu bila gospodar igrišča zaradi defenzivne taktike Sampdorie. Edini gol je dosegel v 2’ drugega polčasa Ocutirk. Dvovladje na vrhu lestvice je tako prenehalo in Juven- tus je spet sam gospodar po- njega krilca Losi ja ter mlada ložaja. Toda koliko truda je bilo treba, da mu je uspelo proti šibki Genoi, ki je celih 75’ odbijala ne preveč prodorne napade črno-belih. Zdelo se je že, da napadu slavnih strelcev kot so Sivori, Charles, Nicole, Boniperti in Stac-chini sploh ne bo uspelo ukaniti odločnega Buffona, v tako slabi formi so bili nekateri med njimi, posebno Sivori in Nicole. Toda granitni živi zid požrtvovalnih (in nič več) gostov je končno moral vendarle popustiti, pa čeprav ne pred napadalci temveč pred krilcem Colpmbom, ki je v 29’ drugega poKasa dosegel prvi gol. Poslej je bilo laže iti 10 minut pred koncem je Nicole po svoji edini omembe vredni alauji dosegel z diagonalnim prizem-nim strelom drugi in zadnji gol. Ce je po eni strani Juventus napredoval za dve točki in Bologna ostala na istem, pa se je obema približftla kar cela truma zasledovalcev, ki so prežali na spodrsljaj Bologne. V prvi vrsti sta bila to Milan in Sampdoria, poleg njiju pa še Roma in v manjši meri Fio-rentina. Čeprav so se neposredno za hrbtom Bologne zvrstili z 12 točkami Milan, Sampdoria in lnter, moramo vendar dati pred vsemi temi prednost Romi, ki je na svojem igrišču zaustavila korak Interju in ga naravnost pregazila z izvrstno in taktično dognano igro. Zmaga Rome pa je še toliko bolj važna, ker so se v njej odlikovali ravno tisti igralci, ki bi po splošni sodbi zaslužili mesto v A reprezentanci, pa jih je tehnična komisija vključila v B reprezentanco, V mislih imamo oba stranska krilca Guarnaccija in Zaglia, sred- napadalca Davida in Pistrina, ki sta bila sploh izločena iz seznama kandidatov. Tekmi je menda prisostvoval član tehnične komisije Bianco-ne in če ni imel zaprtih oči, potem bi lahko svetoval nekatere premestitve med kandidati za A in B reprezentanco, katere je v ostalem tudi dopustil Mocchetti v svoji izjavi po malo prepričljivem treningu A moštva proti Empoliju. Toda povrnimo se k tekmi sami! Roma je zmagala s 3:1. Gole zanjo so dosegli Pestriri, Zaglio in Selmosson. Gostje so reagirali šele po tretjem golu in dosegli častni gol v 18’ drugega polčasa po Ltndskogu. Milan je odpravil Bari z goloma kril Beana t n D ari o ne, toda njegova igra še ni prepričala. Močno se je poznala odsotnost Grilla in Schiaffina, pač pa se je uveljavil rezervni vratar Alfieri, ki je branil v slogu svojega slavnega titu-larca Ghezzija. je v Tarantu izgubila kar s 4:1. Pomembne zmage so dosegli še Modena nad Parmo, Sambe-nedettese nad Brescio in Sim-menthal nad Messirto. pa tudi remi Cagliarija v Catanzaru predstavlja uspeh za zadnjega z lestvice. - Pivatelli poškodovan ne pojde v Budimpešto BOLOGNA, 23. — Srednji napadalec Bologne Gino Pivatelli ne bo mogel igrati v soboto v Budimpešti proti Ma-j^arski. Danes popoldne je Pivatellija pregledal zdravnik prof. Gui in mu ugčtovil pre-tegnitev podtrebušne mišice zaradi česar bo morgl 8 dni počivati vjnajvečjem miru. Vodstvo Bologne je o tem takoj obvestilo tehnično komisijo, ki je odredila, da se mora igralec kljub temu jutri predstaviti v Covercianu na zjioru kandidatov zaradi eventualnih u‘ otovitev. Za tekmi Ifahja-Msdžarska Sklicanje nogometašev za A in B reprezentanco RIM. 23. — Tiskovni urad FIGO sporoča: «FIGC je na predlog tehnične komisije za državne reprezentance sklicala za mednarodni tekmi Italija A - Madžarska A 29. t. m. v Florenci in Italija B - Madžarska B 28. t.m. v Budimpešti naslednje igralce: Bari: MAZZONI Bologna: CAMPANA, PIVATELLI Fiorentina: CASTELLETTI, LOJACONO, ROBOTTI, G SARTI Genom BARISON, BUFFON lnter: BOLCHI, CORSO, GATTI Juventus: BONIPERTI, CASTANO, CERVATO, CO-LOMBO, EMOLI, NICOLE’, B. SARTI Lazio: JANICH, MARIANI Padova: BRIGHENTI, ROSA Rom a™ °G UAimACCI, LOSI, PANETTI, PESTRIN, ZAGLIO Sampdoria: MORA. Maserja: Sarnoglia (Juventus), Comtno (Sampdoria). Vsi i.avedeni igralci morajo biti v torek do 20. ure pri zveznem tehničnem centru v Covercianu na razpolago tehnični komisiji. Precejšnje presenečenje je povzročilo dejstvo, da v -•'‘-•očilu tiskovnega urada FI^IC ni označeno kateri i-gralci so določeni za A in kateri za B reprezentanco: Po vesteh iz dobrih virov pa se vendarle zdi, da je komisija se vedno naklonjena* bloku Juventusa za A moštvo in bloku Rome za B moštvo. Zadnjo besedo pa bodo člani komisije izrekli jutri, ko bodo globlje proučili nekatera dejstva, ki so prišla do izraza prt nedeljskih prvenstvenih srečanj, • * * RIM, 23. — Na predlog 'komisije je FIGC naknadno pozvala na zbor nogometnih reprezentantov v Covercianu tudi igralca Rome ALBERTA ORLANDA. Obramba Triestine zaustavlja napad OZO Mantove. St. 5 Je Vargllen, it. 4 Szoke ................................................................ t.............................................................................................. UH............................... Italijansko košarkarsko prvenstvo Z zmago nad Oransodo Simmenthal sam v vodstvu Za en sam koš poraz Stocka v Livornu - Zmaga Tržačank nad Fiatom 9 kolo italijanskega Košarkarskega prvenstva Prve ‘ •rije je živelo na direktnem srečanju dveh najboljših italijanskih vrst Simmenthala in Oransode Virtus Od tega srečanja Je bil praktično odvisen naslov Jesenskega in končnega prvaka prvenstva Kot Je bilo pričakovat. Je zmagala vrsta državnega prvaka Simmenthala z s nos. razlike (63:54). Igra med obema kolosoma tehnično ii bilo ravno najboljša, toda bila je borbena, razburljiva, napeta in dramatična. Vsebovala je torej vse tiste glavne elemente, ki plemenitijo športna srečanja na najvišjem nivoju. Bila je v neki meri tudi čudna. Oransoda jo je izgubila prav tedaj ko je bila v vodstvu m priv nič ni pomagala njena c.nsha o-bramba proti razigranim nasprotnikom, med katerimi je bii naravnost izreden Riminuc-ci in v drugi polovici odličen Pieri. Oransoda je začela ofenzivno in kmalu vodila z 10:0. Domačini so dosegli prvi koš šele v 6’, potem pa je prevzel pobudo Riminucci in serija košev za domače se ni več zaključila. 4' pred koncem Je Simmenthal izenačil in v naslednjih štirih minula.) do legel še 10 košev. V drag.in polčasu je bila igra uravnovešena toda Simmenthal je imel vajeti v svojih rokah do kanca V ostalih srečanj h prvenstva je Fonte Leviss.ma pie-magala Stello Azzurro Petrar-ca Lanco, Ignis Santag istlno, Livorno Stock in Reyer G.ro. Srečanje med L vornom :n Stockom je potekalo v lahni premoči domačih vse do zad-nijh minut v katerih so Tržačani zaradi vrste napak domačih skoraj izenačili. V zadnji sekundi igre je član Stocka Steffe celo dosegel koš, toda glavni časomerilec je samo za delček sekunde prej odživiž-gai konec in zaman so bili vsi protesti in vsa ugovarjanja Tržačanov. Pri Stocku so se odlikovali Cavazzon, Gavagnin in Natali lot. organizatorji ofenzivnih akcij. Formaciji moštev: Livorno: Orzali, Cosmelli 10, Pieroni 5, Bufallini 13, Mar-cacci, Tomel, Bonafe 4, Gat-to 10, Ba-oncim 12, Posar 8 Stock: Dazzara, Magrini I, DTorio, Cavazzon 17, Natali 3. Mejak, Zacaria. Steffe 5, Bianco, Gavagnin 23. Ostali rezultati: Fonte Lie-vissima - Stel'*’ Azzurra 62:54, Gira - Reyer 50:52, Petrarca -Lanco 79:66, Livorno - StocK 60:58. Ignis - Santagostino 73:f1, Simmenthal • Virtus 84:53. Lestvica: Simmenthal Oransoda Virt F. Levissima Petrarca Stella Azz. Ignis Varese » 9 • 622 466 8 9 I 1 766 535 17 9 6 3 560 542 15 9 5 4 552 523 14 9 5 4 576 557 14 9 5 4 597 571 14 Lanco Pesaro 9 4 5 574 594 13 Livorno 9 3 6 534 569 12 Gira 9 3 6 503 342 12 Reyer 9 3 6 509 519 12 Stock 9 2 7 476 550 11 Santagostino 9 1 0 462 593 10 V zenski A seriji sta vrsti Udinese in Stock poželi peti zaporedni zmagi. Videmčanke so v Turinu premagale Tal-mone Autonomi s 53:33, Tržačanke pa so na svojem igrišču vrnile lanskoletni poraz Fiatu z 41:33, Ostali izidi: OZO - Lubiam 31:30, Montecatini-Omsa 29:32, Stan s - Fontana 51:30. Srečanje med Stock in Fiatom j« uravnovešeno do sredi- Triestine v Mantovi neprodornega napada Edini gol so domači dosegli iz komerja v prvem polčasu Poraz zaradi Relativen uspeh predstavljal za Fiorentino samo neodločen .M.asM..m.M«...m.HM..ii.....m.....i.iwi....».n....i.m...i..........H...Hiiii.wiiim......i.i.m.um...i.imi..i.iiii.i.nm.iiiii...iii*i.i.....iiiii.m rezultat njenega gostovanja v s s sr s vicenzi proti Lanerossiju. Spodrsljaj po štirih uspesnih nedeljah... « Viola » so začeli ostro in mno- ------------——*-------------------------:---------------------------- goobetajoče in že v 15’ dosegli vodstvo po Morosiju. Toda njihova prizadevnost je polago-mo splahnela, k čemur so doprinesli tudi domačini s stro-j go blokado najnevarnejših na-i sprotnikov, ki so bili Lojaco-110, Hamrin in Gratton. V 25’ je za Lanerossi izenačil Conti in kmalu nato je Castelletti v zadnjem trenutku odbil žogo z gol-črte nezavarovanih vrat. V drugem polčasu je igra potekala v izmeničnih napadih, ki pa nikoli niso dali utiša nezadržnosti. •' Zmago je v tem kolu dosegla še Atalanta nad Padovo, sicer s tesnim rezultatom toda z veliko terensko premočjo, vsa ostala srečanja pa so se končala neodločeno in še brez golov povrhu. Tako je močno nekompletni Lazio prinesel točko iz Palerma, Alessandria povsem zasluženo iz Ferrare, Napoti pa iz Vidma. Tekma v Vidmu je bila le na trenutke zanimiva. Obe e-najstorici sta že v prvih minutah okrepili lastni obrambi in pazili bolj na to, da ne prejmeta gola kot pa da bi poskušali tvegati z ofenzivno igro. Neodločen rezultat je v bistvu pravičen, čeprav so Furlani poslali na vrata več strelov kot pa Napolitanci. Položaj na dnu lestvice je zaradi teh remijev ostal popolnoma isti kot je bil po 8. kolu, samo s to razliko, da so Palermo, Lanerossi, Napoli in Udinese napredovali za eno točko v primerjavi z Barijem in Genoo. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Poraz Dinamo odprl vrata Vojvodini in C. zvezd* BEOGRAD, 23. — Položaj v zvezni ligi )u*osl0^j. skega nogometnega prvenstva postaja vedno bolj ** miv. Zaradi poraza Dinama proti Partizanu je vsa F gova prednost skopnela in dohitela sta ga Vojvodina Crvena zvezda medtem ko so Partizan, Hajduk '"..-g nički zmanjšali svej zaostanek na minimum. prvega mesta v Jesenskem delu prvenstva je tako koli pred koncem še povsem odprto in teoret.cnm »• didatov zanj je nič manj kot šest. STRELEC: v 41’ prvega polčasa Giagnoni (M.). MANTOVA: Negri; Tarabbia, Giavara; Ferri, Veneri, Longhi; Oltermari, Giagnoni, Zecchini, Rizzoiini, Simoni. TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Var-glien. Degrassi; Auber, Taccola, Secchi, Del Negro, For-tunato. SODNIK: Famulari iz Messine. KOTI 7:4 za Monto-co. GLEDALCEV 800« ne drugega polčasa. Tedaj so prevzele pobu-do domačinke in naglo povečale vodstvo. Vsa igra Tržačai It je slonela kot običajno na Tarabocchijevi. dobro pa so igrala tudi Pren-nushijeva, Nunzijeva in Va scotto. Domačinke so igrale v na slednji formaciji: Nunzi 5, Prennushi 3, Tonini 5, Bradamante, Vascotto 6, Bettoso 2, Maraspin 4, Baldi-ni, Tarabocchia 15, Benevol. Lestvica: Stock 3 5 0 228 192 1« Udinese 5 5 t 255 138 10 Ozo Milano 3 3 2 180 209 8 Standa 3 3 2 261 206 Fiat 3 2 3 202 195 Montecatini 5 2 3 193 214 Fontana 5 2 3 179 219 Talmone 4 13 159 197 Lubiam Mant. 5 0 3 182 226 Omsa 4 1 3 107 158 V moški A seriji je tržaška vrsta Don Bosco izgubila na lastnem igrišču proti Goriziani s 54:63. Osta : izidi: Safog Gorica - D’Alessandro 77:70, Sta-mura - Fides Roseto 39:49, U--dinese - T ^viso 86:44. Lestvica: 3 3 0 IM 146 3 3 0 199 125 3 2 1 196 183 3 1 2 162 174 3 1 2 175 189 3 1 2 128 154 3 1 2 145 195 3 0 3 136 179 MANTOVA, 23. — Moštvo, ki je v dveh zaporednih ne^ deljah sposobno premagati dva lanska člana A lige, zasluži vse priznanje, pa če prav niti Torino in še manj seveda Triestina ne predstavljata več tega, kar sta predstavljala lani. Triestina je nastopila v Mantovi brez krilca Kadiceja in napadalca Magistrellija, vendar pa je mogoče njen poraz le delno pripisati odsotnosti teh dveh titularcev. Degrassi je namreč povsem dostojno zamejal, Kadiceja v kriisKi vrsti, ki je bila — kot vedno — najboljši del moštva, pač pa se je poznala odsotnost Magistrellija, 'Ki je imel v Del Negru le zelo slabega namestnika. Seveda je težko trditi, da bi bila Ma-gistrellijeva izključitev odločilna, toda dejstvo je, da je bil napad Triestine zelo slab in Del Negro najslabši v njem. in v tem je vsa skrivnost poraza tržaškega ligasa, ki je v ostalem prikazal solidno igro in precejšnje tehnične kvalitete. Zaman so bili namreč vsi številni predložki SzoKeja in Degrassija v globino, ko ni bilo tam nikogar ali skoraj nikogar ki bi znal začete akcije izpeljati do kraja. Niti prizadevni Auber se ni zna. šel in le Secchi in Taccola sta nekajkrat zaposlila vratarja s streli iz daljave. Nasprotno pa je zelo dobro zaigrala obramba. Izmed vseh je zopet izstopal Varglien, vedno precizen in odločen v svojih intervencijah. Brach se je odlikoval s podjetnostjo in prizadevnostjo posebno v drugem polčasu, ko je nekajkrat prodrl pred nasprotni gol. Bandini je branil zanesljivo, ne glede na to, da je kot iz katerega se je rodil gol, povzročil z zakasnelo intervencijo, na predhodni strel. Skratka, če bi napad zaigral vsaj približno tako dobro kot je zaigrala obramba, bi se lahko Triestina tudi iz Mantove vrnila vsaj z eno točko in njena, serija pozitivnih rezultatov se ne bi pretrgala. OZO Mantova ni namreč predstavljala ni£ več kot samo solidno moštvo v trenutno dobri formi za dobrim vratarjem in čvrstim četverokotnikom, ki je graditelj vseh ofenzivnih akcij in obenem elastični čuvar lastnega kazenskega prostora. Šibkejša je v napadu, ki pa zna biti ob najmanjši nepozornosti nasprotnikove obrambe zelo nevaren. Prvi polčas je potekel v lahni terenski premoči Triestine, ki pa ni prišla do konkretnega izraza. Domači so le okrog sredine polčasa nekoliko povezali svoje vrste in proti koncu je njihov napadalec Simoni z močnim strelom zadel v drog. V 40’ je Ferri poslal s kakih 40 m na vrata Triestine silovito bombo. Bandini je mačjem skoku preletel skoraj vso odprtino vrat in v zadnjem trenutku odbil žogo v kot. Za to krasno, čeprav nekoliko zakasnelo parado, je požel zaslužen aplavz, toda prav iz te akcije se je rodil gol za domače. Kot je izvedel Simoni. Žogo je prestregel Uz-zecchini z glavo, jo zaustavil in podal na levo Gia-gnoniju, ki jo je iz obrata poslal v mrežo mimo nemočnega Bandinija. V drugem polčasu je tem- po igre popustil, kar velja predvsem za Tnestino, ki je postala bolj statična. Mantova je bila dvakrat pred u-spehom. V 7’ je Oltremari streljal mimo iz neposredne bližine, v 19’ pa je Simoni poslal žogo tu mimo droga. Napad Triestine je prišel do besede šele v zaključni fazi z lepo intervencijo Taccole z glavo v 38’ in pa z nekaj trmastimi napadi Secchi-ja, ki pa niso bili uspešni. Tekma se je tako zaključila z napadi Triestine ter ob mrzlični obrambi domačih, ki so zasluženo obdržali do kraja prednost enega samega gola. Poudarjamo zasluženo, kajti brez dobrega napada se nobeno moštvo nikoli ni zmagovalo. Srečanje med vodilnim Dinamom in Partizanom v Beogradu je bilo zanimivo in na trenutke tudi razburljvo. Zmagala je borbenejša in požrtvo-valnejša enajstorica. Partizanovi napadalci so znali ustvariti vrstno nevarnih akcij, med; tem ko so Dinamovci igrali počasno in nespretno v kazenskem prostoru. Pri Beograjča-nih sta se posebno odlikovala Jusufi in Zlatko Cebinac, pri Dinamu pa Crnkovič, medtem ko mladi reprezentant Peru-šič na mestu srednjega napadalca ni mogel pokazati kvalitet, zaradi katerih se je odlikoval v tekmi z Grčijo. Gole so dosegli: Vukelič in Jusufi za Partizana ter Perušič za Dinamo. Novosadska Vojvodina je na svojem igrišču pregazila goste iz Titograda, toda njeni napadalci so se sprostili šele v drugem polčasu, v katerem so dosegli 3 gole in dali s tem vanj približno odgovarjajoči konkretni izraz velike terenske premoči. Odlikovala sta se predvsem Bena in Takač. Zmaga Crvene zvezde nad Sarajevom je bila naporna in Bosanci so imeli posebno v prvem polčasu mnogo priložnosti za gol. Kljub enakopravni igri pa si je Zvezda ravno v tem delu zagotovila zmago z dvema goloma Popoviča in Zebe-ca, ki je dosegel svoj prvi gol v letošnjem prvenstvu in obtnem prikazal tudi zelo dobro igro. Hajduk je prišel do obeh točk z domačo zmago nad Beogradom. Dosegel je sicer samo en gol, zato pa je zapravil nešteto priložnosti, ki so bile plod dobre igre v polju. Radnički je na Kantridi premagal Rijeko z 0:1. Domači so začeli izvrstno, toda beograjski vratar Vidinič je branil v velikem slogu. V drugem polčasu je Radnički dosegel edini gol tekme 8’ pred koncem, se prej pa je sodnik Kukanja spregledal očitno 11-metrovko v korist Rijeke. Po tem nezasluženem porazu, je postal položaj Rijeke kritičen in če ji zimski premor ne bo kaj koristil, bo morala dat: slovo elitni družbi. Neodločeno se je končalo srečanje med Veležem in Slo-bodo. 9 6 12 21-* 8 9 5 3 1 H-! 9 6 1 11 2 " Rezultati: Crvena zve Sarajevo 2:1, Partizan • g.j, mo 2:1 Rijeka - Ra,da Vojvo-Hajduk - Beograd 1-' ’ vele*" dina - Budučnost 4:1. Sloboda 2:2. Lestvica: Dinamo Vojvodina C. zvezda Partizan Hajduk Radnički Beograd Sloboda Velež Sarajevo Budučnost Rijeka V zvezni ,.s. j- - i Odred doživel še en P° pro-krat je izgubil v Zagreb > 9 5 2 2 21;}} j| 9 4 2 3 2*;| 9 4 2 3 U-J j 9 3 3 3 11;» 9 3 3 3 5.13 9 2 4 3 I}-}} ' 9 3 13 11;JJ J 9 117 8:3* 6:32 9 0 1 * m ligi je Hubi2V Krat je izguDu v e]tv ti Trešnjevki. Za oba P p gola je bila kriva obra pa je v ostalem igra« (sr kar velja predvsem ta ja Babnika. , 0 B"- V vodstvu je še ve teren( rac, ki je na težkem 0|0o-v Zagrebu odščipnil “ g w . - - • i.zi. , ^nločnO r tivi točko. Na splošno j ^ lo poteklo v izenačen«^ ae treh te*' kar se odraža tudi v odločenih izidih in v nih zmagah domačino Rezultati: Trešnjevk pl, 2:0, Lokomotiva - B »pije*1’'' Igman - Šibenik 1:®- . gle*/ čar - Split 2:1. Varteks ^ B LIGA V B ligi je Lecco utrdil svoje vodstvo in njegov naskok se je zaradi neodločenih rezultatov Catanie, Torina in Reggiane povečal na 3 točke kar mu jamči vodstvo vsaj za nekaj tednov. Med zasledovalci se je najviše povzpel Mar-zotto, ki je v 10. kolu dosegel edino zunanjo zmago no škodo Novare. Catania je morala pustiti točko v Comu, Torino pa z enakim rezultatom 1:1 v Reggio Emiliji. Kljub temu, da je Reggiana igrala kar z dvema poškodovanima igralcama že od prvih minut, Torino ni mogel preuzefi pobude in se mora za priborje-. no točko zahualiti v prvi vrsti vratarju Soldanu, ki je v 40’ prvega polčasa ubranil ll-me-trovko, ki jo je izvedel Pi-stacchi. Po dveh zaporednih zmagah nad lanskima članoma A lige Torinom in sedaj Triestino, se je zelo visoko povzpela tudi Mantova, katastrofalen poraz pa je doživela Venezia, ki i .................................................................... Bogat meinurodui nogometni program v tem teinu Tekme za evropski pokal in prijateljska sreCanja iiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiiMiiHiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiimiii.iiimiiniiiiMiiMiiiiiiiiimiiiiMiim' Madžari $o že objavili svoji formaciji Fenyvesi namesto v madžarski A reprezentanci Tudi v napadu B reprezentance tri spremembe BUDIMPEŠTA, 23. — Ma- vrsta B reprezentance bosta džarska bo igrala proti Italiji 29. t. m. v Florenci v skoraj isti postavi, s katero je 8. t.m. premagala Nemčijo s 4:3. Edino spremembo bo predstavljala zamenjava levega krila Szimcsaka s še vedno odličnim Fe yvesijem, ker Szim-csa.k v včerajšnjem predolimpijskem srečanju z Avstrijo ni zadovoljil. Madžarska A reprezentanca bo zaradi tega naslednja: • Grosics; Matrai, Sarosi; Bundzsak. Sipos, Kotasz; San-dor, Goeroecs, Albert, Tichy, Fenyvesi. Rezerve: liku, Novak, Beren-di. Rakosi. Levo krilo Szimcsak bo nastopil v B reprezentanci, ki bo v soboto igrala proti B reprezentanci Italije v Budimpešti. Obramba in krilska Goriziana Udinese Don Bosco Fides Roseto Safog Stamura Treviso D’A'essandro «»— OD ČETRTKA DO SOBOTE Predolimpijski boks v Športni palači 40 boksarjev diletantov se bo borilo v tržaški športni palači na Montebellu od četrtka do sobote v okviru predolimpijskega tekmovanja. 39 od pozvanih boksarjev je že potrdilo svojo prisotnost. Borbam bo prisostvoval zvezni trener Natalino Rea in kompletna diletantska komisija. RIM, 23. — Ta teden bo zelo bogat z mednarodnimi nogometnimi srečanji. Poleg dvojnega srečanja Italija - Madžarska bodo na programu se naslednja srečanja za evropski pokal: V torek 24. nov. ob 19.15: VVolverhampton : Wolver- hampton-Crvena zvezdi (Beograd). V prvi tekmi v Beogradu je bil izid 1:1; v sredo 25. nov. ob 20.30: Barcelona: Barcelona - Milan (Milin) V nrvi tekmi 2:0 za Barcelono; v sredo 25. nov ob 20: Franckfuhrt: Eintracht • Young Boys Bern. V prvi tekmi 4:1 za Eintracht; V :re.4j 25. nov ob 20.: T nen: Sparta (Rotterdam) - IFK CTne* "'org). Tretja tekma, ker sta v prvih dveh zmagali obe enajstorici izmenično s 3:1. Mednarodna srečanja: v nedeljo 29. nov.; Florenca: Italija A - Madžar ska A za pokal Goeroe, ' v torek 24. nov.: Franckfuhrt: Naz. Nemčija -Poljska (prijateljsko srečanje); v soboto 28. nov.: Budimpešta: Madžarska B-Italija B (prijateljsko srečanje); v sredo 25. nov.: Pariz: Racing Pariš - Dinamo Tbi-lissi (prijateljsko srečanje). Ce bi Madžarska zmagala v Florenci, bo v tekmovanju za Goeroejev pokal dosegla enako število točk kot Češkoslovaška. Zaradi tega bi morala odigrati še dve srečanji s CSR na Madžarskem in v CSR ali pa samo eno na nevtralnem terenu, verjetno na Dunaju. PREDOLIMPIJSKI TURNIR Madžarska-Avstrija 2:1 BUDIMPEŠTA, 23. — V prvi kvalifikacijski tekmi za o-limpijaki nogometni turnir je Madžarska premagala Avstrijo z 2:1 (1:1). i Strelci: v prvem polčasu v 1’ Albert (M.), v 9’ Kolhauser (A.); v drugem polčasu v 3' Varhidi (M.) iz 11-metrovke. Madžarska: Farago; Dudas, Varhidi; Novak, Nagy, Borsa-nyi; Ivan, Goeroecs, Albert, Rakosi, Szimcsaik. Avstrija: Kitzmueller; Win-disch, Koscheer; Nickerl, Rie-gler, Hrouska; Kolhauser; Rei-ter, Neubauer, Pichler, Ninaus. Sodnik: Demostenes (Grčije). Madžari so začeli odlično. 2e v 45. sekundi so prešli v vodstvo po krasni akciji. Rakosi je s sredine igrišča zaposlil v globino Goeroecsa: prodor, dribling in z 10 m oster strel. 2oga se je odbila od droga, prestregel jo je Albert in zanesljivo zatresel mrežo. Avstrijci so že 8' kasneje izenačili. Najprej je vratar Farago odbil v kot silovit strel Rieglerja, nato pa se je razvila akcija po desni strani: Riegler je centriral, Varhidi je žogo zgrešil in Kolhauser jo je z dveh metrov plasiral v mrežo. , V naslednjih minutah je mlada madžarska formacija, pojačena v napadu s tremi člani A reprezentance, popolnoma odpovedala. V napadu je delala napako za napako, o-brambo pa je zmedel vsak avstrijski protinapad. Drugi polčas se je začel spet z naletom Madžarov. V 3’ je Nagy podal žogo Rakosiju in ta Albertu, ki mu jo je vrnil Ko se je Rakosi pripravil na strel je bil zrušen v kazenskem prostoru. 11-metrovko je realiziral Varhidi. Do kon ca je sledilo še mnogo razbui-ljivih dogodkov. a a----- PREDOLIMPIJSKI TURNIR Francija - Švica 2:1 LUCERN, 23. — V kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir je Francija premagala Švico z 2:1 (1:1) in ima poslej v svoji skupini po zmagi nad Luksemburgom 4 točke. V povratni tekmi z Luksemburgom se bo Francija pomerila 10. aprila 1960, s Švico pa 1- maja 1960, trostroj 1:1, 1:1. Lestvica: Borac Split Trešnjevka Šibenik Zeljezničar Proleter Varteks Odred Lokomotiva Zagreb Igman Elektrostroj Proleter 7 11«: 9 6 ° 3 |}:J| !j 9 5 0 4 Jljj 1» 9 5 0 4 1*1,5 |l 9 5 0 9 4 1* )':,5 J 15:}* i 3 1 * jj j. , in* J: f j 9 4«5 l*;Jj 1 * 3 1 s Il:>7 9 3 0 6 l«;1j 9 2 1* V slovenski consk: M zaradi neodločene tek oStsl ribora na lastnih tie v vodstvu Branik if1 ‘".»i o*, ki sta požela izdatni tre v - ’ bljano- P f soku ceirio mesto ^ pr® vzpela Sobota, primoi* ^sr stavnika pa sta se VrazuO>eL bojnem srečanju spor s0 IJ za remi. Novogoričan* igrali bolj podjetno *n „prm uspeh je zaradi *eg?,0la čen, čeprav je imela » N) cej priložnosti za z*11 , na igra je razočarala. 6. Rezultati: Branik - T Kladivar - Ljubljana . ribor - Grafičar 0:0, « _ pu“ va Gorica 2:2, Sobota i(r«V . 4.6. [jo- isti kot sta bili 8. t. m. v Saarbruckenu in včeraj v predolimpijski formaciji v Budimpešti, v napadu pa bo nekaj sprememb. Poleg Szimcsaka bosta v njem tudi Csordas in Dunai, tako da bo kompletna B reprezentanca naslednja: Farago; Dudas, Dalnoki; Na gy, Varhidi, Borsanyi; Csordas Vasas, Monostori, Dunai, Szim esak Rezerve: Toeroek, Werner Kovacs, Orosz. Madžarska A reprezentanca bo odpotovala v Italijo v četrtek s posebnim letalom Budimpešte. Letalo bo pristalo v Pisi, od koder bodo nogometaši nadaljevali pot v Florenco z avtomobili. V Florenco bodo prispeli ob 17. uri. PRIJATELJSKA TEKMA Španija-Avstrija 6:3 VALKNCIJA. 28. — V četrtem medsebojnem prijateljskem srečanju je Španija premagala Avstrijo s 6:3 (3:1). Strelci: v prvem polčasu v 10' Di Stefano (S.), v 14’ Sua-rez (S.), v 37’ Suarez (S ), v 40’ Hof (A.) iz 11-metrovke: v drugem polčasu v 11’ Sene-kovitsch (A.), v 18’ Dj Stefano (S.), v 34’ Martinez (S.), v 42’ Knoll (A.). Španija: Ramallets; Mestre. Gracia; Segarra, Garay, Gen-sena; Ateshe, Martinez, Di S:r*fn- Tuarez. Gento. Avstrija: Schmidt; Oslansky, Halla; Swoboda, Hanappi, Stotz; Koler, Halla (Knoll), Knoll (Senekovitsch), Hof, Skerlan. Zmaga Španije bi lahko bila glede na potek tekme še večja. Avstrijci so se pretežno branili in napadali le z dvema igralcema. Se najboljša v avstrijskem moštvu sta bila branilec Halla in krilec Hanappi, V španskem moštvu sta se odlikovala vratar Ramallets ter debutant Martinez, ki se je izvrstno sporazumeval s fenomenalnim Di Stefanom. Tekmo je gledalo 60.000 gledalcev, sodil pa je z napaka mi Francoz Schwinte. 3:2, Ilirija Lestvica Branik Kladivar Maribor Sobota Triglav Rudar Ljubljana Krim N. Gorica Ilirija Grafičar Izola Triglav 2:0. 10 7 } \ J| 10 7 i i iž*7.1) 10 6 2 \ 1J;|I ,15 2* ff.ll >’ 10 6 ' a,m — - i 5 1\ P. ,1 10 5 o » 1|;jl ‘j 10 5 v ; ti:i* 10 3 \ 6 27*1! . i!5 “Ji t*»: * «»— Vodstvo Triestm« se bo sestal® v Upravni svet * sestal v prihodnji« tum ni b.l ‘ljl“i5unotV*’ predsednik dr. G a .» ** ,,r lel. Na sestanku » p(i notti in Bruner P0*' il0«l* jf. govorih, ki sta J«1 pgšOV nacionalni zvezi ,g h* j)t[ jem. Razen tega b^(J člani upravnega nekatera nujna vP^pr^Jr O PARIZ, 28. — Generalni tajnik . mednarodne študentovske športne zveze Ostyn je sporočil, da je Belgija umaknila svojo kandidaturo za organi zacijo študentovskih iger 1961, » postopno lahko a_____ ** nktl Cusu D’Amatu .^ji organizatorsko NKW VORK, ska komisija d.r , pL, f. 'glede organizacij* . terson-Johansson . atega toK prvenstvo lezk,enrju 'n, pr V vzela organizu^.^atu^jlt, ratorju Cusu u''rS!fO ratorsko in tre^0 d°,gor- nje. Organizator jbi je odvzela tudi :j)C» pSLji s-h , Entrrori** * J no to pomeni, .,„8 ne veze več. ,P» in da si lal volji izbere sprotnika. Jo 'V veze vec **- afli da si ° OSLO’ srečanju za P’ kralja vodi —- e veški s 3:0 m , kvalificirala za Odgovoru' STAN1SLA ^ ip Tiska Tiskarski **