. številka.
Trst v soboto 19. aprila 1902,
Tečaj XXVII
rh ti* ra sikov
„Bdiaoat" •■krat a« 4aa. rasna aedel) la
ob 4. ari t^ećer. Karatni a a aaafla :
bi cela leto ca pol leta
.......M
.......11 *
četrt leta C „ ti BI6HK S kroni > *ro 'airio je plačevati naprej. Ha na-»0Ć33 Dr a* d ril >tane naročnina a Drava ae ..sir s.	_
Po tobakarnab v Trato ae prodajajo po-aamecoe iteviike po 6 atotink f3 avč.i; tavaš Tnta pa po 8 ntotink (4 a»t(
Telefon It*. *70.
Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko.
la lajatelj in odgovorni uradnik F r a ■ Qo đ n i k.

>
V e4ineatl Je
dgieii
__ iajo po vrstah v petita. Za »eč-ksatao naroČilo e primernim popuf.tom Poelana, osmrtnice in javne zahvalo domači Oflasi itd. ae računajo po pogodbe
Val dopiai naj ae poiiljajo areiailtsa Msfrsnkosani dopiai ae ne aprejemajo Bokopiai ae ne vračajo.
SavoČnino, reklamacije in oglase spre* jeeaa ipririlitrt. Naročnino in ogiase ]e plačevati loco Trat.
U redali tv« ta tlakama s« nahajata v
■lici Oarintia Itv. 12. L'pravnlltvo, ta tprejemaaje laaeratuv ▼ ulici Molin ftcoolo Siv. 3, II. niui»ii.
T —inll kon so* c i j lista
Natisnila tiskarna koneorcija lista „Edinost" v Trst
Tržaškim Slovencem!
1'ra je odbila! Treba se odločiti za delo n izvršbo. To, kar se je dogodilo poslednja leta na Tržaškem, in kar se je ukrenilo sedaj Italijanom na korist in Tržaškim Slovencem na škodo in — z a s in e h, je pač dovolj, da ne čakamo in trpimo več. Ne žugati, temveč odločnega dela je nujno potreba.
Narod in njegove preproste množice, ako je se kaj duha in moralne sile v njem in v njih, trpć zaušnice za zaušnicami vendar — ob vsej potrpežljivosti — le do neke meje ; ko je ta meja prekoračena, je tudi trpljenja in potrpežljivosti dovolj.
Tržaški Slovenci so dokazali svojo potrpežljivost do skrajne, rekli bi take meje, kjer ljudje in narod v obče že davno pričenjajo delovati v svojo obrambo. Nihče ne more očitati tem Tržaškim Slovencem, da niso molčali in se držali pri kraju, dokler je bilo po človeško sploh še možno. Nadaljnje trpljenje, nadaljnje moralne zaušnice, ako bi jih še trpeli in prenašali mirno, dokazovale bi, kakor da bi bil narod otrpnil popolnoma, kakor da bi že umiral v vsestranski obne-moglofrt:.
Videli smo, da so vlade, centralne in lojalne, mogle opazovati, kam jo tirajo elementi protiavstrijski in Slovanom nasprotni ; videli smo, kako je tuja in domaČa hierarhija z udajanjem in odstopanjem le povečevala napuh teh protidiaastičnih in protislovanskih elementov. Ne morejo se izgovarjati, ne vlade, ne hierarhija, da niso spoznale nevarnosti.
Slovence Tržaške so od odločilne strani popustili popolnoma na cedilu, a ne le to: še novih zaušnic so jim prizadejali!
In česa naj se Tržaški Slovenci nadejajo za bodočnost ? Od cerkve so dobili že odgovor. Ta odgovor tolmači zajedno mišljenje viad, kajti ne najviša cerkvena oblast, temveč vladni faktorji s o o d l o č i 1 i, da se tudi najnovejši čini kažejo obrnene proti Tržaškim trpinom. Poleg tega dokazujejo d i p 1 o m a t i č n i dogodki, da v bitstvu i n g 1 e '1 e na Slovane ostane trozveza neizpre-m e n j e n a.
Ta trozveza je zakrivila, da so bili primorski Slovani še posebe pritiskanj, in v tem tiru se bodo vršili dogodki tudi dalje.
Videli smo, da niti zadnjih nemirov v Trstu nalašč niso hoteli na Dunaju tolmačiti tako, kakor bi odgovarjalo dejstvom.
Od vlad se ne morejo Tržaški Slovenci nadejati ničesar, kar bi zboljšalo položenje
njihovo.	^BF	-JI
Slovenci drugih pokrajin bo prešibki in premalo poučeni o važnosti nadaljnje ga obstanka Tržaških Slovencev. Tega, kar ee na Kranjskem in Goriškem godi, posredno tudi Tržaškim Slovencem na škodo, tukaj ni ti ne omenjamo. Tega je več nego dovolj.
Tržaški Slovenci so sedaj, da ne pošte-varno gmotne in kulturne strani, v narodne m pogledu osamljeni in navezani jedino na svojo moralno in svojo vsakatero moč. S to močjo jim treba račuoiti. K ljubu vsej ne-i zgodi je sreča v tem, da veljajo vendar še tudi zanje — ustava in osnovni zakoni te ustave.
V soglasju s to ustavo so se začeli reševati vsaj v par občinah v okolici in v ob-; ližju Tržaškem. Grški obred s sta r o-slo venski m jezikom je še poslednja svetinja, katera more rešiti Tržaške Slovence. Protestanti nemški imajo* svoje občine in svoje šole vsled svoje cerkvene avtonomije. Zivč med tujci kakor na oaza h, ž i v č in se razprostiraj o.
Slovencem bi ne bilo treba iskati analognih oaz; a cerkev in Bistem — ali p'a, I bolje : sistem in cerkev se vedeta tako, ka-1 kor da Tržaške Slovence obsojata na n a c i-jonalno smrt! Sicer obsojajo tuji načrti Slovence t obče na nacijonalno smrt, a drugod med Slovenci ni še tiste zavesti, da bi se poprijeti primernega orožja za brambo. : Tržaški Slovenci so pa že dokazali, d*, če jim vse poberejo, imajo še vendar zaščito v cirilo-metodijsk: cerkvi ! A tudi ta jih reši le tedaj, ako se povrnejo v njo še v pravi čas.
Druge izdatne pomoči v sedanjem polo-ženju ni ! In ko bi prišla, bilo bi že prepozno. Sedaj je ura odbila! Sedaj na delo in tudi izvršbo tega dela ! Z delom in le z delom treba odgovoriti na moralne zaušnice tudi poslednjih d n i j in tednov!!
Slovanstvo, kolikor se zaveda sile svojega kulturnega programa, je v duliuz Vami! In ker hočete rešiti od Boga Vam podeljeno svetinjo narodnosti, je Z Tami tudi Bog! Naprej , ura je odbila !
__YpsfIon.
PolitiCni pregled.
T Trstu, 19. aprila 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega po- '
ročila.)
Posl. F i e d 1 e r je izjavil, da bo nje-
gova stranka glasovala za predlog glede odškodovanja občinam za opravljanje poslov prenešeuo^a delokroga, in sicer bo tako glasovala kljubu temu, da ima ta predlog politično barvo. Govornik je povdarjal potrebo podpore Pragi. Državi je v dolžnost, da pomaga preobloženim občinam; najprej se je pričelo z Dunajem, sedaj je na vrsti Praga, potem pa pridejo druga mesta.
Posl. C h o c je govoril v češkem jeziku. Posl. vit. Jaworski je izjavil, da je njegova stranka principijelno nasprotna nujnim predlogom, ker se z istimi ovira redno parlamentarno delovanje; njegova stranka bi bila raje videla, da bi se bilo o tej stvari, ki je tudi njej jako na srcu, razpravljalo pod poglavjem proračuna finančnega ministerstva, glasovala pa bo vsejedno za nujnost in me-ritum predloga.
Ko so govorili se nekateri govorniki, bila sta vsprejeta nujnost in meritum (pred log sam).
O nadaljevanju proračunske razpave je bil (s 179 proti 83 glasovom) odklonjen predlog podi. Malika, naj se iz naslova »uprava blagajn« izloči postavka za asanacijo Prage in naj se o tej postavki posebej glasuje.
Posl. P rade je menil, da bi bilo mi-nisterstvo sredstva, potrebna za odpravo mitnic ter za zboljšanje plač dijurnistom, lahko dobilo v nagodbi z Ogrsko, katera nagodba nudi Ogrski velikih koristi na škodo Avstriji. Proti uvedenju novih davkov se treba odločno postaviti, ker je avstrijsko prebivalstvo prišlo že do meje svoje davčne sposobnosti. Govornik je zatrjeval, da je reforma davčnega zistema nujno potrebna ter je govoril proti subvenciji mesta Prage, katera subvencija da je le politična koncesija (''ehom.
Na to se je razprava pretrgala in je trgovinski minister, baron Call, odgovarjal na nekatere interpelacije posl. Biankinija, Spinčica, Ferrija in Klaiča.
O oploaaju ni danes posebnih značilnih vesti in ne bi vedeli sporočiti druzega, nego to, da posnemamo iz dunajskih listov, da Brditi gospodje v nemški ljudski stranki ob vsej jezi, vsem užaljenju in ogorčenju svojem radi celjskega poraza vendar niso povsem izgubili zmisla za — kupčijo. Njihovi voditelji, Derschatta, Lemisch, Chiari, in kakor se že imenujejo, se namreč pridno pogajajo s Korberjem in iz namigavanj v listih je sklepati, da bržkone pride do sklepa kupčije.
Ali mi vprašamo zopet: koliko je vreden parlament, ki mora sleherni dan kupovati svojo »delavnoBt«, in je-li sposobna za poli-
PODLISTEK. 7S
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, predel M. C-t-č.
V.
Svet se je čudil, da v Topolkovicu ni bilo posebne pa-ije, kakor jih ima in more imeti vsaki premožen Človek; materam je bil uzoren samec. Zato je bil dobro došel na hišnih zabavah, kjer je bilo hčeri za ženite v. No, svet se je motil v tem. Ko je zazrl prvikrat kako mlado ženo ali mlado de-vojko, zatrepetali sta mu debelkasti ustnici, rumenkasti obraz je zažarel, očesi sta mu sevali, kakor mački v temni noči. Se le po tem je začel žensko meriti, je-li obilna ali nežna, je-li goreča ali sentimentalna, je-li pohlepna ali hladna. Za to njegovo navado so vedele samo njegove žrtve, ali so vedele tudi, da je Topolkovi c »volkodlak«, v katerem gori skrivni ogenj, ki vse užiga in uničuje. Uničevanje mu je bilo hrana življenja. Bil je podoben Človeku, ki brez milosti trže vsaki dan najlepši cvet, da ga more
zatakniti za gumbe, a na večer ga meče na smetišče. Topolkovic je iskal svoje žrtve povsod i, ne strašeč: se pred nikakimi zaprekami, a za navadno veselje so mu služile nemške igralke ali italijanske pevke, ki so bile zablodile v Zagreb po svojem poklicu. Tej zabavi je posvečal posebno pridnost in diplomacijo in v pojedinih Blučajih si je zmisljal posebne pripomočke.
Nad Dobraničavo hišo se je prijemal mrak usode. Duše starega DobraniVa se je oprijela brezčutna melanholija, kakor se prijema mah starega hrasta. Sina so mu pognali sramotno iz vojske radi ciganskih dolgov. Govorilo se je, da je vstopil v fran-cozko legijo tujcev ter da je bržkone pal v vojski na Kabile; smrt je vzela njihovi jedinici poštenega zaročenca, deklica je bila neprestano žalostna, a žena njegova je bila sedaj stokrat odurneja, ter se je tudi sedaj v družbi izticala z gnusno koketarijo kakor kaka stara gledslidčna kulisa, ki še sedaj kaže sledi nekdanjega bliska in zlata. Haje je stradala in silila moža in hčer na stradanje, da je le mogla obesili na-se kako krpo po
modi ; saj njeno srce ni bilo druzega nego krpa.
Počasi so žarki snivane in zaželjene svobode ginevali v nevidje; trudna in red-kejih vrst se je hrvatska vojska vrnila v domovino in se razišla tiho. Narodne pridobitve so se začele topiti kakor led, nad žrtvami leta 1845 so trohnele krste. Ti ljubi Bog! Vse to je bila le bajka, vse to so bila fata morgana v puščavi narodne zgodovine. Na obzorje se je dvigal počasi teman oblak — absolutizem in žnjim tuj jezik, tuji ljudje, ki bo nae imeli natezati na tuj model. Zagreb, ta hrupni živi Zagreb je utihnil, redko-kdo je še mrmral; večina dobrih Zagrebčanov se je navadila nič misliti, da bi misel ne utekla na jezik. Utihnile so slavospevke pred umerjenimi koraki novorojenih orožnikov, dočim so nekdanji Častniki narodne vojske prepisa val i tuje sestavke, dočim je nekdaj slavljeni Lisinski stradal, a Vraz uvideval bolj in bolj, da nima komu pevati, dočim je ban Jelačič sedel strt v svojih dvorih, poslušajoči samo v snu klicanje blaženega naroda.
(Pride še.)
tiko, posezajočo preko potrebe današnjega dne, taka vlada, ki mora odjenjavati sleherni dan, sedaj na to, sedaj na drugo stran, če no<e, da — pade?! Državi pa ne hasne vlada, ki baranta, da ona živi (vlada namreč) ; ampak državi bi trebalo vlade, ki bi delala v to, da bi država živela in da bi vapevale nje institucije, ne pa da le životarijo, kakor n. pr. naš parlamentarizem živi življenje, ki ni življenje, ampak zgolj le videz — mlin, ki sicer še ropota, a ne melje.
Položenje naroda slovenskega v luči volitev v delegacije. Gospodu Kor-berju se je vendar posrečilo, da je iztisnil iz našega razoranega parlamenta česar je potreboval najnujneje za ta hip: gospodje zastopniki avstrijskih narodov so izvolili svoje odposlance v delegacije in v kvotno deputacijo. Jedno in drugo je nujno. Monarhija potrebuje — denarja, za vojsko, za zastopstva v vnanjih državah, za utrdbe, za vojno mornarico in kakor se že imenujejo vse te »skupne stvari«. Obe delegaciji pa sti ravno tiBta skupna institucija, kateri so odgovorni skupni ministri, in delegaciji imati dovoljevati potrebna sredstva. Kvotn'ma deputacijama pa je zopet namen, da se dogovoriti in določiti, koliko naj da naša in koliko ogrska polovica za te skupne potrebe. Zborovanje delegacij pa je pred durmi in zato se je mudilo gospodu Korberju, da zastopniki avstrijskih narodov v parlamentu izvolijo svoje zaupnike v avstrijsko delegacijo, ali kakor se imenujejo: delegate.
Ce nas vprašate, kako je slovansko prebivalstvo Avstrije zastopano v tej korporaciji in je-li zastopano tako, kakor bi moralo biti po svojem številu in po svoji važnosti za državo, moramo Vam odgovoriti, da je žalostno zastopano. Ker se delegatje volijo po deželah, to je, državni poslanci vsake kronovine volijo svoje delegate, imamo žalostni fakt, da v večih kronovinah ostaja slovanski živelj brez zastopnika v delegacijah, ker nasprotni poslanci jednostavno majorizi rajo naše poslance. Posebno kričeče se vidi to pri nas Slovencih. Na Stajarskem in Koroškem nas majorizirajo Nemci, na Goriškem, v Trstu in v Istri pa JLahi. Od todi prihaja kričeči, vnebovpijoči fakt, da imajo Lahi 4 delegate, mi Slovenci pa, ki nas je trikrat toliko, le 1. samega, onega iz Kranjske. — V Primorju, kjer smo mi v veliki večini, nimamo nobenega delegata, Italijani, manjšina pa •}! ! V razmerju z Italijani morali bi imeti vsi Slovenci, ker jih je trikrat toliko nego Italijanov, trikrat toliko delegatov, to je: 13. Mesto 12 pa imamo 1 ! ! V tej številki se tudi zrcali naše položenje — posledica, da smo razkosani na toliko krono vin !! Kričeče nedostatno zastopstvo naše v delegaciji naj bi govorilo notri v srce vsem Slovencem, kako nuj no je, da bi se ves narod enkrat začel zopet organizirano in z vso energijo potezati za kardinalno točko našega programa — za naše združenje. Nekdaj , za časa taborov, se je tisoče in tisoče rok dvigalo za to točko slovenskega programa. In ker se nismo od takrat niti za las še primaknili nje vresni-čenju, in ker nam potreba združenja danes ni nič manja, ampak še veča vsled dejstva, da drugorodne večine v pokrajinah ob periferiji vedno silneje pritiskaio na nas in nam- rušijo pogoje ekzistence: zato rečemo lahko, da so Slovenci storili smrten naroden greh, pustivši zadnja leta rečeno kardinalno točko iz narodnega programa. Združeni bi bili drugače zastopani v delegacijah, povzdigali bi laglje svoj glas ozirom na vnanjo politiko in z glasom na tem mestu bi Bi vekšali veljavo tudi v notranjem političnem življenju. Altro che liberalizem in klerikalizem !
O Hađjarih je znano, da ue poznajo
ozirov do nikogar, raz u o — do sebe. Ni navzdol, ni okolo sebe, ni navzgor. Oni znajo hliniti pred prestolom toliko lojalnosti, da je bolj podobna zoprnemu bizantizmu in označati sebe kakor jedini zanesljivi steber cesarski hiši; oni pa znajo biti ob enem proti dinastiji tako brezobzirni, cinični in brutalno odkriti kakor n. pr. proti nemadjarskim narodnostim. Njihova strankarska organizacija je lepo urejena v ta namen: jedni so danes brutalni in revolucijonarni. da morejo jutri drugi svojo hlinjeno in umetno narejeno lojalnost spravljati v gotov denar — vsi pa hočejo isto, vsi so združeni v nenasitnem madjar-sketn egoiztnu svojem.
Takov zopern prizor so priredili včeraj v ogrski zbornici. Slavni madjarski roman-cier Moric Jokai je b 1 v veliki milosti pri blagopokojnem prestolonasledniku Rudolfu in je bil urednik velikega dela, znsnovanega od blagopokojnega nadvojvode » Avstro-ogerska monarhija v besedi in sliki.« Naučno ministerstvo je postavilo v proračun 8<K)0 kron kakor nekako častno nagrado Jokaiu za rečeno delo: opozicijonalne stranke — in značilno je, da se je o tem v veliki meri odlikovala tudi katoliška ljudska stranka — pa so v razpravi o tej fjostavki priredile velikanski škandal in je eden poslancev obdolžil Jokaia, da je to »individuum«, ki seje zagrešil proti svojemu narodu. Po teh besedah je prišlo do silnih izbruhov strasti. Ta škandal je bil v potrebno temno ozadje sliki, da tem lepše padr. v oči madjarska lojalnost, ki je konečno dovolila pesniku nagrado za patrijo- i tično in pod zaščit) dinastije zvršeno delo____!
Kdor zna pa zna. In Madjari znajo ! Čin maščevanja grofa Khuen - j Hedervaryja Ogrsko ministerstvo za notranje stvari je odtegnilo praški »Politiki« poštni debit, to je, dovoljenje prihajati v »dežele ogrske krone«. Ročeni list pripominja k temu: »Ne moremo prav pogoditi, kaj je provzračilo ta najnoveji pojav madjarskega »liberalizma«. Mi smo ogrske razmere vsikdar stvarno presojali in nismo o tem postopali
bodo maščevali in bodo nadaljevali boj. Ker vlada noče nasvetovati kralju, naj stori svojo dolžnost, obrnemo se sami do kralja ter ga bomo rotili in prosili, naj posreduje ljudstvu v prid. Ako bi kralj izrekel samo jedno besedo, katera bi zadovoljila ljudstvo, bil bi mir takoj zopet vspostavljen.
Med in po govoru posl. Smets-a je došlo do hrupnih prepirov med socijalističnimi in klerikalnimi poslanci.
Posl. D e m b 1 o u (socijalist) je očital klerikalcem, da je njih moč oprta samo na bajonete, kateri pretijo prebosti prsa delavcev, zahtevajočih svoje pravice. Dejal jim je, da se motijo, ako mislijo, da na ta način za vedno vzdrže svoje nadvladje. Zaključil je svoj govor z apostrofu na klerikalce: »Mi-slite-li, da bo kralj vedno na vaši strani ? Mislite, da odpošlje princa Alberta na čelu njegovega regimenta morit ljudstvo?«
Posl. A n s e e 1 e (socijalist) proti kleri-k ilcem: Vi ste branitelji železnih blagajn! Vi ste' v deliriju ! Ako ne bo dovolj vešal, obešali vas bomo na drevesa ! Razviti hočemo povsod rudečo revolucijonarno zastavo.
Ministerski predsednik VV o e s t e je odgovarjal popolnoma mirno. Dejal je, da vlada ne sme kapitulirati pred grožnjami ; svesta si si svoje dolžnosti vstrajala da bo nasproti vsem strahovalnim poskusom. Razburjeni da so le agitatorji; ljudstvo pa daje se je že pisalo o vnebovpijočih zdravstvenih
| razmerah v Trstu, ali kaj je pomagalo ?! Ljudje
ko gleda dan na dan, kako se tu pri nas skrbi za javno zdravje!
Jaz bivam na Acquedottu. Tu je vedno vse polno prahu že iz vzroka, ker to edino sprehajališče namočijo le malo kedaj, da-si je tu vedno cel oblak prahu. V kolikor ne delajo prahu že mnogoštevilni sprehajalci, so pu najnovejši pometači, ki skrbe zato, da moramo vsi, ki bivamo v tem okraju, imeti okna vedno zaprta, ako nočemo imeti stanovanja polna prahu z ulice. Ako misli kedo, da pretiravam, prosim, naj se poda zjutraj, ali popoludne, na lice mesta in videl bo cele oblake prahu, ki ga delajo pometači, ker pometajo, ne da bi bili prej pomočili, kakor je bilo v navadi prejšnja leta.
Ali bi se ne dalo kaj ukreniti proti takemu razširjanju kužnih bolezni po — magi-stratnih uslužbencih ?!
(Žalibog,- da se tu ne da pomagati! Kakor mi, tako se pritožujejo tudi drugi časniki, toda magistrat je gluh za vse pritožbe meščanov ! Mi vdobivamo sličnih pritožeb od raznih strani našega mesta — žal, da ne moremo pomagati! Edina pomoč bi bila, ko bi se združili vsi dobromisleči volilci in ei o prihodnjih volitvah izbrali za dobrobit Ijud-
čeni odbor pripominja ša, da se navedeni znesek izroči v blage namene.
»Svetilnik«, glasilo slovenskih delavcev, je izšel v svoji 8. številki. Vsebina mu je raznovrstna in jako zanimiva. Polnim osve-dočenjem in z veliko natančnostjo navaja zgodovinske dokaze o naši pravici do slovenskega bogoslužja, v drugih političnih člankih razvija pa pravi slovenski program. Važen je članek o »Imenovanju novega škofa v Trstu«. »Svetilnik« se prodaja po tržaških tabakar-nab po 5 nvč. (10 st.), naročen na dom stane 3 krone za vse leto.
Stavka t ladijedelnici »S. Marco«.
Vsled stavke delavcev v oddelku »Navali«, odslovila je direkcija ladijedelnice »S. Marco« 1^00 druži h delavcev za 8 dnij z motivacijo, da za te delavce ni dobiti dela ker je njih delo baje odvisno od dela stavkuiočih delavcev. Direkcija arsenala je o tej priliki postopala jako brezobzirno, ker se ni, kakor se kaže, skoraj nič pogajala ee stavkujo^imi delavci glede zahteve istih po zvišanju dnine za 40 stotink. liati se je, da bo imela stavka težke posledice, ako vodstvo ne ustreže zahtevi delavcev.
Porotno sodišče. Ob zaprtih durih se
mirno.
Naglasovanjuje bil predlog, naj se izvede revizija ustave, odklonjen s 84 glasovi proti 64.
O izidu glasovanja so socijalisti obsipali ministerstvo in klerikalce z vsakovrstnimi psovkami. S trga pred parlamentom pa je bilo slišati grozovito vpitje množice, ki je kričala »doli s klerikalci, doli z minister-stvom !«
Po seji so se socijalistični poslanci podali na generalno posvetovanje delavske stranke v ljudski hiši, kjer so sklenili, da bodo nadaljevali generalno stavko.
Kakor smo javili že včeraj, je število stavkujočih v Belgiji naraslo že preko 300.000
ostreje, nego drugi slovanski, ali oni nemški	in je ta stavka največa, kar se jih je orga-
listi, ki se ne krmijo iz novinskega zaklada	niziralo do sedaj v Evropi; na dnini zgub-
ogrske vlade. Domnevanje naše je torej tako,	Ijajo stavkovci vsaki dan skupno en milijon
da imamo tu posla s činom raaščeva -	frankov. Socijalistični voditelji zatrjujejo, da
n j a bana hrvatskega, Khuen-He-	jim je možno nadaljevati stavko še nad 8
dervarv-ja, kateremu je že davno jako nepri-	dni. — Možnost izbruha revolucije ni iz-
pobija njegovo politiko, in razjedajočo narod hr-
Jetno, da naš list razdavajočo deželo vatski«.
To domnevanje praškega lista utegne biti pravo, ker podprto je po č a s u, ko je izišla ta prepoved ogrske vlade. Mesec dnij je namreč temu, koje »Politik« prijavila uvoden članek pod naslovom »Ein geknechtetes Land«. Usužnjena dežela, o kateri je govoril praški li3t, je ravno — Hrvatska. Ne spominjamo se, da bi bil z lepa še kakov na nemškem jeziku izhajajoči list tako resnično, slikovito narisal j*>litične odnošaje v Hrvatski, in ki bi bil tako ostro, ali po zaslugi ožigosal politiko onega, ki je nositelj sedanjega zistema na Hrvatskem in ob enem diktatur saborski večini, kakor je storila ravno »Politik« v omenjenem članku. Tu smo dobili popolen dokaz, da je v Hrvatskem le forma konstiturijonelna, sicer pa imajo tam ravno toliko osebne svobode, svobode združevanja, tiskovne svobode : kolikor je ravno dopušča vsemožna birokracija. Dopušča pa je navaduo — nič !!
To verno sliko, ki jo je podala »Politik* o političnih in gospodarskih razmerah, to pregnantno označenje sedanje politike na Hrvatskem hočemo posneti tudi mi, Čim nam bo d<»puščaI prostor.
Dogodki v Belgiji. Za
sejo belgijske zbornice vladalo je velikansko zanimanje. V obližju parlamenta je bilo vse natlačeno ljudi, oblastva so ukrenila vse možno za ohranjenje miru in je bilo postavljenih okoli parlamenta vse polno orožnikov in redarjev.
V zbornici so manjkali samo štirje poslanci.
Predsednik je, otvorivši sejo, pozval zbornico, naj nadaljuje razpravo o predlogu glede revizije ustave.
Prvi je govoril socijalistični poslanec S m e t s. Govornik je napadal najostreje ministerstvo in klerikalni sistem. Dejal je, da bo ljudstvo zatirano in da se mu bodo kratile pravice, dokler bo vladala klerikalna kamarila. Vi ste pripravljeni, je dejal proti klerikalcem, naščuvati (iOO.OOO mož proti njihovim bratom,.ali ne posreči se Vam, da bi nas uničili : mnogi nas prežive, kateri nas
kl j učena.
Tržaške vesti.
Mestni svet je imel sinoči svojo V. javno sejo; radi preobilice druzega gradiva smo morali poročilo odložiti za ponedeljek.
Žalostne razmere t naši škofiji- Pod tem naslovom je priobčil volosko-opatijski »Narodni list« uvoden članek, čegar zaključek se tako le glasi :
»Kake razmere so sedaj v naši škofiji pod Petronijem, prepričate se lahko najbolje iz tega, da Petronia hvali eden Krstić, kateremu sta cerkev in Bog deveta briga, da se v škofijskem ordinarijatu čita matuljska »Prava Naša Sloga«, ki v vsaki številki riga svoje blato proti svečenikom in veri — in katero je radi tega riganja modri škof krški Mahnič proklel v svoji škofiji.
Dosti je tor^j vedeti, da se Petronio in compagnia pečajo z ednim Krstićem, pak se že ve, koliko veljajo. Naj le delajo, kar ho-; čejo, ali ne bodo tako dolgo, d o-Iklerbi hoteli! — Naš narod v Istri 1 ni več tako zapuščen kakor je bil pred dvajsetimi leti. Sedaj ve, da ima pravico posluževati se svojega jezika tako na sodišSu, kakor veerkvi, pa mu tega ne izbijeta včerajšnjo iz glave ni Petronio, ni dr. Mecchia (škofijski kancelar).
Kar so storili Riemanjei, Boijunci in Rojanei. store tndi drogi istrski Hrvatje in Slovenci!«
Izrekši možnost, da se pod novim škofom obrne na bolje, zaključuje »Narodni list« :
»Bodi tako ali ta ko, z a n a s Slovane v Istri ne more biti slabše, nego je danes, ali na vsaki način si hočemo p r i z a d e> vati, da si pomoremo sami!
Pomozimo si sami in pomore nam tudi Bog!«
Kdo bo mitropolit v Gorici f »Slov. Narod« poroča, da se za mesto knezonadškofa v Gorici poteguje tudi dr. Valussi, škof v Tridentu.
Kaj bo z našim zdravjem ? Pišejo nam: Kar groza mora spreletovati človeka,
stva bolj skrbečih mestnih očetov, kar se pa je vršila včeraj pred tukajšnjim porotnim ne zgodi, dokler bo ljudstvo slepo verjelo sodiščem kazenska razprava proti 46-letnemu sedanjim lažiliberalnim camorristom. Koliko brivcu Karolu Ronchi iz Italije, obtoženemu
zločina skrunjenja, zločina proti sramožljivo-sti in prestopka goljufije.
Ronchi, kateri je bil že poročen, a je živel ločen od svoje žene, zatrjeval je neki 17-letni deklici, • )feliji L., da ješe neoženjen ter je uprizoril nekako poroko na ta način, da je neizkušeno deklico sprovel v cerkev, kjer jo je dal blagosloviti po nekem duhovnu pod pretvezo, da je bolna. Deklica je bila uverjena, da je poročena, je napravila z Ron-chijem izlet v Benetke ter živela potem žnjim, kakor njegova žena.
Pozneje je Ronchi posilil tudi 11 letno sestro Ofelije.
Na včerajšnji razpravi je Ronchi oporekal vsem obdolžitvam, katere pa so bile od prič popolnoma potrjene. Iver so porotniki potrdili na vsa stavljena jim vprašanja, obsodil je sodni dvor Ronchija na 5 letno težko ječo.
Razpravi je predsedoval Bvet. Pederzolli, sodnika sta bila Mosclie in Apolonio. Zastopnik državnega pravdništ/a : dr. Minio, branitelj odvetuik : dr. Josip Luzzatto.
Dražbe premičnin. V poned., dne 21. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vslet naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražba premičnin : v ulici Remota št. 6, krave, konji, vozovi in konjske oprave; Piazza piccola št. 'J, mani-fakturno blago; v ulici Belvedere štev. iT hišna oprava ; v ulici Galileo št.	hišna
oprava; v ulici della Guardia št. 4, hišna oprava; v ulici Alessandro Volta, hišia oprava ; v ulici Rigutti št. 'J, voz, (tramovi) brune in posode za razni materijal ; v ulici Alfieri št. 2.a, hišna oprava; v ul'ci Forni št. 1, hišna oprava: v ulici S. Xicolo, ženski klobuki; v Barkovljah, kuhinjska omara.
Vremenski vestnlfc. Včeraj: npbuier ob 7. uri zjutraj 17° 3 oh 2 uri popobH i 23.7 C.6 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.7 — Danes plim? oh 8.22 predp. i a oi> 8.0 pop. j oseka ob 2 12 predpoludne in ob 1.4* popoludne.
trpe, molče in volijo zopet — iste camorriste. j Op. ured.)
Operni pevec Xaval-Po^ačnik, ki je
bil angaževan v dvorni operi na Dunaju, a je. izstopil vsled nekega konflikta z ravna- | teljstvom, pride baje na veliko opero v Pariz, kjer bo imel 90.O00 frankov na leto. Taki rojaki naši delajo čast svojemu narodu.
Njihova šola! V" Krminu bodo imeli zopet občinske volitve in boj med liberalno in klerikalno stranko Uo — kakor vse kaže I — neizmerno oster, taKo, da hočejo baje oblasti tudi nekaj vojaštva poslati na lice mesta.
Mi seveda lahko z muzelmansko brezbrižnostjo pričakujemo izida tega boja, ker nam je čisto vsejedno, ali nas sovraži liberalec ali klerikalec ; ker o italijanskih liberal- [ cih in klerikalcih je znano, da našo naroduo3t sovražijo — obojni !
Zabeležili bi pa radi nekaj druzega.
Neki tukajšnji italijanski list toži britko, da klerikalna stranka v Krminu razpolaga s celo zalogo volilnih legitimacij, da se namenoma mešajo glasovnice in da je mnogo volilcev liberalne stranke, ki niso vdobili vo-lilnih dokumentov !!
Če je vse to res, je res grdo od klerikalne stranke v Krminu in mi izrekamo liberalni stranki svoje globoko čutjeno sožalje. Po principu milo x.sl drago naj pa liberalni laški list dovoli tudi nam, da oživimo nekoliko reminiscencij o dogodkih, ki so se vršili v nedavni minolosti in tudi poprej vsikdar — okolo liberalne in v liberalni stranki italijanski v Trstu.
Živo se nam vzbuja v spominu, kako je laska liberalna stranka še o vsaki volitvi postopala z našimi volilci. Če je v Krminu res tako, kakor piše židovsko glasilo, potem ni tam nič več in nič manje nego so tržaški lahoni delali z našim ljudstvom in je torej postopanje v Krminu — tržaških Zidov šola!
Boli pa — to vemo mi najbolje —tako nesramno postopanje, osobito, ko je ni pravne moči, ki bi prišla v okom pretkani volilni slepariji! Mi to dobro vemo, ker smo to okusili na lastnem telesu in pod liberalnim bičem! !
Ker se pa slabi izgledi kaj radi posnemajo, ker slabi liberalni izgledi kvarijo lahko tudi klerikalne dobre običaje, naj se naši italijanski liberalci nikar ne čudijo, da sedaj oni sami na lastno kožo prejemajo šibo, ki je že tolikrat od njih roke padala po naših hrbtih !
Sami so učili plesti take šibe — to je njihova lastna šola!
Okrajni odbor državnega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev usnja
si tem potom izreči iskreno zahvalo gg. uradnikom in uslužbencem, sosebno pa gg. višemu oskrbniku Filipu Maverju in as;stentu Rudolfu pl. Struppiju, na podarjeni podpori 150 kron, kakor preostanku od svote, nabrane za venec poštnih uradnikov in nsluž bencev povodom smrti nepozabnega, vsem priljubljenega in čislanega poštnega uradnega ravnatelja, gosp. Leopolda Konstantinija. Re-
Društvene vesti.
Volilen shod. Podpisani vabi vse ude delavskega konsum. diuštva pri £sv. Jakobu na pogovor za sestavo novega odbora. Ta volilni shod se bo vršil v slovenski šoli, ulica Giuliani, jutri dne 2<>. aprila t. 1. ob 5. uri popoludne.
A n t. V a t o v e c. I. Predstava dramatičnega društva.
Za svojo prvo dramatično predstavo, na kateri se uprizori šaljiva igra v III dejanjih s petjem in godbo: »Čevljar baron*, se je posrečilo gori imenovanemu društvu pridobiti si gledališče »Armonia«. Skušalo je n »jeti bolj pripravno gledališče in bi bilo dobilo tudi gledišče »Fenice«, no, na neroden dan, to je na ponedeljek ali torek, katera dneva pa nista za naše razmere nič kaj pripravna. — Zato se je »Dramatično društvo« odločilo, da najme gori imenovano gledišče »Armoniac (ki sicer ni toli pripravno za širše mase) ter da v očigled temu zniža izdatno cene, da bo vsakemu možno priti na predstavo, kije sicer že znana in priljubljena našemu občinstvu in ki je zelo ugajala že v onih skrčenih merah.
kakor se j« doslej uprizarjala po malih odrih, kateremu ni oporekati. To ve sleherni, kdor Sedaj pa si prizadeva novo ustanovljenome tako — srečen, da je prišel žujimi v do-» Dramatično društvo«, dajo uprizori v ve-jtiko. To junaštvo njihovo je zabeleženo v čem obsegu in je tudi dodalo še nekaj pev- zgodovini raznih vojen. O tem vesta govoriti skih uložk, katere so se prej morale izpit- j Custorza in Vis. Najveličaatneje pa poje s^avo sčati, a bodo sedaj Hlužile v spopolnenje igre J temu junaštvu spomin na tisti ples, ki so ga
I. Predstava bo torej v nedeljo 27. aprila t. 1. zvečer ter prijavi odbor imenovanega društva pravočasno podrobneje podatke in cene.
Xovo ustanovljeno » Dramatično društvo« stoji v početku svojega dtlovanja in zato upa odbor, da si v našem občinstvu, ki se od nekdaj zelo zanima za dramatičae predstave, pridobi poleg nujno potrebne materijalne podpore, tudi one simpatije, ki so toli potrebne za pogumnejše delovanje in boljše vspevanje mladega narodnega podjetja.
Abesinci priredili italijanskim — junakom! Ta spomin je svež v vsakomur, ki se je zanimal za zgodbe med Menelikom in njegovimi »rasi« ter — blagopokojnim Baratierijem.
Ko smo torej te dni čitali v nekem tržaškem umazanem listu, kako je v naši Mon-eorona (to je nekje na Laškem blizu — Dornberga !) 20 (nič več in nič manje) slovenskih mladeničev napadlo trojico italijanskih janakov — in to, nota bene, brez vsa-cega vzroka — in ko smo čitali se doitavek omenjenega trobila, ki pravi, da bi jih bili
Pevsko društvo »II a idr! h« na Prošeku Slovenci že »fisali«, če bi bilo na bojiščujle
priredi na binkoštni ponedeljek izlet v po-
10 I^ahov — tedaj so nam zaplesali pred
stojnsko jamo. Ob enem javlja to društvo očmi Aba Garima, Custozza, Vis in druge drugim bratskim društvom, da priredi dne ! svetovne arene, kjer se je že proslavilo laško 15. junija svojo veselico.	! junaštvo, in mrzel pot smo čutili na čelu, ob
Konsumno društvo v Trebeali bo misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo ubogim imelo v nedeljo dne 20. aprila ob 4. uri po- Moncorončanom tam na bojišču blizu Dom-jKiladne svoj občni zbor v lastnih prostorih berga, da je bilo tistokrat na licu mesta le
tistih 10 laških junakov !
(Vi se šalite! Nimate prav! Naš tržaški list je morda prav imel, ko je menil, da Lahi v Dornbergu ne bi bili tepeni, če bi jih bilo Slovansko pevsko društvo« javlja, da deset skupaj. To je jako verjetno. Kajti v mu je za koncert dne 11. maja zagotovljeno taki veči družbi bi bili morda bolj junaški
— Ležali ! Da v masah res znajo izborno
in po sledečem dnevnem redu : odobrenje računov, volitev odbora, razni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi
odbor.
X MIZARSKA ZADRUGA V BORICI X
H	z saMjsabn JaaratvsM
JJ naznanja slovenskemu občinstva, da je prevzela
S m slov. zalogo poltia 3
X iz odlikovanih le svotovnoznaalh ta- K x	varu ¥ Solkanu in 6or1d	M
S Antona Černigoj-a *
X	Katera se nahaja	X
X ▼ Trsta, Via Plasma veeohia JC X	(Bottrio) it. 1.	*
X <na desni strani eerkve ev. Petra*. J X Keaksreses sasegete, kar je Ma»o J X	ls prva roka.	X
*KKKKKKKKKKXKXKX
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne se danosti
ustanovljeno leta 1876.
Zaloga: nI. Istituto V.» Telofon St. 145
Pisarna: Corso 41
Telefon št. 141
Anton Breščak
▼ Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseb slogov za vBak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
privzdigati pete, to so vendar dovolj izdatno
Pripomnja
gledališče »Armonia«.
Isto društvo poživlja svoje pevke in pevce, naj pridejo nocoj, dne lt>. t. m., zvečer na dokazali tam doli v vroči Afriki, izredno pevsko vajo v »Slovansko čitalnico«, stavčeva). in sicer ob navadni uri.
ii t al niča pri sy. Jakobu preloži svojo veselico, določeno za dan 11. maja, na dan maja. In sicer z ozirom na koncerst »Slovanskega pevskega društva«, ki se ima vršiti 11. maja v gledališču »Armonia«, kar naj slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje.
Odbor.
Brzojavna poročila.
Dostavljanja obtožencem t kazenskih stvareh.
DUNAJ 19. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbe ministerstvo za pravcsodstvo, ki določa, da se povabila, vse druge odredbe,
Trgovina z iz^otovljenimi oblekami.
€ll«lt*illi Ponte della Fabbra štv. 2, vogal Oalarifll ul. Tor rente. Podružnica Piazza P o z z o deli Mare Št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. «5.50 do 24, za dečke o l gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlaće od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 1» do 16. Volneoe obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah • od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj-1 nižjih ceiah. Hlače od moleština (zlodjeva koža) za j delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v ' Korminu o i gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce j gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter I ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z naj-J večjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I.» II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnib in sploh vsakovrstnih po-grebnih predmetov.	,
oooooooooooeoooi
Posojila
proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. častnistvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentč, vžitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na Hiuko Giberti, ul. Canale 7, L
3trežbo.
Dobrodelna veselica, ki jo priredi odloki in obvestila v kazenskih stvareh,
možka podružnica družbe sv. Cirila in Me- morejo dostavljati obtožencem tudi po pošti, i todija jutri v barkovljanskem »Narodnem	Dostava je prosta poštnine, ali jo je iz-
domu«, prične, kakor že naznanjeno, ob 6. vršiti le tedaj, če je v kraju, kjer jo i zvrsti uri zvečer. Vstopnina 30 nvč. Sedeži 1. reda dostavo, erarična ali neeraričaa pošta, ali če 30 nvč., II. reda 20 nvč. — Opozarjamo še je z isto poštna zveza po sdu. Naredba enkrat vse naše rodoljube, naj se spomnijo stopi v veljavo z dnfin 15. maja. vrtca na Greti, ker isti je v resni nevarnosti ,	Državni zbor.
radi pomanjkanja sredstev. Prosimo, prosimo !	DUNAJ 19. (B.) Gosposka «boT'
— Kdor pa že ne more v Barkovlje, naj : n j c a je izvršila volitve v delegacije in v gre jutri popoludne na občni ženske po- ; kvotno deputacijo.
družnice družbe sv. Cirila in Metodija, kateri Osrski minister za trsov iIIO na smrt
bo v »Slovanski čitalnici« in s katerim boBta	bolan.
združena tudi igra in petje.	j BUDIMPEŠTA 19. (B.) Stanje ministra
__trgovine Horaoszb v a se je obrnilo iako na
hudo vsled napredujočega propadanja moči
Vesti iz ostalo Primorsko. i'n Odjenjavanja delavnosti srca. Bolnik, kije
X V Kicmaiijih bo jutri velik romar- Pri popolni zavesti, meni, daje izven nevar-ski shod v proslavo praznika varstva sv. noeti> zbok 6e*ar ga	»e prevideli.
Jožefa, patrona vseh Slovencev in slovenskih j	Dogodki T Belgiji,
dežel. Opozarjamo še enkrat, da bo ob 0. uri	LOEWEN 19. (B.) Neko zborovanje,
zjutraj in ob 10. uri predpoludne slavnostna prirejeno sinoči, katerega udeležniki so hodili sveta maša v staroslovenskem jeziku in po mestu, je bilo v povod spopadom z me-obredu. Naročena sta za to priliko tudi dva j šČansko gardo. Do prvega spopada je prišlo izredna propovednika.	1 pred stanovanjem podpredsednika komore, do
X Glasoviti Krstić pride dne 21. t. druzega v Firlemontovi ulici. Obakrat je s m. zopet v Trst v obiske. To bo zopet pot, kamenjem obmetavana meščanska garda stre-
katero hodi vsaki hip. To pot bo veljal njegov obisk porotnemu sodišču v Trstu. Krst'ća toži gosj»od Podmeni k iz Voloskega.
X Bazar v Opatiji. V soboto so bili otvorili v Opatiji »bazar«. Čisti dobiček je določen za gradnjo bolnišnice v Opatiji. Vsega skupaj so na basarju inkasirali 22.00O K, tako, da ostane lepa svota v označeni človekoljubni namen.
< Žalost v dveh vzslednih rodoljubnih hiŠail. V rodbinah dveh obče znanih in uglednih občinskih zastopnikov v Buzetu vlada te dni žalost. Gospodu Franu Flegu je umrl sinček v nežni dobi, a gospodu M. Sankovicu — temu neustrašenemu borilcu našemu — že omožena hči. Obema uglednima rodoljubnima rodbinama irekamo svoje sožalie.
X »Učiteljsko društvo za sežanski okraj« bo imelo svoje glavno zborovanje dne 1. vel. travna 1902., ob 9. uri predp. v Sežani. Vspored : 1. Predsednikov pozdrav. 2. Overovljenje zapisnika. 3. Sirokovno pre davanje. 4. Pevske vaje (Pesm. dr. sv. Meh. 1., II. zv.> 5. Volitev zavezinih delegatov.
Volitev zavez, pripravlj. odbora. 7. Volitev društvenega odbora. 8. Predlogi (prijav. -8 dni prej.I — Na obilni« udeležbo vabi
odbor.
X Svetofiioznano laško junaštvo. Pišejo nam : Da so vrli podaniki iz gl&dne Italije junaki na svetovnem glasu, to je fakt,
ljala iz pušk, o čemer je bilo ubitih pet oseb in dvanajst ranjenih. Mrtve in ranjene S3 manifestan ti odnesli.
Bolezen kraljice Nizozemske.
GRAD LOO 18. (B) Vznemirjenje v obližju kraljice se je pričelo umikati zaupanju, da se ni bati navadnega zlobnega značaja tifezne mrzlične bolezni. Tudi zdravniki menijo, da stanje kraljice v hipu ni vznemirljivo. Ob 7. uri zvečer so smatrali stanje bolnice zadovoljivim, da si se mrzlica noče umakniti. Osebe, ki opravljajo bolniško službo, so neprestano ob postelji kraljice, zdravniki obiskujejo bolnico redno po trikrat na dan. Bolezen je bržkone pripisati prehlajenju ob hladnem vremenu zadnjih dnij.
Vela zalop kroju Mi
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
j GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
i Priporoča vse v to stroko spadajoče | blago ter jamči za pošteno iu solidno po-
Cene stalne brez pogajanja.
U
d
Svojo mesnico
je odprl podpisani, preselivši se iz ulice Francesco, v ulici Giulia št. ij,
kjer prodaja vedno zveže meso.
Tomaž Zadnik,
mesar.
gostilničarje in igralce
opozarjam, da imam na prodaj partijo krogelj za igro iz takoimenovanega
»legno santo*. Nicola Delocca. Via Rena 4 (Pozzo bianco).
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trat
(Nasproti „Isola Chlozza.")
Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgiČna zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij.
Tržaška posojilnica io hranilnica
redsoiTin zalnp z nejuii perutroi, ulica 8. Francesco it. 2, I. n.
Telefon 952.
Hranilne nlsge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in ae obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
PsMjlla dajejo se samo zadružnikom |n sicer na uknjižbo po 51!m*/0, na menjics po
na zastave po 5 V«*/«-
Ura4ae are m: od 9—12 dopoludne m od 3—4 popoludne.
IsplsČsje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno branilnični račun 816.004.
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7oSi vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna is traka .... „ „ 36 „ Istrski refoSk .... „ „ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 28 kr., črno iatersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
GOBISKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
▼ lastni hiši.
--
Hranilne Tloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/8°/oj n® tla bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5V**/o (Jradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure popol. raz ve u nedel iu praznikov.
Stanje Iran. ?lo£ leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-hran. račnn Str. 837.315.
®	sv
1 Msaniler Len liiziS
Prva la največja tovarna pohlitva gj vseh vrst.	^
-•t T R S T J.-&
TOVARNA:	ZALOGE:
i
i
i ^
& & &
i Piazza Rosaris it 2 gA
I (šolsko poslopje) ^
et
Vla Tssa,
vogal
Vla Usiitassa | In Via Ribsrgs it. 21 Telefon tt. 670. —-MOH-
Velik Izbor tapecarlj, zrcal la slik. I*-Tdhije n*ročbe tadi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurenoe.
ILOIT80TAII CBIII Z1ST0V1 II TBiVKO Predmeti postavio se na pat obrod ail železnico fnn«<o,

Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jili hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke.
Vdobiva se po lekarnah. Po posti franko 2 lončka
K 50 st<>t.
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited t Prepadi pri Rogatcu
(Rohitsch-Sauerbnann.)
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoraj«, aa lončka vtisnjeno varn. znamko in tvrdko.
NASLEDNIKI FR. HITTY
ulica Barriera vecchia št. 13.	*
Zaloia snovij za moške obleke iz te- in inozemskih tovarn.
Bofjat izbor perila, moSkili srajc navadnih in od perk:da, srajee »Jiig-rc od volne in liornbaža, #en«ke srajce, |»r-a bela in liarvana. zapestniki, ovratniki, kravale, sjK)dnje	za moške, ženske in otroke. Novost: perkali, ctfir
iu Pa ten v trpežnih barvali. Velik izbor rokavic in nogavic vs*h vrst.
Popolna zaloira predmetov za krojače. Vsaka naročba za obleke po meri ac i»vrži v 24» nrah po najnovejši modi, na najboljši način in po cenah, da. ae ni
bati konkurence.
TT
TT
Najboljše
stiskalnice » grozdje
in OLJKE so naše stiskalnice
H
U
iiajnovej>ejra in najltolj^cira sestava z dvojno iu liepretrsrauo prhiskalno m o rjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse d ril::** stiskalnice.
Najboljše automat ične pa t en-tovane trtne brizgalniee
„3 Y P H O N |l A" Automatična briz
ki delujejo caroe od	ne da jih	galnica.
bilo treba goniti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogrado. Stroji za snienje sadja in dmgili vegei silnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. :ia roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi <lrngi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in jvošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega. uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega
FE. MA7FARTH & Co.
c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje
Dunaj. II. Taborstrasse št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 4-50 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi
kolajnami.
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razpiajalci in zastopniki se iščejo poTsofli, ijer še nismo zastopani.
„Čuvati se pred ponarejanjem".
Stav bi n sk o podjetje
.Stavbi nsko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
1 ivama za mizarsko orodje in parkete, stavMo in onietno kljnčarstvo. x
IC Delalnica za konštrnkcijo železa itd. ^H
Sprejenja naročbe za vsakovrstna m-zarska dela kakor: kompletna okna zavrle stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela. stopnice. V ograje, žične mreže, železne zatvor nice na vreteno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.
Reference prve vrste na razpolago.
ADOLF HAUPTMANN
V LJUBLJANI.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Zaloga, slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago.
VKTORIJ A"
modorci Velikanski izbor pohištva
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železni/.. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici aH morju.
za gospe in gospice
po 50. ;0 nvd., 1 srld.. 1*25. 1-80, 1-50, i 1-80.	in 4*20.
Velik izbor
vs6b predmetov za pomlad in poletje;
obleke in kincanje, velik izbor trakov, ovratnikov, in sicer: saten, perk&l. pikć za obleke in bluze v lepih risanjih. — Vsakovrstni svilnati predmeti za modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile.
niti in* kože ter dežnikov.	i
Velik Izbor
perila dobiva se t mannfaktflrnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA
v Trstu, — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu.
Na zahte van je doposljejo se uzorci z dotićnimi cenami po>t. prosto.
Amalija i Italija
TRST. - ul. Malcanton 4. - TRST.
Velik izbor
pohištva, tapecarij, ogledal in okvirjev po nizkih
coni
nah.
i
Stanje braiulslb vlog:
15 milijonov K.
K
Rezervni zaklad; okroglo 350.000 K
Mestna hranilnica ljubljanska
na mestnem trgu zraven rovtoža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdigiijene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-čtinilu vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega ^frififlti mestna občina ljubljanska m vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno motgo. Da je varnost vlog popolna. svedoČi slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
MT Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilniene sprejemniee dobivajo se brezplačno.
Spoštovane slovenske pspoflinie!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JKeto&ijevo
cikorijo.
]No hoji so konkurence !
Pozor!
Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifaktnrnim blagom vsake vrste in po cenah, da se n& bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-Seščalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobauschek,
trgovec z manufakturnim blagom Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
Se ir ivori slovenski !

Varstvena, znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mamilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domaćega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO** iz Richterjeve lekarse in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Rictiterjeva lekarna pri zlatem levn v Pragi
BllMbottne sile« 6.
m

Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbi sv. Cirila in .Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu je prodajajo trgovci .7. Prelog. Anton Furlan. Zgur Popatnik. Matija Milonig, Audrej Urdich. Alojs PJesnii-ar, Bambič Jakob, Kranj c Josip. Koejanfič .Tosip. Ivan lomažić.
Anton t ek. Krnil Cnmar itd.	x
Olavna zaloga:
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
Velik dohod
elaat čaih trakov, zajamčeno prve vrste, ru-decih in činih, za cepljenje trt. Za razpro-dajalce po zujžani ceni.
Tudi pem prejel toli zahtevano fosforjevo apno (Foeforkalk in i udi Futrerkalk imeno-vaoo) za jačeniH ž i in pitanje ž val'. Cena SO tio\ kl^r. Za ve«', kl^r. po ?n žani ceni-Pošiljat ve po »ovzetju.
Drogerija Emil Cumar
pok. Friderika.
TRST — ul. Bclvedere — TRST. Filijalka na Opeinali UZ.