Političen list za slovenski narod. i» poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplaean 15 fld., za pol leta 8 jld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr 7 administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 ?ld., za četrt leta • gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob llt6. uri popoludne. ^tevo 271. V Ljubljani, v soboto 26. novembra 1892. Letnik: XX. Orožje svitlobe. Noč je prešla, dan se je pa približal. Rim. 13. Jutri pričenja sv. cerkev novo cerkveno leto; adventni čas s svojo resnostjo, s svojim določnim namenom, nastopi jutri vabeč nas, naj tudi mi z moško resnostjo in z določno izraženim načrtom pričnemo delati, da vzide našemu narodu — srečna bodočnost. Preteklemu letu smemo v zgodovini našega naroda z vsem pravom nadeti ime: cerkveno leto. * Čas, v katerem živimo, je buren in nezadovoljiv v svojih zahtevah; šiloma zahteva bdččih in zavednih ljudij, šiloma zove zaspance, naj se oglasijo, naj izpovedo, kje da stoje, kaj da so. Tudi našemu narodu je veljal njegov poziv: kaj si. Mo-gočneje pa, nego je bilo to vprašanje, je zaklical z odločno zavednostjo naš narod: Katoliški sem. Iu ko je cerkev iščoč svoje dece in zbirajoč jo krog svojega prapora zavprašala zopet po svojih otrocib: K j e s t e , se je z ravno tisto zavednostjo odzval naš narod materinemu klicu in se priglasil v oči celemu svetu k svoji materi, ponosno kličoč: Tukaj sem, tvoj sem. Katoliški shod je tista javna izpoved našega naroda, katere ue bo mogla izbrisati nobena sila iz njegove zgodovine, katera bo životvorno delujoč spre-porodila in preosnovala naše javno življenje vkljnb vsem zaprekam. V veri si je izbralo svoj prvi temelj ljudstvo slovensko; v trdnem upanju bo zidalo nanj združeno v ljubezni do Boga in mej seboj; na čeln mu bodo pa le tisti, ki bodo ž njim jedne misli in jednega srca. Nekatere dosedanje voditelje javnega njegovega življenja je ostrašila ta veličastna narodova izjava. Z malenkostnimi sredstvi so skušali uničiti njeno vrednost in izbrisati na-njo spomin. — Ni šlo! — Sredstev so imeli v svojih glasilih v obilici zato, vse so poskusili, vse so vporabili. Zaman! Med vsemi političnimi listi sta le „Slov. Gospodar" in „Dol. Novice" pripojila se brez ovinkov in brez boja narodovi javni izpovedi na katoliškem shodu. Vsi drugi so se oborožili, iu sicer večinoma s kolmi zasmehovanja in peskom zavijanja in so se uvrstili v boj proti njej; več njih, ki sicer vsako napitnico o priliki desetletnice kakega svojega pristaša na dolgo in široko priobčuje, ni objavilo niti jednega izmej toliko duhovitih govorov. Potem se pa čudi svet, če smo morali mi nastopati rezko in odločno I Za Boga, ali smo smeli pustiti, da nam razdero vse, kar se je s trudom postavilo, da nam zopet z megleno nejasnostjo zakrijejo celo javnost. Sami proti tolikim smo branili katoliški shod in ta bramba bodi — razpor ! Napadi na shod so bili vzrok „prepiru", kakor ga na-zivljejo nekateri. Ali je bramba „prepir"? To pomislite, miroljubne duše in potem — sodite! Nasprotnikom pa je izvil narod sam orožje iz rok in jim nemilo pokazal, da niso neomajni — stoli prvaški, pokazal bo pa to še očitneje in točneje, ko bo izbirajoč si zastopnikov zahteval od njih kot prvi pogoj, naj pristanejo na program I. slov. kat. shoda. Prijateljem narodovim pa ostaje sladka naloga, da se tem tesneje združijo ž ujim in ga v sm^ri, katero si je sam izbral, poučujejo in izobražajo — dalje. Sam hoče biti združen, sam hoče, da se mu zopet vrne družni čut, ki ga mu je za nekaj časa zaglušil liberalizem in k temu mu pomagajmo. Vsaka večja skupina, občina, ali fara imej svoje — društvo, koder se spajaj ljudstvo, da se obrani gospodarskemu propadu in da se pripravljaj za boj, ki ga od vsakogar zahteva naše dni javno življenje. Tedaj — društva, in sicer društva, ki razširjajte mej narodom ideje, nepačuvstev, znanje, ne pa fraz, društva, ki vadite v miš- ljenju ne pa v strasteh! Le tako se ohrani naš narod gmotno trden in moralno zdrav, le tako mu je omogočen pravi, katoliški napredek! Liga + 12. Državni zbor. Z Dunaja, 25. novembra. Razžaljeni levičarji. Med zedinjeno levico hudo vrč; strah pred češkim ministrom jih je tako zelo spravil iz uma, da ne ved6, kaj početi. Ta razdraženost je sicer čisto umevna, vendar so jo zakrivili sami. Radikalni nemški listi že od nekdaj niso zadovoljni s Plener-jem in njegovo stranko, češ, da so preveč popustljivi in da se premalo brigajo za nemško narodnost. Levica se je z vso močjo branila proti takemu natolcevanju in je po svojih listih trobila po svetu, da se vlada brez njenega dovoljenja sploh ganiti ue sme in da Pražak ne dobi nobenega naslednika, ako levica ne privoli. Kar v zadnji seji vstane ministerski predsednik in javno pred celim svetom povč, da dežele češke krone dobe svojega ministra in da ne bo dolgo trpelo, ko bode vlada cesarju svetovala, da naj se zopet zasede to mesto. To je odgovor, rekel je gro TaalTe, ki sem ga moral kot uljuden mož dati naf vprašanje, ki mi je bilo stavljeno od kneza Schwar-tenberga. Desnica je živahno odobravala to zagotovilo ministerskega predsednika, dr. Lueger pa je nekako poredno zaklical: „Kaj k temu poreko liberalci?" No, liberalci so bili silno osupnjeni, ko so slišali, da se ima skoraj imenovati nov češki minister, ne da bil grof Taalfe prej levico prosil za dovoljenje ali da bi bili levičarji sploh kaj o tem ve- LISTEK Fismo. Gospod vrednik najpikantnejšega dnevnika slovenskega! Vi ste za našo ddbo kat navlašč; celo pri nasprotnikih ste si prisilili najčastneje spričevalo, da ste mož no/e dobe, da hočete in tudi znate biti pikantni. Pri nas seveda ne umevajo vsi te lepe besede iu razlagajo si jo odtod, ker tako radi pikate nekaj časa sem, pa bodi, kakor že bodi: meni ugajate. Tolažite se s tem, da resnica pika (bdsti je pretrivijalno za naše salonske čase). Nekaj pikantnostij Vam tudi jaz danes donašam. Najprej Vam priporočam, da si ogledate nekaj novih vzorcev za razne prilike iz zadnjega časa. Blagovolite prisoditi kot prvi primer pristno „krščanski" govor dunajskega vinotočilca Viningerja na grobu umrlega Zaherja. Konec se glasi tako-le: „V imenu humanitete Te zahvaljujem tisočkrat za dobrote, ki si jih v najraznovrstnejših oblikah ska-zoval ubogim. Vsemogočni sidar vseh svetov razširi blagoslavljajoč svojo roko nad Tvojo družino, Tebi pa, najboljšemu soprogu in očetu, ponosn in okrasju vsega gostilniškega stanu, pa bodi — žemljica lahka!" Drugi vzorec nam podaje neki kranjski dnevuik brez kolka, ki nam zadnji ponedeljek jasno kaže na prvem mestu mej inserati, kako in kakšni inserati se imajo sploh pisati. Bere se namreč tako-le na omenjenem mestu: „M. K. (rujav) se prosi, naj pride v torek, 22. t. m., popoldne ob 4. uri na tistem mestu, kot 15., pa brez spremstva. F. K. (plav)." Za tem rujavo - plavim inseratom vas še obveščam, kako lepo se je odstranil na neki tukajšnji šoli — očenaš pred in po šoli. Nadomestne besede so nemške, misli pa — nikakeršne; tako molijo brez izpodtike lahko tudi — Mašukulumbi. Nič čudnega, da se tndi že v Ljubljani spodtikajo nad katoliškim očeuašem, saj pri nas ni — liberalcev! Ker smo že ravno pri nemščini, bodi tukaj še ta zanimiva vest, da pri sejah okrajnega šolskega sveta nekje na Gorenjskem neki strašno zaslužni in grozovito vneti narodnjak in rodoljnb in naprednjak ne izpregovori niti besedice v svojem „milem" — slovenskem jeziku. Naprednjakom se v obče ne godi dobro. Neki prvoborilec, ki je imel zadnji čas v Ljubljani hudih neprilik, je imel z vsakovrstnimi številkami križ in tam gori na Dunaju so ga prijemali. Taki reči se pravi — disciplinarna preiskava. Drugi prvoborilec je tarnal in tožil, kako slaba prede liberalcem na Slovenskem. Sodnija in vlada prežita baji na nje in vrh tega še narod — noče ničesa vedeti o njih. To zadnje je baje še najhujše ! Seveda bi se tudi njim prilegale kake uda- nostne izjave, a — noče jih biti, vkljub temu, da nekateri gladkojezični „koncipiones" tekajo od občine do občine, ubdelavat može, naj kakemu osivelemu rodoljubu naklonijo častnega občanstva diplomo. Sicer pa nikar ne mislite, da bodete Vi s kakimi razlogi kedaj zamorili prepir, ki se širi po vseh koncih širne Slovenije. Z učenostjo in tehtnimi razlogi ne pridemo nikoli več do miru. „Grau ist alle Theorie, griin ist nur des Lebens gold'ner Baum — kjer je kaj zelenbga, se vsi radi ustavljamo, kjer je kaj zlatega, vsi radi prijemljemo. To je prva točka, na temelju katere bodo naši Arhimedi vzdignili gore, ki nas ločijo. Z razlogi ne — to je gotovo ! Sicer pa se nam rešitev tudi od drugod ponuja. — Ko že nobena sila in nobena modrost rimskih državnikov ni mogla več pomagati, so jedino zgagaste goske rešile starodavni Bim. Ne pozabimo tega! In zato ne pre-zirajmo telegramov, ki so ob svojem času od nežnega spola prihajali g. „Sternu" ljubljanskemu, v boj nad „neprave katoliške može". In tudi ne smemo pozabiti več sijajnih in veličastnih narodnih sloves-nostij, koder so so zabili v klado narodni izdajice in sovražniki družbe sv. Cirila in Metoda, koder se je razlegal po dvoranah „urnebesni" klic: „Živeli pravi katoliški možje", kateremu so v dnu zad stoječ za eno celo oktavo uižej sekundirali — možaki. — To so znamenja gaganja in s tem — rešitve I Vaš Liga + S, deli, dasi imajo svojega zaupnega moža grofa Kuen-burga v ministerskem svetu. Brez odloga je bilo treba iti na delo in vladi pokazati svoj srd in svojo nevoljo. Prva prilika se jim je ponudila v budget-nem odseku, ki je bil za včeraj popoludie sklican k seji, da pretresa državni proračun. Levičarji se teh razprav niso hoteli udeleževati, da hi se na nobeno stran ne vezali, m so dokaj jasno pokazali, da jih ni volja, glasovati za plačo češkega ministra, in da si bodo tudi to dobro premislili, ali hočejo grofu TaafVeju dovoliti dispozicijski zaklad ali ne, ker jih je tako silno razžalil s svojim zadnjim govorom. Da bi mogli brez vse skrbi razpravljati svoje .strankarske zadeve, bila sta za včeraj zvečer napovedana odseka, namreč davkarski in tiskovni, od levičarskih načelnikov zopet odpovedana, in cela levica se je sošla k klubovi seji, katere se je udeleževal tudi minister grof Kuenburg. Ali kakor poročajo liberalni listi, ta seja ni dolgo trpela in se je razšla, ne da bi bil storjen kak poseben sklep. Plener je tolažil svoje tovariše, da dispozicijski zaklad danes še ne pride na vrsto, da bodo imeli torej dovolj časa, pretrgano zasedanji nadaljevati in dospeti do gotovega sklepa. Kakšen bo ta sklep, se zdaj še ne ve, le to poročajo današnji liberalni listi, da so bili včeraj radikalni poslanci v večini, ki zahtevajo, da naj se levica povrne v svojo prejšnjo opozicijo zoper vlado. Še le v prihodnji klubovi seji, ki ima biti menda jutri, se bo torej pokazalo, ali zmaga radikalna ali zmerneja stranka, kateri je že v prejšnjem zasedanju presedala opozicija in ki se je zaradi tega sama od sebe brezpogojno ponudila vladi na razpolaganje. Zato pa tudi grofu Taaffeju ne more zameriti, če se dosti ne briga za njo in če ji zlasti svojih najskrivnejših skrivnostij ne razodeva, dasi ima svojega zastopnika v mini-sterstvu. Sploh pa oela ta stvar veliko huje zadeva grofa Kuenburga, kakor ministerskega predsednika, in liberalni listi naravnost priznavajo, da Kuenburg ne more ostati v ministerstvu, ako zedinjena levica zopet prestopi v opozicijo. Ali tudi v tem slučaju, ako se levica hvalevredno podvrže, postane Kuenburgovo stališče jako težavno, in nekako podobno poslednji dobi ministra Pražaka, kateremu so njegovi lastni rojaki očitali, da je premehak in da njegova beseda nič ne premore v ministerskem Metu. Kaj pa potem? Giedi plače ministrove za dežele češke bode stvar menda že danes dognaua in ugodno rešena — tudi brez levičarjev. Mladočeški klub je namreč sprevidel, da gre v tem slučaju za strogo češko zadevo in je sklenil, glasovati za ministerske plače. S tem pa je večina zagotovljena, če tudi levičarji nasproti glasujejo. Naj-brže se bodo pa še premislili, predno to storil, ker je skoraj gotovo, da je vse njih ropotanje le navidezno in umetno osnovano v ta namen, da jim grof Taaffe zopet nekaj dovoli, morda še kak ministerski sedež ali katero drugo važno službo, zlasti v slovanskih deželah, ali da jim žrtvuje češkega ministra samega. Ali kakor poznamo ministerskega predsednika, bo težko preklieal svojo slovesno dano besedo, zlasti ker je novi minister menda že izbran. Eni ugibajo, da ta čast zadene kneza Alfreda Windisch-Griitza, dednega člana gospodske zborniee, eni pa mislijo na praškega cesarskega namestnika grofa Thuna, Popolnoma neverjetno pa je, kar piše neki tukajšnji list, da postane grof Scbonborn minister za dežele češke, poljski poslanec grof Pininski pa namesto njega justični minister. Pri današnji nadaljavi budgetne razprave se ta premenjeni politični položaj še ni dosti razodeval. Govorila sta o „državnem zboru" češka poslanca Brzorad in Vaš a ty, pa nemški nacijonalec Hof-maan-Welle nhof in žid Bloch, ki je zlasti zavračal poslanca Schlesingerja in govoril reči, ki so s proračunsko točko „državni zbor" samo v tej zvezi, da človek vidi, kaj se sme vse govoriti v državnem zboru. Ce pojde tako naprej, pač ni nobenega upanja, da pride zbornica danes do točke „ministerski svet", ker sta pri tej točki vpisana še dva govornika, namreč Herold in Schlesinger, in gre ura že na štiri popoludne. Prihodnja seja bo v torek 29. t. m. in prideta na vrsto ministerski svet in dispozicijski zaklad. Razni klubi so zaradi tega sklicali vse z Dunaja odsotne poslance. Politični preg-led. V Ljubljani, 26. novembra. Notranje dežel«. Levica. Levičarji imajo posvetovanje za posvetovanjem, kaj je jim storiti. V odločno opozicijo se popolnoma ne upajo, kajti v tem slučaju bi moral tudi odstopiti grof Kuenburg, ki je za Nemce dobra opora v ministerstvu. Nemogoče ni, da levica v svoji jezi le spravi Kuenburga iz ministerstva. Ob začetku Taaffejeve vlade bili so tudi levičarji prisilili pristaše, da so iz ministerstva izstopili. Levica sama bi se rada že kako pobotala z grofom Taffejem, ali boji se volilcev. Ako bi sedaj ziedinjena levica lepo Taaifeju se udala, bodo nemški nacijonalci takoj začeli povsod ruvati proti njej. Svojim ruvanjem proti Slovanom je levica nemško prebivalstvo tako razburila, da jej ne bode odpustilo, če bi se popri-jela zmernejše politike. Kak veter veje mej Nemci, pokazal je dobro koroški „parteitag" v Celovcu. Mnogi Nemci zares mislijo, da je nemštvo v nevarnosti, ker to trdijo dan na dan nemški liberalni časniki. Ti bi torej jako težko odpustili Plenerju in i tovarišem, če se ne uprejo z vso silo vladi, ako bi j poslednja jela prijaznejše lice kazati Čehom. Vidno i je torej, da je levica sama v veliki zadregi. Cerkveno politični spor na Ogerskem. j Popolnoma jasno še ni, kako misli sedanja vlada i na Ogerskem vrejati cerkveno politične stvari, pa j toliko je pa gotovo, da mir si ne bode napravil, temveč le večji razpor. Upirali se bodo vladi ne le katoliki, temveč tudi drugim strankam ne bode vlada mogla ustreči. Nekaterim je preveč, kar vlada obeta, drugim premalo. To se posebno vidi pri debati o začasnem budgetu. Vlada je že sama tako zbegana, da ne ve. kje bi se lotila. Wekerle je obetal, da se i bode z uvedenjem civilnega zakona odpravila do- | ločba, ki omejuje pravice starišev glede določevanja, t v kateri veri naj se odgoje otroci. To pa menda mnogim liberalcem ni ugajalo in vlada se je menda 1 že premislila, kajti pravosodni minister je v zbor- i niči poslancev napovedal zakon, da se bodo otroci morali odgojevati v veri očetovi. Njemu svobodna odločitev starišev ne ugaja, ker se s tem prepir in | nasilstvo zanese v rodbino. Povsod zmaga namreč j močnejši. Mari pa to ni nasilstvo, če bode država silila stariše, v kateri veri nai odgoje otroke. Kaj pa, če morda v ministerstvu že ni jedinosti, da | Wekerle drugače govori kakor Šzilagyi. Bodi temu ' kakor koli, sedauja vlada ne stoji posebno trdno in ! spor s cerkvijo utegne obrabiti več vlad. V n »nje države. j Prostozidarji na Francoskem. Mej raznimi prostozidarskimi ložami na Francoskem se sedaj vrši pogajanja, kako bi nadaljevali z večjim vspe- 1 hom boj proti katoliški cerkvi. Boje se namreč, da bi jim cerkev republike ne izvila iz roK. Dosedaj je bila vsa uprava v njih rokah, ali sedaj se pa utegne premeniti, ko katoličani priznavajo republiko. Zaradi tega pa mislijo lože, da je treba napeti vse sile, da sedaj cerkvi in njenim služabnikom zamaše usta. To se jim pač ne bode posrečilo, ali vsekako . cerkev čakajo še hudi boji v Franciji, ker je vlada odvisna od prostozidarjev. Belgija: Omenili smo že, da je vpokojeni liberalni general Brialmont grajal vojno upravo, da j ne uvede občne vojaške dolžnosti. General je šel še i dalje. Razvil je svoj cel program. On zahteva občno ! volilno pravico, obligatorični šolski pouk, občno vo- ! jaško dolžnost, okrajšanje službenega časa, povek- ; Šanje vojske v mirnem času vsaj za 130 000 mdž, 1 in pa osnovo mornarice. Radikalci so pritrjevali ! temu programu. Zmernim liberalcem pa to ni bilo ! prav všeč. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega. 22. novembra, (f Matija Rabič, umrl 11. novembra 189 2.) Dne 11. novembra je umrl spoštovani in daleč znani rudokop Matija Rabič, po domače Zakokošič, iz jeseniških Rotov, v 73. letu svojega življenja (rojen 19. februvarija 1820). Pokojnik je bil mož, da malo takih. Dasiravno je obiskal le domaČo šolo, je z lastno pridnostjo toliko napredoval, da je slovenske in nemške spise gladko bral in tudi razumel. Vstopil je še mlad v jeseniške jame kot navaden rudokop ; pa s pridnostjo, zvestobo in razumnostjo je stopal od stopinje do stopinje, da je naposled postal prvi „hutman" ali jamski čuvaj in je mnogokrat name-stoval samega jamskega oskrbnina. Bil je v svojem poslu zares vsestransko znajden in jo razne kamne, rude in okamnine morebiti bolje poznal, kakor kakšen profesor. Predstojniki so ga čislali, pa tudi podložni so ga ljubili; le kaki ne-rodneži ga niso mogli trpeti, ker je bil strog in natančen, kar pa je pri tako nevarnem delu ravno najbolj potrebno. V svoji težavni službi je bil večkrat v smrtni nevarnosti. Nekdaj mu je razstreljena skala pokon- čala ok6 in mnogo streljanje v jamah mu je vzelo Bkoro ves posluh. Tudi je bil večkrat od jamskih plinov ves omamljen. Posebno se je skazal dne 5. decembra 1883, ko so jamski vetrovi (schlagende Wetter) dva rudokopa zadušili in je bil tudi jamski oskrbnik gosp. Fessel" že v nevarnosti. Sploh pravijo, da je takrat rajnki Rabič s svojo razumnostjo in hladnokrvnostjo v splošni zmešnjavi zabranil še večjo nesrečo. Taka hrabrost, nič manjša, kot vojaška v bitvi, tudi na višjem mestu ni mogla skrita ostati. Odlikovan je bil posebno vsled te pogumnosti s srebrnim križcem za zasluge. Dasiravno je bil rajnki primerno zelo premožen in bi bil precejšnjo pokojnino dobival, vendar ni hotel priljubljene službe pri jamah pustiti, ampak je do zadnjega (blizu 50 let) svojemu poklicu zvest ostal. — Spomina vredno je tudi to, da je bila nova cesta iz Jesenic k jamam (čez dve uri dolga) po njegovem načrtu in pod njegovim vodstvom izgotovljena, in bo tako vedno pričala, da so tudi na kmetih samouki, ki se ne ustrašijo vsakega inženerja. Njegovo zasebno življenje je bilo vzgledno. S svojo zakonsko družico, ki mu je bila enaka po mišljenju in krščanski gorečnosti, je živel v slogi in resnični ljubezni celih 46 let. Bog je blagoslovil njujin zakon z več otroci, kateri pa so večinoma majhni pomrli; le dve dekleti ste dorasli, ali tudi ti jima je smrt za kozami pobrala v najlepši starosti (okoli 20 let) menda leta 1874. Tako sta tedaj ostala sama in sta se potem še toliko tesneje oklenila eden druzega. Odkar sta vse otroke zgubila, sta svojo ljubezen obračala revežem, cerkvam in sploh na dobra dela. (Konec sledi.) Iz Trsta, 24. novembra. (Naše razmere.) Ni še dolgo, odkar je prinesel dunajski „Vaterland" iz Trsta rezek dopis, ki je moral seči globoko v meso mestnim očetom na velikem trgu v Trstu. Takoj od začetka se vidi, da je prišel dopis iz roke moža, kojemu so razmere v okolici tržaškega mesta do dobra znane. Pokazal je dopisnik neznosne razmere v šoli rojanski in na gorostasne krivice, katere so se godile Slovencem pri zadnjem ljudskem štetju. Stopil je tu mačku na rep in ta se je oglasil v podobi — tržaškega magistrata. Naravno je, da je magistrat takoj sodil, da ta članek ne more biti iz druge roke, nego iz roke slovenskega duhovnika, saj dobro zna, da izmej njegovih pristašev nikoli nihče ne črhne besedice, četudi vidi, da se godi očitna krivica Slovencem; srd magistrata do slovenske duhovščine pa dobro pozna že vsak in tudi vč, da bi jih mestni očetje najrajši vtopili v žlici vode. Dognati pa mi ni mogoče, je-li je magistrat vsled tega dopisa in vsled podatkov, ki so o rojanski šoli prihajali zadnji čas v „Edinosti", ali iz druzih vzrokov naznanil in tožil na c. kr. državno namestništvo, da so čč. gg. duhovniki v okolici najhujši agitatorji, ki svoj poklic zlorabijo v to, da hujskajo ljudstvo. Tu je slavni magistrat v prvi vrsti seveda mislil na gospode v najbližji bližini mesta: Rojanu, Sv. Ivanu in Skednju, ker te ima nekako najbolj "na piki". V teh treh župnijah je treba magistratu največ poitaljančevati, če hoče, da bo spodnja okolica povse laška, ker mu pa ne gre tako hitro od rok, dolži tega največ dnhovnike. Dobro mu je namreč znano, da slovenski duhovniki uči sicer ljudstvo spoštovati vse narode, v prvi vrsti pa ljubiti svoj narod in jezik, ker slovenski duhovnik v okolici zna, da s slovensko narodnostjo gre pod zlo tudi vera, kar mu najbolje spričuje Trst z okolico. Toda poglejmo nekoliko natančneje te gospode ščuvarje, ki kali javni mir po okolici. To so: č. g. Thaler, župnik v Rojanu, kateri že nad 30 let bla-gonosno deluje kot duhovnik v okolici tržaški, kojemu do današnjega dne ne more nihče očitati, da bi bil zadel ob bodisi katerikoli paragraf v zakonih javnega miru, ki ima le to pregreho, da so ga povsem po krivem natolcevali po laških časnikih zato, ker je vedno in povsod trdil resnico in pravico. Poglejmo preč. g. Trevna, župnika pri Svetem Ivanu, in imenujte ga hujskača moža, ki je skozi 15 let bival v lahonskem Kopru, kjer so ga ljudje brez razločka narodnosti ne le čislali, ampak v resnici ljubili. Poglejte njegovo delovanje v okolici tržaški, pri Sv. Ivanu; govori vam o njem cerkev, da (Dalje v prilogi.) _Priloga 271. štev. „Slovenca" dn6 26. novembra 1892. 1 . ....... — je neutrujeuo, deloval ta nje lepot-, govori naj vam nekrščansko napadanj* in Ži'j8nje ter Tam izre. o njem ljudstvo, ki ga ljubi kot svojega (četa; kamo svojo udanost, ljubez.n in pokojno, ker, govori n a) vam svojega ( četa; vprašajte pa (udi župljane laško in nemške narodnosti in povejte nam enega, ki je slišal kidaj iz njegovih ust le eno žal besedo, potem mu mi sami pritisnemo na čelo pečat hujskača. Hočete, da še govorimo o gg. kapt-lauib. Tu imate g. Logarja v Skednju, kojega ste pred letom tožili, a se pošteno blamirali, kateri je imel pa sam pravico vas tožiti, pa je odnehal na opomnjo višjega pastirja. Ali je on hujskal ljudstvo, ko mu je govoril, naj svoje slovenske otroke pošilja v slovensko šolo, ker je podlaga vse pedapogike pouk v materinskem jeziku. Hujskač je g. kapelan Sašelj pri Sv. Ivanu, o katerem menda niste druzega čuli, kakor da je v svojem govoru v „Narodnem domu" kazal ljudstvu pot, po katerem pride do časnega blagostanja in večne sreče. Agitator je g. kapelan Skrbeč, kateri ni imel druge napake, kakor da je svojemu vladiki pokoren prišel v Bojan, kojemu ste pa takoj od začetka ustavili. plačo in to brez vzroka in nepostavno. Pa še nekaj druzega. Zadnji trije „agitatorji", gospoda pri magistratu, vam niso všeč menda zato ne,*ker imate z vsemi opraviti pri druzih oblastvih. Gospodu škedenjskemu dolžni ste od 17. razreda ljudske šole za verski pouk 40 gld., dočim ste jih gospodu župniku ravno tam radi plačali za laški IV. razred menda še meseca julija. Svetoivanskemu gosp. ste dolžni okroglih 60 gld., ker mu od 50 letnih goldinarjev v 15 mesecih niste plačali še nič. Bojanskemu gosp. dolžni ste od mesečnih 33 gld. 33'/i kr. za tri mesece, odkar je tam svota 100 gld., torej tem trem „rogoviležem" skupaj 200 gld. Branite se plačati to svoto ali plačali jo boste gotovo prej ali slej, če radi ne, pa prisiljeni. V svoji pritožbi, gospSda, pravite, da naj se slovenski duhovniki v okolici uči „la carita". Lepa noge; poznate li vaše imenuje „giu- beseda, poleno vrženo nam pod pa vi drugo dednost, ki se po stizia" ? In vi nas hočete učiti ljubezni ? Poglejte berače laške narodnosti, ki vsak dan mnogokrat trkajo na naša vrata proseč milodarov v laškem jeziku in vprašajte jih, koliko jih brez daru od-podimo spred vrat. Poslušajte jih pa pred mestno hišo in slišali boste, da vas kolnejo v laškem jesiku. Bojite se posledic našega skrbi; pravice pojme. Slovenski duhovniki v delovali za vero in tlačeni ,hujskanja" ? Bodite učili smo se ljubezni, učili pa tudi in baš o teh dveh imate vi kaj zmedene okolici bodemo vedno svoj rod, in preje se bodo omajale gore nad nami, nego se bomo dali pomiti katerikoli sili. Ko pa bodo vaše nakane uničene in bomo mi gotovo zmagali, klicali bomo četudi od vas zaničevani: „živela resnica in pravica, živel narod slovenski!" Liga -f- 65. Udanostne izjave. Občina Trebnje na Dolenjskem je poslala to-le izjavo: „Podpisani občinski odborniki prosimo, blagovolite Prevzvišeni vsprejeti to-le izjavo, katero smo dni 13. novembra t. I. pri občinski seji sklenili in podpisali V naši lepi deželi je bilo do najnovejših časov neslišano, da bi se bili kedaj škofje zaničevali po čašnikih ali javnih zborih; marveč trudilo se je verno ljudstvo vsikdar in povsod, skazovati jim naj-udanejše spoštovanje in otroško ljubezen,' kadar so prihajati v njegovo sredo po svojih apostolskih potili. Tega ste se tudi Prevzvišeni sami prepričali pb mnogih svojih višjepastirskih potovanjih. Le v najnovejših časih so eni, ki hočejo veljati kot posebni olikanci, učenjaki in voditelji slovenskega ljudstva, v svoji pozabljivosti in zaslepljenosti prišli tako daleč, da so se drznili surovo in neosnovano z lažmi ¡napadati Vašj prevzvišeno osebo. — Ali imajo pač taki k»j čutila v svojih srcih o četrti zapovedi božji, ki veleva spoštovanje in po-korščino do duhovske in deželne gosposke? In vendar nam po svojih kužljivih Časnikih hinavski zatrjujejo, da so tudi katoličani! Zato mi podpisani svetovalci in odborniki kot zastopniki občine Trebnje z vso odločnostjo in t vsem studom grajamo in obsojamo tako surovo in smo prepričani, da se v prav, m apostolskem duhu neumorno trudite za naš Časni in večni blagor, ter prosimo Biga naj Vas ohrani v blagor naši domovini še mnoga, mnoga leta! Trebnje, dni 13. novembra 1892. Prane Huč, župan; Jan. Ratejec, Ant. Ra-tejec, Jan. Ceh, Ant. Potokar, občinski svetovalci; Ant. Slak, Fr. M um, Jan. Pla-ninšek, Nace MikliČ, Fr. Vdovič, Jan. Grandovec, Ant. Mam, Ant. Zorman, Mart. Ž n i d a r š i č , Jož. Fink, Jan. K a v š e k, Ant. Skoda, odborniki." Občina S t. Jernej na Dolenjskem je poslala nastopno izjavo: „Blagovolite Prevzvišeni vsprejeti očitno, prostovoljno in slovesno udanostno izjavo zastopnikov lepe Šentjernejske občine. Odločno obsojamo vse neosnovane napade domačih zaslepljenih nasprotnikov zoper Vas pred in po katoliškem shodu. Navdušeno pa se pridružimo sklepom prvega slovenskega katoliškega shoda ter se Vam iskreno zahvalimo za vso očetovsko skrb, za obilen požrtvovalen trud, ki ga pri svojem za našo časuo in večno srečo velevažnem delovanju vsikdar tako lepo razodevate. Mili Bog povrni Vam stotero 1 Upamo, da ste se Prevzvišeni osebno prepričali, ko ste dvakrat bivali med nami, deleč zakrament sv. birme, da Vas odkritosrčno spoštujemo, sinovsko ljubimo, in ta udanostna ljubezen bodi Vam znak zagotovila, da smo in hočemo biti vedno pod vodstvom svojega nam od Boga poslanega višjega pastirja zvesto udani sinovi katoliške cerkve. Občina S t. Jernej, dni 15. novemb. 1892. Jos. Polanc, župan; Ign. Wutscher, Fr. N o v o s e 1 c , Pet. K e r h i n , Jož. C u d o v a n , Jan. Kerhin, Mart. Metelko, Jož. Marti nč i č, Matija C vitko, Ant. Piletič, Jan. F r a n č i č , Andr. Grabnar, Fr. Androja, Jož. Bučar, Ant. Majzelj, Fr. Bambič, Jan. Retzel, Fr. Homan, odborniki." Občine Kaplja vas, Moste, Klanjec, Nasoviče, Križ, Suhodole in Mlake so poslale sledečo skupno izjavo: „Preponižno podpisani zastopniki sedmerih občin iz komenske župnije izrekajo s tem Vaši pre-vzvišenosti svojo prisrčno udanost in otroško pokorščino, ter izjavljajo, da se strinjajo popolnoma z nazori, ki so bili izraženi pri prvem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Kakor so dobri otroci užaljeni, ako se njihov dobri oče od hudobnih ljudij krivično napada in sramoti, ravno tako nas bolijo udarci in hudobna sumničenja, s katerimi Vašo prevzvišenost obkladajo nekateri liberalci, bodisi v deželnem zboru ali pa po časopisih. Tako surovo in neopravičeno ravnanje je vsega studa vredno. Mi podpisani občinski odborniki je zato najodločneje obsojamo ter izjavljamo, da smo katoličani in tudi taki ostati hočemo, da spoznavamo v Vaši prevzvišeni osebi svojega višjega duhovnega pastirja, ter da spoštujemo v Vas od Kristusa postavljenega škofa. Zato se Vas z vso zvestobo oklepamo, trdno uverjeni, da s tem najlepše kažemo svojo katoliško zavest. V Komendi, dni 13. novembra 1892. Občinski zastopniki: iz Kaplje vasi: Andrej Mejač, župan; Janez c i n , Janez Kozel, Čebul. D r e š a r, Janez S t e r -Matej Tavčar, Janez — Iz Klanca: Jožef Lah, župan; Matevž Jerman, Jurij P o r a v n e , Janez L u -žar. — Iz Križa: Janez Hlade, župan; Andrej K o se c, Janez Drešar, Janez Grintal. — Iz Mlake: Janez R e m i c, župan; Janez Štebe, Janez L u k a n e c , Čeme, , Janez Pibernik, Janez Čer ne. — — Iz Most, Kepic, Peter N a s o v i č: lar, Miha bul, Martin K o r b a r, Andrej K e r n, — Iz Suhodole: Jernej Peterca, župan; Anton K o s i r n i k , Jsnez M a r e n , Franc Ž e b o v e c , Janez S e r š e n." župan; Miha Merše. Andrej Barle, župan; Janez Lap, Matevž B u r e n k , Aleš Andrej K e r n Jožef — Iz Sed-Ce- Dnevne novice. V Ljubljani,'26. novembra. (Udanostue izjave) poslale bo nadalje prevzvi-šenenm knezoškofu ljubljanskemu občine: D o b r-n i č e - S e 1 a pri Šumbregu, Gora pri Sodrsžici, KrižkaVas pri Višnji Gori, Lesko vec pri Višnji Gori, Mekine pri Kamniku in Preserj.e pri Borovnici. — Slava! (Obrok za reklamacijo poštnih pošiljatev.) Vsled razglasa trgovskega ministerstva je čas za reklamacijo poštnih pošiljatev med avstrijsko in ogersko polovico podaljšan od šestih mesecev na jedno leto, kakor je ta obrok že določen pri razpošiljatvah v mednarodnem prometu. (Kako sodijo zunaj Ljubljane o našem starešinstvu ?) Z Dolenjskega se nam poroča dni 22. novembra: Takih dopisov sem pa še malo bral, kakor je oni iz Ljubljane od dni 18. novembra v 265. številki „Slovenca". — S takim orožjem tedaj se vojskuje „Narodova" stranka proti nam pristašem idej prvega slovenskega katoliškega shoda! Take zvite muhinacije rabi proti nam tako odlična korporacija, kakot je starešinstvo stolnega mesta ljubljanskega! — Pa bo prišla konfuzna trobenta patentirane revolver-žurnalistike ter bo dejala: „Glej ga pavšalnega obrekovalca! Zaradi laži jednega odbornika jemlje vsem poštenje! Po njem, dajmo ga!" — Vedno sem mislil, da g. dr. Gogola sam tako impertinentno zavija, a dogodki v mestnem zboru, popisani v omenjenem dopisu, kažejo, da odbornik Gogola dela le za druge, v imenu drugih, in gg. mestni očetje postopajo prav zistematičao. In to je, kar napolnuje vsakemu pravemu narodnjaku srce 9 tugo in skrajno nevoljo, ds ima stolno mesto Ljubljana tako starešinstvo, da tudi proti očitno dokazanim lažem ne reaguje, marveč z županom na čelu odobrava, da se zapisnik odborovih sej omade-žava z dokazano lažjo. Gospoda pri mestnem starešinstvu ! V ime prebivalstva stoluega mesta, v ime genija poštenega slovenskega naroda, — proti temu slovesno protestujemo. To je atentat na slovensko poštenje. Kako smo se veselili svoje dni, ko smo porazili nemčurskega zmaja, — a zdaj nam v mestni hiši gospodari lažnjivi - poulični mob. „Habent sua fata politici," — zlasti slovenski. (Slovenska agitacija.) Za vse blago in dobre, sevida, če je italijansko in liberalno, vneti mestni tržaški zastop je včeraj jako umestno se znašal vsled slovenskih agitacij katoliškega duhov-ništva; župana pa je hkratu pooblastil, naj najstrožje preiskuje, kako se obnašajo mestni učitelji, in naj jih v slučaju, če jih spozna za krive, kar na kratko — odstrani I Najgorje pa je z duhovniki. Teh ni moč vkrotiti. V največji križ so tržaškim, „avstrofilom" vendarle — „brezdomovinci"! (Moderna šola v moderni državi.) S Krke se, nam poroča: Morda pričakujete g. urednik, da Vam bom opisoval, kako žalostue sadove da rodi pri nas novodobna brčzbarvena šola, ali kako ljubeznivo nas negujejo in v omiko in prosveto zavijajo naša za napredek tako navdušena šolska oblastva. Toda motite se. O tem Vam ne bom poročal. Zakaj ne? Kakor smo Krčani povsod zadnji — (kaj bom pa skrival?) — tako tudi v šolskih zadevah počasi kimamo za drugimi — za 30 let zadej! Torej konservativci da malo takih! Modernega je v naši šoli — hvala Bogu — malo, še manj žalibog na našem šolskem poslopju. H ša, podobna stari kolarnici, ima streho, na kateri pri belem dnevu lahko prešteješ malone vse krovnice. Vsakdo mora logično sklepati se slabe strehe na mokro zidovje in na vlažna stanovanja. V vsakdanjo šolo hodi okolu 350 otrok in v šolski sobi, kjer je prostora za dobrih 100 otrok, naj se jih podučuje vsako popoludne 220. V sobo pa piha veter skozi okna (brez šip) in vrata, kolikor mu drago. Potrpeli bi, ako bi to trajalo le jedno leto; a tako zanemarjeni smo že več let. Seveda pravijo nekteri: „Saj je bilo do sedaj dobro, bo že še kako!" Tako pametnih je seveda malo. Vemo, da bo treba prej ali slej zidati novo šolo, a bojimo se, da nam bodo bistre glave napravile stroškov najmanj dvakrat toliko, kakor treba. V Litiji naj-brže čakajo dolenjske železnice, da bo za zidanje naše šole vozila opeko, pred pragom pa imamo lepega kamenja skoro zastonj za celo dolenjsko železnico! Marsiktera čudna se ugane! Ker je krajni šolski svet le nekak „holzlieferant" bil in so od njega tirjali samo izkaze šolskih zamud, a njegovih nasvetov poslušati ni hotel nihče, se je raztopil, predsednik ji> odstopil in odstop naznanil okr. šol. svetu 2. jan. t. I. Meseca aprila, torej čez okrogle tri menice (lako daleč je Krka od Lilije!) ¡o prišel odgovor: deuar pošljite sem I In danes 24 novembra smo Še vedno brez denarja in brez krajnega šol. sveta. Kdaj da nam bodo drugega skuhali, nu vemo. Treba pi nam je denarja in krajnega šol; sveta, kajti — čuj in"strmi prosvilljeni in omikani 19. vok! — jutri bo teden dni j, karje šola zaprta, pa ne zaradi kolere niti zaradi griže, ampak ker ii i m a m o drv. No?a vrsta počitnic! Kol,ko časa bo tako, ne vemo; do sedaj ?e ni bilo nikogar da bi stvar vredil. Morda bo zopet ropotal deželni šol. svet, kakor je ropotal pred par leti. Takrat je pritekel šolski nadzornik, stavil prazen predlog, naj se sezida nova šola v samotni vasici dve uri hoda od St. Vid i, odšel in vse je bilo zopet mirno, Morda se bo tudi sedaj mudilo, pa uajpred bo treba dobiti drvarja, ali pa otrokom naročiti, naj vsak mesto knjige v šolo prinese — pcleno. Zdaj vidite gosp. vreduik kako mrzla je naša šola — najbolj mrzla šola po vsej Avstriji — mrzli do uje visoki gospodje. (t C. g Roprt Šuta.) Z Dravskega polja se nam poroča: Ena iz najmanjših dekanij lavantiuske škofije je zavraška, kajti obsega le 5 župnij in tudi od teh so sedaj tri itpraznene. Nedavno je svojo župnijo zapustil č. g. Fr. Jug ter se od sv. Barbare preselil v Šmarje, te dni se sali njegov bivši sosed č. g. Andrej Vodušek iz Leskovca v Vojnik, tretjega pa, ki sicer ni nikdar mislil na selitev — je pred kratkim gospodarskih skrbij, ki so mu življenje grenile, rešila bleda smrt ter pa iz solzne doline odvedla v boljšo večuost. Dne 16. uovembra namreč smo hladni zemlji izročili zemeljske ostanke č. g. Roperta Šute, kn. šk. duhovnega svetovalca, dekana in župnika v Zavračab, ki je dne 14. t. m. ob 5. uri zvečer za pljučno boleznijo končal svoje blago življenje. Rajni gospod, ljub in drag vsakate-remu, ki ga je poznal, se je rodil dne 25. marca 1843 pri sv. Rcpertu v Slov. Gor, in je bil v maš-nika posvečen dne 23. julija 1871. Kapelanoval je kratek čas v Laporju, potem pa v Framu, od koder je 5. julija 1876 prišel v Zavrače. Tukaj je bil blizu 10 let krepka in ljubeznjiva podpora blagemu župniku Ivanu Trampušu ter si je zlasti za časa njegove dolgotrajne bolezni s trudapolnim oskrbovanjem težavne župnije nabral toliko zaslug, da ga je vč. knezoškofijstvo po Trampušovi smrti imenovalo župnikom dne 25. oktobra 1887 pa tudi dekanom v Zavračab. Le 6 let je deloval kot župnik, a v tem ' kratkem času je storil in žrtvoval zlati za olepšanje cerkve mnogo ter si je s tem, osobito pa s svojim usmiljenjem do revnih in trpečih, katerim je bil tolažnik iu pomočnik, zagotovil hvaležen spomin. Bil je blag človek, iskren rodoljub in goreč duhovnik — vseskozi čist značaj. Dasi je že celo leto bolehal, ni nikdo pomislil, da bode tako naglo pro-minol. Sprevod je vodil vč. g. Lavrencij H e r g, kanonik lavantinski, spremljan od 32 duhovnikov in velike množice vernega ljudstva, najsijajnejši dokaz, kako so ga vsi čislali in ljubili. — Svetila mu večna luč! Liga + 68. j (Cesarski žrebec.) Z Dobrove dne 25. nov. se nam poroča: Po posredovanju iu prizadevanju ko- 1 njerejhkeg» odseka slavne c. kr. kmetijske družbe kranjske dobil je posestnik Peter Selan v Stranski vasi pri Dobravi prve dni t. m. lepega in čvrstega cesarskega žrebca iz c. kr. državne žrebarnice v Gradcu, ki čuje na ime „Krim". Ta novica bode gotovo veselo iznenadila vse konjerejce v dobrovski, brezoviški in polhograjski fari, kakor tudi one iz bližnjih Glinic in okolice, ker jim v prihodnje ne bode treba svojih kobil tako daleč voditi, kot so to morali dosedaj. S tem izreka se pa ob enem slav. odseku za konjerejo c kr. kmetijske družbe kranjske glede njegoveg.i požrtvovalnega prizadevanja, da se je namestil na tako pripravnem kraju plemenski 1 cesarski žrebec, javno nijiskrenejša zahvala. ; Liga + 69 (Nesreča pri vojaških vajah.) V Velikem Va-radinu so se dne 17 t. m. vadili razni oddelki horivedov z vojaki skupne armade. Med streljanjem ( začnejo kar naenkrat iz vrste honvedov frčati krogle, katere so ranile jiidnega poročnika na roki in dva prostata na nogah, Preiskava je pokazala, da je nesrečo prouzročil brezpriinerno nerodni honvedski prostak Jurij Pap. Zmanjkalo mu je namreč slepih patronov in ker je mislil, da mora na vsak načiu z drugimi vred streljati, je začel ostre vtikati v svojo cevko. Za cilj so imeli odločenega stotnikovega konja. Ker se mu je pa lepe živali vendar-le škoda zdelo, streljal jo brez vsacega cilja in tako ranil poročnika in dva vojaka. (Srečke rečne loterije) v prid misijonske hiše v Kočevju. Opozarjamo, da se srečke po 25 kr. dobivajo le še nekaj dnij. V sredo popoldne dne 30. novembra bo že srečkanje. Kdor si jih hoče še kaj omisliti, uaj to stori nemudoma. (Pri arzeualu avstrijskega lIoyda v Trstu) zagotoviti je za leto 1893 potom splošne konkurence potrebščino raznih kouopnih vrvij za 1 a -dije in platna za jadra. Dotične ponudbe vložiti je do 15. decembra t. 1., 12. ure opoldne, pri arzenalu avstrijskega lloyda v Trstu. Razpis dobave in podrobni pogoji pregledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Mejnik vzhodu in zapadu) je Budimpešta. Tako je nedavno predaval madjarskemu občinstvu v Pešti „učenjak" A. VdmWry. Trdil je mej drugim po vsem novo stvar, da je namreč madjarsko pleme najlepše na svetu; vzlasti je to trdil o ženskah brez dvojbe, da bi se prikupil mnogobrojnim poslušalkam. Budimpešta ima po njegovem mnenju najlepši po« ložaj za Carigradom in v razvoju je nadkrilila celo — C i k a g o ! Madjari imajo nekaj, kar jih dela posebno prikupne Azijatom — in še več temu po-< dobnega. A vse to nas ne zanimlje toliko, kakor ta-le stavek, ki je ušel govorniku iz ust „da je namreč dokazano, da izvirajo najstarejše aristokratske rodbine z večine od priseljenih (!) Slovencev, Nemcev in Lahov". (Bog daj!) „Moniteur de Rome", pišoč o sedanjih razmerah na Madžarskem, se ne boji za cerkev, no upa, da se ojači in združi katoliška stranka, ki bo imela po prestanem boju vajete zbornične v svojih rokah. Temu pristavlja: „Madjarizem je pomenjal tlačenje vseh ostalih narodnostij; sedaj pa po svojih zaslugah temu pridaje tlačenje svobode vesti. Ali se čuti dovolj močnega, da zmaga v tem dvojnem boju, in ali se morda ne bo s tem zrušil celi madjar-ski sestav in madjarizem uničil?" izrekla njemu in klubovemu predsedstvu j edn oglasno popolno zaupanje. Dunaj, 25. novembra. Na danes zvečer napovedana seja levičarskega kluba se je odpovedala in določila za jutri ob 11. uri. Lvov, 25. novembra. Po poročilih iz Rusije kolera močno razsaja v Podoliji. V Kamienieu Podolskem umrje slednji dan po 50 oseb. Pariz, 25. novembra. Gouverner Ballot iti šef generalnega štaba, Goudra, povrnila sta se iz Abomeya v Portonovo. Odšla bo-deta v Abomey-KalIavi in Vido, da si zagotovita mir ob morskem obrežju. Več narodov je priznalo francosko oblast. Peterburg, 25. novembra. Car je po-milostil v dosmrtno prisilno delo 5 oseb, obsojenih k smrti zaradi nemirov v carevskem ujezdu, ko se je bila začela kolera. Washingthon, 16. novembra. Predsednik je v senatni komisiji za priseljevanje izjavil proti poročevalcem, da komisiji predloži predlog, s katerim se oteži priseljevanje, da preveč ne pade mezda delavcev. Svileno blago za bal in barev) razpošilja po naročilu poštnine in colnine prosto avilar-nioa O. HENNEBERO (c. in kr. dvorni založnik), ZUrloh. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto 189 4 (4) Umrli ho: V bolnišnici: 22. novembra. Jožef Frank, delavec, 18 let, legar. — Anton Hribar, gostač, 80 let, marasums. 23. navembra. Anton Piskar, gostač, 40 let, katar v črevih. Vremensko sporočilo. Čai opazovanja 25 TTu. «jut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje trakom«» t mm "736-if 736 7 739 5 toplouure pa Caliija Veter —6r2 brezv. 00 (si. vzh. Vreme lil megla del. jasno jasno o a - 100 sneg Srednja temperatura —2-7°, za 5 3" pod normalom Tržne cene t Ljubljani dne 26. novembra. JlSi Pšeni-'». hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, „ Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh svež, kgr. gl.krT Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje maso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Pišanoc..... Golob . . . . . Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 kub. mtr. „ mehka, „ gl- tr. Telegrami. Dunaj, 26. novembra. Commu-que zjedinjene nemške levioe zbor-* nioe poslancev naznanja, da je v današnji dopoludanski klubovi seji naznanil minister Kuenburg, da je dne 24. t. m. dal ministerskemu predsedniku ostavko. Dunaj, 26. novembra. Nemška i levioa je jednoglasno izjavila, da je I zadovoljna z ostavko Kuenburgovo, 1 Stanje avstro-ogerslie banke dne 23. uovembra 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu 467,914.000 (—11,162.000) 288,812.000 (— 164.000) 165.719.000.(+ 8 249.000) 24,041.000 (+ 1,307.000) P. Kovinski zaklad „ Listnica „ Lombard „ Davka prosta bančna rezerva gld. 28,865.000 (+11,442 000) Tisti mož, star, visoke postave, ki je v ponedeljek v Ljubljani staro srebro menjal, naj se kakor hitro mogoče oglasi zopet tam. 551 3 3 Št. 23.322. Razglas. 558 3-1 Da se zagotowi hrana in priprega odgnancem pri odgonski poataji v Ljubljani za 1893. leto, vršila se bode v četrtek dne 1. decembra t. 1. od 10—12. ure dopoldne pri tukajšnjem uradu K tej licitaciji vabijo se podvzetniki s pristavkom, da je udeležiteljem 50 goldinarjev varščine položiti. Magistrat ljubljanski kot odgonska postaja, dnš 21. novembra 1892. ♦ ♦ I I 5 M Costilnica „pri Južnem kolodvoru" (Kolodvorskti ulice). ♦ Vljudno podpisana usoja si naznanjati, da je sedaj prevzela dobro znano M gostilnico ,pri Južnem kolodvoru1 v Lj \x t> 1 j a 11 i in se priporoča slav. občinstvu ljubljanskemu in potovalcem za mnogobrojni obisk. Stregla bode z dobrim Koalerjevlm maronlm pivom, izvrstnim pristnim vinom in ob vsakem času z dobrimi in cenimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter je preskrbljeno za prijazno in točno postrežbo. 557 2—1 S spoštovanjem Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljši dodatek h kavi, prodaja prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cen »h 461 13—13 JANEZ LUCKMANN v Ljubljani. m © > •J? ; a M<>li blntfo C ! *L Ml M H u miiii v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—18) ti Cj i, ©J ;a Najni'>,)e oen<" ESI I" n IM H i Primerna darila I priporoča uljudno Fran Čuden, urar, o reje J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno prež. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ar z nlhalom, nr s stojalom in nr budilnio (VVeckeruhren), nr z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižio, prstanov in uhanov. Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 420 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7-50 „ 10-— „ srebrne remohtoir - ure „ . 7 50 „ 12-— iste z dvojnim okiepom „ „ 9— „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16-— „ 35-— „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mog6 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom (lostrežem po želji z obratno pošto. 17-15 205 38-35 ¿BJT llustrovani ceniki na ieljo gratis in franko Zjedinjenih' držav zavarovalno društvo za življenje v Novei» Yorku. ^.Ustanovljeno let» 1859. Kom-esijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock i m Elsenplatz, v svoji palači. lluiunsla sklop lotu 1801I I. Dohodki . gld. 97.637.359 63 Izdatki . „ 57 417.712'78 Prebitek..... II. Premoženje . . gld. 340 596.295 95 Obveze po 4%in3l/s0/o- 274,763.944-55 Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo is sadjarstvu mhtilnice, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice, mlin« za sadje, stiskalnice za sadit Id vlntr, za jroziUi, kakor • te A m. A ■ . A .. A .. A .. A .. A ■. A . . A . . A . . A , . A . A . A . A . Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroci ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, k 'i. 7 (i2) 88 zobozdravnik pri Hradcckcga mostu I. nadstr. C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X. po tako zvanem tontinskem sistem» zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije 2'/4 do 4°/8"/0> po tabeli II. s 44/s do o3/5°/u. po tabeli X. s 03/4 do 7°/„ jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij. Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, _ dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in po-klio. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči izpodblti, po preteku treh let pa ne more več zapasti in jo je z ozirom na tontino pri regulovanjn moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. in 347 6—5 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v HJufoljcuni, klestili trg- ali prv *i Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend i dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga jo izumil in ;vi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali n^jtopleje priporočen» Trnk6c/,y-j c?a hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/« T8lji 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva te po poštni »dresi p i Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnkdczy,V.okraj, HumMhurmerstrasso 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, Vili. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelln pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnioah diiav, kupoih itd (1391) Prekupci imajo obilen robat,. (32) Kathreiner 465 13-11 Knainna '>I's,|,a samo l\IICI|J|Jd s to yarsfveno • Q sladna f mk0- - l(3Vil hn Ï : P K d V d. banu se svari. IVeprekosljiv ilbom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z d-ž.ele naznani naj s* vselej natančna mera postelje v notranji luči. ""•13 — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač n-umest.no kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimniee, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeli dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnle, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt »padajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. "VB 536 50-3 FRAN REISNER v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 3 (na voglu), priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi v po poljubnem kroju in najnižji ceni. — V zalogi ima tudi vže vsakovrstne narejene obleke. 541 6—3 Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5*50, 6'—, 7"— 8'—, 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirar, v Ljubljani, Selenburgove ulice 4. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—3 ir Izvrstna naložba kapitala: 414 Mavna pisma piliskepi zemljiško-kreditnega društva, ustanovljenega 1B42.1, s cesarskim patentom z dne I. novembra 1841, pupilarno varna, davka in pristojbin prosta, torej prosta fatiranja. Vsprcjetna. jih avstro-ogersha banka. Ta zastavna pisma izdajajo se na prve hipoteke veleposestva z jain-tvom vseh članov. Mestno in kmetsko posestvo je pri tem izključeno. Zastavnih pisem kroži za gld. 77.333.715, katera so vknjižena na posestvih v vrednosti 19?. 186899 gld.. to je 251-6% vrednosti krožujočih zastavnih pisem, tako, da pride na 100 gld v zastavnih pismih gld. 25160 pokritja. Ta zastavna pisma prodaja po dnevnem kurzu 466 8 — 8 menjalnica delniške družbe Harlahilfersir. 74 B. DUNAJ, Wollzeile št. 30. D u 11 a j 8 k a borza. Dni 26. novembra. Papirna renta 5 %, 16% davka .... 98 gld 05 kr. Brebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . 80 . Zlata renta 4%, davka prosta.....115 „ 50 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... i00 . 50 „ Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . . 987 „ — Kreditne akcije, 160 gld........317 „ 75 . London, 10 funtov etri........119 „ 80 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 55 . Cesarski cekini....................6 „ 67 „ Nemških mark 100 ..............58 „ 85 . Dni 26. novembra. Ogerska zlata renta 4%.......113 gld. 50 kr. Ogerska papirna renta 5%...... 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke i. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma Kreditne srečke. 11 St Génois srečke. Ljubljanske srečke, 20 gld..............— gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečka, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........64 Windischgraezove srečke, 20 gld..........— Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2790 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 94 Papirni rubelj....................1 Laikih Ur 100 . . . .......- 25 50 50 50 17 liist „Mercur". Ztnesljiva informacija o stalno obrestnih in divideudnib papiriih. važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojmih na dunajski borzi. S*'£ti pismeni in ustni brezplačno. Menjarnična delniška družba MERCUR Mfollzeili it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. U talit m L1864 cele 4'/t gld.. polovične 2'', gld. in 80 kr. kolek. Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj. IV" Žrebanje dne 1. decembra. Izdajatelj in odgovorni »tednik : Dr. Ivan lanaili. Tint .Kfttoliftlt« Titfcxrn'-" x Liublmut.