DOM   IN   SVET
LETNIK 41                 V LJUBLJANI, 15. NOVEMBRA 1928              ŠTEVILKA 9
Razstava »Pressa« v Kolim 1928
pohajkujejo; vrabci nagajajo. Vsi beli si gr-movi v cvetju, rdeči in beli cvetovi po drevju, čebele brne po njih. Že odcvetajo jablane in hruške. Veter trosi njih bele in rdeče in pisane cvetove po tratah in potih. Po belih in rdečih cvetovih hodi Mira, učiteljica.
Na mizi leži njeno pismo. O belih in rdečih in pisanih cvetovih sem ji pisal. Odgovarja: Njen oče je že določil hraste, ki padejo za njeno pohištvo. Ali jih naj podere jo? Hrastov les se le nerad suši... Ali pridno študiram? Stiska denar za klavir. Oče ji ga ne bo kupil. Klavir mu je nepotrebno razkošje. Kedaj pojdem k rigorozu?
O belih in rdečih in pisanih cvetovih ni besedice. Hodi po njih, vidi jih ne, kakor ne sluti in ni nikdar razumela mojih najbolj skritih in -najglobljih misli.. .
Zaškripljejo vrata. Gospodinja Persa jih rahlo odpira.
Sprejmem šopek rdečih nagerlenov?
Za turškim gričem
Matija Malešič
1.
Cez gore, čez vode, čez doline, po neskončnih cestah romajo moje misli. Ptice lastovice so, ki lete polne hrepenenja k svojim gnezdecem. Tam za gorami, tam za vodami, tam za dolinami je žemljica v poročni obleki! Ha j! Vitki mlaji bi se radi merili s samimi zvoniki. Po zelenih vršičkih plapolajo zastave, zastavice, venci in pisani trakovi. Vitez sveti Juri je pustil belim brezam za spomin svoj zeleni poljub. Z mehkih zelenih preprog se dvigajo škrjančki. Njive vriskajo v opojno solnčno gorkoto, pastiričice jih grlijo. Lastovice poletavajo okoli gnezd; siničice kramljajo    in    ščinkavci    vesel jači jo;    kosi
257
i7