Š 97
t-rst. v petek 7. aprila 690
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
hi pruskih S^ a*
FHUiilM Utr. m	p» S m*.jSeleA.) jj
tobakaroah ▼ Tnti ta •fcoHei, Omi. 1 Postojni, Mani, IHbraBni, 8t. Lmcgi, Tolkla«, A Kisi, Dornberg* itd Zastaro!« Um. f 5 "i (IS
••LASI SI RAiUNAJS BA MIL1MKTM T
kolona. GENE: Trgovinski in »hita oglasi m ■smrtnice, sahvalo, poslanico, mM tmmmrmlk i SO st. mm. Za oglase t tokstn bata 4« 6 mt 3» K, nadaljna vrsta K a. Mali ogla* po 4 atol barnfe, uf
suuu pa 49 atot. Oglaas sprsjeina Inaarstnl .Edinosti-. — Plačaj a ca iikljnftna la upravi — Plačljive la stoiljhro v Trste.
&PIN0ST
Glasilo paMUiaaga druttv« ^Kdinos^ zs Primorska.

NAROČNINA ZNAŠA
lat« 34 K, pol lota It K, S ....... K; na an-
»iTihliii1* * aarcflnina, as tpnim ns oalra.
▼ri dopisi uj sa poityaio na nradnUkTo lista. JJefnmk*-
nM P4"®* •• « «»r»)i—Ji to rakaplal m m vrtb|i llaroteino, oglaoa ta raklaaua^a j« potikati na aprsro lista.
CRKDKIBTVOt aflaa Plsrpls Salattl M (Nv«W štm) Iada^b In odgovorni arodaik tTKFAJT GODIVA. LaaUlk konasroQ ttsU .Edinost-. - Nnfeisnila Tiakarna „Edinost* V|nssbb sadrega a aasajaniai poroštroos ▼ Trato, olion ===== Oiorgio Oalatti ttov. 18. === Poltaa NisnHnRnl ratna WL MI C52. TELEFON it fl-57.
BRZOJAVNE UE5TI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 6. Poslanska zbornica je nadaljevala specijalno debato proračana ministerstva za u nanje stvari
Posl. HoIIo (Justhova stranka) je priporočal uvedbo splošne in tajne volil, pravice. Posl. Štefan Haller (ljudska stranka) je priporočal svobodni društveni in shodni zakon, vendar zasleduje prostozidarska zveza tendence naperjene proti pozitivni veri in pre-korača s tem svoja pravila, za kar naj bi se pozvalo na odgovor ministra za notranje stvari. Nato je bila debata odgodjenana j« tri.
Italijanska zbornica.
RIM G. Na današnji seji je ministerski predsednik podal izjavo, v kateri je razvil program nove vlade.
Nemški prestolonaslednik v Rima.
RIM 6. Nemški prestolonaslednik se je danes zjutraj odpeljal z avtomobilom v Fra* scati, kjer si je ogledal vilo Falconieri, kije last nemškega cesarja. Prebivalstvo je prestolonaslednika zelo navdušeno pozdravljalo.
RIM 6. Popoludne sta si nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica v spremstvu kralja Viktorja Emanuela ogleda Forum Romanum; nato sta se podala v umetniško razstavo.
Volitve na Portugalskem.
PARIZ 6. — „Agence Ha vas* javlja iz Usbone: Ministerski predsednik je določil, da se imajo vršiti volitve za zakonodajno zbornico dne 28. maja t. 1. Volilni zakon se je spremenil v tem smislu, da imajo volilno pravico tudi vojaki in podčastniki, ter one civilne osebe, ki znajo čitati in pisati. Jastični minister je predložil ministerskemu svetu zakonski načrt o ločitvi cerkve od države. Ta zakon bo objavljen Še tekom tekočega tedna.
Španska zbornica o Ferrerja.
MADRID 6. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o Ferreijevem procesu. Posl. La Cierva, minister za notranje stvari v bivšem Maurovem ministerstvu je branil obsodbo Ferrerja, in je na podlagi pravdnih spisov dokazoval, da se je Ferrer direktno udeleževal dogodkov v Barceloni L 1909. La Cierva je očital socijalistom in republikancem, da izrabljajo vso to stvar zato, da za morejo napadati njih, konservativce. Maurova stranka je vršila svojo dolžnost, kajti Ferrer je bil obsojen na podlagi materijalnih dokazov.
Zima na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. biro) iz vseh delov dežele prihajajo poročila o mrazu in snežnih viharjih. V Lipiku sneži že štiri dnL V Miškolcu je padla temperatura na 1 stopnjo pod ničlo. Mraz je napravil veljko Škodo na vinogradih in sadnih vrtih. Iz So-pronja poročajo tudi o hudem mrazu.
Izmaknjeni tajni dokumenti.
PARIZ 6. —V francoskem ministerstvu zunanjih zadev so že dlje časa opazovali, da so zelo važni tajni dokumenti izginjali, a so bili čez nekaj časa zopet na svojem mestu. Uvedena je bila preiskava, ki je dognala, da je konzulatski gojenec Renato Rolet odnašal dokumente na svoj dom, kjer jih je prepisal in potem vrnil izvirnike na svoje mesto, mejtem ko je izročil prepise dvema drugima osebama, ki niso bili dodeljeni ministerstvu. Seveda so bili vsi trije aretirani.
PODLISTEK.
Minister zunaajih zadev je 2e odredil, da bodo v bodoče imeli pristop do važnih tajnih dokumentov le osebe, ki so res vsega zaupanja vredne, da taki slučaji ne bodo več možni.
PARIZ 6. Bivši minister zunanjih zadev Pichon je bil že pred dvema mesecima od nekega vnanjega zastopnika Francije opozorjen na tatvino dokumentov. Ronet je na podlagi svojih dolžnosti imel pristop ravno do spisov, ki so se nanašali na industrijske razmere orijenta. Vendar mu se je dokazalo, da je zagrešil tudi druga težka izdajstva. Eden njegovih sokrivcev, Maimon, je bil baje agent odstavljenega sultana Abdul Hamida, ter je imel nalog nadzirati Mladoturke v Parizu. On je poskusil, da bi dobil informacije o vprašanjih, ki zadevajo mednarodno vprašanje. Ronet je dobavljal dokumente nekemu Paillev-ju, ki je tudi aretiran. Paiilej je nesel dokumente Maimonu na stanovanje, kjer so bile napravljene kopije. Pailley je bil zasačen na delu in aretiran. V njegovem stanovanju izvršena preiskava je spravila na dan razne spise, ki se nanašajo na vse evropske države. Ronet pravi, da ni hotel napraviti izdajstvo, temveč da je le dobavljal informacije o industnjalnih razmerah. Tudi Maimon se je branil proti obtožbi špijonaže. Paiilej pa pravi, da je bil samo posredovalec.
TURČIJA.
Turki še vedno bojkotirajo Grke.
CARIGRAD 0. Grško odposlanstvo je odločno protestiralo pri porti, ker se je začelo novo poojstreno bojkotno gibanje. — Porta je obljubila, da ukrene potrebno v svrho preprečenja nadaljnega bojkota.
Iz Jemena.
CARIGRAD 6. Glasom neke brzojavke vrhnega poveljnika v Jemenu so Čete dne 1. aprila napadle upornike, ki so se koncentrirali pri Benisialbu med Sinan pašo in Sanafo. Uporniki so bili pregnani ob velikih izgubah. Čete marširajo proti Mesad-šidu.
CARIGRAD 6. — Vojno ministerstvo je prejelo brzojavno vest vrhnega poveljnika ekspedicije v Jemen, v kateri naznanja, da so Čete osvojile Sanao.
Železnica Džeda-Meka.
CARIGRAD 6. Vlada je sklenila graditi železnico iz Džede v Meko.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„Mama!,.. Kaj ti je?" je vprašala Jelena s slabotnim glasom, kakor da bi se še vedno bala matere.
„Ah, dete moje, odpusti mi! Svobodna si, ali čuješ ?... A jaz sem tako nesrečna !"
Mati in hči sta se iskreno poljubili ter pretakali solze o dolgem presrčnem objemu.
Gita je mislila, da Jelena ozdravi takoj, čhn zve, da je svobodna in da jej ne bo treba vzeti Petkoviča. Ali dekle je vedno in še dalje bolehalo in ni moglo zapustiti po-stefe. Opasna, tiha vročnica jo je mučila in slabila dan na dan, da je bila zdrava, jedra dektica črez par dni podobna usahli roži. Lica so jej upadla, oči izbulile, po vsem telesu in v duši je zavladala apatična otrp-n ost in brezčutnost.
Madrid 6. Zaloga smodnika varzenalu S. Femando pri Kadizu je zletela v zrak. Podrobneje vesti manjkajo.
Pariz 6. Delavci zaposleni v rouenskih dokih so zopet šli na delo.
Dunaj 6. Listi poročajo iz Pariza, da bo v kratkem otvorjena telefonska proga I Dunaj-Pariz. _
Muslimansko-hrvatska koalicija v Bosni.
—b— Razmerje med strankami, zastopanimi v bosanskem deželnem zboru, se je od začetka do današnjega dne temeljito spremenilo. V začetku zasedanja so Srbi in Hrvatje Mandičeve grupe složno nastopali. Na nasprotni strani so stali muslimani in „Hrvatska katolička udruga" (Stadlerjevci). Ti slednji so bili v manjšini, a so imeli vlado za seboj. Vlada se je volens nolens (ker je bila prisiljena) pustila nekaj časa voditi od Srbov in Hrvatov Mandičeve grupe. Ali sloga in skupno delo teh dveh vladi nista konvenirala. Prizadevala si je, da to zvezo uniči in si sestavi novo večino. In vspela je popolnoma v tem svojem prizadevanju. Raču-
Mater je skrbelo za svojo hčerko; pričela se je resno bati za njeno življenje, ker se je čutila krivo. Očitno je bilo, da je ona provzročila njeno bolezen, ker je bila Jelena zdrava in močna prav do onega usodepol-nega dne, ko jo je Gita tepla v svoji slepoti.
Izprva so zdravili Jeleno z domačimi zdravili. Gospa mestnega sodnika Szalleja je prinašala vsak dan zdravila, prepričajoč mater, da se mora deklici obrniti takoj na boljše po njenih zdravilih. Gospa sodnica je obšla po mestu vse znane babe mazačke, še celo take, ki so bile že na natezalnici, obtožene kakor čarovnice. Ali vsa ta zdravila niso pomagala Jeleni. Hujšala je od dne do dne in ginila; izgubila je apetit do jedi, še celo zdravila ni mogla nič več jemati. Te odurne pijače so se jej tako pristudile, da ni mogla nič več prenašati njihovega vonja.
Pametnejše gospe so svetovale Giti, da naj pusti sodnico in njene čarovnice pri miru, pa naj pokliče zdravnika, ki bo takoj videl, kaj je deklici in kako se jo mora zdraviti. Skrbna mati je poslala po zdravnika, gospoda doktorja Rochella, rojenega Francoza, človeka vesele, živahne narave. Zdra-
nata je na sacijonalno ekskiuzivnost Hrvatov Celemu temu poročilu je videti, da je In ni se motila. Podtaknila je Hrvatom načrt prikrojeno po nemških željah. Vsaj nam se jezikovnega zakona hrvatski jezikovni eks- zdi izključeno, da bi odgovarjalo intencijam kluzivnosti v prilog. In res: šovinizem hr- večine hrvatskih poslancev. Zato hočemo vatskih ekskluzivistov je zmagal, sloga Hr- počakati, da čujemo, kaj poreče hrvatska vatov in Srbov v Bosni je uničena na veliko javnost o tej bombi — potem povemo tudi Škodo narodno-gospodarskega razvoja mi svoje.
Bosne! Ob enem pa je bil vsprejet vladni Delo nove zbornice. Že groze! načrt o fakultativnem odkupu kmetov t	DUNAJ 6. .Vaterland« pravi, da bo
Bosanski kmet ostane tudi nadalje „raja- de|o Jnove poslanske zbornice, potem -- kakor je bil za časa turškega gospo- £0 8e konstituir£ da ilvoU delegacijo in
darstva.	sklene adreso. V septembru se skliče de-
V	sporazumu med Hrvati in muslimani	že|ne zbore Istočasno bodo delegacije, ki se nahajajo tri točke:	se bodo vršiIe to ,eto na DlinajU( dovolile
V	političnem pogledu se muslimani	kratek proyizorij. Oktobra začne šele pravo odrekajo svoji zahtevi po avtonomiji Bosne	zasedanje državnega zbora, dočim počnejo in Hercegovine" m ostanejo na stališču, bilo	delegacije januvarja meseca zopet zborovati, na duvalističnem ali tnjahsticnem ter ne	istožsnb z državnim zborom Ako bi pa bodo ovirali Hrvatov ▼njihovih državno-	BOvi državni zbor ne izpolnil nad, ki se pravnih težnjah. Muslimani bodo glasovali za	stavjjo nan| 5i iraeli kmalo zopet BOVe vo_ hrvatski jezikovni načrt	,itTe _ L stvari se nam obetajo. Pa
V	gospodarskem pogledu bodo ne da bi bila to g^nja: .Bodite pridni, Hrvatje glasovali za vladni agrarni načrt. če vas pošljemd zopet domov«. Obvezujejo se, da bodo drug drugega pod-. b^,, ckjari. bivši predsednik nemško-
V	kulturnem pogledu stojijo Hrvatje Ba[?dne zTez? 1a obves?ilIJ žuPaPe »^Nf in muslimani na stališču bratske inosljivosti žilnega okraja, da ne misli več kandidirati.
in bodo vzajemno podpirali kulturni razvoj.' D*- Sylvester je na nekem shodu iz-
To „ sporazumi jen je * pomenja popolno Javi,» da ie P" ,eJ narodnostni zmešnjavi zmago — vlade 1 Ta kompromis med Hrvati v Avstriji skupna volilna parola ne možna, in muslimani je atentat na narodno edinstvo Edina možna skupna parola bi bila: Fo-hrvatsko-srbsko — to je največa pridobitev trpite eden z drugim, pogodite se I A take za tiijinske narodne, politične in gospodar-j volilne Paro,e ne b\ nihče poslušal, ske aspiracije v Bosni in Hercegovini! To; 0n da ie vsled *adnJ,h dogodkov dobil „sporazumljenje" ločuje Bosno na tri narod-; tak gnus pred parlamentariškim delovanjem, nosti: Hrvate, Srbe in muslimane! To je da se misli odpovedati kandidaturi. Zboro-ustvarjeno po znanem receptu dunajskih re-;*alci so 8a pozvali, naj na vsak način ob-žimov nasproti Slovanom: div ide et drž» solnograški mandat. Silvester se še m impera!	j odločil.
Prokletstvo, ki je proganjalo Slovane i Volilni kompromis med krščanskimi skozi stoletja, jih razdvaja in ubija tudi da-!soeialci in nemškimi liberalci je v glav-nes 1 Na eni strani zidajo, na drugi podirajo nih točkah že izgotovljen. Razprave v po-zgradbo hrvatsko-srbskega narodnega jedin- j drobnostih so prepuščene posameznim pro-stva. Slavofobski zistem se približuje v Bo- i vincijam.
sni-Hercegovini k popolnemu triumfu ! Škofi »Freie Stimmen", glasilo poslanca Do-Stadler je odkrit in pokoren eksponent tega berniga, so se izrekle proti kompromisu, zistema ... in Stadlerjevci in Mandičevci se«Zato se pričakuje, da pride na Koroškem zbližujejo vedno bolj drug k drugemu... J j do hudega boja med obema strankama.
R^iSft^SSaS Povod« petdesetletnice - razpust?
vanom pa ostaja staro prokletstvo!! Vse posredovanje, s katerim se je trudil
namestnik princ Hohenlohe, da bi dovel do
Volilno gibanje.
Stališče Hrvatov v novem parlamentu.
kakega modusa vivendi med italijansko večino in hrvatsko-slovensko manjšino v deželnem zboru istrskem, so ostala brezvspešna. Iz Zagreba poročajo nekemu graškemul Se^J hoče vlada uprizoriti še en po-listu: „O stališču, ki je zavzamejo hrvatski ^"s ~ na Dunaju, kamor je poklicala poslanci v bodočem državnem zboru, se MStopnike obeh narodnosti na konferenco, čuje, da Hrvatje nikakor niso voljni, da bi na kateri sodeluje tudi princ Hohenlohe. vstopili v organizacijo, kakoršna je „Slovan- Govoreč o tem poskusu ,e napisal ska Enota«. Hrvatje in posebno Dalmatinci -P°laer Tagblatt" mnenje da kakega vspeha so bili v „Slovanski Enoti" le privesek ter od tega poskusa je pričakovati edino le so se morali vedno uklanjati diktatu Čehov v slučaju, da Italijani odnehajo. Čudno! in Slovencev, zbog česar jim je bilo ne- Na nas je ta izjava v nemškem listu naprsni o £ n o primerno skrbeti za koristi vila utis kakega senzacionalnega razkritja, svojih volilcev. Zato je prišlo v „Slovanski A to ravno zato, ker je povedala nekaj, kar Enoti- opetovano do diferenc, ki so dova- na dlani kakor samo ob sebi umevno, jale do kriz. Zato mislijo Hrvatje, ki raz- P" nas, kjer so abnormalnosti - pravila, polagajo s 14 mandati resno na to, da bi vsakdanji dogodki, kjer so vsi pojmi o po-brez škode za narodne koristi svojih volilcev, "tičnih razmeijih postavljeni na glavo — v gospodarskih vprašanjih stopali na stran P* nas je taka izjava res prava senzacija, nemških strank. To bi storili temlaglje, ker Kjer ena stran uživa vse udobnosti in se med Hrvati in Nemci v Avstriji ni nika-.tako rekoč v masti valja, dočim se mora kega nasprotstva, kakor n. pr. med Hrvati d™ga .stran bonti za najelementarneje pogoje in Italijani Ako bi torej Hrvatje zavzeli tako j življenja - kjer je tako, tam morajo pač le stališče, bi bili dostikrat v stanu, da bi od- oni prvi odjenjati, ako naj pride do kakega ločevali v važnih gospodarskih vprašanjih, sporazuma. To je tako naravno in jasno, Nikakor pa se v bodoče ne bodo več anga- kakor solnca svitu žarek! žirali izključno za češke interese, ker bi to . , -Polaer Tagblatt« ie to ej napisal naj-bilo škodljivo gospodarskemu razvoju njiho- jednostavnejo resnico. •Slavisches Jagjlatt vih volilcev".
pa javlja, aa Italijani vsirajajo na bvujem
vil je že skoro dvajset let boljše kroge v Zagrebu, pa se je tudi hvalil, da je s svojo veščostjo že marsikateremu bolniku zaprl pred nosom nebeška vrata.
Doktor je skrbno pregledal bolnico, in ko je bil gotov, je odšel v drugo sobo, stisnil ustnice ter pričel tolči s prsti ob zlato verižico, kakor da premišlja o nečem.
„Kaj je, excellenza !" je vprašala Gita doktorja boječe, dajoč mu naslov, s kakor-šnim so takrat častili doktorje medicine, in ki jim ga je odvzela Marija Terezija s posebnim dekretom.
„Ni najboljše," je odgovoril doktor. „Febris uervosa, zelo nevarna bolezen."
„Za Boga!" je vzdahnila Gita ter prekrižala roki.
„Koliko dni že leži mademoiselle ?" je vprašal zdravnik.
„Osem dni."
„Zakaj me niste že preje poklicali?"
„Mari je prekasno?" mu je upadla plaha Gita v besedo.
„Nevarno, zelo nevarno je. Sicer pa Bog, Rochelle in mlada njena narava morejo narediti čudež," je rekel Francoz,
smehljajoč se, pogledal še enkrat Gito ter odhajal.
„Cez pol ure pošljem zdravilo," je rekel zdravnik pri odhodu. „Mademoiselle naj je marljivo jemlje, vsako uro eno žlico. Jutri pridem zopet."
Doktor je poljubil Giti roko ter jo zapustil samo z bolnico. Kar je slišala mati od zdravnika, je bila slaba tolažba. Njegove besede „nevarno", „zelo nevarno" so jej vedno šumele po ušesih. Razburjena je sela na stol pri Jelenini postelji. Deklica je ležala z napol odprtimi očmi, govorila ni nič; ne mir, temveč največja brezčutnost je počivala na njenem obrazu.
„Izgleda kakor mrlič," je govorila Gita sama sebi. „Bolezen jej je izpila vso moč. Če umije, znorim. Dokler bom živa, me bo grizla vest, da sem jaz bila vzrok njene smrti. . . njena morilka ... Žalostno in grozno ! Ah, Bog ne daj, da pride do tega !u
Sklenila je roki ter pričela tiho moliti k Bogu.
V tem je nekdo potrkal na vrata in na Gitino „ave 1" je vstopila v sobo gospa mestna sodnica, debela, a majhna ženska kakih petdeset let, dobrohotna m priprosta.
Stran II
starem stališču požrešnega mogotca. To verujemo in tudi druzega nismo pričakovali po tolikih grenkih izkustvih, ki smo jih doživeli s temi nasilniki in zbesneleži. „Sla-viscbes Tagblatt" pa prinaša še drugo vest, ki jo moramo že vsprejetl z največo skepco. Vlada da se namreč poteza za to, da bi se taktičnemu posestnemu stanju v deželi in številu slovanskih mandatov ustreglo vsaj 5 popolno ravnopravnostjo v jezikovnem pogledu.
In zopet: ako bi mi živeli v deželi z normalnimi razmerami, normalnimi ljudmi in najelementarnejim umevanjem politične in narodne pravičnosti, bi bilo tako stališče vlade najnaravneja in najjednostavneja stvar na svetu. Ker pa smo v deželi abnormalnosti — nam je težko verjeti ravno v to, kar je samo ob sebi umevno----
Pa pustimo to in skušajmo — ne biti neverni Tomaži ter beležimo vest, ki jo prinaša omenjeni dunajski list: če ponesreči tudi ta zadnji poskus vlade, bo skoraj sledil razpust istrskega deželnega zbora, a volitve se bodo vršile po državnozborskih volitvah ! !
Torej: ob 50-letnici — razpust!
Ustaja v Albaniji.
Črnogora in ustaja.
Iz Carigrada se poroča, da je minister zunanjih zadev Rifaat paša brzojavno naročil turškemu odposlancu na Cetinju, naj pri črnogorski vladi energično protestira, ker črnogorska vlada ni nevtralna v albanskem vprašanju. Porta da je dobila informacije, da je črnogorska vlada na novo oskrbela ustaše z orožjem in strelivom. Ob enem je bil turški odposlanec opozorjen, naj posveti svojo pažnjo okolnosti, da je Črnogora v zadnjih dneh utrdila mejo in da koncentrira ob isti vojaščino.
Tuje konzule v Skadru čuvajo vojaki.
Albanci beže še vedno v Črnogoro.
Iz Skadra javljajo, da čuvajo tam nastanjene tuje konzule vojaki. 2000 Albancev je bežalo v Podgorico, kjer jim je dala črnogorska vlada zavetišče.
Boji nadaljujejo.
Iz Cetinja poročajo 5. t. m.: Celi dan se čuje streljanje topov od albanske meje. Streljanje traja naprej tudi po noči. Turške čete so se polastile mestec Tuzi, G1 o t i in Grudi. Pri Kas trati pa so bili odbiti. Prebivalstvo teh krajev beži v Črnogoro. Pri Kastrati so Turki pustili na bojišču II mrtvih in 200 ranjenih.
Zbiranje prostovoljcev proti ustašem.
CARIGRAD 6. Listi objavljajo brzojavke mnogih albanskih odličnjakov in ulemov, v katerih se imenom prebivalstva označa ustajo Malisorov za izdajstvo na domovini. Ob enem se v teh brzojavkah izjavlja pripravljenost za čuvanje ugleda ustavnega režima in domovine, poslati veliko število prostovoljcev proti ustašem.
Kakor javljajo listi, je ministerski svet sklenil, da se smejo ustaški vodja Iso Bo-ljetinac in drugi v Črnogori se nahajajoči ustaši vrniti Šele potem v domovino, ko iz-roče orožje. Onim, ki so sodno preganjani, se zniža kazen. O morebitni amnestiji se odloči pozneje.
Boji med Črnogorci in Turki?
CARIGRAD 6. Kosovski vali javlja, da je med turškimi vojaki in neko črnogorsko četo, ki je hotela pri Sjenici prestopiti mejo prišlo pri Mednogori do boja. Črnogorci so bili odbiti. Dve kristjanki, ki sta hoteli bežati v Črnogoro, sta bili aretirani. Mejna straža je bila ojačena.
Novi napadi Malisorov na Tuzi.
CARIGRAD 6. Usti javljajo dne 5. t. m. oficijelno, da so bili novi napadi Malisorov na Tuzi odbiti. Matisori so bili potisnjeni proti črnogorski meji. Turške čete so imele 15 mrtvih in ranjenih.
Izjava črnogorske vlade.
ČETI NJE 6. — Zadnja številka „Glasa Crnogorca" objavlja izjavo črnogorske vlade, v kateri vlada predvsem popisuje zadnje dogodke in beg Albancev v Črnogoro, ter korake, ki jih je črnogorska vlada ukrenila pri porti glede povrnitve beguncev. V Izjavi je rečeno, da je sedanja ustaja prišla nepričakovano nele za črnogorsko vlado, temveč tudi za begunce same. Vlada je zato poslala velesilam spomenico, v kateri je pojasnila svoje postopanje napram beguncem in ustaji. Vlada da je odločena, da ohrani najstrožjo nevtraliteto. Zato je poslala v Podgorico brigadirja Vukotića z jasnim nalogom, ukreniti na meji potrebne vojaške odredbe.
„ CARIGRAD 6. Kakor so zvedeli listi, je Črnagora v neki spomenici naprosila velesile, naj posredujejo pri porti radi-rešitve vprašanja izseljevanja Malisorov. V spomenici priporoča Črnagora splošno amnestijo in milejo uporabo ustavnih zakonov. Ko-nečno zagotovlja črnogorska vlada, da ostane Črnogora Še nadalje v prijateljskih odnošajih s Turčijo. List „Zia- napada z ostrimi besedami Črnogoro, ki se z omenjeno spomenico umešava v notranje stvari Turčije.
Boj pri Vranji in DinoSi.
ČETI NJE 6. Od 3. ure zjutraj se vrši pri Vranji boj med ustaši in turškimi četami. Ob 8. uri zjutraj so se bojevali tudi nad Dinošo.
„EDINOST1
Matisori so se umaknili v Črnogoro.
SOLUN 6. Brzojavna zveza s Tuzo je zopet vzpostavljena. Malisori so se umaknili iz sedem utrjenih stražnic ob Črnogorski meji, ki so se nahajale v njih rokah, potem ko so se zaman stavili v bran. Pustili so na licu mesta mnogo mrtvih in ranjenih in bežali v Črnogoro. Turki so v primeri z Arnavti izgubili le malo vojakov. Bolietinac je z okolu 100 tovariši dospel v Kuma-novo. Na oblastnije je naslovil prošnjo, naj pomilostijo upornike.
Dnevne novice.
Jasna Poljana. Dediči Tolstojevi so sklenili, kakor poročajo iz Petrograda, odkloniti ponudbo nekega severno-amerikan-skega konzorcija, ki je hotel kupiti jasnopo-Ijansko posestvo za 3 milijone rubljev in tam sezidati mednaroden muzej.
Kttga> __ v nizomski Indiji se razširja kuga na način, ki vzbuja strah. V dveh najbolj okuženih okrajih umira do 50 ljudi na dan. Kugo so bržkone zanesli v deželo malajski mohamedan«, ki so se vrnili z romanja v Meko.
Prebivalstvo cele avstro-ogrske monarhije šteje nad 51 milijonov duš, kljub temu da se je v minolem desetletju toliko ljudi izselilo v Ameriko. Glede števila prebivalstva prekašata Avstro-Ogrsko le še Rusija in Nemčija.
Slovencev so našteli na Dunaju 1118, leta 1900 so jih našteli 1329, torej 211 manj.
Troški socijalnega zavarovanja. Iz
Liberc poročajo, da pride v prihodnji seji trg. in obrtne zbornice v razpravo poročilo obrtnega odseka v zadevi socijalnega zavarovanja. Skupni troški so proračunjeni na letnih pol miljarde kron. Upravni troški so proračunjeni na 50—60miljonov K. Upravn-aparat bo zahteval več kakor 15.000 uradi nikov.
Poročilo zahteva od vlade, da mora ob enem z novo predlogo o socijalnem zavarovanju predložiti tudi finančni načrt glede pokritja novih troškov, ki nastanejo vsled zakona o socijalnem zavarovanju.
Ljudsko štetje.
Kaj so to druzega, nego Sikane?!
Ivan Prelc, težak, bivajoč v Rojanu, na Scali santi št. 129, je bfl pred par tedni poklican v sekcijo z nalogom, naj prinese domovinski list. Storit je tako in rekli so mu, da je vse v redu. Ali kmalu nato mu je prišla zopet pozivnica. Ker pa — siromašen delavec — sam ni hotel izgubiti dneva, je poslal svojo ženo. Najprej so zahtevali na sekciji, da mora priti on, potem pa so začeli ženi ponujati neko polo v podpis, ali ona je to zahtevo odločno odklonila. In zopet so zahtevali, da mora priti mož, ki da naj prinese seboj krstna lista obeh otrok, rojenih leta 1905, oziroma 1907. Prelc je Šel k župniku Jurizzi. Ta se je nekoliko časa jezil, slednjič pa mu je vendar dal izvadek iz krstne matice. Čim je Prelc došel na sekcijo, je oni uradnik, ki je zahteval krstna |jSta _ odpuhtel, dočim se mu drugi uradniki velevali, da krstnih listov ne potrebujejo In da to je neumnost. Pač pa so mu začeli govoriti, da je njegova naznanilnica vsa po-čečkana in prečrtana in da mora napraviti novo. Ker pa je Prelc odločno izjavil, da ne bo pisal druge, ko je bila prva pravilno izpolnjena, so ga začeli mamiti, da naj podpiše in bianco, da že oni potem izpolnijo! Ker pa je Prelc tudi to zahtevo odklonil, so ga — surovo odklonili.
S Prelcem torej niso nič opravili, pač pa so premamili, da je podpisal Martin Sto-kelja, bivajoči v isti ulici.
Povejte nam ljudje božji, kaj je to druzega, nego nesramne šikane. Naj le vlečejo naprej, da jih mi prihitimo s svojim štetjem — na volišču!!_
Domače vesti.
Zaupnikom! Opozarjamo ponovno, da bo jutri, v soboto, ob 8. uri v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" sestanek zaupnikov političnega društva „Edinost" za mesto. Na ta sestanek so vabljeni vsi oni rodoljubi, ki imajo voljo, veselje in čutijo v sebi zmožnost za posel zaupnika.
V nedeljo, točno ob 9. uri pa bo v isti dvorani sestanek zaupnikov za okolico. Na tem sestanku se bo vršilo tudi posvetovanje o kandidaturi za okolico. Zato je neizogibno potrebno, da se tega sestanka udeleži čim več naših mož iz vseh krajev naše okolice. Rojaki! Pokažimo, da smo dorasli resnosti in važnosti trenotka!
Incominciano! Pod tem naslovom je prinesel naš stari prijatelj „Indipendente" Članek, v katerem — hvali Slovence in jih postavlja Italijanom za vzgled, ker so Še ne tri dni po razpuščenju državnega zbora že pričeli z volilno agitacijo. A pričeli so — tako pravi „Indipendente" — z lažjo in obrekovanjem ter iznašli za slepilo svojih volilcev nov „šlager*. — Dr. Ryb*f daje namreč na nedeljskem shodu izustil v nebo-upijočo laž in obrekovanje s tem, da je rekel, da so Italijani privilegovan narod!
Le počasi dragi „Indipendente" ! Omenjene besede dr. Rybafa niso nikak nov „šlager", temveč je njih resnica tako stara, kakor tržaški Slovenci. O resnici Rybife-
e štev. 97
vega „šlagerja" je vsak tržaški Slovenec tako prepričan, kakor je morda na tihem tudi — „Indipendente". Da so Italijani res privilegovan narod, to čutijo tržaški Slovenci na lastnem telesu in bi bilo vsled tega popolnoma odveč, da jim hotel dokazovati to s kakimi „šlagerji".
Samo malega pojasnila bi # prosili „In-dipendenta". Kaj vendar omogočuje, da kar v treh provincijah, v katerih so Italijani skupno v veliki manjšini, gospodujejo — Italijani ?! In to celo v časih, ko bolj in bolj zmaguje princip demokratizacije vsega življenja, princip uveljavljenja širokih mas, ko torej pada veče število na tehtnico tam, kjer je — več ljudij ?! Od kodi to, da more italijanska manjšina uveljavati zahteve po najviših kulturnih institucijah, dočim ne more slovanska večina priti niti do najnižih in najelementarnejih?! — In če še vidimo, kako visoka stremljenja manjšine dobivajo oporo od vseh mogočnih faktorjev v državi, dočim manjšina se svojimi skromnimi zahtevami ostaja zapuščena od vseh — če vidimo, da manjšina uživa vse prednosti pred večino — kako naj to označimo drugače, nego s — privilegijem?!
Sicer pa narekuje take trditve „Indipen-denteju" samo strah pred nami in našo vedno naraščajočo močjo. Strah govori iz vsake njegove vrstice in da bo ta strah vedno večji zato bodo že preskrbeli tržaški Slovenci. — Torej na svidenje dne 13. junija!
Vspeh slovanske umetnosti. Na koncertu društva „Beneficenza italiana", ki se je vršil v torek v Politeama Rossetti sta bili na programu tudi dve slovanski točki in sicer Smetane „Vltava" in Dvofakova „Legenda št 4." Prva je občinstvu, ki je sestajalo iz najodločnejŠih krogov, tako ugajala, da so jo morali ponoviti. Kakor se vidi, prodira slovanska glasba zmagovito tudi med doslej tako enostranskim italijanskim občinstvom.
Podružnica družbe sv. C. in M. v
Vrdelci vprizori v nedeljo dne 9. t. m. „Požigalčevo hčer", žaloigra v 5. dejanjih. Koliko truda nas je stala ta igra, to si mora že vsak misliti, ker nastopale bodo same mlade moči.
Naša podružnica je ena najmlajših, torej — potrebna vsestranske podpore. Zato pa smo se z veseljem pripravljali, za to prireditev, da't>i vsaj nekoliko pomogli naši podružnici. Vabimo torej vse, da se odzovejo našemu vabilu, in pripomorejo plemenitemu namenu do vspeha.
Torej v nedeljo ob 6. uri pop. na svidenje na Vrdelci, v prijaznem krogu, kjer bo vsak — dobro došel!
„Čitalnica" pri sv. Jakobu in vese-lični odsek NDO sta priredila na čast gostom, ki so posetili kongres jugoslovanskih zastopnikov NDO, ljudski koncert v dvorani „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Ker se tega koncerta v listu „Edinost" dosedaj ni nihče spomnil, četudi bi bil tega po vsej pravici vreden, naprcšen sem bil pred par dnevi jaz, da to storim. Ob tej priliki naj omenim, da ima „Edinost" sicer svojega glasbenega referenta, da pa isti zamore storiti le tedaj svojo dolžnost, ako ga je list, ali pevsko društvo, ki želi ocene, v to pooblastilo, oziroma naprosilo in to le proti potrebnim informacijam. Iz lastne inicijative list ne more zasledovati in ocenjevati vsake pevske prireditve, sosebno sedaj, ko je raznih prireditev toliko število.
Skrajno neugodno vreme in nezadostna agitacija — žal, da se mora pri nas za vsako prireditev agitirati — in še marsikaj drugega je bilo krivo, da je bil obisk nad vse klavrn. Pol ure po času, ko bi moral začeti koncert, ni bilo še nobenega človeka v dvorani. Med tem pa sta Čakala na začetek oddelek naše najboljše in skozi in skozi slovanske vojaške godbe 97. polka in najboljši okoliški pevski zbor. Niti onih ni bilo ob določenem času, katerim v čast je bil koncert prirejen, še manj pa „ljudstvo", četudi bi imel biti to „ljudski" koncert.
Svetojakobski čitalniški zbor je navzlic temu izvršil svojo začrtano nalogo dostojno ali celo z navdušenjem. Nastopil je s sedmimi točkami. Mešani zbori: Nazaj v planinski raj, potem Studenčku, Gozdič je že zelen, Koroška in Dvofakova Kmetoval-čeva himna z orkestrom so bili dobro na-študirani, zlasti drugf, tretji in četrti. Zbor Šteje sicer malo pevcev, zlasti pevk, a so ti tem sigurnejši. „Nazaj v planinski raj" so zapeli, da ga je moral biti človek v resnici vesel. Koroško in Kmetovalčevo himno so morali ponavljati vsled odločnega zahtevanja maloštevilnih, a zelo hvaležnih poslušalcev. Tudi moška zbora: Slovan na dan in Naša zvezda sta bila prav dobra. Basov, žal, ni mogočnih, sicer jim pa ni kaj očitati. Bariton je prikupljiv. Pri pesmi Slovan mi že od nekdaj ne gre v uho nenaravni naglas Slćvan. Za slovensko uho je to muka. Ves vspored pevskega zbora in godbe je bila dobra ljudska glasba, lahko umljiva, prijetna, a vendar umetna; brez banalnosti in plitvo-sti. Glasba, ki ne kvari ljudskega ukusa, ki pa se mu tudi prešerno ne ponuja. Zdrav, tečen kruh in ne želodce pokvarjajoča slaščica.
Za to pa gre v prvi vrsti zahvala pe-vovodji Vasiliju Mirku.	E. A.
Iz Sokolskega tabora. Tržaški Sokoli, združeni v „Tržaški sokolski župi" se pri-
V Trstu, dne 7. aprila 1S11
pravljajo na prvi svoj župii zlet, na prvi svoj sokolski praznik.
Dne 2. julija L 1. se bo vršil prvi zlet trž. sokol, župe s tekmo in popoludanskim javnim nastopom.
Dne 9. junija t. I. bo otvoritev „Sokolskega doma" v Prvačini. Dolžnost vsakega Sokola, zlasti pa Vrdelskega je, da prihiti ta dan v Prvačino ter vrne tako obisk.
Dne 18. junija t. I. pa bo imelo svojo veselico z nastopom bratsko društvo v Dornbergu.
Sokolsko delo ne počiva nikoli; naša pot gre naprej — naprej! Nazdar!
Letošnji vojaški nabor na Primorskem se bo vršil v naslednjih nabornih okrajih tako-le:
A.	v Trstu: dne 24., 25., 26., 27., 28., 29. aprila, 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11. maja.
B.	v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški: v Gradiški dne 26. in 27. aprila, v Korminu dne 28. in 29. aprila, 1 maja, v Gorici (za okolico) dne 31. maja, 1,. 2., 3., 6. in 7. junija, v Gorici (za mesto) dne 24. in 25. aprila, v Ajdovščini dne 29. in 30. maja, v Kanalu dne 26. in 27. maja, v Tolminu dne 20. in 22. maja, v Cerknem dne 24. maja, v Kobaridu dne 19. maja, v Bovcu dne 18. maja, v Komnu dne 19. in 20. aprila, v Sežani dne 21. in 22. aprila, v Tržiču dne 12., 14. in 16. junija, v Cervi-njanu dne 17., 19. in 21. junija.
C.	v mejni grofiji Isterski: v Krku dne 28. in. 29. aprila, v Čresu dne 2. maja, v Lošinju dne 4. in 5. maja, v Poreču dne 20. in 22. maja, v Bujah dne 24., 26. in 27. maja, v Labinu dne 17. in 18. maja v Voloskem dne 19., 20., 21., 22. 24., 25. in 26. aprila, v Kopru dne 6., 7., 8. in 9. junija, v Piranu dne 29., 30. in 31. maja, v Škofije dne 2. junija, v Rovinju dne 15. maja, v Puli dne 8., 9. in 10. maja, v Vodnjanu dne 11., 12. in 13. maja, v Buzetu dne 8., 9. in 10. maja, v Pazinu 9. 10., 12. in 14. junija, v Podgradu dne 16. in 17. junija, v Mata vunu dne 12. in 13. maja.
Vreme. — Včeraj proti jutru je začela burja ponehavati, a okolu 4. ure je začel naletavati sneg in zjutraj so bili vsi hribi okolu Trsta pobeljeni. Sneg je v mestu na-letaval skoraj do 9. ure, ali ni se prijel tal, ker je bila temperatura precej visoka in so bila tudi tla mokra. Tudi po hribih je sneg kmalu izginil. Več snega je padlo v zgornji okolici, ki je pa tudi tekom dneva skopnel — Po dnevu je burja popolnoma prenehala in tudi temperatura je nekoliko narasla.
Glasom poročil je včeraj snežilo v Ljubljani, „Gradcu, Celovcu, Budimpešti, Dunaju, v "Černovicah v Monako vem Parizu, Brestu in v vseh mestih severne Francoske.
Iz Novega mesta poročajo, da je po lepih toplih dneh začelo dne 4. t. m. snežiti, kakor sredi zime._
Tržaška mala kronika.
Nagla smrt. Marijo MaruŠič, staro 66 let, stanujoča v ulici Chiozza št. 6, so včeraj zvečer pripeljali v bolnišnico, ker jo je obšla huda slabost, a ko so odkrili nosil-nico, je bila — mrtva.
Težka nezgoda vsled burje. Predsi-nočnjim se je voznik Dominik Mulon, star 60 let, vračal s svojim dvovprežnim vozom domov, stoječ na vozu. V ulici Sanita je zapihala silna burja in sunek je bil tak, da se je voznik zvrnil in padel na cestni tlak. Pretresli so se mu možgani. wIgeau ga je spravila v bolnišnico.
Nasilen goljuf. Karol Rabiš, stanujoč v ulici Cavazzeni št. 1, je pred nekaj tedni naročil nezaposlenemu mizarju Piju Zafred, staremu 28 let, naj zastavi na Montu nekaj perila. Ko pa je Rabiš odkupil zastavljene stvari, je našel, da ste manjkali dve srajci, > kateri si je gotovo Zafred pridržal. V kavarni „Al fedel Triestino* je Rabiš srečal Zafreda in zahteval od njega odgovor. Ko se je hotel pa ta zmuzniti, ga je zagrabil in poklical redarja. Zafred je nato zbesnel in žugal Rabisu, da ga ubije. Razžalil je tudi redarja. Pri njem so našli revolver.
Koledar in vreme. — Danes : Mati božja sedem žalosti. — Jutri: Dionizij, muč
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 73 Ceis. — Vreme včeraj: Zjutraj sneg, veter, oblačno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tu pa tam dež. Hladne. Zmerni vetrovi.___
Peter Marc in Josip Babic v Miljak zopet aretirana.
Poroča se, da sta bila Peter Marc In Josip Babič, ki sta — kakor znano — obdolžena, da sta v družbi s pred kratkim umrlim Petrom Marcom pred 35 letimi oropala med Gradiščem in Maierijo pošto, ter baje ubila kočjaža in enega potnika, sta bila radi odredbe preiskovalnega sodnika zopet aretirana.	_
Društvene vesti.
„Slovenska Čitalnica" v Skednju
vabi na .Redni letni občni zbor" ki se bo vršil v ponedeljek dne 24. aprila ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Poročilo
V Trsta, 7. aprila IS11
- EDINOST
C It 97
ur.
knjižničarja, 5) Razni nasveti in predlogi, Volitev novega odbora.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. uri zvečer pevska vaja. Novi pevci dobrodošli ! Po pevski vaji važen sestanek. Sedež : ul. Squero nuovo 15. I. Z ozirom nato, da mora društvo nastopiti že dne 30. tekočega meseca, prosi se polnoštevilne vdeležbe.
Pevski zbor Učit. društva ima skupno pevsko vajo v nedeljo, 9. t. m. točno ob
DAROVL
—	Dijaškemu podp. društvu v Trstu je podarit štajerski rojak, ki noče, da se ga imenuje 20 K.
—	Za bodoči otroški vrtec družbe sv. C. in M. v mestu so darovali: Rožica Birsa gostilničarka K 5, Filipčič Aleksander K 2, Komac Tomaž K 1.10, po 1 K Bratina Dra-gotin, Mokole Zdravko, Zalesjak, Orel, Ve-koslav Vrčon, Filipič A. A. Birsova razpo-
ICT^3333CTESHE3H«aW!Ka5a; SSSBBSSSSSm
POHfiTVO
10.30 v navadnih prostorih. Vabljeni so vsi, sajena družba pa darovala K 1.58. Skupaj
posebno pa g. pevci, kateri so začeli zadnji čas zanemarjati vaje, da se je vdeleže točno in polno številno, posebno ker sedaj dolgo ne bo vaje. Do koncerta je še samo dober mesec.
Dramatično društvo. Ker je nocojšna
K 16.58. Denar je naložen v T. O. Z. Živeli darovalci in posnemalci.
— Farizejsko omizje v gostilni „pri Francu" v ul. Ireneo della Croce, darovalo je za možko podružnico dr. sv. C. in M. v Trstu K 5, k temu dodal gostilničar K 2.
seja zelo važna, prosim gospode odbornike,; Skupaj K 7. Denar hrani uprava.
da se je udeleže.	Predsednik.
Društvo slov. učiteljic bo imelo svoj redni letni občni^ zbor dne 13. aprila ob 10. uri dopol. v Št. Jakobski šoli v Ljubljani.
Na dnevnem redu je: 1) Pozdrav predsednice, 2) Poročilo tajnice, 3) Poročilo blagajničarice, 4) Poročilo o gospodinjskem tečaju, 5) Raznoterosti.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri vaja za mešani zbor. G. tenore prosim da pridejo že ob 7.30. _ Pevovodja.
Nar. del. organizacija
vabi na
Izredni občni zbor
ki ga sklicuje v nedeljo, dne 9. aprila t. L ob 10. uri predp. v društvenih prostorih (ulica Lavatoio št. 1) s sledečim
Dnevnim redom:
1.	Definitivna ureditev podpornega fonda „Narodne delavske organizacije-.
2.	Denarna organizacija našega delavstva.
Ozirom na veliki podpornih fondov, je člana, da se udeleži tega izrednega občnega 2bora.
TRST, meseca marča 1911.
ODBOR.
* * *
—	Za stavbeni sklad slov. Šole so plačali za april uradniki I. skupine K 40.84. Protidrobtinar pa za 37.—40. teden 10 K. Srčna hvala.
—	Vse one p. n. gospode v mestu in izven Trsta, ki so prejeli vstopnice za ples „Svetjakobške mladine", a jih še niso poravnali prosi odbor ponovno, da čim prej to store, da mu bo možno skleniti račune. Denar naj se blagovoli poslati na „Trgovsko obrtno zadrugo", Trst ulica sv. Frančiška št. 2 I. _
Vesti iz Goriške.
Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Andrežu se bo
vršil v nedeljo dne 9. aprila 1911 ob 3. uri popoludne v navadnih prostorih.
x Argentinsko meso. Te dni dospe v Gorico 5000 kg argentinskega mesa. Raz-prodajalo se bo prihodnji ponedeljek v mesnici na ribjem tigu.
x Snežilo je v četrtek v Gorici in v okolici. Bližnji hribi so polni snega. Sneg je napravil občutno škodo na zgodnjem sadnem drevju, ki je bilo v polnem cvetu. Županom za občino Grahovo je iz-pomen preuredbe voljen g. Andrej Močnik, trgovec in posest-dolžnost vsakega nik na Koritnici.
Poučno predavanje v Biljah. Iz Bilj: Tukajšnja kmetijska podružnica je priredila dne 2. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne poučno predavanje, katerega so se udeležili v velikem številu člani podružnice in tudi Skupina Lloydovega arsenala sklicuje drugi. Predavala sta gospod ravnatelj D o-za soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v m in ko in pa gospod kmetijski učitelj prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu, Campo K l a v ž a r.
S. Giacomo št. 5, l. nadstr. izredni občni Prvi je govoril o delu v vinogradih s zbor.	.	posebnim ozirom na pravilno gnojenje in
Krajevna skupina N. D. O. v Skednju škropljenje. Predavatelj je častno rešil svojo sklicuje tudi za soboto ob 8. uri zvečer nalogo, ker je bilo to predavanje zelo po-izredni občni zbor v prostorih „Gospodar- učno in zanimivo. Omenjal je tudi, da moškega društva".	ramo pri nakupu umetnih gnojil posebno Dnevni red obeh skupina je sledeči: paziti na to, da imajo predpisane odstotke 1. Definitivna ureditev podpornega fonda in da ni v njih ponarejenih snovi. Radi tega
„Narodne delavske organizacije"; 2. denarna organizacija našega delavstva; 3. volitev načelstva; 4. slučajnosti.
Izobraževalni odsek NDO naznanja, da bo v soboto, dne 8. t. m. ob 7 in pol uri zvečer g. dr. Josip M a n d i ć predaval v prostorih „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu, o predmetu: „Državni zbor, pravice ljudstva in § 14". — Vstopnina 10 stotink za osebo. Ker je predmet predavanja zelo važen, poživljamo naše udeleži tega predavanja
Naše gledališče.
ob 8. uri zvečer ponovitev
marljivi in razumni kmetovavci ne kupujejo „mačke v vreči", ampak kupujejo vedno le tako blago, ki odgovarja vsem kmetijskim predpisom in zahtevam. Preiskana gnojila in druge take potrebščine se dobivajo v zalogi „Goriškega kmetijskega društva". Zato poslužujte se in naročujte razne kmetijske potrebščine pri tem velevažnem društvu.
Kmetijski učitelj g. K1 a v ž a r je govoril o sadjarstvu. Povedal je, da bi morala delavstvo, da se biti naša deželica razdeljena v sadne okraje, v obilnem številu, ker le takim načinom bi mogli razpošiljati v -	večji množini jedno vrst izbranega sadja. V
naši goriški deželi se prideluje mnogo sadja, ki je pa raznih vrst in zato se ne more toliko vrst sadja razpošiljati po svetu v tako majhni množini.
i Po predavanju so stavljali navzoči kmetovalci razna vprašanja, na katera je stvarno
V nedeljo komične opere
„KORNEVILSKI ZVONOVI
Ta repriza se bo vršila na splošno željo, odgovarjal g. ravnatelj 'Dominko da pridejo poslušat tudi tisti, ki jo prvikrat ( Končno bodi izrečena iskren« niso mogli videti.
„Kornevilski zvonovi" so prekrasno umetniško delo. Glasba je polna prelestnih melodij in je naša sezona s to opero dosegla svoj višek. Pričakovati je zato prav velike udeležbe.
Vstopnice se dobivajo pri vratarici ^Nar. doma".
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
iskrena hvala gg. ' predavateljem in pa poslušalcem, ki se vedno zanimajo za kmetijstvo v naši deželi.	Kotlarjev.
Slovenski jezik na nabrežinski postaji. Iz Nabrcžine: Kakor je znano čitateljem, se je slednjič vendar ugodilo vsestranskemu zahtevanju in so priredili tudi slovenske napise na tukajšnji postaji. Ali glavni napis manjka Še vedno: „Nabrežina" na pročelju. Obljubilo se nam pa je, da nam
VERDI. Danes odmor Jutri prihodnja	^apraiiio tudi to. Vederemo! repriza Wagnerjeve opere „Mrak bogov".	; Mej tem pa |e tržagki inspektorat na-EDEN. Varijetetna predstava.	pravil drugo nečuveno krivico. Urnik, ki ga POL. ROSSETTI. Milanska operetna	je izdal za nedeljski zabavni vlak Trst— družba je sinoči uprizorila Leharjevo opereto	Nabrežina, je objavljen samo v laškem in „Ciganska ljubezen". Ljubka, sentimentalna	nemškem jeziku. Zopet je ta inspektorat pokom pozicija ima mnoge krasne melodijozne	polnoma prezrl Slovence! Mari naj bo to partije. Nekatere so tako ugajale, da so	dokaz — nepristranosti? Ali morda gospod moraie biti ponovljene. — Izvajanje je bilo	inspektor ne ve, da pravičnost in praktična povolino. Pevci- solisti kakor tudi zbori	potreba zahtevata tudi urnik v slovenskem dobri, godba je bila popolnoma kos svoje	jeziku? Mari se domače ljudstvo ne vozi s naloge in sugetu primerno elastična kakor	tem vlakomj? Mari to ljudstvo niti na svojih smo to navajeni pri lahko-krili Muzi iz se-	lastnih tleh nima pravice do uvaževanja in vera. — Prijetno pa uplivajo izlasti divni,	spoštovanja ? Udali so se glede napisov, begati kostumi kakor sploh vsa razkošnost	istotako bodo morali tudi na urnikih odme-bujne scenerije. — Občinstvo, ki je skoro	riti našemu jeziku primerno mesto! Prej ne napolnilo gledališče, je opereto, ki je bila	odnehamo, ali pa naj nam vsaj naravnost sinoči sploh prvič uprizorjena v Trstu, spre-	povedo, da južna železnica ne reflektuje na jelo jako simpatično, zato tudi aplavza ni	slovenski denar!
manjkalo. — Danes repriza.	Zdi se, da se g. inšpektorju kar gabi
SOLiDNO: in : ELEGANTNO
W PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE I TALI A
TR8T - ViA MALCANTON - TR8T

Odliko«, tovorna sodouKe In Šampanjsko Šumečih pokallc
x zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi t Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
== na Opčinah = m
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalie ta sodovke.
■ 1 ■■ "	Za točno postrežbo se jamči.
Mnenje gosp. dr. Josipa Piket-a
asistenta na dunajski pokliniki
G. J. SERRAVALLO
T rs L
Potrjujem jako rad, da sem dosegel z Vašim izdelkom ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serra-vallo) izvrstne vspehe, in da zamorem isto vsem kolegom toplo priporočati.
DUNAJ, 11. oktobra 1907.
Dr. JOSIP PIKET.
%
Kaj naj napravim. da se dobro - - oblečem in malo potrošim ? - -
Podajte se brez odloga v ulico Carducci št. 32 (vogel Santorio), kjer boste našli v skladišču za ..... izgotovljene obleke -----
jfirmando JCevi ~ Jrst
izvanreden izbor.
3aloga izgoiovljenih oblek za moške in dečke. Specialiteta: kostimi za otroke.
Čevljarska zadruga v jttirnu
---■— pri Gorici	=====
Prodojolnlco M]w v Trstu vla Borrlera uecdUa 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga \zMm čevlje tudi za c. Kr. vojno armado ? popolno zadoioljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	78
Pečatniki iz kaučuka
se izdelujejo najsolidnejSe in najt-trčneje samo v mehanični
delavnici
::: tržaškega grafičnega zavoda :;:
(Stabilimento crrafico Triestino), Telefon 742. TRST, Piazza della Forsa 13. Telefon 742.
Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike
Pošiljatve na deželo.	j;60
Vsem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
— edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
$ v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Stran IV.
naš jezik t Ali privaditi se bo »oral tacfi
temu.
Slednjič moramo ie omeniti, da ima kolodvorska knjigarna ie vedno samonemški napis: Buchhandlung. Tndi proti tema moramo začeti boj!_
Veeti Iz Istre.
Preklican javni shod. Po dogovoru našik poslancev, je shod, ki je bil napovedan za cvetno nedeljo na Miljskik hribih, odložrn na nedoločen čas.
la Kopra. Dovolj bo napadov. Končno tudi mirnemu Človeku zadostuje. Pribijem le to dejstvo:
Dokler nisem bil član društva, je bilo vse prav. Kakor hitro pa sem prevzel predsedstvo najvišjega slov. društva v Kopru „Zvezde", kakor hitro sem kaj dosegel v korist tega društva in „Društva državnih slug", kakor hitro sem kot predsednik „Zvezde" hotel storiti korake k edinosti v društvenem življenju v Kopru in sem izjavil da bom poučeval — kljub raznim prejšnjim žalitvam — petje brezplačno: evo, tedaj se je pojavila kranjska kuga v meni.
Dalje vprašam Slovence v Kopru, v kakšnem soglasju je to-le:
Za Božič ste mi poklonili darilo, katerega sem odklonil v korist šolskih otrok.
Na zadnjem občnem zboru ste me izvolili predsednikom društva „Zvezda".
Slišal sem glasove, da bi me bili volili tudi v predsedništvo tuk. C. M. podružnice, da se ni dogodila dotična netaktnost (volitve so se izvršile nenaznanjeno ter v odsotnosti treh, ki imajo s Šolo največ opravka in za-■jo največ zaslug).
Pribijem dalje dejstvo, da Vas nisem prosil niti predsedništva, ne darila, niti se nisem vtikal v volitve, niti se nisem ponujal za petje — a tudi plačila nisem zahteval, vsaj od Vas in za društvene stvari ne.
Dopisniki, ki se kar po vrsti oglašajo pri Vas, vem, da se z imeni ne oglase I To seveda ni kranjska — pač pa čisto navadna koprška kuga.
Tem ljudem veljajo moje besede: Narod je trebuh in denar! Tem ljudem dostavljam danes: Narod je tudi nesnaga.
V	Kopru, dne 5. IV. 1911.
Učitelj slov. otrok v Kopru.
Osebne premembe pri finančnih uradih v Kopru. Iz Kopra: Kakor že javljeno na tem mestu, je prišel c. kr. finančni tajnik gospod Sigon Avgust na izpraznjeno mesto e. kr. finančnega nadzorništva v Kopru. Predaja se je vršila dne 27. marca t. I. Bržkone ostane gospod c. kr. finančni tajnik na tem novem mestu za stalno, ker bo imenovan za c. kr. finančnega svetnika.
Gospod Sigon je rodom iz Barko vel j pri Trstu. Mi tukaj ne poznamo od bliže tega gospoda. Apeliramo na gospoda c. kr. fnančnega tajnika, naj bo pravičen in nič drugega, nego strogo pravičen, za vsih enako! Tiste pravice, ki jih uživajo Lahi, jih moramo imeti tudi mi, ker naš denar je tndi avstrijski.
V	pisarni c. kr. nadzorništva in v na-zaanilnem uradu za užitnino veje v narodnem oziru neki čuden duh. Dosedaj nas sploh niso hoteli poznati. V nadi, da bo novi gospod c. kr. finančni tajnik, oziroma c. kr. finančni svetnik strogo pravičen in
nepristranski mu kličemo: dobro došel!
*
* *
— Tudi gospod c. kr. višji finančni komisar Lampl recte Senica, nas je zapustil in odšel v zasluženi pokoj. Služboval je tu v Kopru skozi celih 15 let, ter bil ves ta ias sicer strog, a pravičen m nepristranski. Bi je ob enem blaga duša. V narodnem •žiru nam je bil pravičen v toliko, v kolikor so mu puščali svobodne roke od zgoraj.
Čeravno je bil skoraj polni dve tretjini svojega življenja odsoten od svojega rojstnega kraja, Spodnje Štajerske, se je v tujini vsikdar s ponosom zavedal svoje narodnosti. Zato želimo njemu in njegovi cenjeni in dobri družini iz dna srca vse najboljše v zasluženem pokoju.
Na mesto Lampla pride c. kr. finančni viŠi komisar Josip Maučič iz Pirana. Čuje se, da se ta gospod, čeravno Slovenec, rojen v Ptuju na Spodnje Štajerskem, Čuti nemŠkutarja. No, nas to ne moti toliko, samo da nam bo strogo pravičen in nepristranski. Zato, kakor zahtevamo od gosp. c. kr. finančnega tajnika, tako tudi od njega popolno enakopravnost, za vseh enako.
Druge slovenske dežele
Kranjska ima po zadnjem ljudskem štetju 525.083 prebivalcev, približno toliko, kakor pred desetimi leti. Nazadovali so gorenjski in dolenjski okraji, kar je pripisati močnemu izseljevanju, ki je zopet posledica slabih gospodarskih razmer.
Slovenska zmaga na Koroškem. — Na občinskih volitvah v občini Rekarja vas, dve postaji od Celovca so na občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagali Slovenci. Prvi razred je bfl doslej v nemčurskih rokah.
Za uboj dva in pol meseca zapora.
V torek je ljubljansko okrajno sodišče razpravljalo o uboju grosupeljskega postaje-■ačelnika Aichhollerja. Ubijalec Janežič je dobil 2 in pol meseca zapora zaradi „lahke telesne poškodbe". Janežič, ki je znan razgrajač in napadalec, je vsakemu grozil z
,EDINOST" H. 97.
V Trstu 7. aprila 1911.
ubojem, je bfl aajprej v preiskavi zaradi uboja, a sodni izvedenci so izrekli, da je Aichholzer umrl ne vsled tega, ker je Janežič po njem bfl in ga tiščal v vodo, ampak vsled srčne kapi. Tako se je zgodilo, da je bil Janežič, ki se je sam hvalil, da je Aich-hotzerja ubil, obsojen samo zaradi lahke telesne poškodbe.
Sneg je zapadel na Gorenjskem. Povsod vlada občuten mraz.
V Ljubljani so začeli stavkati dimnikarski pomočniki.
Pogreb Jak. Zumra v Gorjah je bil veličasten. Udeležilo se ga je več županov in poslancev. _
Razne vesti.
Polk i jst — ulomilec. Pred dunajsko sodni jo sta morala te dni policijski stražnik Rihard Watzlawek in njegova žena odgovarjati radi — tatvine potom uloma. V hiši, kjer sta stanovala, sta iz zaloge trgovca Kreizlerja jemala več let zlate in srebrne predmete in s tem provzročila preko 10.000 kron škode. Na razpravi pred poroto je Watzlawek prevzel vso krivdo na-se ter si je prizadeval, da bi Ženo razbremenit. Watzlavek je bil obsojen na tri leta, njegova žena pa radi soudeležbe na tatvini na 3 mesece.
Velika nesreča z avtomobilom. Iz
Mentone poročajo: Tu se je zgodila velika nesreča z avtomobilom. Neki avtomobil se je namreč zaletel v železen drog, tako, da se je avtomobil popolnoma razbil. Pri tem si je mehanik Becherat zlomil vrat m je takoj izdihnil. DunajČan Ivan Kohout, uslužbenec neke modne zaloge v Mentoni, si je razbil lobanjo na dveh krajih, šofer Gross-bauer si je zlomil več reber, neki drugi Dunajčan se je pa ranil na raznih krajih telesa.
Strela ubila tri la ranita več oseb.
Berolinski „ Lokal-Anzeiger" poroča, da je dne 3. t. m. treščilo pri Siegburgn v Skedenj, kamor je zbežalo pred viharjem več oseb. Strela je ubila tri osebe, več jih je pa nevarno ranrla.
s-si	1AL1 OGLASI	SH;
Jh imtl ^ i	HALI OGLASI se račuMjo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-ede ee računajo enkrat Tet. Naj-■anja pristojbina znate 40 9tot »lača se takoj Inser. oddelku.	
IffftM?(ftra enhff Je oddata v ulici Caserma, v flBScUm SUHU slovenski družinu Natančneje pove inseratni oddelek.
ttfem
krojaškega pomočnika. - K.elemanič, via Farneto 43.	619
»če se osebo zadetega od *!capi; dobi
hrano, postrežbo in plačo po dogovoru. Prednost imajo penzion sti ali udovci. 2iaslov: Barkovlje 5t. 47.	615
MloKrnVVtfl v Budini mesta s prodajo piva, nienuriiu vina. kave ittL, 8 kron dnevnega zaslužka zajamčenih. Delo pripravno za gospe. Stroški najmanjši. Ugodna cena Obrniti se na Collarsich, Caife Oorso 9—11, 3-tt.	618
WilftMKVflll?jl	gostilna išče slovensko kuharico
UuDlUlUUUl	z malim kapitalom kot družab-
nico. Pojasnila	daja Romeo ▼ kavarni Union pri
banku.	617
A hI f|H I zastopniki se iščejo proti visoki provi-rilUIII zijL Eksport ur Weiner, Dunaj XIX. Boschstr. 2
616
If Hnr hflPO ^P1* g0***1™' kavarne, pro-!\UUI I1UUO dajalnice likeijev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, ▼ mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Oorso 9—11, A—6. Telefon št. 826.	567
Albanija in Albanci. ISSa;**
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revolaciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj hropi gori omenjeno zanim;vo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Veliko množino
hrastovega lesa za ladje otesanega in okroglega v vsaki velikosti prodajem. Josip Puhalj, Lanišče (Istra).	396
IfllfR hirlanska po K 6 60, štajerska po K 5 20 Jjjlll sto komadov. Trst, ulica Giosue Carducci 40, v dvorišču, Nazarij Čok	598
M fotograf le Anton Jerkli, Trst,
Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
DovnnupotnA hiše in posestva v mestu in na£IIUVr«HIIU okolici so na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri g. Grebencu, hišnemu upravitelju v Narodnem domu.	487
^-nadstropna hišo
H nad ulico Rosetti, z vrtom pred | ^ in dvoriščem z vodnjakom zadej hiše in najkrasnejim razgledom na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo stran, kakor nalašč za one, ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir dežele — je na prodaj ali pa se odda v najem. — Povprašati je v uredništvu.
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Ie klebučevine prvih tovarn.
Specijaliteta; trdi angleški klobuki
EmporJJ kap za potovanje in za Sport
Zaloga ta- fe laazeai. via, iphrMa Hkerftw to razprodaja aa debelo la drobaa
JAKOB PERHAUC
Trat, Vta daNa Actjae it 8, Trat
paaproti	Oeateak*
Vehk nik
Buifnadm,
koaiak. —rr" fennga tv ■■■ahrf pristni kopiaovM,
aBvovoe m hifajnn«. Metka L vnto, doiM h do tiiaih fa^m. Vsaka naredba m takoj ML IM m po pofM^L fkinai aa aahtevo m
Razprodaja rt pol Mra atprej,
Josip Semulid
TRST, ulica deli* Istituto St 5
Priporoča slav. občinstva SVOJO PKKUtJTO i« BLADČIČABIO, ▼ kateri ae dobi cel dan Bvei kruh in raznovrstne sladfioe. Moka iz I. mlinov ker maslo. Likeri, vino in pivo v stoki.
Postrežba tudi na dom.
Zaloga belega in črnega
že- vina. «
JOSIP PERTOT
Barkovlje - Trst.
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
Ulderico Basso
Trst, al. Set te Fontane i'i.
Blago vedno sveže
ln oene zmerne.
Y tmm in sMčiH
vogal uL Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. === CENE ZMERNE. = As ti Spumante, Befofik. zagrebški Pelinkovac in SokoL Posebne rrste: Rne po najzmemejših cenah.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije Salarmi
Ponto della Fabra 2 ! nI. Poste ftuovo
(vogal Torrente)	Alli c >tt& di Loodra
Velik izbor izgotovljenih oblek za mcfike in dečka kostumi za otroke. Povrtaiki, močna jope, kakor tudi raaiih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavska oblake. Tirolski iodea. Nepremočljivi plašči (pratnl nagleSki). SpeolJaMteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejSi modi, točno, solidno in elegantno po nizkih c&nab
S Umetni: fotosraflfni ■ ntelli £
ar. Jako-• TUST.

ulio« Uro štev. 43 feritUSja) ■
■	TMM&tfa, piHfl
■toattilK, pDieelBnaatB mUmntm* mmmmtkm M
2X3 iste, kB>
Ike Iti. tU. ttd.
Posebnost: Povečaije vsakatare fotografije.
■■■■■■■■■Bili
RIHARD NOVAK & G
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
lil TB8T — ULICA FABSETC ŠT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
«ut«i TRVDKA fiđ#w
Rdolf Kostorss
skladlJče oblek za moike !o dečke
Trst, Vta S. Giov&nni 16, 1.
T	A -TVT/NTT	TELEF0X 251 Kom. II.
l-^l-f j	/k J^ i; I] (zraven restaviaeije „Gooperatlva"4 ex Hackrr>
podaja na mesečac ali teden, obroke obkke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! SkUdidče ni v pritličju, ampak v I. nad.
Podpisani naznanja slarnerau občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno
99
v Trsta, nI. giosne Carducci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB OUTAK.
Splošno anonimno društvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
ShromlHi [n preuožanje pohištva RazpoSIL In shromba Koočekou
Telefon 1220.	Telefon 2572.
ČKfenle In shramba prepros
2015
Telefon 257&
HBH
Panificio Triestiiio
• c
Otvoritev filijalke oa Opčinah
ob sežanski cesti-

MEHANIČNA DELAVNICA
I F. Miheucic & F. Venutti
Trst - Tla Tizlano Tecellio 4.
P»^rarlja U pastailja »traje im parne kotle, parne notarje, na plin, bencin ln nafto. Iniostrijalae Instalacije vsake vrste: mline, stiskalnic« in ftgtiiniee. Spoeljalitet i žag za kam nje, stiskalnice a gTesdje: stroji sn obdelovanje lesa. Izdelovanje oulik In nzor-oot aa testenino In biikote. — Zalcfa novih in starih motorjev, trlzffaJnle, strojev za Tsdr2ovaaje zidarskega materijala, mletje kave, draž ln drngin tehničnih predmetov.
S
S