v« ti.h jt ■ hfc . I Nn r*.^'- Ji1-' fCiu. ■ n g. ¿isfiHgiLjtf Občini Doberdob manj denarja za upravljanje naravnega rezervata ■ 14 Global Kryner »vžgal« publiko v goriškem Kulturnem domu Režiser Rodolfo Bisatti in neodvisni film Silent Wars Primorski Eni za reforme, drugi za status quo Dušan Udovič S torkovega soočanja med predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko sem odšel z mešanimi občutki, tako kot - si predstavljam - še marsikdo drug. V meni je kljuvalo vprašanje, kolikšna je znotraj naše skupnosti sposobnost dogovarjanja, pre-moščanja starih in zastarelih delitev, s tem pa tudi možnost načrtovanja skupnih ciljev, ki bi nas dvigali iz povprečja in dali mlajši generaciji perspektivnejšo sliko naše prihodnosti. Kaj sta v bistvu rekla predsednika. Pavšič se zavzema za spremembe, odpravo dvojnikov in združitev sorodnih dejavnosti. Manjšina potrebuje skupno krovno organizacijo in drugačno razporeditev finančnih sredstev, da se spremeni dosedanja statična shema njihove porazdelitve in se tako ovrednotijo dejavnosti, ki so za rast naše skupnosti perspektivnejše. Skratka, manjšina potrebuje izbire, preokret in osvežitev, kajti njena organizacijska shema sega daleč nazaj v povojni čas, pa tudi padec meje nas je postavil pred drugačno realnost. Štoka ima drugačno vizijo. Njemu odgovarja status quo, manjšina je po njegovi oceni uspešna na vseh področjih, dosegla je velike rezultate in mora to »bogastvo« ohranjati. Delitev sredstev je pravična, čas za skupno organizacijo ni zrel. Seveda je potrebno sodelovanje, ena skupna organizacija pa je stvar bolj oddaljene prihodnosti, razmere morajo dozoreti. Medtem se Štoka zavzema za enotnost v eni stranki, seveda manjšinski, skrbi ga pa upadanje narodne zavesti. Da sta predsednika SKGZ in SSO vsak na svojem bregu, je bilo v teku večera jasno vsakomur. To samo po sebi ni nič tragičnega. Kljub temu bosta sodelovala ter se ne glede na razlike civilno pogovarjala naprej v korist manjšine, kar je vsekakor dobro. Ampak slika, ki je izšla iz soočanja, kaže na zablo-kiran položaj, v katerem je skrajno težko uvajati katerokoli novost in posodabljanje. Menda ni treba posebej poudarjati, kako so takšne okoliščine lahko frustrantne zlasti za mlajše generacije. Težko jih bo zainteresirati, če ne bomo znali preseči položaja samozadovoljne, av-toreferenčne, vase zagledane srenje, ki ni sposobna dojemati signalov sodobnosti in jo je strah vsakršne prenove. Bomo stopicali na mestu in imeli kot glavni cilj zgolj preživetje, ali smo sposobni meriti više? dnevnik ČETRTEK, 25. NOVEMBRA 2010 Št. 279 (19.986) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € reforma univerze - V Rimu poskus vdora v senat Italijo pretresajo študentski protesti Berlusconi je spet zahteval odstop predsednika zbornice Finija MILJE - Včeraj odprtje dveh razstav in gledališki recital Pahor in Spacal vabita v Krajine dvajsetega stoletja MILJE - Z odprtjem dveh razstav v občinski galeriji Negrisin in Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara ter gledališkim recitalom Moj tržaški naslov se je sinoči v Miljah (foto KROMA) začel projekt Boris Pahor - Lojze Spacal Krajine dvajsetega stoletja. Gre za projekt dveh občinskih uprav, miljske in koprske, ki se bo nadaljeval 2. decembra v Kopru. Med drugimi sta ga podprla tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca in njen rimski kolega Sandro Bondi. Sinočnjega odprtja dveh razstav in recitala v Verdijevem gledališču se je udeležilo veliko ljudi. Na 7. strani RIM - Italijo pretresajo množični protesti univerzitetnih študentov, ki odklanjajo reformo univerze. V Rimu so demonstranti skušali vdreti v senat, a jim je to policija preprečila. Protesti se napovedujejo tudi za prihodnje dni. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je medtem spet zahteval odstop predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. In to prav na dan, ko je nekdanji predsednik Con-findustrie Luca Cordero di Monte-zemolo konkretno namignil na možnost vstopa v politiko. Na 6. strani Poboji: Dežman se je opravičil Pirjevcu Na 2.strani Štoka, Pavšič in Brezigar o manjšini Na 3. strani Igra za pristanišče še ni končana Na 4. strani Južna Tirolska na goriškem Travniku Na 14. strani V Štandrežu povzročil nesrečo in pobegnil Na 14. strani Zaradi krize se viša starost uživalcev drog Na 16. strani daljnji vzhod Letalonosilka Washington v Rumenem morju SEUL/WASHINGTON - Dan po severnokorejskem topniškem napadu na južnokorejski otok, ki je po zadnjih podatkih terjal štiri smrtne žrtve, so včeraj v Seulu sporočili, da bodo Južna Koreja in ZDA v nedeljo začele skupne vojaške vaje, s katerimi naj bi potrdili trdnost ameri-ško-južnokorejskega zavezništva. Za izvedbo vaj, na katerih bo sodelovala tudi ameriška letalonosilka George Washington, sta se v telefonskem pogovoru dogovorila ameriški predsednik Barack Obama in južnokorejski predsednik Lee Myung-Bak. Na 19. strani IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST TR0M M1S1NE ËKONQM5K1 FORUM 2010 DrUÏtVO slovenskih ■■ ' v ] L a I i j i Okrogla miza: Kaj v bodoče pričakujemo od gospodarstva? ModeraTor: Simon Koren Sodelujejo: Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekir predstavniki iLovenjkii orsjmjacij In podjetij v Italiji WWW t e c n o n o I e • • X I . I t ČETRTEK 25,11.2010 ob 18.30 V KuhLm^n Domu ■ UL Grttt 2P ■ Gorica 2 Četrtek, 25. novembra 2010 ALPE-JADRAN / hrvaška - srbija - Tadic na dvodnevnem obisku na Hrvaškem Zagreb in Beograd nadaljujeta s krepitvijo medsebojnih odnosov Srečanji z Josipovicem in Kosorjevo - Kmalu tudi srečanje Kosor-Tadic-Pahor ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadicem v Zagrebu izjavila, da obstaja možnost vnovičnega tristranskega srečanja voditeljev Hrvaške, Srbije in Slovenije. Izrazila je prepričanje, da bo do omenjenega srečanja prišlo zelo kmalu, in sicer v Srbiji. Kosorjeva je spomnila, da so se marca letos na Ptuju v okviru trilaterale prvič sestali s Tadicem in slovenskim premierjem Borutom Pahorjem. Kot odličen primer sodelovanja med trojico držav je omenila skupno železniško podjetje, ki so ga ustanovili za lažji in hitrejši pretok blaga na desetem evropskem železniškem koridorju. Tadic je po včerajšnjem srečanju s Kosorjevo izjavil, da absolutno podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v EU. Kot je poudaril, želi zavrniti vse "govorice", da je v interesu Srbije zaustaviti Hrvaško na tej poti. Kosorjeva je potrdila, da tudi Zagreb podpira evropsko pot Srbije, ter ocenila, da je to pomembno za stabilnost regije in blaginjo obeh držav. Srbski predsednik, ki je na dvodnevnem uradnem obisku na Hrvaškem, je še poudaril, da medsebojni tožbi za genocid obremenjujeta odnose med Hrvaško in Srbijo. Tako kot že v pogovorih s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem sta bili tudi v pogovorih s Kosorjevo pomembna tema vprašanji pogrešanih oseb in vrnitve beguncev. Kosorjeva je ponovila Josipoviceve besede, da sta državi dosegli politični dogovor o načelih, na katerih bo temeljila trajna rešitev vračanja beguncev. Tako Kosorjeva kot Tadic sta poleg tega izpostavila potrebo po krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. O tem bodo več govorili predstavniki hrvaškega in srbskega gospodarstva na današnjem srečanju. (STA) Pred pogovori s hrvaško premierko se je Boris Tadic (levo) srečal tudi s hrvaškim kolegom Ivom Josipovicem ansa Simona Dimic se proti pričakovanjem ni udeležila včerajšnjega zaslišanja pred protikorupcijsko komisijo ljubljana - Nekdanja vodja premierjevega kabineta Dimičeva se ni pojavila pred protikorupcijsko komisijo LJUBLJANA - Nekdanja vodja premierjevega kabineta Simona Dimic se včerajšnjega zaslišanja pred protikorupcijsko komisijo ni udeležila. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je v izjavi za javnost dejal, da ga neudeležba Dimičeve na zaslišanju čudi, glede na to da je pred časom v medijih izrazila popolno pripravljenost za sodelovanje s komisijo. Na vabilo komisije k zaslišanju so od zagovornikov Dimiče-ve prejeli odgovor, v katerem komisiji očitajo pristranskost in kršitev njenih pravic. Poleg tega je Dimičeva sprožila postopke na ustavnem sodišču zoper proti-korupcijsko zakonodajo, pojasnjuje Kle-menčič. "Ne vem, s čim bi lahko kršili postopke Simone Dimic, ki je bila zaposlena na enem najvišjih položajev v Republiki Sloveniji v času, ko je ta vlada sprejela zakon o integriteti in preprečevanju korupcije" je dejal Klemenčič.Takšnega napada na protikorupcijsko komisijo Kle-menčič ne pomni. Ob tem ne dvomi, da bo komisija tudi v naslednjih dneh deležna različnih pravnih napadov. Po Klemenčičevih besedah je komisija skušala vročiti vabilo Dimičevi preko kabineta predsednika vlade v času, ko je bila še vedno zaposlena v kabinetu. Komisija je od kabineta prejela vrnjeno vabilo s pripisom, da omenjena visoka javna uslužbenka tam ni več zaposlena. To pa se je kasneje izkazalo za neresnično, trdi predsednik komisije. V kabinetu predsednika vlade menijo, da so pri poskusu vročitve dopisa ravnali povsem korektno. Zato ne morejo prevzeti nobene odgovornosti za to, da se Dimičeva ni odzivala na dopise in vabila komisije, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot pojasnjujejo, so 25. oktobra prejeli dopis komisije za preprečevanje korupcije z dne 22. oktobra, s katerim so zaprosili, da Dimičevi vročijo priloženi dokument in vrnejo dokazila o vročitvi. Ker je Dimičeva 22. oktobra odstopila s položaja vodje kabineta predsednika vlade in ji je delovno razmerje v kabinetu prenehalo 24. oktobra, so komisijo še istega dne o tem obvestili in jih prosili, naj dokument Dimi-čevi vročijo sami, navajajo v kabinetu. Sicer pa za komisijo neodziv Dimi-čeve vsebinsko ne predstavlja večjega problema, saj je komisija v okviru svojih postopkov pridobila dovolj informacij, da jih lahko zaključi. Iz dosedanjih ugotovitev tega postopka izhaja tudi problematika pridobivanja neobičajno ugodnih kreditov s strani funkcionarjev in uradnikov na položaju pri finančnih institucijah, je zapisal Klemenčič v izjavi za javnost. (STA) sodelovanje Ljubljana in Beograd pobratena LJUBLJANA - Ljubljanski in beograjski župan, Zoran Jankovic in Dragan Dilas, sta včeraj podpisala sporazum o pobratenju obeh prestolnic. Jankovic je izročil gostu tudi pismo o podpori kandidaturi Beograda za Evropsko prestolnico kulture 2020. Župana sta izrazila prepričanje, da bo sporazum še izboljšal že doslej dobro sodelovanje med mestoma. Jankovic in Dilas sta v izjavi za medije poudarila, da si mesti še posebej veliko obetata od sodelovanja na področjih gospodarstva, kulture, športa in organizacije javnih mestnih služb. Po Jankovicevih besedah je sporazum o pobratenju mest še dokaz več, da Ljubljana z odprtimi rokami sprejema Beograd in njegove meščane. Ljubljanski župan je izrekel podporo Srbiji in Beogradu na njuni evropski poti, Dilas pa se je zahvalil za dosedanjo podporo Slovenije in Ljubljane srbskemu približevanju EU. Po besedah beograjskega župana je prav vstop v EU najpomembnejša naloga in cilj Srbije. Podpis konvencije o čezmejnem sodelovanju med navtičnimi pristanišči TRST - Devet turističnih pristanišč za jadrnice iz Italije, Slovenije in Hrvaške je podpisalo konvencijo Marina Partners o čezmejnem sodelovanju. Z njim želijo pospešiti sodelovanje med podpisnicami s pomočjo izkušenj, ki jih imajo na področju profesionalnosti in storitev, končni cilj pa je boiljša promocija navtičnega turizma. Sodelovanje zadeva predvsem standardizacijo storitev in uvedbo integrirane komunikacije. Dokument so podpisali Marina San Giusto iz Trsta, Turistično pristanišče v Jesolu (Benetke), Tehnomont Marina Veruda pri Pulju (Hrvaška), Marina Frapa iz Rogoznic (Hrvaška), Marina Dorica iz Ancone, Porto San Rocco iz Milj, Marina Cavallino Pre-porti (Benetke), Marina Pescara in Marina Portorož. Hofer umaknil iz prodaje Žitove hitro zamrznjene zelenjavne zrezke LJUBLJANA - Družba Hofer je iz prodaje preventivno in v celoti umaknila hitro zamrznjene zelenjavne zrezke/sojine polpete proizvajalca Žito. V okviru rednih internih preverjanj kakovosti izdelkov so namreč ugotovili, da lahko nekateri Ži-tovi hitro zamrznjeni zelenjavni zrezki/sojini polpeti vsebujejo bakterijo salmonelo, so sporočili iz družbe. Gre za zelenjavne zrezke iz zamrzovalnika, teža izdelka je 600 gramov, v prodaji pa je bil od 29. oktobra. Vse kupce, ki so izdelek kupili, pa prosijo, da ga vrnejo v najbližjo poslovalnico. Povrnili jim bodo celotno kupnino. Salmonelo uniči temeljita termična obdelava živil s cvrtjem, pečenjem, kuhanjem ali pripravo na žaru. Do okužbe lahko pride le v primeru uživanja nepripravljenega izdelka, nezadostnega prekuhavanja oz. pečenja. Na družinskem sejmu v Celovcu 29 tisoč obiskovalcev CELOVEC - Zelo odmeven je bil obisk letošnjega družinskega sejma konec prejšnjega tedna v Celovcu. Kot je sporočil poslovodja sejemske družbe Erich Hallegger, je prireditev obiskalo 29 tisoč ljudi ali tisoč več kot leto prej. Družinski sejem poteka že nekaj let vzporedno s sejmom zdravja in sejmom o šegah in navadah. Na sejmu sejmu o šegah in navadah je tudi letos z lastno stojnico sodelovala Krščanska kulturna zveza, ki je tokrat predstavila iniciativo Slovenščina v družini. (I.L.) ljubljana - Sodna poravnava po glasnih polemikah Povojni poboji v Sloveniji: Dežman je preklical zelo ostre obtožbe na račun kolege Pirjevca Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof Anton Stres se klanjata spominu žrtev v Hudi jami bobo LJUBLJANA - Bivši direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman in zgodovinar Jože Pirjevec sta na ljubljanskem okrajnem sodišču dosegla poravnavo v tožbi, ki jo je zaradi Dežmanove izjave ob odprtju rova Barbara vložil Pirje-vec. Dežman preklicuje sporno izjavo in priznava, da Pirje-vec tega ni nikoli izrekel. Pirjevec je v začetku aprila 2009 vložil tožbo zoper Dežmana zaradi njegovih neresničnih in žaljivih izjav 5. marca na novinarski konferenci ob odprtju rova Barbara v Hudi Jami. Od Dežmana je zahteval preklic izjave na njegov račun. Po navedbah časnika Delo je zgodovinarjema po skoraj treh urah uspelo skleniti sodno poravnavo, v skladu s katero mora Dežman preklicati sporne besede. Dežman je takrat citiral izjavo «in če dr. Pirjevec reče, da je pač tako vreme maja, da je treba ljudi metati v jame, je to na meji kaznivega dejanja», za katero je zatrdil, da je izjava Jožeta Pirjevca. Poleg priznanja, da Pirjevec tega nikoli ni izrekel, je Dežman v sodni poravnavi še izjavil, da Pirjevcu ni očital zagovarjanja izvensodnih pobojev. Kot je dodal Dež-man, je to izjavil »izključno zaradi spoštovanja pravice do pie-tetnih dejanj v spomni na žrtve izvensodnih pobojev«. Dežman, tudi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, se je Pirjevcu že opravičil 9. aprila lani na predstavitvi v Muzeju novejše zgodovine. Do spora med zgodovinarjema je prišlo po odkritju večjega števila posmrtnih ostankov v rovu Barbara pri Laškem 3. marca lani. (STA) ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 25. novembra 2010 3 trst - Debatni večer Slovenskega kluba in Društva slovenskih izobražencev s Pavšičem in Štoko Strinjala sta se, da se ne strinjata ali sodelovanje z različnimi pogledi Predsednik SKGZ kritičen do manjšinske organiziranosti in do delitve prispevkov, vodja SSO zadovoljen s sedanjim položajem TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij bosta še naprej sodelovala, ne bosta pa se združila v eno samo krovno vseslovensko zvezo. Njuna predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka imata o življenjskih vprašanjih manjšinske skupnosti zelo različne poglede, popolnoma pa se razhajata pri finančnih vprašanjih. Pavšič pravi, da je treba korenito spremeniti aktualno porazdelitev italijanskih prispevkov manjšini, Štoka pa nasprotno trdi, da je sedanja razdelitev smotrna in pravična. To je slika torkovega de-batnega večera (vodil ga je Bojan Bre-zigar), ki sta ga o manjšinski organiziranosti skupaj priredila Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev. Pavšič in Štoka sta se strinjala, da se ne strinjata, je spletni Primorski dnevnik naslovil vest o večeru v Gregorčičevi dvorani. Naslov, ki marsikaj pove. V prvem delu sta predsednika predstavila svoje poglede na organiziranost in na finančna vprašanja, ki so v glavnem znani in poznani. Pavšič je ponovil, da bi z odpravo dvojnikov in bolj smotrno razdelitvijo denarja lahko prihranili tudi do dva milijona evrov, mi pa vztrajamo na 20 let staremu sistemu, ki je dotrajan. Vse se spreminja, razen nas, je prepričan voditelj SKGZ. »Zacementirano« financiranje ne spodbuja naše ustanove k razvoju in kadrovski prenovi, dejansko smo veliki konservativci, čeprav o sebi lažno mislimo, da smo napredni. Štoka je čisto nasprotnega mnenja. Slovenci v Italiji smo dobro organizirani, sprememb pa ni mogoče vsiljevati z vrha, kot bi hotela SKGZ. Problem ni takšna ali drugačna učinkovitost naših društev ali organizacij (Štoka je Pavšiču večkrat očital pesimizem), problem je, da se v naši skupnosti izgublja narodna zavest. Če se že hočemo združevati, začnemo na strankarsko-političnem področju, je prepričan predsednik SSO. Sam je velik podpornik samostojnega političnega nastopanja Slovencev, ki za Pavšiča vsekakor ni realno. Razprava se je dotaknila vrste specifičnih in konkretnih zadev. Pav-šič je kot pozitivno novost za manjšino izpostavil Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.i.k.), ker brez skrbi za izobraževanje ne bomo prišli nikamor, oziroma bomo samo nazadovali. Tudi s to oceno se Štoka ni strinjal in Pav-šiču očital, da npr. pozablja na Drago, »okrog katere se vsako leto zbira 300 intelektualcev«. Dve zelo različni viziji ne samo o prihodnosti, temveč tudi o sedanjosti. Ko je Pavšič označil kot nenavadno, če že ne nenormalno, da praznujemo obletnice odkritij spomenikov in da povsod polagamo vence, mu je sogovornik znova očital, da pozablja na svetle točke in stalno poudarja le negativne plati. Predsednika SKGZ in SSO zelo različno ocenjujeta vprašanja, ki so vezana na t.i. družbeno imovino. Po Štoko-vem mnenju bi morali krovni sesti za mizo in se odkrito pogovoriti o usodi nepremičnin, »ki jih je Jugoslavija izročila SKGZ«, pri čemer je omenil tržaški Kulturni dom. SKGZ se ni nikoli izmikala soočenju o Kulturnem domu, glede ostalega pa Štoka pozablja, da je bila zamejska imovina ustvarjena s požrtvovalnim delom, zato zadev ne gre namerno poenostavljati in izkrivljati, je odvrnil Pavšič. Zaiskrilo se je, ko je debata nanesla na stečaj Tržaške kreditne banke in zlom t.i. družbenega gospodarstva. Tudi o tem imata predsednika zelo različna mnenja. Do izraza pa so prišli tudi podobni pogledi. Skupna je ocena, da SSO in SKGZ ne moreta biti, kot se dogaja, dežurna krivca za vse težave in probleme med Slovenci. Iz »manjšinskega proračuna« pripada krovnima okoli 3,5 odst. sredstev od skupno 9 milijonov evrov letnih prispevkov (okoli 5 milijonov iz Italije in preostalo iz Slovenije). Predsednika se pri svojih vsakodnevnih naporih čutita prevečkrat osamljena, pri Debatni večer v Gregorčičevi dvorani v Trstu je spremljalo številno občinstvo kroma čemer Pavšič pogreša večjo aktivnost politike in političnih strank v manjšinski stvarnosti. Politika in stranke se nikakor ne morejo zediniti o sestavi manjšinskega predstavništva. Tudi na tem področju nosita največja bremena in odgovornosti SSO in SKGZ, ki nista obešala na veliki zvon svojih zadnjih naporov za ohranitev državnih prispevkov manjšinskim ustanovam. S.T. debata - »Provokacija« Bojana Brezigarja Ali resnično delujemo v korist vseh Slovencev? TRST - Organizirano jedro Slovencev v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini šteje okoli 10 tisoč ljudi, pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa naj bi bilo najmanj 50 tisoč. Bojan Brezigar se je v torek v Gregorčičevi dvorani vprašal, kaj smo doslej naredili oziroma kaj delamo, da bi v aktivno manjšinsko življenje vključili preostalih 40 tisoč Slovencev. Žal malo ali nič, je odgovoril Pavšič, Što-ka pa je bil glede tega nedorečen in je raje posvetil pozornost »vztrajnosti in uspehom manjšine.« Brezigar je postavil tudi vprašanje reprezentativnosti in možnosti odločanja SSO in SKGZ. Glede reprezentativnosti je prepričan, da krovni zvezi zastopata zelo pluralno mavrico interesov in pričakovanj narodne skupnosti, velika težava je v tem, da konec koncev ne odločata o življenjskih zadevah manjšine. Zelo zgovoren je primer delitve ita- lijanskih prispevkov, o kateri odloča Dežela Furlanija-Julijska krajina. Njena komisija za Slovence ima le posvetovalne pristojnosti, ne pa izvršilnih. Zato bi bilo zelo pomembno, ko bi se SSO in SKGZ dogovorila npr. o drugačni porazdelitvi denarja in skupen predlog izne-sla deželni upravi, kar pa se ne bo tako kmalu zgodilo. Brezigar je tudi opozoril, da se v Evropi spreminja percepcija manjšin, ki je sedaj v glavnem osredotočena na priseljence in ne več na avtohtone narodno-jezikovne skupnosti, kot je bilo pred petnajstimi leti. To bo prej ali slej prišlo do izraza tudi v odnosu do naše skupnosti, ki mora biti na to pripravljena. Zato je zelo pomembno, da v našo skupnost privabimo čimveč ljudi, tudi tistih, ki narodno in jezikovno pripadnost tolmačijo kot izbiro in ne samo kot naravno danost. S.T. koroška - Dvojezični krajevni napisi Socialdemokrati za rešitev v ustavnem rangu CELOVEC - Koroška socialdemokratska stranka (SPO) v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel zagovarja rešitev v ustavnem rangu. To je po klavzuri svoje stranke konec preteklega tedna v okrajnem mestu Trg sporočil njen predsednik in namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser. Dvojezične table so del šestih prioritetnih zahtev SPO, za katere bo morala po njihovem mnenju koroška politika v bližnji prihodnosti najti rešitve. Med drugim se koroška SPO izreka tudi za »usmerjeno migracijo« in zavrača poceni polemike na račun prišlekov in tujcev. Govornica Zelenih na Koroškem Zalka Kuchling pa je v zvezi z dvojezičnimi napisi na Koroškem dejala, da bi kot rešitev zadostovala tudi uredba avstrijske zvezne vlade, v kateri bi bili navedeni vsi kraji, ki naj bi v bodoče imeli dvojezični napis. Zakon o ustavnem rangu za rešitev po mnenju Zelenih ni potreben, je še poudarila Kuchlingova, saj bi tak zakon manjšini onemogočil vsakršno pritožbo na nacionalni ravni. Spričo očitnih nesoglasij v vladni koaliciji v zvezi z državnim proračunom je govornica Zelenih še opozorila, da se v zadevi krajevnih napisov lahko še marsikaj zgodi. Konec koncev sta tako kancler Werner Faymann kot tudi koroški deželni glavar Gerhard Dorfler napovedala rešitev šele do leta 2012. Glede rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov z zakonom v ustavnem rangu je pretekli teden bil dokaj previden tudi predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger med svojim obiskom na Koroškem. Na vprašanje, kako bi vrhovno sodišče sprejelo ureditev v ustavnem rangu, je najvišji sodnik v državi odvrnil, da nato ne bo odgovoril, dokler parlament ne bo sprejel takšnega zakona. Ivan Lukan špeter - Danes četrti večer Beneških kulturnih dnevov Zanimivi predavanji o odporništvu in novi razmejitvi med Italijo in Slovenijo Eden od predavateljev bo danes Zdravko Likar nm ŠPETER - S predavanjema o Ko-bariški republiki in Beneški Sloveniji ter o odporništvu in problemih nove razmejitve med Italijo in Slovenijo se bo danes zaključil jesenski del letošnjih Beneških kulturnih dnevov, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm. O teh temah bosta v občinski dvorani v Špetru predavala načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar in italijanski zgodovinar Alberto Buvoli. Srečanje se bo začelo ob 18.30. Dosedanji večeri so privabili številno občinstvo in glede na zanimivo temo organizatorji pričakujejo, da bo tudi danes občinska dvorana v Špetru polna do zadnjega kotička. Beneški kulturni dnevi pa se bodo nadaljevali spomladi, ko bo na vrsti posvet o 150-letnici zedinjenja Italije in 145-letnici priključitve Benečije Italiji. Na njem bodo sodelovali italijanski in slovenski strokovnjaki, poskrbljeno pa bo tudi za simultano prevajanje. (NM) 4 Četrtek, 25. novembra 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - Po Matteolijevi odločitvi za Marino Monassi Tondo si je primoran vzeti čas za temeljit premislek Imenovanje predsednika pristanišča je tesno vezano na kandidaturo za tržaškega župana TRST - »Nobenega dvoma ni, da je predlog o imenovanju Marine Monassi za novo predsednico tržaške Pristaniške oblasti kakovosten predlog,« je torkovo pismo ministra za infrastrukture Altera Matteo-lija komentiral predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. »Monassijeva je že opravljala to nalogo, je ena od treh kandidatov skupaj z Bonicollijem in Dipiazzo, jaz pa bom zdaj izvedel temeljito preverjanje tudi o tem, kakšna so pričakovanja v Trstu,« je dodal Tondo, ki si je za svojo odločitev o morebitni podpori imenovanja Marine Monassi vzel vseh zakonsko predpisanih trideset dni. Posredno je sicer predsednik deželne vlade priznal, da se bo moral odločiti med Monassijevo in tržaškim županom Robertom Dipiazzo, in sicer »na osnovi kompetentnosti in ne politične pripadnosti« ... »Gotovo pa je, da je bilo ob tem imenovanju čutiti voljo po spremembi,« je dodal Tondo in tako utemeljil izpad tretjega kandidata, sedanjega predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija, ki mu mandat zapade 4. decembra letos. Če bi se Dežela FJK o imenovanju Marine Monassi izrekla odklonilno, ali sploh ne bi izrazila mnenja, bi minister lahko od lokalnih uprav zahteval novo trojico imen. Nekaj podobnega se je že zgodilo v času Illyjeve deželne uprave, ki se je z rimsko vlado skoraj dve leti prepirala okrog imenovanja sedanjega predsednika pristanišča Boniciollija. Marina Monassi je danes generalna direktorica podjetja AcegasAps in podpredsednica upravnega sveta družbe Uni-credit Corporate Banking. Prvi mandat za krmilom tržaškega pristanišča se ji je končal maja 2006, ko je deželno upravno sodišče pritrdilo Deželi FJK, ki jo je takrat vodil Riccardo Illy in ki se je pritožila proti dekretu, s katerim je takratna Berlusconije-va vlada imenovala Marino Monassi. Imenovanje predsednice, ki jo je izbral minister, pa še ni zapečateno. Igre okrog pristanišča so namreč tesno vezane na razplet za župansko kandidaturo v desnosredinski koaliciji, ta pa je vse prej kot na obzorju. Interesi v koaliciji so ne samo razdvojeni, ampak razdeljeni na več centrov moči z navzkrižnimi interesi, kar seveda mestu lahko samo škodi. Pristanišče ima pred seboj pomembne razvojne etape, z logistično platformo, za katero iz Rima ni denarja, s prenovo starega pristanišča in projektom Unicredit za su-perpristanišče Trst-Tržič. Novega predsednika čakajo torej veliki izzivi, vendar tudi ni izključeno, da bo v primeru uresničitve Unicreditovega projekta treba imenovati »supekomisarja«. (vb) Panorama tržaškega pristanišča arhiv trst - Pristanišče Certifikat kakovosti za javna dela TRST - Tržaško pristanišče je pridobilo certifikat kakovosti za dejavnosti programiranja, projektiranja, potrjevanja in izvedbe javnih del. Kot je zapisano v sporočilu Pristaniške oblasti, je bil certifikat dosežen na osnovi procesa prestrukturiranja tehnične direkcije z uvedbo sistema notranjega upravljanja, osnovanega na normativu UNI EN ISO 9001:2008. S tem sistemom postanejo storitve in delo tehnične direkcije bolj ustrezne glede na potrebe pristanišča. Uvedba sistema kakovosti omogoča povečanje sposobnosti monitoringa in učinkovitega preverjanja izvedbe del, kakovosti dela in uporabljenih materialov, trajnosti načrtovanih del, dosego dogovorjenih ciljev v postavljenih rokih, povrhu pa tudi lajša uporabo in fleksibilnost izvedenih del. Na tej osnovi je mogoče doseči povečanje interesa potencialnih uporabnikov pristanišča, je še zapisano v sporočilu Pristaniške oblasti. SDGZ: prispevki za trgovska podjetja v nekaterih predelih tržaške pokrajine TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) opozarja majhna trgovska podjetja s sedežem v nekaterih predelih tržaške pokrajine na možnost koriščenja posebnih prispevkov. Podjetja v trgovskem sektorju, ki imajo sedež v naseljih z manj kot 3000 prebivalci na območju tržaškega Krasa, dolinske in miljske občine ter Rojana, Lonjerja in Zgornje Magdalene v tržaški občini, lahko Pokrajino Trst zaprosijo za nepovratni prispevek za zmanjšanje višjih stroškov, ki jih imajo zaradi svoje lokacije. Pogoj za pridobitev prispevka je, da podjetje v letu 2009 ni preseglo določenega prometa, ki ga predvideva pravilnik (omejitev je dokaj stroga). Prispevka ne morejo koristiti grosisti, lekarne, trgovski zastopniki, potujoči trgovci, mešane dejavnosti (ko trgovska dejavnost ne presega 50% prometa) in kapitalske družbe. Prošnje za prispevek je treba vložiti do 12. ure dne 30. novembra 2010. Za informacije in pripravo prošenj se lahko obrnete na urade SDGZ - Servis v Trstu (tel. 040 6724839). SDGZ opozarja na carinske inšpekcije TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis obveščata člane in stranke, da so v teku temeljiti pregledi, ki jih izvaja carinska uprava (Agenzia delle Dogane) po tistih trgovinah in javnih lokalih (gostilne, bari itn.), ki prodajajo alkoholne pijače. Glavni predmet inšpekcije je licenca za prodajo alkohola (t.i. UTIF). Pri tem so inšpektorji zelo pozorni in strogi ne samo takrat, ko podjetje nima dovoljenja, temveč tudi v primeru, ko ugotovijo nepravilnosti pri veljavni licenci. Kaznovane so tudi nepravilnosti formalne narave, kot npr. sprememba naziva podjetja ali sprememba pravnega zastopnika po pridobitvi dovoljenja. V vsakem primeru gre za denarne kazni z dokaj visokimi zneski. SDGZ in Servis zato vabita zainteresirane člane, naj poiščejo in podrobno pregledajo svojo licenco za prodajo alkoholnih pijač. V primeru, da sami ugotovijo kako nepravilnost, lahko kontaktirajo urade v Ul. Cicerone (tel. 040.67248.14 ali 30), da bi začeli morebitni postopek za pridobitev dovoljenja ali za odpravo napake. eu - Alberto Pototschnig, direktor agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev Acer Koncept spojenega trga se vrača Prvič je bil opredeljen pred devetimi leti v bližini Nove Gorice - Agencija bo začela v Ljubljani delovati 1. februarja 2011 BRUSELJ - Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) se bo preselila v Ljubljano predvidoma med koncem januarja in začetkom februarja, formalno pa bo po pričakovanjih začela delati 3. marca 2011, je za STA v Bruslju povedal prvi izvršni direktor agencije, Italijan Alberto Pototschnig. »Glavna naloga Acerja je spodbujati sodelovanje nacionalnih regulatorjev,« je misijo agencije, ki ima dodeljen sedež v Ljubljani, pojasnil Pototschnig. Ob tem je poudaril, da Acer ni evropski regulator, ampak lahko deluje le v čezmejnem okviru in nima direktnih pooblastil glede nacionalnih zadev. Pototschnig in slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar bosta jutri podpisala sporazum o sedežu Acerja, ki je prva evropska agencija s sedežem v Sloveniji. Sporazum bo pravna podlaga za delovanje agencije v Ljubljani in med drugim ureja vprašanja sedeža, privilegijev in imunitet agencije in drugih pravic in dolžnosti Slovenije in agencije. Acer bo, kot so zapisali na MZZ, začel delovati v Ljubljani 1. februarja 2011. Kot je v pogovoru pojasnil Pototschnig, bo Acer v glavnem podajal mnenja in priporočila. Na nekaterih področjih in v nekaterih primerih, na primer glede izjem in upravljanja s prezasedenostjo, pa bo lahko sprejemal zavezujoče odločitve, na primer če ga bo nacionalni regulator zaprosil za to, ali če se nacionalni regulatorji sami ne bodo mogli dogovoriti. Na kritike, da je Acer »brezzobi tiger«, se je Po-totschnig odzval z besedami, da bi bilo nerealistično pričakovati, da bi s sistema prostovoljnega energetskega sodelovanja v enem mahu prešli k evropskemu regulatorju. Naloge Acerja so sicer precej zapletene in zelo podrobno določene. Agencija bo po pričakovanjih postala v celoti operativna 3. marca, ko začne veljati tretji energetski sveženj. Gre za zakonodajo s ciljem liberalizacije energetskega trga, pri kateri bo Acer igral svojo vlogo. Agencija bo imela približno 30 različnih nalog, glavna pa bo priprava okvirnih smernic za opredelitev omrežnih kod ali pravil, ki bodo zavezujoča v vseh 27 članicah EU. Proces sprejemanja teh pravil je sicer precej zapleten in vključuje postopek komitologije. »To je prvič, da bomo imeli na trgu elektrike in plina enotna pravila, zavezujoča v vseh 27 državah,« je ob tem poudaril Po-totschnig. Acer bo moral po njegovih besedah pripraviti okrog 20 okvirnih smernic in to bo v naslednjih nekaj letih glavno delo agencije. Izvršni direktor agencije tudi meni, da je Ljubljana pravo mesto za Acer. Ob tem je spomnil, da je bil eden ključnih elementov povezovanja energetskega trga, koncept »spojenega trga« (market coupling), prvič opredeljen pred devetimi leti blizu Nove Gorice, tako da se zdaj pravzaprav »vrača domov«. 50-letni Pototschnig, ki kljub imenu nima slovenskih korenin, je bil pred prevzemom položaja izvršnega direk- EVRO 1,3339 $ -1,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 24.11. 23.11. ameriški dolar japonski jen 1,3339 111,28 1,3496 112,50 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 8,8762 41,8130 60,9700 8,9680 42,3040 61,5200 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntan^U'! ti int" 7,4548 0,84380 7,4553 0,84795 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpina 9,2923 8 1445 9,3865 8,2070 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona o/irstCKi Tra n K 24,688 1,3276 24,680 1,3338 jviv.aijM iiaiiis. estonska krona man^arcKi tArint 15,6466 275,58 15,6466 275,30 1 1 la