poštnina plačana v gotovini LETO LVlli V Ljubljani, v torek 7. oktobra 1930. ŠTEV. 229 Cena 1 Din Naročuina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce Uredništvo je v O Ш \ жг ж, гж?^ 120 za в^ш J^B M ^^M Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Upravo: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Strašen konec angt. zrakoplova Velika ideja Sredi mednarodnih dogodkov zadnjega Časa, ki vsi razodevajo politično do skrajnosti napeto atmosfero, tvori balkanska konferenca v Atenah rekli bi zelo razveseljiv intermezzo. Težko da so se letos zbrali kje odlični javni delavci Evrope s tako miroljubnimi nameni in v tako zelo prisrčnem razpoloženju kakor so se predstavniki balkanskega političnega življenja v prestolnici Helade. Na precej oblačnem obzorju našega kontinenta predstavlja balkanska konferenca svetlo točko, ki upravičeno zbuja upanje na bistveno izboljšanje sedanjega mednarodnega položaja. V tem oziru bodo razgovori med političnimi in kulturnimi delavci v Atenah bolj nego katerokoli drugo dejstvo podprli miroljubna teženja Evrope, ki si krčijo pot v srca in umove v boju z največjimi težavami. Mednarodni evropski pomen konference političnih in gospodarskih krogov balkanskih držav je najizrazitejše povdarjen po navzočnosti predstavnikov Društva narodov, unije evropskih parlamentarcev in mednarodnega urada dela. Zaradi tega atenska konferenca ne bo samo razgovor najvplivnejših javnih delavcev Balkana med seboj, ampak bo balkanske probleme obravnavala z najširšega svetovnega vidika, ki v interesu splošnega miru in solidarnosti evropskih narodov zahteva soglasje med najrazličnejšimi interesi. Atenska konferenca pomeni velik korak naprej na potu do konsolidacije Balkana in do mirne izravnave čisto naravnih nasprotij tega narodno tako mnogoličnega poluotoka že samo po golem dejstvu, da so se prvič v zgodovini sestali zastopniki javnega življenja prav vseh balkanskih držav in narodov. Ne manjkajo ne Bolgarija ne Albanija in Turčija. 2e to je dokaz odločno miroljubnega razpoloženja vseh držav in narodov Balkana, ki smatrajo medsebojno sodelovanje za potrebno in mogoče, čeprav so ovire narodnega, zgodovinskega in gospodarskega značaja baš na Balkanu zelo velike. Najmočnejša vzpodbuda za harmonično aoživljenje balkanskih držav in narodov je v čedalje globlje prodirajočem spoznanju, da morajo usodo balkanskega poluotoka imeti v rokah balkanski narodi sami, ker je naravna posledica njihovih medsebojnih trenj, tekme in sporov skozi celo zgodovino bila ta, da so jih izrabljale tuje velike sile v svoje namene. Le zveza balkanskih držav more trajno za-sigurati njihovo popolno samostojnost. Taka unija pa zahteva zaradi višjega skupnega interesa nujno medsebojne odstopitve, koncesije in kompromisne rešitve, sloneče na obojestranskih žrtvah. Zato je zelo važno, da se je atenska konferenca pripravljala in se vodi po javnih delavcih in predstaviteljih kulturnega življenja, ki ne nosijo direktne odgovornosti za državne posle in čine, ampak gledajo vpra-lanje z najširšega idealnega in etičnega vidika. Kajti politično sodelovanje — balkanski Lokamo, kakor temu pravijo — bo trajno le, če bo slonelo na moralnih podlagah prijateljeva, skupnih kulturnih nalog in čim intenzivnejšega medsebojnega spoznavanja. Kdor pa gleda čisto realno, ta vidi takoj, da balkanske države v sedanjem trenutku silijo najbolj skupaj gospodarski momenti. To je čisto prav. Zakaj na gospodarskem polju se vedno najprej in najjačje čutijo posledice duhovnega odtujenja narodov, ki bi sicer mogli in morali biti prijatelji. V tem oziru stoji sestanek političnih in gospodarskih krogov Balkana pred tako konkretnim in nujnim problemom, da se njegova rešitev ne bo dala odlašati: to je vprašanje agrarne produkcije Balkana, njenega izvoza in racionalizacije proti tujemu dumpingu, pa ustvaritev gospodarske skupnosti Balkana. S tem pa se bo ustvaril najmočnejši temelj za politično unijo bližnje bodočnosti, da ne omenimo drugih možnosti, ki so tako rekoč takoj uresničljive: interbal-kanska banka, skupna poštna in prometna politika, dogovorna agrarna in socialna zakonodaja in podobno. Kdor hoče doseči uspehe, ne -sme prezirati ovir, ki otežujejo sodelovanje. Na Balkanu se ta ovira imenuje manjšinsko vprašanje. To se bo, kakor čujemo, v Atenah tudi disku-tiralo in to je prav. Izmenjava mnenj v tem pogledu med ljudmi, ki niso na nič vezani, je vedno koristna in bo državnikom lahko služila za izhodno bazo. Na vsak način jamčijo Imena ln ugled udeležencev atenske konference za to, da se bo diskusija vršila v duhu prijateljstva in da bo težnje po medsebojnem soglasju ln sodelovanju le še okrepila. Kot Jugoslovani sc veselimo, da bodo naši zastopniki v atenskih razpravah igrali najodllčnejšo vlogo. Jugoslavija se bo zopet izkazala kot najmočnejši faktor miru na Balkanu in bo veliko doprinesla k zvezi balkanskih držav, k prijateljstvu balkanskih narodov Ljubljana, 6. oktobra. Včeraj okrog poldne je »Slovenec« prejel brzojavko o strašni pogibeli angleškega zrakoplova R 101, sredi temne noči na brdih v okolici mesteca Beauvais v Franciji. Brzojavko smo takoj afiširali na uredniško desko in se je žalostna vest hitro raziširila po Ljubljani. 58 potnikov je bilo zajetih od plamenov, ki so švigali iz zrakoplova, kakor hitro je od viharja zagnan treščil na zemljo. Samo osem si je s sekirami v rokah napravilo pot iz visečih gondol, drugi so zgoreli, nekateri izmed njih morda celo ne da bi 6e bili zbudili iz spanja. Med preminulimi se nahajajo najvišji angleški dostojanstveniki zračne službe, zračni minister lord Thomson, načelnik civilnega zrakoplovslva podmaršal vojnih zrakoplovov, ravnatelji zrakoplovnih družb. Proti večeru in ponoči so novinarske agenture že prinašale podrobnosti zračne katastrofe ki je zahtevala toliko žrtev. Zračni velikan je bil namenjen v Indijo, in sioer je to bila njegova poskusna pot, ki bi naj bila otvorila redno zračno službo med Anglijo in Indijo in mogoče še Av-stralijjo. Zrakoplov je vkrcal vsega skupaj 42 službujočega moštva in samo 16 zasebnih potnikov, med njimi najodličnejši predstavniki zrakoplov-etva. Odhod je bil določen na soboto zvečer, in se je izvršil v najlepšem redu. Ko so prejadrali morski rokav med Anglijo in Francijo, je zrakoplov zašel v velikanski vihar ki je divjal tisto noč po celi severni Franciji. Potniki so šli k počitku vsak v evojo kabino, moštvo pa je moralo biti v službi, ker je bil vihar tako močan, da je zrakoplov komaj vzdržal pritisk. Počasi, sunkoma, hropeče si je zrakoplov rezal svojo smrtonosno pot v nočno temo nad pokrajinami, prenapojenimi s človeško krvjo začasa svetovne vojne. Naenkrat ga zgrabi v višini 100 m vrtinec divjajočega orkana, da zvije in trešči ob tla. V tistem hipu jekne grozovit pok preko pikardiiskih planjav, goreči jezik švigne visoko proti nebu, za njim drugi, tretji, dokler da v nekih sekundah ni London, 5. okt. AA. Listi še vedno ne morejo priobčiti podrobnih podatkov o pravem vzroku katastrofe, ki je doletela zrakoplov »R 101«. Po vesteh Reuterjeve agencije je nastala nesreča tako, da je počil obod in da je začel uhajati hidrogencki plin,' nakar se je vnel. Nesreča je povzrečila splošno konsternacijo v vsej Angliji. Listi prirejajo mnoga posebna izda-nja, ki jih občinstvo uprav trga iz rok raznašalcev. Na javnih poslopjih so razobešene žalne zastave. Uradnik kraljevskih letalskih tvoraic v Cardingtonu pravi, da je morala nastati v strojih motnja, ki je povzročila padec zrakoplova. Pravi vzrok katastrofe je še nepojasnjen in ga bo ugotovila preiskava. — Vrhovni poveljnik letalstva sir John Simon in načelnik letalskega glavnega stana komodor Holt sta se odpeljala z letalom v Francijo, kjer eta zaslišala preživele, vštevši letalskega poveljnika Bootha, kapetana zrakoplova >R 100*. Snoči se je vršila na kraju katastrofe preliminarna seja strokovnjakov. Skupni komisiji angleških in francoskih strokovnjakov so bila izdana navodila, naj prično danes s preiskavo. Pariz, 6. okt. AA. Snoči je bil izdan" uradni komunike, ki pravi, da ni moči poročati o vzroku katastrofe, dokler ne bo preiskava končana. I pa k neodvisnosti Balkana od sebičnih tujih j vplivov. Ideja balkanske unije je bila prvič z ! vsem povdarkom izrečena od jugoslovanskega j državnika. Na to smo lahko ponosni. cel zrakoplov v ognju. Od vseh strani so prihiteli ljudje na pomoč, vendar je bil vsak napor brezuspešen, nikdo se ni mogel približati požaru. Na čudežni način se je rešilo 8 oseb. Eden izmed rešenih pripoveduje, da se ima zahvaliti svojo rešitev edinole slučaju, da je s svojimi tovariši stal pod velikim rezervoarjem za vodo, ki se je ob eksploziji razbil 'in vlil svojo vodo na nje, tako da jih plamen ni mogel takoj zajeti. Radiotclefonista pa je sunek vrgel raz njegovo mesto nekaj sto metrov daleč v bližnji gozd, kjer so ga našli onesveščenega, ali ipak brez vsake poškodbe. Vse drugo ie pomrlo tako da niti ni mogoče spoznati ostankov sežganih trupel. Francoske oblasti so bile takoj obveščene o grozovitem dogodku ter so podvzele vse, kar je bilo v njih močeh, da pomagajo ponesrečencem, vendar zaman. Pariz, 6. oktobra. !r. Reševalni oddelek, ki ee je podal na mesto nesreče, k;er še vedno gorijo ostanki razbitega zrakoplova, je nadaljeval svoje eamaritansko delo celi dan. Do ranega jutra so se člani borili z ognjem in dimom in z neznosno vročino, ki je vladala okrog gorečega velikana. Naj-hujSim naporom se je posrečilo izgrebsti iz žare-čega kupa razpaljenega železa 49 sežganih trupel ki jih ni bilo spoznati. Ostankov ene osebe sploh ne morejo najti. Trupla so bila tako razmesarjena, da so morala očividno biti najprej ubita od padajočega železja, predno da so bila žrtev plamenov. Nekaterim manjkajo roke, drugim zopet glave. Ostanki nesrečnih žrtev so bili zbrani in položeni v majhne krstice in ležijo sedaj na županstvu, odkoder bodo prepeljani v Anglijo in izročeni globoko potrtim družinam. V Dieppe sla odpluli dvn torpedovki, da prepeljata do Dovra smrtne ostanke žrtev >R 101c. Iz Dovra jih bo prepeljal poseben vlak v London. Skoraj gotovo je, da je prišlo do eksplozije, ko je zrakoplov padel na zemljo. — Javna preiskava o vzrokih katastrofe zrakoplova se bo vršila v Angliji. Pariz, 6. okt. AA. Po poročilu iz Beauvaisa je potnik, ki se je rešil z zrakoplova »R 101< izjavil tole: Na zrakoplovu je bilo do Beauvaisa vse v redu. Iznenada je bilo čuti, da zrakoplov pada. Nato je zrakoplov plul dalje, a je kmalu začel ponovno padati in je zadel v hrib. Nato je eksplodiral. Zdi se, da je eksplozija bila posledica kratkega stika električnih žic. Jutri bodo strokovnjaki ugotovili pravi vzrok nesreče. Snoči ob 9 je še vedno gorel rezervoar olja. London, 6. okt. AA. Heniam, ki se je na čudežen način rešil iz gorečega zrakoplova >R 101« pripoveduje, da se je nahajal v stranski kabini, da čutil vso silo udarca in da jo s poslednjimi močmi težko ranjen splezal izpod ruševin na prosto. Izrazil je mišljenje, da se je vnel »R 101< šc preden se je dotaknil zemlje. London, 6. okt. as. Angleški zrakoplovni general Holt, ki s francoskimi tehniki rodi preiskavo, je izjavil angleškim časnikarjem, da ie iraknplov ponesrečil najbrž« mto, ker se je v zraku zlomil kak okvir. NaSIi so dele zrakoplova 8 km od kraja nesreče. Pretežki motorji so najbrže povzročili rpognjenje in potem prelom okvirja. Sožalta vsega sveta London, 0. okl. A A. Med stotinami sožalnih brzojavov uradnih in privatnih, se nahajajo brzojavke komandanta Zeppelina Eckenerja ter lctalccv Oostesa in Beflontesa. Pariz, 6. okt. AA. Listi komentirajo katastrofo angleškega vodljivega zrakoplova »R 101« ter izražajo globoko spoštovanje do britanskih junakov in tolmačijo bratsko sožalje Francije do Anglije. Francoski minister za letalstvo Laurant Еупас jo poslal angleški vladi toplo sožalno brzojavko. Podal se je na mesto katastrofe, da vodi tehnično stran preiskave. Obiskal je tudi ranjence v bolnici. Šel' francoske vojaške letalske službe Gererald Ba-res je dal britskim ekspertom na razpolago vsa sredstva za vodstvo preiskave. Pariška občina in francoski aeroklub sta poslala londonski občini in angleškemu aeroklubu sožalne brzojavke. London, 6. okl. AA. O priliki otvoritve kon-1'ereuce laburistične stranke v Llar.tluduu je imel zunanji minister Hendereon govor, v katerem je izrazil spoštovanje junakom »R 101«r, posebno ministru Thomsonu, ki je našel junaško smrt pri izpolnjevanju dolžnosti do svoje domovine. Se nehaj podrobnosti Pariz, 6. okt. as. Katastrofa zrakoplova »R 101«se je morala izvršiti v par sekundah. Brezžična postaja v Le Bourgetu je bila v neprestani brezžični zvezi z zrakoplovom. Zadnjo vest o svoji poziciji je poslal zrakoplov ob 1.50, ko se je nahajal 1 km južno od Beauvaisa. Telegrafist zrakoplova je še pristavil, da so potniki po izborili večerji še dolgo ostali skupaj pri kavi in da so pravkar odšli spat. Prebivalce Beauvaisa je zbudilo iz spanja močno grmenje motorjev. Zrakoplov jc preletel mesto zelo nizko v smeri proti Parizu. Zdelo sc jc, da trajno deževje ovira opazovalce na zrakoplovu v manevriranju. Komaj jc zrakoplov izginil prebivalcem izpred oči, so zaslišali strašno detonacijo 1 in ogromni plameni so razsvetlili v daljavi nočno nebo. Ko je prihitela prva pomoč na kraj nesreče blizu vasi Alonnc, je gorel zrakoplov i vclikanskuu plamenom. Sele ko je napočil dan, sc je posrečilo gasilcem približati se v bližino požara. Sprednji nos zrakoplova je popolnoma razbit in motorji so sc zarili globoko v zemljo. Potniška gondola jc bila popolnoma zmečkana. Samo zadnji del zrakoplova je bil še nekoliko ohranjen, angleška zastava jc šc ! napol zažgana vihrala v vclru. Reševalna dela so 1 bila izredno težavna, ker je bilo treba razvaline najprej razkopati z žagami in z brušenjem. Na zrakoplovu je bilo pet častnikov, deset potnikov in 43 mož posadke. Po izjavi rešenega šel-inženerja Lecha se je nesreča zgodila zato, ker je moral zrakoplov leteti zelo nizko, da sc jc mogel orientirati. Sposobnost manevriranja je bila zelo otežkočena radi teže po dežju. Kmalu za Beauvai-som je zašel zrakoplov v zračno praznino, kar ga je potisnilo skoro do tal, vendar se mu je še po-j srečilo, doseči nekoliko večjo višino, nastal je pa I drugi vrtinec, katerega zrakoplov ni mogel več iz-| ravnati. Zrakoplov je tedaj letel v neki dolinici či-: sto ob tleh. Par sekund na to se jc zadel ob drc-I vesa. Po sunku jc takoj nastala strašna eksplozija. Najbrže je zaloga goriva 25.000 litrov težkega olja i začela iztekati in je eksplodirala. Eksplozija jc j vnela tudi plin zrakoplova z vsebino 172.500 kub. j metrov. Potniki, ki so se vsi nahajali v srednji gon-1 doli, so se vsi zadušili ob sunku na zemljo. Rešenih ! osem mož pa se je nahajalo v stranski gondoli. Na kraju nesreče Pariz, 6. okt. as. Neprestano se vrsti po vseh cestah iz Pariza v Beauvais nepregledna kolona avtomobilov. Močne čete orožništva so morale obkoliti kraj nesreče, ki se nahaja približno 1 km od ceste ob robu majhnega gozda. Zemlja je mokra in tavajo ljudje skoro do kolena v blatu. Na kraju nesreče štrli v nebo črno ogrodje ostankov zrakoplova. V notranjosti pa še vedno švigajo plameni, j Zadnji del zrakoplova je pri udarcu na zemljo trpel manj. Srednji del pa jc samo še nerazvozljiv kup ' železja. 20 m od zrakoplova je vse polno razbitega j kuhinjskega poslopja, vinskih steklenic in konserv I iz kuhinje. Od sprednjega dela pa je razbilo prav vse. Udarec ob zemljo in eksplozija je morala biti strašna. Več 100 metrov naokoli je vse polno razbitih delov zrakoplova iz aluminija. Od poveljniške kabine in velike potniške kabine ni ostalo • skoraj nič. Orožništvo in francoske vojaške čete I so bile že kmalu po 3 zjutraj na kraju nesreče, i Ogromni plameni in silna vročina so onemogočili j približanje, tako da so mogli gasilci šele v poznejših jutranjih urah priti v bližino požara. Preostali . . . Člani posadke, ki so sc rešili, so sc rešili neposredno takoj po katastrofi. Radiotelegrafist Dis-ley, ki se je rešil kakor po čudežu brez najmanjše poškodbe, je stal komaj 100 m od gorečega zrakoplova in kot blazen gledal ogenj. Njegova prva beseda je bila, da jc prosil za cigareto. Ostali re-šenci so bili več ali manj težko poškodovani ter so jih našli v bližini zrakoplova. Dva od njih je eksplozija vrgla iz kabine. Dva druga pa, katera je plamen že zajel v kabini, sta bila rešena na ta način, da se je razpočil vodni tank, radi česar je voda pogasila v njuni okolici ogenj in jima tako omogočila rešitev. Neki drugi mož o katastrofi sploh ni nič vedel. On je spal in je bil zelo začuden, ko se je naenkrat znašel na mokri njivi. Dva sla bila tako zelo ožgana, da sta popoldne umrla. Ostalih šest rešen-cev je izven nevarnosti. Ob kolo- Vzrok strašne katastroie vozu v bližini so zjutraj ležala mrtva trupla, brezoblična, da jih ni bilo mogoče spoznati. Celo prstani in ure so se v vročini raztopili. Ni mogoče identificirati posameznih trupel. Nekateri potniki so bili presenečeni v »panju in m opaziti na njihovih truplih nobenega smrtnega bo)«. Večina pa ima strašno razkrečene roke, kar značt, da )• bil njihov smrtni boj strašen. Do 1 popoldne so izkopati 48 trupel, 3 trupla pa so še pod razvalinami. Ob 3 popoldne so dospela tri angleška letala z angleškimi izvedenci, ki bodo skupno > francoskimi uVadniki izvršili preiskavo. Žalni dan v Franciji Pariz, h okt. as. Trupla ponesrečencev so prenesli v občinsko dvorano v Beauvansu, ki so jo spremenili v kapelo. Vojaki 51. pešpo ku višajo stražo. Jutri dopoldne bo svečana žalna služba božja, katere sc bodo udeležili lardieu in večina ministrov. Vlada je za jutri v čast angleškimi poneenrečemceni odredil« narodni -oal-ni dan. S posebnim vlakom bodo zemeljsko preostanke ponesrečencev prepeljali naravnost v Caiaae. kljub neumornemu iskanju pn treh pogrešanih potnikov še niso mogli najti. Več sto angleških in francoskih letal je danes letelo nad krajem nesrečo in metalo cveije na krste An ostanke zrakoplova. Tudi prvi sorodniki ponesrečencev so prišli ,pa tudi oni niso mogli identificirati trupel. Danes je umrl eden od rešeucev, težko poškodovani mehanik zrakoplova. IVič teč zrakoplovov London. C. okt. as. Listi objavljajo dolga poročila. ne da bi mogli najti pravega vzroka. Gotovo je t.o, da je bil zrakoplov prisiljen leteti zelo nizko. Strokovnjaki menijo, da je trajni dež oslabil vzgon in da tudi močnejši pogon motorjev ni več pomagal. sDaily Express« javlja, da bi se bila pri prvem poletu zrakoplova lansko leto skoro pripetila slična nesreča. Tedaj je preiskava degnala, da je nastalo radi trenja plinskih posod cb srednjih nosilcih 60 majhnih razpok, skozi katere je uhajal plin. Z vsemi silami pa je zrakoplov tedaj še dosegel Cardington. Voditelju, poročniku Erwinu pa se sedaj ni več posrečilo doseči Le Bourgeta. Strokovnjaki tudi pravijo, da so bili motorji preslabi proti viharju. Listi zahtevajo, da se graditev zrakoplovov ustavi, ker je dokazana nekoristnost zrakoplovov kot trans-]>ortnih sredstev in bi bile nadaljnje žrtve ljudi in milijonov denarja nesmiselne. Zasedanje VZS Belgrad, 6. okt. AA. Na današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta so razpravljali o zakonskem načrtu o pobijanju malarije, o zakonskem načrtu o zdravnikih specijalistih za zobne in ustne bolezni in o zobotehnikih. Oba zakonska načrta sta bila po diskusiji sprejeta. Prihodnja seja je sklicana jutri ob 16 popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. zakonski predlog o teološkem institutu, 2. zakonski predlog o dopolnitvi zakona o ureditvi zemljiških knjig, 3. zakonski predlo« o ureditvi kontrolnega merjenja dragocenih kovin, 4. zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, zakon o ukinitvi najeniniškega davka (na-jantni filii), t?, zakon o zdravnikih. Za sejo. ki se bo vršila v četrtek, je na dnevnem redu tudi zakonski načrt o upravnem postopku. Vrnitev dr. Marinhoviča Belgrad, 6. okt. m. Danes dopoldne je prispel t Orient-ekspresom naš zunanji minister dr. Ma-rinkovič s soprogo v Belgrad. Spremljal ga je naš poslanik v Aneori g. Ljuba Nešič. Zunanjega ministra so pričakovali na postaji njegovi prijatelji, od diplomatov tujih držav pa češki poslanik g. Fli-der in turški poslanik Ali Hajdar Bej. imenovanja Belgrad, 6. okt. m. Z ukazom Nj. V. kralja Je imenovana na žensko učiteljišče v Zagrebu gdč. Vera Gostinčar v 1-5, doslej na drugi ženski realni gimnaziji v Zagrebu; na moško učiteljišče v Zagrebu Pavel Franke v 1-3 in Ferdo Volja, doslej na prvi moški realni gimn. v Zagrebu ter Praprotnik I., doslej na II. moški realni gimn. v Zagrebu; na noško učiteljišče v Ljubljani v 1-4 Franc Ferjan, toslej na III. realni gimnaziji v Ljubljani. Za veterinarskega pristava okrajnega glavarstva v Prilepu je imenovan v 1-8 dr. Vlado Resman, za višjega veterinarskega pristava v 1-7 g. Slavko Tkalsis v Slatino. Belgrad, 6. okt. m. Višjo vojno akademijo so končali inž. kapetan II. klase Dragotin Gaberšček, artilerijski poročnik Maks Makovec in Ivan Urelec. Vetih a sodna razprava Zagreb, 6. oktobra, p. Danes ob pol devetih se je začela razprava proti Vladimlrju Vraniču in Štefanu Maričiču. Vranič je obtožen, da je ođ junija 1020 do februarja 1930 poneveril 5,129.000 Din, Maričič pa, da jo prejemal oPravdk.) Sestanek v Šibenihu šibeuik, 6. oktobra. AA. Danes ob 7 zjutraj so dopotovali v Šibenik ministri Srskič, Drinkovič in Preka. V Šibeniku jih je pričakovala množica kmetov, ki so prispeli tja iz vseh krajev severne _ Dalmacije. V Šibeniku so vse ulice okrašene z za-' stavami. Ministre je pozdravil mestni načelnik' Smolčič, kateremu se je za zahvale pozdravil minister Srskič. Nato se je vršil v občinski dvorani sestanek, kateremu je prisostvovalo več sto ljudi' iz vseh krajev severne Dalmacije. Pri razpravi o gospodarskih, kulturnih in zdrnvstvenih vprašanjih teh krajev so odgovarjali ministri. Ministre eo pozdravljali burno vsi prisotni. Sestanku so prisostvovali pristaši vseh bivših struj ter manifestirali voljo, da hočejo iskreno in složno pomagati kraljevski vladi pri njenem stremljenju, da izvede do kraja stavljeno nalogo. V imenu vseh prisotnih je pozdravil ministre občinski odbornik Krmpola. Konfereuca je trajala tri ure. Ministri v Splitu Split, 6. okt. p. Ob 12 se je vršila seja v občinski posvetovalnici. Seji so prisostvovali ministri Alikola Preka, dr. Srskič in dr. Drinkovič ter 400 povabljencev. Zastopniki so izrazili želje svojih krajev in organizacij. Zdravniška zborovanja v SptHu Split. 6. okt. p. Danes se je nadaljevalo delo na kongresu slovanskih zdravnikov. Na dnevnem redu so bile strokovne razprave. Prof. Radoničič je govoril o revmatizmu, historijatu in značaju te bolezni, dr Himel je govoril v češčini o pojavu rev-matizma, dr. Drago Čop o revmatizmu kot problemu narodnega zdravja. Split, 6. okt. p.V zvezi s tretjim kongresom vseslovenskih zdravnikov se je vršil tudi vseslovenski kongres študentov medicine, na katerem je bilo 5 čeških, 5 poljskih in 12 jugoslovanskih delegatov. Bolgari niso bili zastopani. Kongres je otvoril prof. Jovanovič iz Belgrada, ki je bil izvoljen za dosmrt- nega predsednika. Dr. Jovanovič je pozdravil mlade kolege, nato je govoril predsednik Združenja Milan Jesiveljič iz Belgrada, nakar so sledili pozdravi delegatov iz Poljske in Češkoslovaške. Poslana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade. Split, 6. okt. p. Tu se je vršil danes kongres jugoslovanskega zdravniškega društva za operativno medirino. Kongres je otvoril dr. Budisavljevič iz Zagreba. V predsedstvo so bili izvoljeni dr. Budisavljevič, dr. Zalokar, dr. Račič, dr. Kostič in dr. Devet. Poslana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka ministru za narodno zdravje. Velik uspeh jugoslovanske razstave Ženeva, 6. okt. Snoči je bfla zaključena jugo-< slovanska razstava v Ženevi. Vsega je bila otvor-j jena 17 dni. V tem času je šlo skozi razsiavne dvo-1 rane okoli 3500 ljudi. Že to število bi zadostovalo,i da pokaže velik uspeh razstave. Če pa se vzame, vpeštev, da so bili posetniki največ iz mednarodnih, političnih krogov, osobja tajništva Društva narodov, mednarodnega urada dela. najuglednejši predstavniki tiska in odlični ženevski krogi, potem je uspeli te odlično urejene razstave vsekakor velik. Kako, velik uspeh je imela razstava, se vidi tudi iz tega, da so pisali o njej vsi švicarski listi, posebno oni v Ženevi. Naglasiti je treba to radi tega, ker je Švica, pesebno pa Ženeva, odkar ima Društvo narodov tu svoj sedež, doživela dosedaj največje število razstav. Upoštevati pa je treba tudi visoki nivo Švicar- nevi skih intelektualcev in švicarskega intelektualnega življenja ter prirojena švicarska iskrenost in objektivnost, kar služi kot dokaz, da pohvale švicarskih listov niso pretirane. Če se vzame vse to v obzir in peštev morajo organizatorji razstave biti popolnoma zadovoljni z uspehom. Cilj razstave, da se postavi naša zemlja v pravo luč, je bil dosežen. Ženeva, 6. okt. AA. Jugoslovansko študentsko udruženje »Vila« priredi jutri ob 5 popoldne miniaturo jugoslovanske razstave. V razstavi bodo v glavnem razstavljene stvari dosedanje naše razstave v Ženevi, posebno pa fotografije onih delov naše države, ki dozdaj niso bile razstavljene. Razstava bo v prostorih mednarodne študentske unije in je namejena študentom ženevske univerze. Mamu podal ostavko Bukarcšt, 6. okt. as. Ob B popoldne je ministrski predsednik Maniu izročii v Sinaji kralju svojo demisijo, ki je je že prej pismeno poslal iz Bukarešta. Maniu je svoj odstop utemeljeval s tem. da ni zdrav in da se mora čuvati. Kralju ni nikogar predlagal za svojega naslednika, ker noče na vladarja vplivati glede njegovih odločitev. Kralj se je Maniu zahvalil za njegove dosedanje usluge in sprejel demisijo. Potem pa je Maniu poveril nadaljnje vodstvo vladnih poslov. Maniu je ob 4 popoldne odpotoval nazaj v Bukarešt Na kolodvoru v Sinaji se je Se sestal z ministroma Madgearuom in Lugosanuom, ki sta se vrnila iz inozemstva. Jutri bo izredna ministrska seja. Sinaja, (3. okt. AA. Kralj Karol je sprejel več politikov ter nadaljeval konzullacije o političnem stanju. Bukarcšt, 6. okt. as. Kralj je danes povabil ministra Mihalaheja in Juniana za jutri dopoldne na zajtrk v Sinajo. Pri tej priliki bodo razpravljali o krizi. V političnih krogih je na- pravilo posebno velik vtis, da Maniu ni povabljen na ta zajtrk. Zdi se gotovo, da bo eden j izmed obeh imenovanih ministrov prevzel sestavo nove vlade, in sicer na podlagi takozva-nega minimalnega programa, ki obsega zmanjšanje državnega proračuna in njegovo prilagoditev na današnji gospodarski položaj, ukinitev uradniškega statusa in spremembo zakonov glede avtonomnega režima nekaterih drž. obratov. Razen tega se bo odpovedala pogodba z generalnim direktorjem železnic in eestavil program za olajšanje gospodarske krize. — Vladna kriza se bo rešila vsekakor v okvirju sedanje parlamentarne večine. Bukarešt, 6. okt. as. Danes pozno zvečer so imeli razgovor voditelji narodne stranke in je bil vtis, da niti kmetijski minister Mihnlahe niti pravosodni minister Junian nista pripravljena, prevzeti sel .ve vlade. Počakati jo torej treba, ali sc bo jutri zjutraj v Sinaji posrečilo kralju pregovoriti enega ali drugega, da prevzame vlado. Če se mu to ne bo posrečilo, bo postal poiožaj veliko resnejši. Vstaja v Braziliji Vs'ašha pohret proti zvezni vladi se širi Newyork, 5. okt. AA. Po poročilih iz Brazilije so uporniki, ki hočejo strmoglaviti zvezno vlado mobilizirali v državi Rio Grande do Sul moško od 21. do 35. leta. S temi četami bodo skušali prodreti v severnem pravcu proli mestu Saopaolo. Mobilizirali so tudi železniške stroje in ves železniški park. Po poročilu iz Rivere na brazilijsko urugvajski meji je vstaški pokret izbruhnil tudi v državi Santa Catarina, kjer se hočejo uporniki polastiti glavnega mesta. Vstaši izjavljajo, da se je njihovemu po-kretu pridružilo najmanj sedem držav proli zvezni vladi in da se jim je pridružil tudi del mornarice. Newyork. 6. okt. as. Revolucionarji v Braziliji so se popolnoma polastili države Rio Grande do Sul in razorožili vladne čete. Generalštabni šef, ki se je upiral, pa je bil ujet in zaprt. V nekaterih krajih je prišlo do krvavih spopadov. Revolucija se je razširila ludi na državi Parana in Minas Geraes ter celo na nekatere severne države. Vendar še ni mogoče razvideti, kakšne uspehe so dosegli vstaši v teh državah, železniški promet od Rio de Janeira v državo Minas Beraes ie ustavljen. Zvezna vlada ie proglasila obsedno stanje v državah Rio GVande do Sul in Minas Geraes. Revolucionarje vodijo zvezni senator Dacuncha, general Регеуга Dasouza in feld-maršal Diaz Lopez. OBSEDNO STANJE. Newyork, 6. okt. as. Brazilska vlada je že danes dopoldne razširila obsedno stanje na vso republiko, kar se smatra za dokaz, da je revolucionarno gibanje prišlo tudi že na do sedaj mirne države. Vladno poročilo trdi, da je vlada gospodar položaja in železnic in da je armada vladi zvesta. V Rio de Janelru je položaj sličen, kakor v vojni. Vlada je poslala dva polka v državo Minas Geraes. Glavno mesto te države Bella Horizonte je v rokah vstašev. Močni oddelek majhnih križark in topni-čark je danes v spremstvu letal zapustil glavno mesto v južni smeri, da okrepi vladne čete v Rio Grande do Sul. Glavno mesto je miruo. Iz Uru-guaya in Argentine pa prihajajo redke vesti, ki poročajo, da so imeli vslaši popoln uspeh. Prebivalstvo podpira revolucionarje in je računati s tem, da se je zglasilo 40.000 mož za pohod proli Rio de Janeiru, ki jo že popolnoma odrezano. Prihodnja dva dni bosta prinesla odločitev, ali se bo vladi posrečilo vdušitl vstajo ali pa bo nastala v Braziliji težka in morda dolga državljanska vojna. Nova letalska nesreča Pariz, 6. okt. AA. Havas poroča iz Berlina, da je potnilko letalo, ki oskrbuje zvezo med Du-najem in Berlinom padlo v bližini Dresdena na tla, pri čemer ;e bilo 8 potnikov ubitih, G 38 v Bukarešta Bukarešt, 0. avg. as. Danes ob 12 je iz Belt. grada dospelo na tukajšnje letališče veliko vjunker-sovo< letalo »G 38«. Sprejeli so ga zastopniki nemškega poslaništva iu tukajšnjih zrakoplovnlh oblasti. Popoldne so si gledali letalo prestolonaslednik, vojvoda Mihael in mati Helena. Letalo bo jutri dopoldne nadaljevalo pot v Carigrad. Navdušenje v Sofiji Sofija, 6. okt. as. Velike manifestacije rad'1 zaroko kralja se še vedno nadaljujejo. Včeraj se je ogromna množica zbirala prod kraljevskim dvorom, da se vpiše v dvorno knjigo. Več desettisoč pozdravnih telegramov prihaja iz vse države. Kot priča pri poroki bo angleški kralj, katerega bo zastopal pri poroki tvallcški princ. Kralj bo nemudoma odpotoval v Italijo, naj-brže že jutri. Ofieielni zaroki bo prisostvoval ministrski predsednik Ljapčev, Spopadi med monarhisti in republikanci v Španiji Madrid, 6. okt. as. V Bilhuu je po shodn diktatorske stranke prišlo do hudih sjiopadi v med inonarhisti in republikanci, pri katerih je morala nastopiti policija in orožništvo. Stavkajoči delavci so oplcnili trgovino z orožjem, nakar jc nastala bitka z orožništvom. Bilo je oddanih nad 200 strelov, več oseb je bilo ranjenih« Bati se jc, da bo sedaj stavka v Bilbau, ki je bila prvotno določena samo na 24 ur, trajala dalje in da se bo razširila tudi na druge kraje. Občni zbor delavske stranke London, 6. oktobra, as. Danes dopoldne se je olvorila plenarna seja delavske stranke v Llandud-nu, katere se je udeležilo 1000 delegatov. Sejo je otvorila državna podtajnica Suzana Lavvrence. To je prvič v zgodovini delavske stranke, da vodi sejo ženska. Jutri bo Mac Donald imel svoj veliki opra-čevalni govor proti kritiki levega krila, ki obsega 45 resolucij, nakar bosta Maxton in Mosley utemeljevala predlog nezaupnice levih radikalov, ki očita vladi, da ni dovolj energično in razumno delovala proti brezposelnosti. Veliki jesenski manevri naše narodne vojske Ptuj, 6. oktobra. Jutri zjutraj se pričnejo veliki jesenski ma« nevri cele dravske divizije na ozemlju Haloe, Ptujskega polja in Slov. goric. Ti manevri bodo zelo zanimivi, ker bodo sodelovale vse edinlce naše vojske. Že prvi dan, čeprav je zelo deževalo, so pokazale posamezne čete izredno discipliniranost in izvežbanoet, pa tudi veliko požrtvovalnost in občudovanja vredne vrline in sposobnosti. Manevri se bodo vršili pod vodstvom divizijskega generala S. Tripkoviča, vojaka izredne vrline in impo-zanlne postave, ki prispe danes zvečer v spremstvu štaba T. Millčeviča in ordonančnega častnika kap. Vizjaka. Danes se je izvršila dispozicija čet, ki tvorijo severno in južno armado. Severni armadi poveljuje polkovnik Milan Radovanovič, poveljnik 32. art. polka iz Maribora, kateremu je dodeljen celotni kolesarski bataljon s poveljnikom Jakličem na čelu, dva bataljona konjeniške artilerije iz Slov. Bisiricp, 1 bataljon 32. polka težke artilerije in 1 del 45. peš-polka iz Maribora. Južni armadi poveljuje generalštabni brigadni general Živko Stanisavljevič, kateremu je dodeljen celoten 39. pešpolk iz Ljubljane, del 45. pešpolka iz Maribora, 1 bataijon 40. peš-pclka iz Ljubljane in 32. art. polka iz Maribora te' polovico bolničarske čete iz Ljubljane. Severna armada je taktično slabša, toda hitra, južna armada pa je mnogo močnejša in težja. Severna armada se je utaborila na levem bregu Drave, kolesarski bataljon pa v Kokoriči pri Ljutomeru, 30 km od Ptuja, artilerija in pešadija pa pri Sv. Tomažu v Slov. goricah, zamišljena je leot leteči oddelek, ki bo vsak hip napadel svojega nasprotnika, to je južno armado, ki tabori v okolici Mestinja. Rogaške Slatine in Rogatca. Največja zapreka bo široka in deroča Drava, ki jo bo morala ena ali druga armada prekoračiti s pomočjo pontonirske čete, kateri poveljuje inž. major Šarac iz Ptuja. Manevri bodo trajali do sobote. Pojutrišnjem prispe v Ptuj armijski komandant, general Stojišič, s svojim načelnikom štaba, da prisostvuje manevrom. Severna armada prihaja v smeri od Kokoričice proti Dravi. Razvila so bo borba za Dravo in bo ležišče vsega boja preneseno na most, ki ga bodo postavili pontonirji. Začasni učni naett za Belgrad, 6. okt AA. V smislu členov 15 in 06 zakona o učiteljiščih in do končne sestave učnega načrta in programa za učiteljišča je minister pro-svete predpisal za šolsko leto 1930,31 začasni učni načrtni program. V prvem, drugem in tretjem razredu ostane v veljavi dosedanji učni načrt. V četrt-tem in potem pa bodo poučevali: Psihologijo, občo pedagogiko, zgodovino pedagogike, šolsko delo, filozofijo, šolsko organizacijo, upravo, narodno gospodarstvo, osnove sociologije, srbsko-hrvatski, slovenski jezik, tuji živi jeziki, občo in narodno zgodovino, zemljepis, prirodopis, matematika, higijena, poljedelstvo, gospodinjstvo, risanje, petje, glasba, ročna dela in telovadba. Skupno 33 ur tedensko v čelriem in 31 ur v petem razredu. V slovenskih učiteljiščih se bo učila srbohrvaščina eno uro tedensko. Gradivo prvega, drugega in tretjega razreda Je treba predelati v teku šolskega leta 1980/31. Pri pouku naj se puzi na popolno obvladanje gradiva, pri čemer je treba vpo-števati, da je bil šolski pouk na učiteljiščih podaljšan za eno leto in da imajo zato učenci priliko obdelati gradivo enega leta v prihodnjem razredu Podrobnosti učnega načrta za četrti in peti razred učiteljišč so prav obširne in jih bo zalo ministrstvo prosvele izdalo v posebni knjižici.