I Leto XIV. I štev. 127 TELEFON UREDNIŠTVA: ZS-SI UPRAVE: 35-6? la »-«7 POSLOVALNICA CELJE. PreSernov* J. tel. 38t DOŽTNI ČEKOVNI PACUN II .408 Maribor, petek 7. junija 1940 NAKOCN1NA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din Cena din 1.— Velik preokret v Ameriki Vsi znaki kažejo, da se Zedinjene države Severne Amerike vedno bolj oddaljujejo od svoje dosedanje nevtralnosti in se pripravljajo na aktiven poseg v evropsko vojno, ki bi se s tem spremenila v novo svetovno LONDON, 7. junija. Reuter. Med tem, ko francoska in angleška armada v Franciji vztrajno branita položaje In držita pozicije nasproti vedno bolj naraščajočemu nemškemu pritisku, je nastalo včeraj v Ameriki gibanje za takojšnjo pomoč zaveznikom s tako silo, da zasluži ime; preokret. Iz Wash«ngtona prihaja vest, da je navzlic predvčerajšnjemu odklonilnemu glasovanju kongresa, odstopiti kaj od armadnih efektiv USA zaveznikom, mornariško ministrstvo včeraj sklenlo, takoj odposlati v Evropo 50 težkih bombnih hldrcplanov, ki so bili v službi vojne mornarice USA deloma kot rezerva, delno kot šolska letala. To je samo prva pošiljka, kateri bodo sledile še druge. Tudi vojno ministrstvo že pripravlja enak ukrep. Vlada je pozvala industrijce, da takoj pripravijo čim večje količine materiala, ki se bližajo dovršitvi za takojšnjo odpošiljatev v Evropo. — Prav tako je že včeraj dovolila prodajo vsega vojnega materiala iz svetovne vojne, ki pa je še vedno uporabljiv. Gre za 600.000 puš in 2.500 topov. Tekom zad- njih 24 ur se množijo Izjave najuglednejših političnih osebnosti USA, ki brez raz* like na strankarsko pripadnost, zahteva-jo takojšnje odpošiljatve vojnega mate* riala zaveznikom. Tako je voditelj republikanske opoziclonalne stranke polkovnik Knox to zahtevo včeraj javno ponovil. Opoziclonalni predsedniški kandidat Garner je nenadno prispel včeraj v Washington, kjer Je dal novinarjem demonstrativno Izjavo, da je prišel v Washington nalašč zato, da od vlade doseže, da nemudoma odpošlje ves razpoložljiv material v Evropo. Minister za industrijsko proizvodnjo je odredil občutno povišanje delovnih ur v vojni industriji, kongres je včeraj nenadno odobril pa še 400,000.000 untov dodatnih kreditov vojni mornarici, obrambni odbor kongresa pa še 300,000.000 funtov za obrambni sklad. Na pripombo izolacionističnega senatorja Lutticea, češ, da bi zamogla Nemčija smatrati vse to za neprijateljski čin in za povod napovedi vojne USA, je odvrnil senator Pepper, da to na stvari ne bi nič izpremenilo, kajti dejansko tako že je. Nova zavezniška obrambna taktika Boji, ki se bijejo v drugi nemški ofenzivi na francoskih frontah, so ie bolj srditi, kakor so bili oni na severu, toda taktika je sedaj popolnoma nova — Do sklepa lista ni bilo na bojiščih še nobenih odločitev Nemško vojno poročilo BERLIN, 7. junija. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo poroča: V Franciji pričete bojne operacije potekajo po napravljenem načrtu. Naše čete so povsod pridobile teren v južnozahodni smeri. Število ujetnikov pri Dunkerqueu se Je povečalo na 58.000 mož. Materialni plen je nepregleden. Naše letalstvo je obstreljevalo zbiranje sovražnih čet za napadeno lužno fronto. Razen tega je napadlo več važnih letališč v srednji Franciji, vojno in tr- Francosko vojno poročilo PARIZ, 7. junija. Havas. Sinočnje fran oosko uradno poročilo pravi, da se je bitka nadaljevala ves dan z nezmanjšano srditostjo. Najhujši boji so se biti med Alsno In Chemln des Dames. Sovražnih Izvršuje napade v skupinah 200 do 300 tankov. V celoti hna v akciji okoH 2000 tankov. Francoske divizije so se ves dan Junaško bojevale. Letala so ves čas napadala sovražne tankovske oddelke to Ščitila lastne pehotne napade. Več sto sovražnih tankov Je bilo uničenih. Tudi govsko pristanišče Cherbourg ter mnogo številna letališča v bližini vzhodne in južne angleške obale. Celokupne izgube sovražnika so znašale 143 letal, naše pa 19. Sovražnik je ponovil svoje letalske napade na nevojaške objekte v severni in zahodni Nemčiji. Posebne škode ni. Pri tem smo sestrelili tri sovražna letala, od teh dve nad Hamburgom, tretje je padfo v Holandiji. naše topništvo se je najsijajnejše izkaza- lo. Ob dolnjem toku Reke Somme je bilo v teh bojih nekaj naših bojnih edinic pomandranlh, kjer se Je sovražniku posrečilo predreti do reke Bresle. Pri Ai-letti je sovražnik napredoval do reke Ai-sne. Zvečer se bitka še vedno bije z vso srditostjo. Razpoloženje naših čet je sijajno. Naša letala so dalje bombardirala nemške železnice v Porenju in Porurju. Zbili smo 36 sovražnih letal In jih 7 poškodoval. Francoski boji s tanki RIM, 7. junija Agenzia Stefani Francoski vojaški strokovnjaki presojajo položaj na fronti sledeče: Včeraj pozno popoldne so vrgli Nemci v boj ogromno Število tankov. So to okiopne divizije, ki so na vso hitrico že prispele Iz Flandrije. Nastopajo po 3 do 400 tankov hkra tu. Do večera se Je bitk udeleževalo do 2000 tnkov. Zato Je nova ofenziva Lulša, kakor Je bila bitka ob Meuzi. NajhuJše tankovske bitke so se bite južno od Abe-vlllea, Južno od Amlensa, Peronna In ob prekopu Allette. Francoska taktika gre za tem, da dopusti posamezne predore, dokler tankom ne poide gorivo. Nato Jih napadejo Iz zasede protitankovski in polj skl topovi. Končno delo odpravijo borbena letala, ki s svjiml topiči v strmoglavem poletu zaznamujejo velikanske uspe he. VeBko število takih kolon Je bilo doslej že uničenih. To taktiko omogoča 81-rokost obrambenega pasu. Francoske čete so včeraj pri Le Fau-u Izvedle protinapad velikega stila. Angleško letalsko poročilo LONDON, 7» junija. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: Britske letalske sile so *nova uspešno posegle v boje na francoski fronti. V sredo ob zori so angleška letaia napadla prometna križišča železnic pri Amiensu in Ararsu. Ko so svoražni lovci hoteli zadržati britske bombnike, so bili pregnani. Pri tem sta bila dva Messerschmitta sestreljena. Večja skupina angleških letal je napadla letališče v Cambraiu, kjer je bilo povzročeno precej škode in uničeno več 100 m železniške proge. V La Catou je bil napaden sovražni vlak, poln vojaštva in materiala. Lokomotiva in prednji vagoni so bili uničeni. Večja bombardiranja so bila tudi v oblasti St. Quentina. V Nemčiji je bilo zažganih več rezervoarjev nafte, posebno velika Škoda je bila povzročena v Hamburgu, kjer je trajalo bombardiranje več ur. Bom bardlranl so bili bencinski tanki ob Kiel-skem prekopu, vojne naprave na Helgo-landu ter vojaška skladišča in zbirališča v Vedau, Essvinlerju, Reitu in Geldernu. LONDON, 7. junija. Reuter. V teku včerajšnje noči Je RAF bombardirala Porurje zlasti Homburg, Kielski prekop, Hetgoland in vojaške objekte v Belgiji in Holandiji. Sinoči je bil dan v Angliji najobsežnejši letalski alarm od začetka vojne. Nemški bombniki so zmetali bombe večinoma na odprto polje. Verjetno zato, da bi zadeli kako letališče. Naši lovci in protiletalska artilerija pa so jih pregnali. Šfcoda je neznatna. Francosko letalsko poročilo PARIZ, 7. junija. Havas. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo sledeči komunike: Odkar se je včeraj začela nova ofenziva, je naše letalstvo na neprestanih borbenih poletih proti nastopajočemu sovražniku. Tudi včeraj je nadaljevalo z uničevanjem oklopnlh sovražnih kolon v tesnem sodelovanju s kopneniml silami. Pri tem je bilo uničenih neštevilo sovražnih kolon pod dejstvom 150 ton ekrazlta, kolikor so ga naša letala odložila. Prav tako smo sestrelili 40 sovražnih letal. Pri poletih za sovražno fronto so naša izvid-niška letala zaznala važne pokrete so vraž nih čet Angleška sodba o položaju LONDON, 7. jrnija. Reuter. Listi pišejo, da je še prezgodaj sklepati zaključke o novi ofenzivi ob Sommi in Asni. »Daily Telegraph« pravi: »Naj nam prinese nova velika bitka karkoli, dejstvo je, da prvi nemški ndarec te ofenzive ni prinesel posebnega vtisa na francosko obrambo. General Weygand je dobro izkoristil zadnjih 15 dni za konsolidacijo svoje obrambne črte, globoko v zaledje za rekami, ki tvorijo prednjo črto. Njegove vojske so elektrizirane pod močnim poveljstvom In stopajo v boj z zavestjo, ter ju prodala ne- V splošnem je bil letošnji moj glede padavin precej siromašnejši kot lanski. Glede stanovitnosti vremena pa je pretekli mesec zamenjal letošnji april. Najtopiejši dian v maju je bil 25. maj s 25.5°C. Najhladnejše je bilo 17. zjutraj s 3.7°C. Glede majvišje dnevne toplote je bil najbolj hladen dan v obeli zadnjih mesecih 16. maj, ko je naj višja dnevna toplota dosegla komaj 64°C. Povprečna majska toplota je dosegla 13.2°, povpreč na najnižja 8.2°C. Vroča dneva s toploto 25 stopinj in višjo sta Mia samo 25. m 26. maj. Lanski maj je bil z ozirom na povprečno mesečno toploto približno enako topel, z ozirom na naj višjo mesečno toploto pa nekoliko hladnejši kot letošnji. V preteklem maju je deževalo 24, dni. Mesečna višina padavin je dosegla 167.8 mm, tako da pride na posamezen deževni dan približno 7.0 mm a® 5.4 nnn \ na' vsak mesečni dan. Najbogatejši padavinski dan je 12. maj, ko je popoldne v 2 urah in 20 minutah .padlo 34 mm dežja. Lanski maj je imel 212.8 mm padavin. Stihih dni je 'bilo več, zato pa so nekateri deževni dnevi imeli še večje količine padavin kot letos. Barome terski pritisk se je gibal v preteklem mesecu izmed 740.6 in 725.7 mm. Povprečni barome trska pritisk je znašal samo 734.2 mm, kar je tudi dokaz, da je vreme v maju bik) v splošnem nestanovitno. Povprečna mesečna vlažnost je v maju dosegla 83.4%. Popcflnoma vlažnih je bilo prvih 6 dni, najmanjša vlaga pa je znašala 37 %. V splošnem je 'bila prva tretjina me seca najbolj mokna m najbolj oblačna, zadnja tretjina meseca pa je bila najbolj suba in najtoplejša. Maj je bil zeto obtočen. Povprečna me* sečna oblačnost je znašala 7.7 desetin t oblaki pokritega neba. Jasnega dneva nismo imeli niti enega, popolnoma oblačnih pa 13 dni. Ker je dnevna vidljivost oziroma prozornost zraka odvisna od oblačnosti do-tičnega dneva, omenjamo, da je bil najbolj mračen dan v maju 16. maj, ko se je vSdeto v daljavo največ do 2 km, zjutraj pa niti en km zaradi dežja, Id je vsako noč neprenehoma padal. Ta dan s tako majhno vidljivostjo omenjamo zategadelj, ker je takšen primer običajen po jav v pozni jeseni in pozimi, spomladi pa je zeto redek. Končno omenjamo, dal je b61 maja samo en popolnoma tih dan, drugače P® so pihali slabi vetrovi. Od glavnih vetrov je v maju prevladoval zapadni veter in je bilo najbolj vetrovno v prvih oopatdaa&kih umah, najmanj pa zvečer. Zanimivosti Vojaški značaj Sredozemskega morja Sredozemsko morje je po svoji zgodovini najznamenitejše morje Evrope, Azije in Afrike. Dolgo je 3850 km, široko 1500 km. Povprečna globina je 1431 m, največja globina, 4400 m, je južnozahod-no od Peloponeza. Morje je zaradi georgrafske lege obal zelo pripravno za pomorsko obrambo. Vhod v morje je skozi ozka vrata, Gibral-tarsko ožino, iz njega ni mogoče priti brez dovoljenja Egipta in angleških čet, ki obvladajo predele okoli Sueškega prekopa. Razdeljeno je v tri velike bazene, kateri obrobljajo Pirenejski, Apeninski, Balkanski polotok in Malo Azijo. Ti polotoki so med seboj in z afriško obalo v takšni zvezi, da lahko zaprejo prehode iz enega v drugi bazen. Evropska obala Sredozemskega morja je zelo členovita in ima zato veliko število prirodnih strategičnih točk in zaklonišč za brodovja. Nasprotna afriška obala jih nima. Plime, oseke in struje ,so neznatne, globine povsod velike, kar daje povoljne pogoje za razvijanje vojnih operacij. Zato je Sredozemsko morje tudi bilo zibelka prave vojne mornarice, zato so tudi oni narodi, ki so s svojim bro-dovjem vladali temu morju, bili nosilci in razširjevalci kulture in civilizacije. Vse velike spremembe v in ob Sredozemskem morju so bile posledice pomorske strategije v tem morju in pomorskih bitk. He lenizem je triumfiral nad azijatizmom v bitki pri Salamani leta 480 pr. Kr., a Rim je v bitki pri Akcumu leta 31 po Kr. premagal Egipt.____________________________ Nevarna elektrika čeprav so poškodbe zaradi električnih udarcev običajno videti nedolžne, je v notranjosti prizadetega organa pogo-stoma zelo hudo. Pogostoma povzročajo tudi šibkejši toki hude poškodbe. Posebno v gospo dinjstvu moramo biti s poškodovanimi žicami in kontakti zelo previdni, zlasti pa otroci ne smejo zraven. Na zunaj je videti rana mnogokdaj nedolžna, ker je tu učinkovala samo iskra. Niti dlake v bližani tega kraja večinoma niso ožgane, V notranjosti pa trga iskra mišično tkivo in vročina ubija stanice. Medtem ko je treba zunanjo poškodbo po električnem toku obravnavati običajno kakor pač navadne rane, je treba odumirajoče organe. ki itak niso sposobni za delo, kmalu odstraniti, že zato, da se izognemo dolgemu ležanju na bolniški postelji. V dobi jadrnic se je smatral prehod preko Sredozemsko morje kot smel podvig. Tak Napoleonov podvig je dovedel do bitke pri Abukiru leta 1798, v kateri je slavni admiral Nelson uničil francosko brodovje. Zaradi vedno večje br-zine ladij, ki je danes že prekoračila 43 milj na uro, radiotelegrafijc in radiotele-fonije je postalo prostrano in nevarno Sredozemsko morje starega in srednjega veka skoro jezero, kjer se je silno težko skriti pozornosti nasprotnika. Akcijski polumer današnjega letala znaša nad 1000 km, to je dovolj za izvidniške po- lete preko vsega morja. Velike sredozemske sile, Velika Britanija, Francuska in Italija obvladajo iz svojih letalskih oporišč vse morje, v stanju so spremljali vsako gibanje svojih protivnikov. V Sredozemskem morju, kjer so se odigrale med bojnimi brodovji vse bitke starega in deloma srednjega veka, so se prilike zaradi razvoja v gradnji modernih ladij in vojne tehnike vobče spremenile. Zato si je težko zamisliti velike pomorske bitke s sodobnimi tehničnimi sredstvi, ki zahtevajo večjo prostornost kakor ga nudi Sredozemsko morje. Ne pozabi naročnine Norveška je razdeljena v dve oblasti, južna je pod upravo nemških okupacijskih čet, ki so posedle državo do Bodoja, sever na je v rokah norveških in zavezniških čet ki imajo glavno središče v pred dnevi zasedenem Narviku. Boji se okrog Narvika še vedno nadaljujejo, so pa v primeri z dogodki na francoskem bojišču sporednega značaja. -Na sliki vidimo skupi no norveških častnikov na ulicah Londona. liteto koksa, ki le v malem zaostaja za tujimi. Pomembno je, da premog iz Sardinije (Sulcis in Baou Abis) ni dal bog ve kako dobrih rezultatov. Sedaj delajo na tem, da bodo raški premog uporabljali za izdelovanje koksa. Namesto raškega premoga pa 'bodo uporabljali lignit in ostale vrste premoga. Francozi za oborožitev V zadnjih dneh so imeli dijaki vseh francoskih srednjih šol zborovanja, na katerih so sklenili, da bodo pristopili k delu za povečanje francoske vojne proizvodnje, hoteč tako pomagati domovini v težkih dneh. Sklenjena resolucija je bila predložena vladi. V njej pravi nadobudna mladina: »Mi, francoski dijaki, v svesti si narodne dolžnosti, smo sklenili, da s svojo akcijo pospešimo proizvodnjo orožja za našo slavno vojsko. Nas 3,800.000 dijakov bo pomagalo vsak dan s svojimi prispevki in pomočjo za oboroževanje do zmage.« (»Temps«). Kje je veleparnik „Queen Mary"? Angleški veleparnik »Queen Mary« je takoj po začetku vojne izplul iz Anglije v New York, kjer je ostal do 21. marca. Potem je sivo pobarvan odplul v neznano smer, z njim pa tudi »Mauretania«. Njujorški listi poročajo zdaj, da bosta oba parnika oskrbovala zvezo med Kanado in Avstralijo s posebnim ozirom na širokopotezno izvežbanje pilotov za angleško vojsko. Oueen Mary« je bite spuščena v morje 26. septembra 1934. Pot v Ameriko je opravila v 4 dneh in 24 minutah in dospela 1. junija 1936 v New York, navdušeno pozdravljena od velikanskih mno žic naroda. Opravljala je potem redno službo med obema celinama ter po sedmih mesecih službe prepeljala 42.000 pot' nikov. Ob kronanju kralja Jurija VI. se je število potnikov povečalo na 56.000, 1938 je že prekoračilo 100.000. Istega leta je napravila ladja rekord, ko je preplula Atlantik v 3 dneh, 21 urah in 48 minutah, na povratku pa v 3 dneh, 20 urah in 42 minutah »Nasmejana Slovaška« je nova organizacija, ki skrbi kakor nemška »Kraft durch Freude« za okrepitev naroda. Letos je poslala 20.000 javnih nameščencev na počitnice v Visoke Tatre. Vrednost proizvodnje kemične industrije v Nemčiji je po sodbi strokovnjakov dosegla vsoto šest milijard mark. Španska vlada se je opravičila angleškemu poslaniku zaradi neodgovornih demonstrantov proti Vel. Britaniji. Odbor za priključitev Nice in Savoje Italiji so ustanovili po trditvi »Lavono Fascista« v Rimu. Italijani pišejo simpatično o naši trgovinski delegaciji, ki je dospela v Rim, da sklene nov trgovinski sporazum. Raški premog bodo uporabili za koks Te dni so v plinarni v Padovi preizkusili raški premog Istre; če je mogoče iz njega napraviti koks. Kakor je znano, delajo koks le iz visokovrednih vrst premoga, Za koks torej ni pripraven vsak premog. Koks je danes v topilništvu ze- lo važna in neobhodna surovina in z ozirom na visoko stopnjo industrije, ki zahteva vse vrste kovin, je njegova upo raba zelo velika. Tudi Italija se je vrgla na rešitev tega problema ter se celo vrgla na to, da bi iz premoga, ki ga pridobiva na svojem teritoriju, proizvajala tudd bencin. Po dolgih poizkusih se je posrečilv napraviti iz raškega premoga dobro kva- Kadar brije burja je najlepša prilika, da pride človek do boljšega klobuka... Serglusz Plasockl * LJUBLJENEC ZVEZD 17 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski moji »Pojdi za trenutek z menoj!« Odšel sem z njim na dvorišče. Jožef mi je v šepetu pojasnjeval: »Bombina me je naprosila, naj te pustim tukaj. V pomoč ji boš. Razumeš? Ce ne maraš ostati, se lahko vrneš z nami. Kakor hočeš! Toda svetujem ti, da ostaneš. Ne bo ti žal! Toda nikar se ne osramoti!« »Kaj? Kaj.« sem presenečeno buljii Vanj. »Nič, nič,« je odsekal Jožef in se izgubil v temo. Težko mi je bilo. ko je odšel. Zagledal sem se v severno polovico neba. Tu in tam so iza oblakov mežikale zvezde. Velikega voza nisem našel. Dolgo sem tako stal in gledal v nebo. Z bližnje vasi so zalajali psi. »Naši gredo«, sem pomislil. Potegnil je hladen vzhodni veter. Nebo se je še bolj stemnilo. Naglo sem se vrnil v hišo. »Kje ste bili.« me je vprašala Bombina. »Jožefa sem spremljal«. Njega pač ni treba spremljati On najde povsod sam. Prav gotovo sta govorila o meni!« »Nikakor ne!« Rriprla jc oči in tnc sunila v bok. »Saj vendar vem. Poznam vas! Slišala sem ,kako sta si šepetala. Toda nič zato. Mene ne užene!« Pridno smo delali do desete ure. Bombina je medtem odšla pripravit večerjo. Poleg nas sta še bila v mračni sobi gluho dekle in nek pomočnik, delaven n molčeč daljni Bombinin sorodnik. Ta dva sta vršila gospodarska dela, dočim se je Bombina večji del pečala z deli okoli tihotapstva. V sobi sva ostala sama z Židom in molče vlagala blago v dolge in ozke vreče, ki jih potem nosijo dekleta v mesto. Vreče so podobne dvojnim kamižolam, ki segajo od prs do kolen. Dekleta si oblečejo takole kamižolo z blagom, ki tehta do 30 liber, in si jo s pasovi pripnejo čez rame. čeznjo si potem oblečejo kožuh ter gredo v mesto. Dekleta nosijo blago ali posamič ali v skupinah. V mesto hodijo po samotnejših potih, dnevno zaslužijo od pet do dvajset zlatih rubljev. Bombina je imela sedem takih deklet, ki so izvrstno opravljale svoj posel. Nikdar jih nihče ni presenetil, ker so dobro poznale samotna pota. po katerih so var no nosile blago v mesto. [ Bombina je poklicala mene in Cilindra k večerji. Zaključila sva delo ter vstopila v sobo, kjer sem opazil veliko mizo, pogrnjeno s snežno belim prtom. Večerja je bila precej izdatna. Cilinder je jedel prav malo in brez teka. Zamišljeno je sedel in ves čas nekaj računal. Ta človek ni ničesar videl, ne slišal ter je bil popolnoma obseden s — »pridelovanjem« denarja. Bombina me je neprestano silila z jedačo. Pogosto mi je tudi nalivala vodko.. Sprva sem pil dokaj zmerno, kmalu pa sem se nekako razigral ter pričel jesti in piti, kar sem mogel. Znenada sem začutil, da mi je Bombina, ki je sedela na robu mize, položila nogo na kolena. Segel sem z roko pod mizo in jel gladiti njena zalita meča. Bombina je zardela in se smehljala, da so se ji zabliskali močni beli zobje, in mi pokazala jezik. Cilinder se je vzdramil iz zamišljenosti ter rekel Bombini: »Pojdem... Zaspan sem...« »Prav, prav!« Bombina je živahno skočila izza mize, vzela žepno svetilko ter pospremila Žida v čumnato, kjer je imel svojo posteljo. Kmalu se je vrnila. Vežna vrata je zapahnila z močno železno zaporo. Potem je odkrila zastor, ki je bil pred posteljo v kotu sobe. Popravila je vzglavnik, odkrila odejo ter si jela slačiti jopico. Nepremično sem gledal vanjo. »No, pojdi«, me je prvič tikala. »Ali naj ugasnem luč?« »Ne, ni treba. Kasneje jo bom sama ugasnila«. Bombina je bila mikavna ženska. Po- stelja mehka, čista in ‘topla. Toda v mislih sem se neprestano mudil pri krdelu Jožefa Trofide. Fantje hitijo skozi temno noč proti zapadu. V ušesih jim žvižga veter, utegnejo jim žvižgati tudi krogle — in mene ni med njimi... Ležim s priprtimi očmi in razmišljam o najrazličnejših stvareh. O Saši, o harmonikarju Tondi, o ženah — o Heli, Alek sandri Kališankovi, o Feli Veblinovi, primerjam jih v mislih in iščem razlike in podobnosti. Nenadoma slišim Bombino: »Odmakni se nekoliko!« Leze čez mene. Stopa proti mizi v sami srajci. Nekajkrat se prestopi po sobi. Stopi na klop in nekaj išče po polici. Potegne se na prste. Vem, da vse to počenja brez potrebe — da bi me dražila. Naposled utrne svetilko in zbeži proti postelji. »Brrr! Mraz je!« se stiska k meni s prožnim, toplim telesom... Fantje pa so sedaj gotovo že mimo Smolarne. Vlečejo se kot dolga kača skozi temno noč in tenko prisluškujejo, prisluškujejo in spet prisluškujejo... Vsak nosi s seboj polno glavo misli. In premnogi v mislih ni tam, kjer trenutno hodi, ampak daleč odtod, kjer vasuje s svojimi mislimi... Ko je po dveh dneh spet prišlo krdelo, me je bilo sram stopiti med fante. Vedel sem, da si me bodo pošteno privošči- li. In nisem se zmotil Ko sem stopil na skedenj, so me fantje sprejeli s smehom in krikom: »Hura...! Naj živi...! Kako se godi najslajši Bombini?« (Dalje.) Soort ff Gradjanski" vodi Gradjanski je premagal sarajevsko Slavijo 3:2 (2:1) — Jugoslavija—Hašk 6:2 (3:0) — BSK—Hajduk 9:0 (5:0) Včeraj se je odigralo 8. kolo prvenstva drz. lige, ki je vzbudilo izredno zanimanje med športnim občinstvom. Največje zanimanje je bilo seveda za tekmo med Gradjanskim in Slavijo. Vlada namreč prepričanje, da se klub, ki je včeraj zmagal, to je Gradjanski, lahko (teoretično) smatra za' prvaka 1940. Premagati pa mora še Haska in Jugoslavijo. V Sarajevu sta se srečala Gradjanski in Slavija, kjer se je zbralo okoli 6000 gledalcev. Kot celota je bil Gradjanski bolje povezana Cnajstorica, naravnost sijajen pa je bil vratar Urch. Igra se je takoj v začetku začela zelo živahno. Premeščala se je s polja na polje. Po 12 min igranju strese prvič mrežo Antolkovič 1:0 za Gradjanskega. Vrstijo se nadaljnje nevarne* krije Gradjanskega in v 17. min zviša Cimermančič, rezultat na 2:0. Začne se pritisk Slavijo in v 20. min doseže šalipno iz prostega strela gol. Publika je bodrila Slavijaše, da bi izravnali, toda [jolčas se konča 2:1 za Gradjanskega. V drugem polčasu je Lešnik s solo-akcijo zvišal rezultat na 3:1. Slavija zopet pritiska. Igra se na polovici Gradjanskega Urch brani nekaj bomb v izrednem stilu. V 30. min jc nastala pred vrati Gradjanskega gneča. Urch je ostro žogo v padcu odbiL Toda Tešmanič je to žogo vrnil in jo poslal v mrežo. Sodnik pa ta gol ni priznal radi faula na vratarja. Občinstvo je protestiralo, a zaman. Pc nekaj minutah se je tekma nadaljevala. Sledijo Štirje koti jjroti Gr. Pred golom je nastala gneča in to priliko izrabi Djajid, ki postavi končni rezultat 3:0. Kljub temu, da ie bila igra ostra, je bila i'air. Sodil je madžarski sodnik Kiss. * V Beogradu sc je vršila tekma med BSK in Hajdukom, ki se je končala s katastrofalnim porazom Hajduka 9:0. Prve četrt ure je bil Hajduk enako vreden nasprotnik. Potem pa se je začela serija golov. Radi dežja je bila tekma 25 min prekinjena. Morda sta ravno dež in blato bila glavna vzroka za ta poraz, dočim so vse to izkoristili BSKovci v svojo korist. Sodil je madžarski sodnik Tihamir. * Islotam sla se srečala tudi Hašk in Jugoslavija. V začetku je bila igra monotona. Po 20. min prevzame Jugoslavija ini. ciativo in je dosegla 3 gole. V drugem polčasu je Hašk sicer pritiskal, toda manjkal oje strelcev. Tako je zgubil Hašk 2 dragoceni točki. Sodil je madžarski sodnik Antalbio. Stanje po odigranem 8. kolu je sledeče: Gradjanski Slavija BSK Jugoslavija Hajduk Halk 8 6 0 8 6 0 8 5 1 8 3 1 8 12 8 10 21: 9 12 12: 7 12 20: 8 11 14:15 7 12:26 4 11:26 2 do 11. junija na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK Železničar, ob Tržaški cesti. Prijavnino v znesku 10 din za dirkača je plačati istočasno s prijavo. Na poznejše "ave se ne bo oziralo, agrade: 1. in 2. senior darilo, 3., 4. RAZPIS kolesarske dirke za prvenstvo mariborske podzveze na gorski progi, ki jo priredi mariborska kolesarska podzveza v nedeljo, 16. junija 1910. Start ob 13.30 pred gostilno „Lcbe“ v Reki pri Hočah. Cilj na odcepu ceste k Pohorskemu domu. Dolžina proge cca 6 km. Prijave je poslati najpozneje prijave se ne bo ozira Nagrade: 1. in 2. si in 5. kolajno; 1. junior darilo, 2. iri 3. kolajno. Razdelitev nagrad sc vrši takoj Po končani dirki v Mariborski koči na ohorju. Splošna določila: 1. Pravico do starta imajo vsi seniorji in juniorji, ki so v posesti veljavne licence za leto 1940 in so člani mariborske koles, podzveze. 2. Vozi se na lastno odgovornost po pravilih KSKJ ter cestno policijskega reda. 3. Eventualne proteste je vložiti 15 minut po končani dirki pri vodstvu dirke, z zneskom 25 din, ki se v slučaju ugodne rešitve protesta vrne. 4. Prireditelj si pridržuje pravico odpovedati to dirko, ako se ne prijavi najmanj 5 vozačev-dirkačev. 5. Dirka se vrši o£> vsakem vremenu. Drobne vesti STEKEL PES OKUŽIL 83 LJUDI V Šurioi pri Beogradu je neki stekel pec obgrizel mnogo psov in neko 72-letao kmetico, ki je v silnih mukah umrla. V nekaj dneh se je v vasi razvila prava epidemija stekline, za katero je obolelo 83 oseb. Vse bolnike so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer jim skušajo rešiti življenje. o Smreka na gozdnega delavca. V torek se jo primerila težka nesreča v Raz-borškem gozdu, katere žrtev je postal 33 letni gozdni delavec Slivnik Jurij, zaposlen pri Hauke Hubertu, lesnem trgovcu v Šoštanju. Slivnik je podiral smreke in podrta snjreka ga je stisnil« in mu zlomila več reber in nogo. o Iz murske Sobote nam poročajo: 9. t. m. razstavi ljutomerska jadr. letalska skupina Kr. Jug. Aerokluba svoje letalske modele. Po zelo uspeli in obširni razstavi v Ljutomeru se tu z velikim zanimanjem pričakuje to, za današnje čase tako važno prireditev. o Skupščina SPD bo v soboto, 15. t. m., v Ljubljani in sicer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Sestanek delegatov je določen na 16., skupščina pa na 20. uro. Planinski tabor SPD, ki je bil določen na nedeljo, 16. t. m., v Kočevju, je radi prepovedi zborovanj preložen na nedoločen čas. o Novi predstojnik policije v Kranju je postal Joško Šlander, doslej pri upravi policije v Ljubljani. o Žeparji so se pojavili v vlakih na progi Zidani most—Maribor. Posestniku A. Kinclu od Sv. Jurija ob juž. žel. so ukradli 10.000 din vredno zlato uro in verižico. o Drava je naplavila pri Stojncih truplo 59 letnega preužitkarja Ivana Bezjaka, pri Spodnjem Bregu pa posestnika Viljema Podlesnika. n Umetno zobovje je požrl kmet Dušan Sikanič iz banjaluške okolice. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu iz želodca izvlekli neprebavno ,jed“. n Potres v Varaždinu. Včeraj zjutraj so v Varaždinu čutili lažje potresne sunke. n Velikega orla, ki je meril s krili 3.10 m, je v Bjelovaru ustrelil neki domačin. n Stavke v Splitu. Letos je bilo v Splitu žc 12 stavk in 83 mezdnih gibanj. leta 1936 do danes pa so imeli v Splitu 107 stavk in 165 mezdnih gibanj, kar je vsekakor rekord. n Zgradba Higienskega zavoda v Splitu je do tal pogorela ter znaša škoda nad pol milijona dinarjev. Kakor izgleda, jc nastal požar v avtomobilski garaži, kjer se je vnelo najprej dvoje avtomobilov. Le s skrajnimi napori so požar lokalizirali, n V Vršcu se je obesila bogata posest--nica Ana Mrakova. Vzrok samomora ni znan. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V milih otlufb »tu« vsaki beseda 60 par. oajmaoila pristojbina ta t« orlase le dla I—. Dražbe, preklici, dopleovanla la tealtovanlskl oglasi dle t»— oo besedi. NalmaalSi tnesek aa ta oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se rafianalo dvolno Oglasni davek ea enkratno oblavo znaSa dla J.—. Znesek ta male oglase se plačale tako) pri naročilo, otlroma aa le vposlatl * pismi skopa) s naročilom ali o« oo ooStni ooloinld na čekovni račon it 11.409. Za vse pismene odgovore glede malib oglasov se mora ortletltl toamka ta 9 dla KAM, KJE? NOVA POŠILJKA VIŠKEGA VINA owlo, dingač, belo in črno, belo domače, prošeka iz suhega grozdja. Morske ribe na nazlldne načine Dflpravlje ne. Priporoča se gostilna »Otok Vis«. Sodna ul. 16. 4091-1 SLUŽBO DOBI Sprejme se takoi POSTREŽNICA srednjih let, pridna, poštena, proti dobri plači in hrani celodnevno. Opravljati Je tudi mala vrtna dela. Naslov v ogl. odd. »Vežernika« 4073-2 VA.IENEC s primerno šolsko izobrazbo se sprejme za trgovino z me šanim blagom na deželi. Ponudbe na osti. odd. »Večeril tka« pod »Vajenec«. 4083-2 DEKLE ki se želi izučiti gostilniške obrti, se takoj sprejme. Ponudbe na o id. odd. »Večernika« pod »Vestna«. 4082-2 ^edteaL /KOPALNA SOI ZA NOGE J PROTI POTENJU,UTRUJENO) | STI IN BOLEČEMU VNETJU' i NOG,TRDI KOŽI. KURJIM' (OČESOM IN OZEBLINAM DIN 3.- 6r in 13.-"IdRO G E P I vJ A Hotelska druga KUHARICA mlajša moč, t/omivalka zdrava in delovna, dobito stalno službo takoi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4092-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Vladislav Rems. Pobrežje 58 pri Mariboru. 4099-3 tauovanje odda DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1. julijem. Wilden-rainerjeva 8. vrata 13, 4088-5 SOBO ODDA OPREMLJENA SOBA se odda. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 4081-8 Odda se OPREMLJENA SOBA čis|a. mirna, strogo separi-ran vhod. Sodna ul. 16, vrata 8. 4103-8 $touwam 40 oral. posestva brez dolga. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Gospodična«. 4102-19 UnmhIIi! Prl naS,h lnser«n- Milkupuiie ,,h m Izd ta in urejuje ADOLF IMUNIKAU v Mariboru Tiskn Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne »racajo. — UrcdnlStvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Telelon uredništva štev. 25-67, lu uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ručuu štev. 11 W9.