Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA ffffll JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48‘—, polletno din 96'—» celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
15. kos.	V	LJUBLJANI	dne	19.	februarja	1938.	Letnik	IX.
VSEBINA:
92. Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev.
93. Razglas banske uprave o volitvah občinskega odbora v raznih občinah.
Uredbe osrednje vlade.
92.
Na podstavi točke 12. § 87. finančnega zakona za leto
1937./38. in po odobritvi ministrskega sveta predpisujem tole
uredbo
o preskrbovanju nezaposlenih delavcev.*
I.	Splošne določbe.
1.	Javna služba za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev.
§ 1.
(‘) Javna služba za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev (okrajšano: javna služba za posredovanje dela) so vsi posli, ki jih vrše po tej uredbi, ki nadomešča predpise IV. poglavja zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. in po drugih zakonskih in na zakonu osnovanih predpisih (okrajšano: veljavni predpisi) uprave za javno posredovanje dela neposredno »li posredno po ustanovah za neobrtno posredovanje dela (okrajšano: ustanove za posredovanje dela).
(a) Uprave za javno posredovanje dela (okrajšano: uprave za posredbvanje dela) so osrednja uprava za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje (okrajšano: osrednja uprava) in njene oblastne uprave. Oblastne uprave so javne borze dela oziroma strokovne borze dela s svojimi krajevnimi upravami. Krajevne uprave javnih borz dela so podružnice javnih borz dela, ekspoziture javnih borz dela in poverjeništva javnih borz dela (okrajšano: podružnice, ekspoziture in poverjeništva).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	januarja 1938., št. 1/1/6.
(■1) Ustanove za posredovanje dela so tiste ustanove, ki jih bodisi na podstavi posebnih zakonskih predpisov bodisi po teh predpisih ustanovč delavske in delodajalske organizacije, dobrodelna društva in javna telesa radi preskrbovanja nezaposlenih delavcev, ki pa niso obrti.
(4)	Delavec ali nameščenec po teh predpisih je vsakdo, ki oddaja ali želi oddajati v najem svojo umsko ali telesno delovno moč na podstavi kakršnega koli delovnega razmerja, ne glede na spol, leta starosti in državljanstvo, kolikor ni lo delovno razmerje javnopravnega značaja.
§ 2.
(’) Uprave za posredovanje dela so samoupravne javne ustanove, ki imajo v mejah svoje pristojnosti svoj-stvo oblastva. Osrednja uprava in javne borze dela so pravne osebe, ki morejo pridobivati pravice in se zavezovati.
(•’) Samoupravni organi uprav za posredovanje dela so:
a) pri osrednji upravi: osrednji odbor za posredovanje dela (okrajšano: osrednji odbor) kot osrednji samoupravni organ;
b) pri javnih borzah dela: upravni odbor javne borze dela (okrajšano: upravni odbor) kot oblastni organ osrednjega odbora.
(3) Predsedništvo osrednjega odbora za posredovanje dela (okrajšano: predsedništvo) je izvrševalni organ osrednjega odbora, ravnateljstvo javne borze dela (okrajšano: ravnateljstvo) in nadzorni odbor podružnice ali ekspoziture (okrajšano: nadzorni odbor) sta izvrševalna organa upravnega odbora.
(*) Uprave za posredovanje dela morajo imeti svoje napise in okrogle pečate z državnim grbom. Napisi in pečati imajo naslov: a) »Osrednja uprava za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko
zdravje v Beogradu«; b) »Javna borza dela v..............«;
c) »Podružnica javne borze dela v.............«;	č)	»Ekspo-
zitura javne borze dela v.............«,	d) »Poverjeništvo
javne borze dela v...............«.
(*) Samoupravni organi uporabljajo pečat uprave, pri kateri so osnovani.
(°) Službeni jezik pri poslovanju je srbsko-hrvatsko-slovenski.
§ 3.
(‘) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje vrši državni nadzor nad javno službo posredovanja dela po predsednikih samoupravnih organov.
(2) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje odloča o vseh sporih, ki se pojavijo glede ustroja in poslovanja med osrednjim odborom in upravnimi odbori.
(*) Denarno poslovanje spada pod nadzor predstavnika glavne kontrole pri osrednji upravi.
2.	Olajšave za javno službo posredovanja dela.
§ 4.
(’) Pri opravljanju svojih poslov so uprave za posredovanje dela oproščene vseh državnih, banovinskih in občinskih taks, glede poštno-telegrafsko-telefonskih taks in pristojbin pa izenačene z državnimi uradi.
(-) Osrednja uprava in njene uprave so glede svoje premične in nepremične imovine, kolikor služi javni službi za posredovanje dela, oproščene vseh vrst državnih ali samoupravnih naklad, davkov, doklad in pristojbin. Prav tako so oproščene davka in doklad vse podpore, določene z veljavnimi predpisi.	\
(3) Zlasti so oproščene vseh vrst taks (kolkovine, pristojbin) vse razprave in listine, ki se nanašajo na ugotovitev in rešitev pravnih razmerij po veljavnih predpisih med upravami za posredovanje dela z ene strani in nezaposlenimi delavci in njih delodajalci z druge strani, prav tako tudi vse poslovne knjige teh uprav in vse listine, izkazi, prijave, spomenice in vloge, ki se predlože po veljavnih predpisih.
§ 5-
(l)	Oblastne in krajevne uprave za posredovanje dela imajo pravico, izdajati nezaposlenim delavcem objave za znižano voznino s 50%nim popustom od normalne tarife na vseh državnih in državno pooblaščenih prometnih napravah v smislu pravilnika o teh ugodnostih.*
(a) V krajih, kjer ni uprave za posredovanje dela, preide ta pravica na mesta in občine, ki se morajo pri opravljanju teh poslov ravnati po veljavnih predpisih. V ta namen je osrednja uprava pooblaščena, da sme izdajati taksirane »objave za znižano voznino nezaposlenih delavcev«.
(s) Pravilnike o znižani voznini za nezaposlene delavce predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za promet.
§ 6.
Mesta in občine, kjer se ustanove uprave za posredovanje dela, morajo tem dati ob svojih stroških na razpolago potrebne prostore tako za urade kakor tudi za delavska prenočišča, zavetišča, ogrevalnice in delavske kuhinje.
* »Službeni list« št. 357/56 iz 1. 1931., št. 786/100 iz L 1932. in št. 140/19 iz i. 1935.
3.	Naloga uprav za posredovanje dela.
§ 7.
Osrednja uprava je osrednji urad za posredovanje dela v kraljevini Jugoslaviji, Kot tak ravnh vse posle javne službe za posredovanje dela, ki so ji z veljavnimi predpisi in naredbami dani v pristojnost.
§ 8.
Javne borze dela s svojimi podružnicami, ekspoziturami in poverjeništvi so podrejeni uradi osrednje uprave. Kot taki posredujejo delo, podpirajo nezaposlene delavce, osnavljajo socialne ustanove za njih zaščito in opravljajo vse ostale posle, ki so jim z veljavnimi predpisi in naredbami dani v pristojnost.
§ 9.
(‘) Uprave za posredovanje dela sodelujejo s pristojnimi oblastvi in ustanovami ob opravljanju nadzora nad obrtnim posredovanjem dela in pri preskrbovanju domačih delavcev v inozemstvu.
O V pristojnost uprav za posredovanje dela spada tudi preskrbovanje kmetijskih delavcev, mornarjev, vajencev (učencev) in posvetovalna služba za izbiro poklica.
(:i) Z odobritvijo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje smejo uprave za posredovanje dela prevzeti tudi druge naloge za Uravnavo delovnega trga.
§ 10.
(') Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme prenesti posle iz svojega področja na uprave za posredovanje dela. Pri opravljanju teh poslov so vezane uprave za posredovanje dela na navodila ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
O Če bi nastali upravam za posredovanje dela z opravljanjem poslov iz odstavka 1. tega paragrafa stroški, je potreben poprejšnji' pristanek prizadete samouprave in osrednjega odbora.
4.	Ustanavljanje in ukinjanje uprav za posredovanje dela.
§ H-
(') Javne borze dela se ustanavljajo in ukinjajo z odlokom ministra za socialno politiko ih ljudsko zdravje na predlog osrednjega odbora.
(2)	Podružnice in ekspoziture se ustanavljajo in ukinjajo z odlokom osrednjega odbora na predlog pristojnega upravnega odbora.
(:|) Poverjeništva se ustanavljajo in ukinjajo z odlokom predsedništva na predlog pristojnega ravnateljstva.
§ 12.
(') Oblastno pristojnost javnih borz dela določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog osrednjega odbora.
(2)	Krajevno pristojnost podružnic, ekspozitur in poverjeništev določi predsedništvo na predlog pristojnega upravnega odbora javne borze dela.
§ 13.
Ko se uprave za posredovanje dela ustanavljajo in razmejujejo, morajo pristojne samouprave zlasti upoštevati:
a)	splošne gospodarske razmere in potrebe dotične oblasti ali območja;
b)	možnost, izravnavati ponudbe dela in povpraševanje po njem v mejah dotične oblasti ali območja;
e) v pretežno kmetijskih krajinah možnost, izenačevati delovni trg med mestom in vasjo.
II.	Samouprava.
1.	Člani samoupravnih organov.
§ 14.
(l)	Člani samoupravnih organov so postavljeni, voljeni ali dodeljeni.
(-) Postavljeni člani so: predsedniki osrednjega odbora, upravnih odborov, nadzornih odborov in predstavnik glavne kontrole pri osrednji upravi, kakor tudi ministra za finance, če je postavljen po § 28., odst. 2., teh Predpisov.
(a) Voljeni člani so predstavniki delavcev in delodajalcev.
(‘) Dodeljeni člani so člani strokovnih odborov, strokovnega sveta, osrednjega odbora in njih namestniki in predstavniki samoupravnih teles po §§ 27., 28., 61., 62. in 63. teh predpisov.
§ 15.
(*) Člani osrednjega odbora, predsedništva, upravnih odborov, ravnateljstev in nadzornih odborov in dodeljeni Člani kakor tudi predstavnik glavne kontrole in ministra za finance imajo Dravico do honorarja; višino mu določa minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, odobruje Pa s proračunom osrednji odbor.
O Predsednikom in predstavniku glavne kontrole se določi mesečni honorar za opravljanje dolžnosti, določenih s temi predpisi. Voljeni člani samoupravnih organov in dodeljeni člani imajo pravico do honorarja samo za vsako opravljeno sejo v mejah teh predpisov.
(a) Člani samoupravnih organov so odgovorni za pravilno upravljanje njim poverjene imovine.
(*) Odgovornosti po prednjem odstavku je oproščen tisti član, ki vloži zoper sklep dotičnega samoupravnega organa v 8 dneh od storitve sklepa pritožbo na nadzorni organ v smislu § 33. odst. 2., teh predpisov.
(") Člani samoupravnih organov morajo varovati službeno tajnost, kakor uslužbenci.
(e) Ob nastopu dolžnosti prisežejo člani in namestniki zvestobo kralju in zakonito opravljanje službe.
2.	Postavljeni člani.
§ 16.
(') Predsednika osrednjega odbora postavi ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed višjih strokovnih uradnikov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje s fakultetno izobrazbo. Predsednik osrednjega odbora je upravnik osrednje uprave.
(s) Predsednika upravnega odbora javne borze dela v Beogradu postavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed višjih strokovnih uradnikov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje s fakultetno izobrazbo, ki službujejo pri ministrstvu ali pri upravi mesta Beograda.
(3)	Predsednike upravnih odborov in predsednike nadzornih odborov pri podružnicah in ekspoziturah na sedežu kraljevskih banskih uprav postavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na banov predlog
izmed višjih strokovnih banovinskih ali državnih uradnikov s fakultetno izobrazbo, ki jim je po prejšnjem delovanju ali tedanjem zvanju socialna zakonodaja znana.
(4)	Predsednike nadzornih odborov podružnic in ekspozitur izven sedeža kraljevskih banskih uprav postavi po zaslišanju sreskega načelstva in mestnega poglavarstva krajevno pristojni ban izmed državnih ali občinskih uradnikov.
(’’) Predsednik osrednjega odbora je predsednik njegovega izvrševalnega organa, predsedništva, predsednik upravnega odbora pa je predsednik njegovega izvrševalnega organa, ravnateljstva.
§ 17.
(*) Namestnika predsednika osrednjega odbora postavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed višjih strokovnih uradnikov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje s fakultetno izobrazbo.
(*’) Namestnik predsednika upravnega ali nadzornega odbora je po uradni dolžnosti referent za inšpekcijo dela, če je; kjer ga ni ali če je sam predsednik, oziroma kjer je zgubil mesto po točki č) odstavka 1. § 18. teh predpisov, se postavi predsedniku namestnik skladno s predpisi odstavkov 2. do 4. prednjega paragrafa.
(:i) Namestnik zastopa predsednika, kadar je zadržan. Ima pravice in dolžnosti predsednika, kadar opravlja njegove posle.
§ 18-
(’) Predsedniki in njih namestniki zgube svoja mesta:
a) z ostavko; .
b) z odpoklicem ali s premestitvijo iz kraja, kjer je sedež uprave za posredovanje dela;
c) če zgube svojstvo aktivnega državnega, banovinskega ali samoupravnega uradnika;
č) ob disciplinski obsodbi zaradi nevestnega ali nerednega vršenja dolžnosti.
(■) Ob odstranitvi ali suspenziji z redne dolžnosti po disciplinskem postopku se postavijo predsednikom in njih namestnikom namestniki, dokler se postopek ne konča.
(a) 0 zgubi mesta predsednika in predsednikovega namestnika odloči organ, ki je pristojen za njiju postavitev.
§ 19.
Glavna kontrola odredi v osrednji odbor svojega predstavnika z nalogo, da nadzira denarno poslovanje uprav za posredovanje dela po veljavnih predpisih in odločbah pristojnih samouprav. Predstavnik glavne kontrole prisostvuje sejam osrednjega odbora in predsedništva. Ima vse pravice člana osrednjega odbora, izvzetnši glasovalno pravico. Predstavnik glavne kontrole ima pravico ugovora zoper odločbe, ki posegajo v imovino ali denarno poslovanje javne službe za posredovanje dela, kolikor niso v skladu z veljavnimi predpisi ali pristojno storjenimi odločbami samouprav. Na ugovor predstavnika glavne kontrole, ki se ugotovi zapisniško, mora dati predsednik isti predmet v isti ali naslednji seji vnovič na glasovanje. Če obvelja prvotna odločba samouprave tudi po vnovičnem glasovanju, jo mora predsednik zadržati od izvršitve, dokler ne odloči dokončno minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, ako ni za to pristojen osrednji odbor. Predstavnik glavne kontrole je upravičen, pregledovati računsko poslovanje uprav za posredovanje dela. 0 svojih pregledih in opazbah poroča predsedništvu in osrednjemu odboru, da po pristojnosti o tem odločijo.
3.	Voljeni Hani.
§ 20.
(*) Predstavniki delavcev in delodajalcev so voljeni člani samoupravnih organov. Volijo jih po številu, določenem s temi predpisi, pristojne delavske in delodajalske zbornice.
(2) Delavske zbornice naj uvažujejo pri volitvi, da se izvolijo tak6 predstavniki nameščencev kakor tudi predstavniki manjšin, delodajalske zbornice pa, da se izvolijo predstavniki izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev ob udeležbi predstavnikov manjšin.
(3) Na isti način in po istih pogojih se postavijo vsakemu članu osebni namestniki. Člane pri samoupravnih in izvrševalnih organih zastopajo, če so zadržani, njih osebni namestniki. Namestniki imajo pravice in dolžnosti članov, kadar opravljajo njih posle.
(*) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme, če se ustanovč strokovne borze dela, samoupravne organe razširiti, da se jih udeleže tudi predstavniki do-tične stroke pri samoupravi s pravicami voljenih članov, upoštevaje pri tem načelo enakega zastopstva delavcev in delodajalcev. Natančnejše predpise izda z naredbo minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 21.
(‘) Voljeni člani osrednjega odbora, upravnih in nadzornih odborov morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije, morajo imeti najmanj 30 let starosti, uživati graj&nske pravice in biti nastanjeni najmanj 6 mesecev na sedežu uprave posredovanja dela, v katero se volijo, niso pa ne aktivni ne bivši uslužbenci javne službe za posredovanje dela.
(s) Predstavnik delavcev ali nameščencev je lahko, kdor je po svojem stalnem opravilu delavec ali nameščenec, je bil zavarovan in je plačeval prispevke za zavarovanje delavcev v poslednjih petih letih najmanj dve leti. V času, ko je izvoljen ali odrejen, ne sme biti ne ne-zaposlenec ne uslužbenec javnopravnih ustanov, kolikor ni s temi' predpisi določeno drugače.
(3) Predstavnik delodajalcev je lahko, kdor zaposluje razen vajencev (učencev) in služinčadi v svojem podjetju ali obratu redno vsaj enega delavca, za katerega plačuje zavarovalni prispevek, in vodi svoje podjetje vsaj že dve leti.
(*) Minister za socialno politiko in Ljudsko zdravje sme ob pogojih odstavka 1. tega paragrafa dovoliti, da so po en predstavnik delavcev ali nameščencev in delodajalcev v upravnem odboru ali največ polovica članov osrednjega odbora predstavniki zbornic oziroma delavskih aii delodajalskih združb.
(5) Kdor je voljen za člana samoupravnega organa javne službe za posredovanje dela, ne more biti istočasno član kakega drugega samoupravnega organa javne službe za posredovanje dela, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače.
§ 22.
(‘) Voljeni člani samoupravnih organov imajo pravico, prisostvovati s predsednikovo odobritvijo obdobno poslovanju uprave, v katero so izvoljeni, in pregledovati vpričo šefa ali namestnika šefa uprave knjige in službene spise. To pregledovanje pa ne sme ovirati redno opravljanje poslov pri dotični upravi.
(2)	Voljeni člani samoupravnih organov smejo občevati s šefom uprave neposredno, z uslužbenci uprave pa samo preko predsednika oziroma šefa uprave, v katero
so izvoljeni. Ti člani nimajo pravice, dajati jim kakršne ,koli neposredne naredbe. Predsednik mora dajati voljenim članom samouprave na njih zahtevo vsa potrebna obvestila o poslovanju uprave za posredovanje dela, za katero so pristojni.
§ 23.
(') Mandat voljenih članov samouprav traja tri leta.
('■')• Najkasneje do dne 1. julija vsakega tretjega leta se morajo sestaviti novi samoupravni organi. Z dnem sestave novega organa preneha dolžnost prejšnjega samoupravnega organa. Ob sestavi voli osrednji odbor pred-sedništvo, upravni odbori pa volijo izmed sebe ravnateljstvo za svoje izvrševalne organe.
O1) V izvrševalne organe volijo predstavniki delavcev in nameščencev svoje predstavnike, predstavniki delodajalcev pa svoje.
§ 24.
(*) Pristojne zbornice morajo izvoliti svoje delavske oziroma delodajalske predstavnike v samoupravne organe za posredovanje dela:
a) ob triletnem obnavljanju samouprav, najkasneje do dne 1. junija tistega leta, v katerem poteče mandat prejšnji samoupravi;
b) ob izpraznitvi mesta enega ali več članov samoupravnega organa, če ni namestnikov, najkasneje v 15 dneh od prejema poziva, ki ga ijim pošlje predsednik dotične uprave za posredovanje dela.
(a)	Delavske oziroma delodajalske zbornice izvolijo za vsakega predstavnika delavcev oziroma delodajalcev po tri kandidate. En predstavnik delavcev ali nameščencev gre organizacijam manjšin, registriranim pri delavskih zbornicah, če jih je kaj. Kandidati za to predstavniško mesto se vzamejo v trikratnem številu, če je samo ena taka organizacija, ali pa v dvakratnem številu, kjer je takih organizacij več. Nalično temu se določijo predstavniki manjšin delodajalskih zbornic, kjer je kaj takih manjšin. Izmed izvoljenih kandidatov odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje člane predsedništva osrednjega odbora, upravnik mesta Beograda ali pristojni ban pa člane upravnih in nadzornih odborov uprav za posredovanje dela. Imena izvoljenih članov se objavijo v službenem glasniku osrednje uprave.
§ 25.
(l)	Voljeni člani samouprav in njih namestniki zgubč svoja mesta:
a) z iztekom mandata ali z zgubo delavskega ali delodajalskega svojstva, kjer je to svojstvo pogoj za članstvo;
b) z ostavko ali s preselitvijo iz kraja, kjer je sedež uprave za posredovanje dela, v katero so bili izvoljeni;
c) z zgubo graj&nske časti ali državljanstva kraljevine Jugoslavije;
č) z razveljavitvijo mandata zaradi nerednega ali nevestnega opravljanja dolžnosti, stalnega hudega kršenja reda v sejah ali stalnega neopravičenega izostajanja od sej.
(s) O razveljavitvi mandata voljenih članov osrednjega odbora odloči minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog predsednika osrednjega odbora, glede ostalih voljenih članov samouprav pa upravnik mesta Beograda ali krajevno pristojni ban na predlog predsednika upravnega odbora ali nadzornega odbora na sedežu kraljevske banske uprave.
(a)	Da je mesto izpraznjeno, se priobči pristojni zbornici, ki se obenem pozove, naj izvoli v določenem roku novega predstavnika.
§ 26.
j1) Ce bi pristojno zbornice ne opravile volitve v določenem roku, popolni izpraznjena mesta:
a) za osrednji odbor minister za socialno politiko in ljudsko zdravje;
b) za upravne odbore in za nadzorne odbore krajevno pristojni ban.
(2)	Tako odrejeni predstavniki delavcev in delodajalcev morajo spolnjevati pogoje, določene z odstavkoma 2. in 3. § 20. in § 21. teh predpisov.
4.	Dodeljeni člani.
§ 27.
j1) Z naredbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje se smejo v sestavu osrednjega odbora ali upravnih odborov osnovati kot pomožni organi predsedništva ali ravnateljstva strokovni odbori, na katere se smejo prenesti tisti posli samouprave, ki se nanašajo na dotično stroko. Odločbe teh odborov so izvršne v mejah ujih pristojnosti, če se predsednik dotične samouprave z njimi strinja, sicer pa šele po odobritvi predsedništva ali ravnateljstva. Strokovni odbor je sestavljen iz predsednika, odrejenega od predsednika osrednjega ali upravnega odbora, in po enega predstavnika delavcev in delodajalcev dotične stroke. Predstavnika delavcev in delodajalcev odredi skladno s § 21. in odstavkom 3. § 23. teh predpisov dotična samouprava.
(2) Minister za socialno politiko in lijudsko zdravje sme odrediti v osrednji odbor dva državna uradnika ali po enega predstavnika delavcev ali delodajalcev, ki spolnjujejo pogoje § 21. teh predpisov, s pravicami članov osrednjega odbora in z mandatom, ki traja do preklica, toda najdalj do konca mandatne dobe dotične samouprave.
(3) Za posamezna vprašanja sme poklicati predsednik na seje tudi strokovnjake za taka vprašanja brez glasovalne pravice, če je to po značaju in važnosti pred-nieta, ki se obravnava, potrebno.
§ 28.
(*) Osrednji odbor sme na predlog pristojnega upravnega odbora odobriti, da so zastopana v samoupravah tista samoupravna telesa, ki naklanjajo upravam za posredovanje dela trajne dotacije najmanj v znesku četrtine letnega proračuna dotične uprave. Predstavniki teh samoupravnih teles se udeležujejo poslovanja samouprave s pravicami, ki jih določi osrednji odbor po poprejšnjem sporazumu z dotičnim samoupravnim telesom Glasovalno pravico imajo samo, kadar gre za uporabo naklonjenih dotacij.
(2)	V sestavu osrednjega odbora se lahko osnuje strokovni svet za javna dela, čigar področje in sestavo določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na Predlog osrednjega odbora in sporazumno s prizadetimi ministri. V strokovni svet spadajo predstavniki gospodarskih ministrstev in predstavniki delavcev in delodajalcev, ki jih odrede pristojne zbornice. V strokovni svet sme vstopiti tudi predstavnik ministra za finance z nalogo, da nadzira porabo kreditov, dovoljenih v državnem proračunu. Strokovnemu svetu predseduje Predsednik osrednjega odbora.
5.	Poslovni red samoupravnih organov.
§ 29.
(*) Predsednik sklicuje seje s pismenim pozivom. Poziv navajaj čas, kraj in dnevni red seje. Dnevni red določi predsednik.
(2) V dnevni red se uvrste:
a) predmeti, ki jih določi z odlokom dotična samouprava ali njen izvrševalni organ;
b) predmeti, ki jih določi predsednik;
c) predmeti, ki zahteva njih uvrstitev v dnevni red kak član samouprave pismeno najkasneje 3 dni pred sejo.
§ 30.
(*) Seje vodi predsednik. Seje so praviloma tajne. S sklepom dvetretjinske večine prisotnih članov se smejo proglasiti seje osrednjega odbora in upravnih odborov za javne.
(s) Sejne zapisnike osrednjega odbora in upravnih odborov podpišejo predsednik, tajnik in po en predstavnik delavcev in delodajalcev, odrejen takoj v začetku seje izmed dotičnega odbora, le da eden od podpisnikov ne sme biti član izvrševalnega organa. Sejne zapisnike izvrševalnih organov podpišejo vsi prisotni.
(3) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje na zahtevo predsednika ali dveh prisotnih članov ali kadar je tak način glasovanja določen po veljavnih predpisih.
(*) Nihče ne sme prisostvovati glasovanju ali sklepanju o predmetu, v katerem je posredno ali neposredno osebno prizadet.
(5) Izid glasovanja se vpiše v zapisnik.
§ 31.
(‘) Samoupravni organi so sklepčni, če je v seji razen predsednika prisotna vsaj polovica članov. Sklepa se z navadno večino glasov, če ni z veljavnimi predpisi drugače določeno.
(2)	Ce na dve zaporedoma sklicani seji ne pride najmanjše predpisano število Članov, je predsednik upravičen, sklepati v tretji seji polnoveljavno s prisotnim številom članov.
§ 32.
(‘) Predsednik pazi. da se poslovni red izvršuje in da se predmeti dnevnega reda mirno obravnavajo.
(2) Kazni, s katerimi se člani lahko kaznujejo, so:
a)	opomin na red; b) odtegnitev besede, in c) izključitev iz sejei Prvi dve kazni izreka predsednik; za tretjo jo potreben sklep dotičnega samoupravnega organa.
(3) Odločba o kazni se vselej vpiše v sejni zapisnik.
§ 33.
(1)	Predsednik in člani samouprave imajo pravico, pritožiti se zoper vsako odločbo samoupravnih organov, s katero se kršijo veljavni predpisi ali tehtne koristi javne službe za posredovanje dela. Prav tako se smejo pritožiti tudi druge prizadete osebe, če posegajo te odločbe v njih koristi. Pritožba se vloži preko dotične uprave v 8 dneh od dne izdaje ali priobčitve dotične odločbe. Predsednik oceni, ali naj pritožba odloži izvršitev odločbe.
(s) O predpisno podanih pritožbah zoper odločbe osrednjega odbora odloči dokončno minister za socialno politiko in ljudsko zdravje; o pritožbah zoper odločbe predsedništva odloči dokončno osrednji odbor; o pritožbah zoper odločbe upravnega odbora odloči dokončno
predsedništvo; o pritožbah zoper odločbe ravnateljstva odloči dokončno upravni odbor; o pritožbah zoper odločbe nadzornega odbora pa ravnateljstvo pristojne javne borze dola, če ni s temi predpisi drugače določeno.
§ 34.
(0 Sejni zapisniki upravnega odbora in ravnateljstva se izročijo predsedništvu, sejni zapisniki nadzornega odbora pa pristojnemu ravnateljstvu, in sicer najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je bila seja.
(=) Predsedništvo oziroma ravnateljstvo sme v 30 dneh od dne, ko prejme zapisnik, vsak sklep razveljaviti, če jo bil storjen zoper veljavne predpise, naredbe ali važne koristi službe. Odločbe predsedništva in ravnateljstva so dokončne.
6. Zastopanje uprave in razpolaganje z imovino.
§ 35.
(*) Nasproti oblastvom in drugim osebam predstavlja osrednjo upravo predsednik, javno borzo dela, podružnico ali ekspozituro pa predsednik in šef dotične ustanove.
(a)	Namesto predsednika zastopa upravo v posameznih predmetih lahko tudi kak drug član samouprave ali član oblastnega ali krajevnega samoupravnega organa, ki ga odredi predsedništvo, ravnateljstvo ali nadzorni odbor.
§ 36.
Spise, s katerimi se prevzemajo obveznosti ali odstopajo pravice, podpisuije predsedništvo oziroma ravnateljstvo, nadzorni odbor pa samo s pooblastitvijo ravnateljstva. Pooblastilo se izda za vsak posamezni primer posebej.
7.	Osrednji odbor za posredovanje dela.
§ 37.
,V pristojnost osrednjega odbora spada, da:
a) odobruje proračune in zaključne račune javne službe za posredovanje dela;
b) določa stopnje nezaposlenske podpore v mejah veljavnih predpisov;
c) skrbi za gradnjo delavskih stanovanj in določa za to potrebna sredstva;
č) določa število honoriranih sej za samoupravne organe v mejah veljavnih predpisov;
d) voli svoj izvrševalni organ (predsedništvo);
e) opravlja posle, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi in naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 38.
(>) Osrednji odbor ima svoj stalni sedež v Beogradu.
(*) Osrednji odbor je sestavljen iz predsednika in po enega predstavnika delavcev ali nameščencev in delodajalcev za vsako oblastno in za osrednjo upravo. Za vsako oblastno upravo odredi upravni odbor javne borze dela po enega predstavnika delavcev ali nameščencev in delodajalcev izmed članov upravnega odbora, ki niso člani ravnateljstva. Za osrednjo upravo volijo tako odrejeni člani skladno z določbami §§ 21. in 28. teh predpisov po tri kandidate za mesto predstavnika delavcev ali nameščencev in delodajalcev izmed članov ali tajnikov osrednjih delavskih ali delodajalskih zbornic, če pa takih ni, izmed osrednjih delavskih in delodajalskih korporacij ali delavskih in delodajalskih zbornic. Mini-
ster za socialno politiko in ljudsko zdravje sme dovoliti, da volijo predstavnike za osrednjo upravo v trikratnem številu delavske in delodajalske zbornice s sedeža oblastnih uprav. Izmed izvoljenih kandidatov odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predstavnike za osrednjo upravo. Člani, odrejeni za osrednjo upravo, so obenem člani predsedništva. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje gleda pri odreditvi članov na to, da so v osrednjem odboru enako zastopani predstavniki trgovine, industrije in ob rta in da je zastopstvo zajamčeno tudi zasebnim nameščencem.
§ 39.
(*) Osrednji odbor se snide na predsednikov poziv redoma dvakrat na leto. Kraj sestanka določi predsedništvo.
(2)	S posebno odobritvijo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje skliče predsednik osrednji odbor lahko tudi na izredne seje.
(■’) Na seje osrednjega odbora pokliče predsednik lahko tudi predsednike upravnih odborov, referente osrednje uprave in šefe javnih borz dela, po potrebi pa tudi druge strokovne referente. Ti imajo posvetovalni glas.
(4)	Tajnika odredi predsednik izmed uradnikov osrednje uprave. Dolžnost tajnika je, da vodi zapisnik in podaje po predsednikovi odredbi potrebna poročila.
8.	Predsedništvo osrednjega odbora za posredovanje dela.
§ 40.
V pristojnost predsedništva spada, da:
a) izvaja sklepe osrednjega odbora po upravnih organih; %
b) pregleduje sklepe samouprav javnih borz dela;
c) otvanja trimesečne kredite osrednji upravi;
č) odobruje denarne izdatke osrednje uprave in, v mejah svoje pristojnosti, njenih oblastnih uprav;
d) ugotavlja proračunske predloge in zaključne račune javne službe za posredovanje dela in ijih predlaga osrednjemu odboru v odobritev obenem s poročilom o delu, opravljenem za minulo dobo;
e) določa podružnicam in ekspozituram krajevno pristojnost;
f) odreja ukrepe za pospeševanje javne službe za posredovanje dela v vsej kraljevini;
g) izdaja na zahtevo ravnateljstva splošno obvezne načelne odločbe, ki se objavljajo v službenem glasilu osrednje uprave;
h) opravlja vse druge posle, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi in naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 41.
(*) Predsedništvo ima svoj sedež v Beogradu.
(2) Predsedništvo je sestavljeno iz treh članov: predsednika osrednjega odbora in po enega predstavnika delavcev in delodajalcev.
(3) Predsedništvo se voli vsaka tri leta ob oblikovanju osrednjega odbora izmed članov osrednjega odbora, ki stalno prebivajo v Beogradu.
§ 42.
(l)	Predsedništvo se shaja na seje v prostorih osrednje uprave redno enkrat na teden.
(s) Tajniške posle opravlja uradnik osrednje uprave, ki ga odredi predsednik. Tajnikova dolžnost je, da vodi zapisnik in pripravi material za seje. Tajnik je referent o vseh vprašanjih, za katera je pristojna osrednja uprava, če ne odredi predsedništvo v posameznih primerih za referenta svojega Člana ali pa predsednik drugega uradnika.
9. Upravni odbor
§ 43.
V pristojnost upravnega odbora spada, da:
a) ugotavlja proračunske predloge in zaključne račune na predlog ravnateljstva;
b) sklepa o znižbi stopnje podpor za svojo oblast v mejah veljavnih predpisov;
c) opravlja za svojo oblast posle, s katerimi prevzemajo oblastne uprave obveznosti in odstopajo pravice;
č) voli svoj izvrševalni odbor;
d) opravlja posle, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi in naredbe predsedništva.
§ 44.
(1) Upravni odbor ima svoj sedež na sedežu javne borze dela
(2) Upravui odbor je sestavljen iz 7 članov: predsednika in po treh predstavnikov delavcev in delo dajalcev.
(3) Člana samouprave volita po odstavku 2. § 24. teli predpisov delavska in delodajalska zbornica, pristojni za sedež oblastne uprave, izmed oseb, ki stanujejo na sedežu dotične uprave. En predstavnik delavcev mora biti izvoljen izmed nameščencev, po en predstavnik delodajalcev pa izmed trgovcev, industrijcev in obrtnikov.
§ 45.
U) Upravni odbor se sestane na predsednikov poziv na redno sejo najmanj enkrat vsake tri mesece, največ Pa dvanajstkrat na leto.
(*) Tajniške posle opravlja šef javne borze dela ali njegov namestnik. Tajnik nima glasovalne pravice, ima Pa pravico predlaganja. Tajnik je referent o vseh vprašanjih, za katera je pristojna javna borza dela, če ne od redi upravni odbor v posameznih primerih za referenta svojega člana ali pa predsednik drugega uslužbenca.
10. Ravnateljstvo.
§ 46.
V pristojnost ravnateljstva spada, da:
a) izvaja sklepe upravnega odbora po svoji upravi;
b) pregleduje sklepe samoupravnih organov krajevnih uprav;
c) odloča o pritožbah nezanoslenih delavcev zoper odločbe šefa uprave glede dovolitve in odmere podpore;
č) otvarja trimesečne kredite javni borzi dela in krajevnim upravam po veljavnih predpisih;
d) odobruje denarne izdatke javne borze dela in njenih krajevnih uprav;
e) izvršuje proračun in nadzira uporabo kreditov;
f) predlaga proračunske predloge in zaključne račune upravnemu odboru obenem s poročilom o opravljanem delu za minulo dobo;
g) pregleduje podpore, izdane nezaposlenim delavcem;
h) opravlja posle, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi in naredbe predsedništva.
§47.
(l)	Ravnateljstvo ima svoj sedež na sedežu javne borze dela.
P) Ravnateljstvo je sestavljeno iz treh članov: predsednika upravnega odbora in po enega predstavnika delavcev in delodajalcev.
(*) Ravnateljstvo se voli vsaka tri leta, ob oblikovanju upravnega odbora, izmed članov upravnega odbora, ki imajo svoje stalno prebivališče na sedežu javne borze dela.
§ 48.
(1) Ravnateljstvo se shaja na sejo v prostorih javne borze dela redoma enkrat vsakih štirinajst dni.
(2) Tajniške posle opravlja šef javne borze dela ali njegov namestnik obenem z dolžnostmi, ki jih ima kot tajnik upravnega odbora.
11.	Nadzorni odbor.
§ 49.
V pristojnost nadzornega odbora spada, da:
a) izvaja sklepe ravnateljstva po svoji upravi;
b) odloča o pritožbah nezaposlenih delavcev zoper odločbe šefa uprave glede dovolitve in odmere podpore;
c) pregleduje podpore, izdane nezaposlenim delavcem;
č) odreja ukrepe za pospeševanje javne službe za posredovanje dela v svojem območju;
d) opravlja vse druge posle, ki mu jih nalagajo v pristojnost veljavni predpisi in naredbe upravnega odbora.
§ 50.
(') Nadzorni odbor ima svoj sedež na sedežu podružnice ali ekspoziture.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov: predsednika in po enega predstavnika delavcev in delodajalcev.
O Člane samouprave volita delavska in delodajalska zbornica, pristojni za sedež podružnice ali ekspoziture, izmed oseb, ki stanujejo na sedežu podružnice ali ekspoziture in spolnjujejo pogoje, določene s § 21. teh predpisov. Delavske zbornice volijo za mesto predstavnika delavcev tri kandidate, delodajalske zbornice ali njih oddelki pa za mesto predstavnika delodajalcev po enega kandidata. Izmed izvoljenih kandidatov določi ban člane na. 1 zornega odbora
§ 51.
(1) Nadzorni odbor se shaja na sejo v prostorih podružnice ali ekspoziture enkrat na mesec.
(2) Tajniške posle opravlja šef krajevne uprave ali njegov namestnik. Tajnik nima pravice glasovanja, pač pa pravico predlaganja in je referent o vprašanjih, za katera je pristojen nadzorni odbor, če ne odredi nadzorni odbor v posameznem primeru za referenta svojega člana ali pa predsednik drugega uslužbenca.
III.	Uprava.
1.	Osrednja uprava za posredovanje dela.
§ 52.
(‘) V pristojnost osrednje uprave spadajo vsi posli ob ustroju posredovanja dela in podpiranja delavcev ob nezaposlenosti, vodstvo celotne uprave posredovanja dela in nadzor nad javno službo za posredovanje dela.
(•’) Osrednja uprava opravlja upravne posle praviloma po svojih oblastnih upravah; neposredno pa jih opravlja samo ob neobhodni potrebi ali če so ti posli po veljavnih predpisih njej izrečno pridržani.
(3) S podrejenimi upravami občuje osrednja uprava neposredno.
§ 53.
V področje osrednje uprave spada zlasti, da:
a) opravlja administrativne posle iz svoje pristojnosti vobče, zlasti pa posle osrednjega odbora in njegovega predsedništva in izvršuje njiju sklepe;
b) vodi osrednje knjigovodstvo;
c) vodi centralno statistiko;
č) ureja socialno knjižnico;
d) izdaja službeni glasnik;
e) znanstveno obdeluje vprašanja iz svojega področja;
f) nadzira poslovanje oblastnih uprav;
g) nadzira posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev in odreja ukrepe za spopolnitev službe;
h) sodeluje s pristojnimi uradi in ustanovami radi zaščite izselnikov, priselnikov in povratnikov;
i) skrbi za učinkovito odpravljanje nezaposlenosti in za javna dela;
j) skrbi za enotnost poslovanja vseh uprav za posredovanje dela;
k) opravlja posle, katere ji nalagajo veljavni predpisi in naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 54.
(') Osrednji upravi načeluje upravnik osrednje uprave. Upravnik je starešina osrednje uprave in predsednik osrednjega odbora Kot upravniku mu je dolžnost, da:
a) vrši starešinsko oblast nad uslužbenci osrednje uprave, jim določa dolžnosti in podaja predloge za njih postavitev in napredovanje;
b) nadzira ostale uslužbence javne službe za posredovanje dela;
c) nadzira skupno poslovanje uprav za posredovanje dela neposredno ali po svojih uslužbencih; v ta namen sme zlasti opravljati sam ali po svojih odposlancih iz-nenadne preglede administrativnega poslovanja in imo-vinskega stanja vseh uprav za posredovanje dela;
č) daje blagajni osrednje uprave naloge za izplačilo v mejah svoje pooblastitve, in sicer vse naloge za redne Izdatke po proračunu, za izredne pa do 2000 dinarjev;
d) obvešča redno svojo samoupravo in neposredno ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje o poslovanju uprav za posredovanje dela in o gospodarskih in socialnih razmerah v državi v zvezi z javno službo za posredovanje dela;
e) opravlja vse ostale posle, ki mu jih izrečno nalagajo veljavni predpisi, naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje ali sklepi samouprave.
(-’) Upravnik je referent ministra za socialno politiko in liudsko zdravje in je temu odgovoren za svoje poslovanje.
2.	Javne borze dela.
§ 55.
(*) Javna borza dela opravlja v svoji oblasti vse posle za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev, ki niso pridržani osrednji upravi ali ki niso poverjeni strokovnim borzam dela po §§ 61. do 63. teh predpisov.
C) Javna borza dela opravlja svoje posle neposredno, kolikor jih ne prenese na svoje krajevne ustanove.
§ 56.
V področje javne borze dela spada zlasti, da:
a) opravlja administrativne posle iz svoje pristojnosti in posebej še posle upravnega odbora in ravnateljstva in izvršuje njiju sklepe;
b) vodi knjigovodstvo za svojo oblast;
c) vodi statistiko za svojo oblast;
č) vodi evidenco o javnih delih v svoji oblasti;
d) nadzira poslovanje krajevnih uprav;
e) organizira posredovanje dela in skrbi za izrav-nanje delovnega trga v svoji oblasti;
f) podpira nezaposlene delavce v svoji oblasti in odreja ukrepe za njih preskrbo;
g) skrbi, da se osnavljajo ustanove za zaščito nezaposlenih delavcev;
h) opravlja posle, katere ji nalagajo veljavni predpisi in naredbe osrednje uprave.
§57.
O Javni borzi dela načeluje šef javne borze dela. Šefa potrjuje minister za socialno politiko im ljudsko zdravje.
C) Šef je starešina javne borze dela in tajnik upravnega odbora in ravnateljstva. Kot šefu mu je dolžnost, da:
a) vrši starešinsko oblast nad uslužbenci javne borze dela, jim določa dolžnosti in podaja predloge za njih postavitev in napredovanje;
b) nadzira poslovanje uslužbencev pri krajevnih upravah javne borze dela, podaja predloge za njih postavitev in napredovanje in jim daje potrebna navodila za poslovanje;
c) nadzira poslovanje svojih krajevnih uprav; v ta namen sme zlasti opravljati sam ali po svojih odposlancih iznenadne preglede administrativnega poslovanja in imovinskega stanja krajevnih uprav;
č) izdaja naloge za izplačilo blagajni javne borze dela v mejah svoje pooblastitve;
d) odobruje podpore nezaposlenim delavcem;
e) obvešča redno svojo samoupravo in osrednjo upravo o razmerah na delovnem trgu in o poslovanju uprav in ustanov za posredovanje dela v svoji oblasti;
f) opravlja vse ostale posle, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi in naredbe.
3.	Krajevne uprave za posredovanje dela.
§ 58.
(') Podružnice, ekspoziture im poverjeništva so krajevne uprave javne borze dela. Opravljajo v svojem območju vse posle za posredovanje dela in preskrbovanje nezaposlenih delavcev, ki jim jih poveri upravni odbor javne borze dela.
O V področje podružnic in ekspozitur spada zlasti, da:
a) opravljajo administrativne posle iz svoje pristojnosti in posebej še posle nadzornega odbora in izvršujejo njegove, sklepe;
b) vodijo statistiko za svoje območje;
c) posredujejo delo za svoje območje;
č) izplačujejo podpore nezaposlenim delavcem svojega območja in odrejajo ukrepe za njih preskrbo;
d) opravljajo posle, katere jim nalagajo veljavni Predpisi ali naredbe javne borze dela.
§ 80.
O Krajevni upravi načeluje šef podružnice ali ekspoziture. Šefe potrjuje predsedništvo.
Šef je starešina podružnice ali ekspoziture in tajnik nadzornega odbora. Kot šefu mu je dolžnost, da:
a) vrši starešinsko oblast nad uslužbenci svoje uprave in jim določa dolžnosti;
b) izdaja blagajni svoje uprave naloge za izplačila v mejah svoje pooblastitve;
c) odobruje podpore nezaposlenim delavcem;
č) redno obvešča nadzorni odbor in javno borzo dela o razmerah na delovnem trgu in o poslovanju svoje uprave;
d) opravlja ostale posle, ki mu jih nalagajo veljavni Predpisi in naredbe.
§ GO.
C) V krajih, kjer dajo občine pristojnim javnim Gorzam dela na razpolago potrebne prostore s kurjavo razsvetljavo in mestno blagajno za izplačevanje podpor, smejo otvoriti javne borze dela po določbah § 11., odst. 3., teh predpisov svoja poverjeništva s področjem ekspozitur javnih borz dela, toda brez nadzornega odbora.
(2) Poverjeništvom sme dati javna borza dela na razpolago enega uradnika ali sporazumno z dotično občino prevzeti nase popolne ali delne stroške za plačevanje enega honorarnega uradnika ali delno nagrajanje največ dveh honorarnih uradnikov, ki opravljajo posle za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev. Voditelji poverjeništev, ki niso uslužbenci posredovanja Gela, se postavljajo z odobritvijo pristojnega ravnateljstva javne borze dela. Prednost imajo stalni uslužbenci Gotične občine in poverjeniki okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Osebni in materialni izdatki za ta Poverjeništva ne smejo znašati več ko 24.000 dinarjev na leto,
(3) Kontrolo nad poslovanjem teh poverjeništev poveri lahko občina višjemu občinskemu uradniku ali pa postavi poseben kontrolni odbor pod predsedstvom tega uradnika. Področje kontrolnega uradnika ali odbora določi občina sporazumno s predsednikom upravnega odbora.
(*) Osrednji odbor za posredovanje dela ustroji lahko sporazumno z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev skupna poverjeništva.
(5) Poverjeništva opravljajo svoje posle po navodilih Pristojne javne borze dela.
4.	Strokovne borze dela.
§ 61.
(*) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme sporazumno s prizadetimi ministri za tiste skupine Gelavcev, ki niso v sestavu osrednje uprave, ustanoviti z naredbo posebne strokovne borze dela z lastnimi krajev-
nimi upravami in s pravicami in dolžnostmi javne borze dela in njih krajevnih uprav za dotično skupino'delavcev.
(•') Na predlog osrednjega odbora sme minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izločiti z naredbo iz pristojnosti javnih borz dela posle za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev glede določenih skupin delavcev, za katere se pokaže potreba, da se povečajo skrb in podpore nasproti podporam, določenim s temi predpisi, in ustanoviti zanje v sestavu osrednje uprave posebne strokovne borze dela. Te strokovne borze dela smejo imeti svoje krajevne uprave, vse pravice in dolžnosti javnih borz dela za dotično skupino delavcev v svojem območju in razen tega, kolikor ni s temi predpisi drugače določeno, še posebno obveznost, dajati višje podpore, a smejo tudi pobirati višje doklade.
(3) Natančnejše predpise o sestavi samouprave strokovnih borz dela, o njih razmerju do javnih borz dela, o njih področju in njih poslovanju in o višini podpor in doklad izda z naredbo minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Višina podpor in doklad ne sme biti večja od dvakratne višine podpor in doklad, določenih v teh predpisih.
§ 62.
(') V sestavu osrednje uprave se ustanovi z dnem, ki ga določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za promet, strokovna borza dela za mornarje (brodarje), ki naj:
a) vodi pregled o zaposlenih in nezaposlenih mornarjih (brodarjih);
b) vodi posle za posredovanje dela in podpiranje mornarjev (brodarjev) in skrbi za njih socialno zaščito;
c) pošilja mednarodnemu uradu dela vsa obvestila, statistike in drugo, kar se nanaša na nezaposlenost mornarjev (brodarjev) in na poslovanje strokovne borze dela in njenih krajevnih uprav.
(•’) V lukah in pristaniščih se ustanove, kjer se pokaže službena potreba, v sestavu krajevnih uprav za posredovanje dela odseki (uradi) strokovne borze dela za mornarje (brodarje), ki naj:
a) posredujejo delo in odobrujejo podpore nezaposlenim mornarjem (brodarjem) in vodijo statistiko o nezaposlenosti svoje stroke; •
b) opravljajo vse posle, ki jim jih nalagajo veljavni predpisi in naredbe.
(3) Posle strokovne borze dela in njenih podrejenih odsekov (uradov) vodijo uslužbenci javne službe za posredovanje dela, ki so jim vprašanja mornarjev (brodarjev) znana.
(’) Z dnem ustanovitve strokovne borze dela za mornarje (brodarje) spadajo v osrednji odbor en predstavnik ministrstva za promet in po en predstavnik pomorskih (brodarskih) delavcev in lastnikov ladij.
§ 63.
(') V sestavu osrednje uprave se ustanovi z dnem, ki ga določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za gozdove in rudnike, strokovna borza dela za rudarske in topilniške delavce, ki naj:
a) vodi pregled o nezaposlenih rudarskih in topil-niških delavcih;
b) opravlja posle za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in skrbi za njih socialno zaščito;
c)	pošilja mednarodnemu uradu dela vsa obvestila, statistike in drugo, kar se nanaša na nezaposlenost rudarskih in topilniških delavcev in na poslovanje strokovne borze dela in njenih krajevnih uprav.
(!) Pri glavnih bratovskih skladnicah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu in pri podrejenih Magajnah pri posameznem rudniku se ustanove, Če se pokaže potreba, odseki za posredovanje dela rudarskim in topilniškim delavcem kot podrejeni odseki (uprave) strokovne borze dela, ki naj:
a) posredujejo delo in odobrujejo podpore nezaposlenim rudarskim in topilniškim delavcem in vodijo statistiko o nezaposlenosti svoje stroke;
b) opravljajo posle, katere jim nalagajo veljavni predpisi in naredbe.
(3)	Z dnem ustanovitve strokovne borze dela za rudarske in topilniške delavce spadajo v osrednji odbor en predstavnik ministrstva za gozdove in rudnike in po en predstavnik rudarskih in topilniških delavcev in delodajalcev.
5.	Občine kot pomožni organi javne službe za posredovanje dela.
§ 64.
(*) Mestne in selske občine, kjer ni uprave za posredovanje dela, morajo kot pomožni organi javne službe za posredovanje dela sprejemati prijave nezaposlenih delavcev po predpisih službe za posredovanje dela in po navodilih pristojne javne borze dela, izplačevati odobrene podpore, izdajati nezaposlenim delavcem objave za znižano voznino in opravljati druge posle v zvezi s posredovanjem dela in podpiranjem nezaposlenih delavcev.
(3)	Mestne in selske občine odrejajo v sodelovanju z organi za posredovanje dela potrebne ukrepe radi odpravljanja nezaposlenosti in podpiranja nezaposlenih delavcev; v ta namen poskrbe za potrebna proračunska sredstva za podpiranje svojih nezaposlenih Občinarjev, ki trpe pomanjkanje, v naravi ali z javnimi deli ali v gotovini.
6.	Administracija.
§ 65.
(') Administrativne posle uprav za posredovanje dela opravljajo plačani uslužbenci. Za uslužbence veljajo predpisi pragmatike za uslužbence osrednje uprave za posredovanje dela in javnih borz dela z dne 27. maja
1933.,	potrjene s § 59. finančnega zakona za 1. 1934./35.* Imajo vse dolžnosti državnih uslužbencev in uživajo iste ugodnosti.
(3)	Uslužbenci opravljajo svoje posle po predpisih, veljavnih glede službe za (msredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev.
(3)	Upravnik osrednje uprave je podrejen ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje; šefi javnih borz dela so podrejeni upravniku in predsedniku pristojnega upravnega odbora, šefi krajevnih uprav pa šefu pristojne javne borze dela in predsedniku nadzornega odbora.
(*) Uslužbenci morajo izvrševati zakonite naredbe svojih starešin in neposredne naredbe osrednje uprave v poslih občne administracije, statistike, knjigovodstva, posredovanja dela in podpiranja nezaposlenih delavcev.
(5)	Uslužbenci smejo občevati s samoupravnimi organi samo preko svojih neposrednih starešin.
* »Službeni list« št. 508/79 iz 1. 1933. in št. 272/34 iz 1. 1934.
(6)	Uslužbenci odgovarjajo disciplinsko in materialno za pravilno uporabo predpisov in so dolžni izvrševati pristojno storjene sklepe samoupravnih organov, šefi odgovarjajo kot nakazovalci, blagajniki in režiserji kot računodajniki.
§ 66.
(‘) Vse spise iz pristojnosti samoupravnih organov podpisujejo njih predsedniki, vse ostale spise pa starešine dotične uprave. Če je starešina zadržan, podpiše namesto njega vršilec dolžnosti starešine.
(*) Upravnik osrednje uprave in šefi javnih borz dela smejo po potrebi službe pooblastiti svoje podrejene uslužbence, da podpisujejo namesto njih določeno vrsto spisov iz njih področja.
§ 67.
(‘) Administracija za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev se opravlja po javni borzi dela in njenih podrejenih upravah. Administrativne posle vodi starešina uprave v mejah veljavnih predpisov.
(-) V poslih za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev in v statističnih poslih občujejo vse uprave za posredovanje dela med seboj neposredno.
(3)	V vseh ostalih poslih občujejo	podrejene uprave
z drugimi upravami za posredovanje	dela samo preko
pristojne javne borze dela, če ne odredi v posameznih primerih osrednja uprava ali pristojna javna borza dela drugače.
(*)	Javne borze dela občujejo med	seboj neposredno,
če ne	odredi za posamezni primer	osrednja uprava
drugače.
IV.	Podpore.
1.	Vrste podpor.
§ 68.
(*) Vrste podpor, ki jih uživajo nezaposleni delavci, so:
a) redne podpore;
b) podaljšane podpore;
c) potne podpore;
č) izredne podpore v gotovini in v naravi.
(3)	Redne podpore zavarujejo delavce ob nezaposlenosti za dobo, določeno s temi predpisi.
(“) Podaljšane podpore zavarujejo ob veliki občni nezaposlenosti delavce, ki so že izčrpali pravico do redne podpore ali ki te pravice še niso pridobili.
(‘) Potne podpore se izdajo nezaposlenim delavcem, da si poiščejo zaposlitve zunaj sedeža uprave za posredovanje dela.
(5)	Izredne podpore se dovoljujejo nezaposlenim delavcem ob izjemni potrebi.
‘j 69.
(J) Pravico do redne podpore ima vsak nezaposleni delavec, ki spolnjuje pogoje, določene v teh predpisih. Ostale podpore izdajejo uprave za posredovanje dela osebam, ki spolnjujejo pogoje, samo, če imajo za te podpore razpoložljivih sredstev.
(■) Podpora se deli na osebno podporo in na rodbinsko doklado. Osebna podpora se daje za vzdrževanje nezaposlene osebe, rodbinska doklada pa za vzdrževanje rodbine.
(3)	Rodbinsko doklado prejema nezaposleni delavec za nepreskrbljene otroke, ki imajo do njega zakonito
pravico za vzdrževanje in ki jih nezaposleni delavec dejansko povsem ali pretežno sam vzdržuje. Otroci zakonskega druga, posvojeni in nezakonski otroci so izenačeni z zakonskimi otroki delavca. Za nepreskrbljene veljajo vsi otroci pod 14 leti starosti, otroci pa, ki hodijo v šolo, do 18 let starosti. Ne glede na starost veljajo otroci za nepreskrbljene, če so po zdravniškem potrdilu nesposobni za pridobivanje.
(4)	Osebna podpora in rodbinska doklada se izplačujeta praviloma nezaposlenemu delavcu samemu. Če pa je nezaposleni delavec vdan pijančevanju ali drugim slabim navadam ali če je sicer nesposoben, upravljati imo-vino, se sme izplačevati podpora ženi ali odraslemu otroku ali roditelju ali skrbniku ali pa osebi, ki jo označi skrbstveno oblastvo oziroma državna ali samoupravna ustanova za zaščito otrok in mater.
2.	Občni pogoji za prejemanje podpore.
§ 70.
(4)	Podpore, označene v oddelku 1. tega poglavja, smejo dobivati delavci, ki so sposobni za delo in delo-voljni, a so ostali brez zaposlitve mimo svoje volje, in spolnjujejo splošne in posebne pogoje za prejemanje podpor po teh predpisih, a so stari najmanj 14 let.
(’) Sposoben za delo je tisti delavec, ki more po svojih močeh in sposobnostih glede na svojo izobrazbo in ua dotedanji poklic zaslužiti vsaj tretjino tega, kar zaslužijo z najemnim delom umsko in telesno zdravi delavci iste vrste in podobne izobrazbe v istem kraju.
(3) Delovoljen je tisti delavec, o katerem ni razloga dvomiti, da bi ne hotel delati, če se mu da možnost zaposlitve po njegovi izobrazbi in sposobnostih.
(4) Mimo svoje volje nezaposlen je tisti delavec, ki ostane brez svoje krivde nezaposlen in se ni mogel zaposliti, najsi se je trajno in resno trudil, da bi našel uovo zaposlitev.
§ 71.
(4) Tuji državljani jugoslovanske narodnosti so glede pravice do podpore izenačeni z jugoslovanskimi državljani.
(5) Prav tako so izenačeni z jugoslovanskimi državljani pribežniki, ki jim dajo pristojna oblastva azilno Pravico v državi, za čas, dokler ta pravica traja.
(3)	Ostali inozemski državljani so načeloma izenačeni z jugoslovanskimi državljani. Za državljane držav, v katerih obstoji državno organizirana pomoč ob nezaposlenosti, ki pa glede dajanja podpor ne ravnajo s tamkaj živečimi našimi delavci kakor s svojimi, sme predpisati minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izjemen postopek. Če odreka tuja država jugoslovanskim državljanom samo neke vrste podpor, sme predsedništvo tudi njenim državljanom ustrezne podpore odreči. Od teh predpisov se morejo določiti odstopki s posebnimi mednarodnimi sporazumi.
§ 72.
Podpore ob nezaposlenosti ne morejo uživati delavci:
a) ki so bili po svoji krivdi odpuščeni ali ki so službo samovoljno brez opravičenega razloga zapustili;
b) ki so brez opravičenega razloga zavrnili namestitev ali delo, najsi so bili poučeni o posledicah, in jim je namestitev priskrbela pristojna uprava za posredovanje dela ali pa kdor koli drug, v kraju ali zunaj kraja njih stalnega prebivališča;
c) ki se nočejo dalje strokovno izobraževati ali pripravljati za spremembo poklica, ki jim utegne zaposlitev olajšati ali pospešiti;
č) dokler se udeležujejo stavke ali dokler traja izpor v podjetju, v katerem so dotlej delali;
d) dokler prejemajo hranarino ali porodnično podporo, rento za onemoglost ali starostno ali nezgodno rento, višjo od 50%, ali kake druge redne podpore, ki zadoščajo za njih obstanek in obstanek njih rodbine;
e) ki so zavestno prosili podpore v prevarne namene ali so drugače zlorabljali uprave za posredovanje dela, in to za čas, dokler njih kaznivo dejanje ne zastara.
§ 73.
(') Za presojo, ali so bili delavci po svoji krivdi odpuščeni in ali so samovoljno zapustili namestitev brez opravičenega razloga, so odločilne določbe zakona o obrtih in ostalih veljavnih predpisov.
(*) Opravičen je razlog, da se zavrne ponujena namestitev:
a) če se za delo ne plača mezda, določena z veljavno tarifo za dotično delo v dotičnem podjetju, ali mezda, predpisana po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937.,* ali pa mezda, običajna v kraju namestitve za dotično delo po delavčevi sposobnosti;
b) če delavec ponujanega mu dela po svojih umskih ali telesnih sposobnostih ali po prejšnjem poklicu ali izobrazbi ne more opravljati;
c) če je bilo mesto izpraznjeno s stavko ali z iz-porom;
č) če škodujejo vrsta posla ali okolnosti v zvezi s poslom zdravju, morali ali časti delavčevi.
(3)	Če je prejemal delavec v 12 mesecih podporo osem tednov, ne sme ponujene mu namestitve zavrniti, češ da ne ustreza njegovemu prejšnjemu poklicu ali izobrazbi. V takem primeru zgubi delavec ne glede na svoj poklic pravico do podpore, če zavrne namestitev, za katero ima umske in telesne sposobnosti in s katero mu je zagotovljeno najnujnejše njegovo vzdrževanje in vzdrževanje njegove rodbine.
§ 74.
(0 Delavci obdobnih (sezonskih) opravil imajo pravico do redne in podaljšane podpore samov dobi, v katero pride njih redna zaposlitev. V času redne nezaposlenosti se izdajanje podpore prekine, ki se pa, če nezaposlenost traja, nadaljuje šele, ko zopet nastopi doba redne zaposlitve, in traja, dokler ni pravica do podpore izčrpana. Vendar smejo ti delavci v času svoje redne nezaposlenosti prejemati redno in podaljšano podporo, če dokažejo, da so v času redne zaposlitve (v poslednji sezoni) bili zaposleni manj ko štiri mesece. Višina podpore se odmerja v takem primeru po članstvu, ki so ga pridobili v predpisani obračunski dobi eno leto prej, računaje nazaj od 13 do 36 mesecev od‘dne prijave nezaposlenosti in po odbitku podpore, prejete v času redne zaposlitve.
(2)	Za delavce obdobnih opravil v smislu teh predpisov se štejejo kmetje, ki opravljajo priložnostna dninarska dela, osebe, katerih glavno opravilo ni zavezano zavarovanju, a so zavarovani za posle, ki jih opravljajo kot postransko zaposlitev, in vsi tisti delavci, ki so v poslednjih dveh letih od dne prijavljene nezaposlenosti delali izključno ali pretežno pri kakem obdobnem opra-
* »Službeni list« št. 103/15 iz 1. 1937.
vilu, kar se ugotovi iz prijav in odjav pri delavskem •zavarovanju.
(3) Za obdobna opravila se smatrajo tista opravila, pri katerih se zaposlovanje časovno redno prekinja, ker je tak običaj ali taka narava dela. To so opravila, ki so zavisna od vremenskih razmer, letne dobe (sezonska opravila) ali od načina in rednih razvojnih stopenj (faz) proizvodnje ali izmenjave. Med ta opravila spadajo poljedelska, gozdna, gradbena, opekarska dela, sezonska dela v tvornicah sladkorja, cementa, tobaka ali pri rudarstvu, nadalje žganje oglja, tujski promet, vkrcavanje in izkrcavanje na suhem in na morju, hišno delo po kosu in pod. Ne štejejo se za obdobna opravila tista dela, ki se opravljajo v podjetjih sezonskega značaja tudi med redno prekinitvijo dela.
(4) Osrednji odbor ugotovi z odločbo vrste obdobnih opravil in čas redne nezaposlenosti v njih. Upravni odbori določijo z odločbo za svoje ozemlje opravila, ki jih je v njihovem območju poleg teh opravil imeti za obdobna, in čas redne nezaposlenosti v njih.
(5) Predsedništvo izda natančnejša navodila za delavce, ki so bili zaporedoma v obdobnih in v stalnih za-iposlitvah, in določi, kateri čas je treba pri teh delavcih 1 šteti za čas njih redne nezaposlenosti.
(") Obdobnost zaposlitve in čas redne nezaposlenosti ocenja za posameznega delavca šef uprave za posredovanje dela v okviru teh predpisov in sklepov osrednjega odbora in upravnega odbora. Zoper odločbo šefa ima delavec pravico pritožbe na ravnateljstvo v 8 dneh od dne priobčene mu odločbe. Odločba ravnateljstva je dokončna. V dvomu smejo zaprositi ravnateljstva, preden odločijo o pritožbi, načelno odločitev predsedniška.
§ 75.
(') Delavcu, ki ima zadosten drug dohodek za svoje vzdrževanje in vzdrževanje svoje rodbine, teče podpora šele od dne prestanka teh dohodkov. V dohodke se računajo tudi dohodki rodbine, če živi delavec z njo v hišni skupnosti. Če ti dohodki ne zadoščajo, se smejo izdajati podpore v sorazmerno znižanem znesku.
(2) Podpora se sme odreči tudi delavcu, ki ima po zakonu pravico do vzdrževanja proti osebam, ki imajo za to potrebna sredstva.
(3) Delavcu, ki je prejel odpravnino ali odpovednino, teče podpora šele, ko mine čas, ki ustreza prejeti odpravnini ali odpovednini. Če odpravnina ali odpoved-nina nista določeni z rokom, se izračuna ta čas tako, da se deli prejeti znesek s povprečnim zaslužkom v poslednjem mesecu namestitve, pri čemer je vzeti največ 2000 dinarjev kot enomesečni zaslužek.
(*) Delavcem, ki prejemajo hranarino ali porodniško podporo, teče podpora od dne, ko preneha prejemanje hranarine ali podpore.
(“) Delavcu, ki se udeležuje stavke ali ga je zadel izpor, začne teči podpora šele osmi dan od dne, ko preneha stavka ali izpor, če je še dalje ostal nezaposlen.
(e) Bolovanje do treh dni ali priložnostna zaposlitev do treh dni ne prekinja prejemanja podpore, Če je redno prijavljena pristojni upravi za posredovanje dela.
§ 76.
(4) Delavec, ki je odpuščen po svoji krivdi ali ki je zapustil delo brez opravičenega razloga ali ki noče sprejeti ponujeno namestitev ali se brez opravičenega razloga noče strokovno dalje izobraževati ali pripravljati za spremembo poklica ali se noče dati zdravniško pregledati,
da bi se ocenila njegova delovna sposobnost, zgubi pravico do podpore za določen čas, vendar največ za 26 tednov od dne ugotovljenega dejstva.
(2) Delavec, ki zlorablja uprave za posredovanje dela ali pravice, ki jih dajejo veljavni predpisi, zgubi pravico do podpore za največ 52 tednov; ni pa s tem izključen pregon po kazenskem zakoniku.
(3) Čas, za katerega je kazen izrečena, se šteje kot čas uživanja podpore.
§ 77.
(4) Maloletni delavci pod 18 leti smejo uživati podporo, če dokažejo, da nimajo rodbine, ki bi bila rodnin-skopravno zavezana skrbeti zanje in bi to tudi zmogla, in da so navezani samd na svoj osebni zaslužek, a zanje ni možnosti, da bi se namestili po zavodu za zaščito malo-letnikov ali šoli.
(•’) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše, ob kakih pogojih se smejo ti delavci prisiliti, naj se strokovno dalje izobražujejo ali pripravljajo za spremembo poklica.
§ 78.
(*) Podpore v gotovini se smejo po razmerah in potrebah deloma ali popolnoma nadomestiti z dajatvami v naravi, in to zlasti kadar gre za maloletne delavce pod 18 leti in za ženske. Za te osebe se sme predpisati tudi poseben način podpiranja.
(2) Podpiranje maloletnih delavcev in žensk po prednjem odstavku se sme poveriti državnim, samoupravnim, delavskim, delodajalskim ali zasebnim dobrodelnim ustanovam, katerim se smejo v te namene odobriti subvencije iz rednih in izredriih dohodkov javne službe za posredovanje dela.
(3) Odločati v prednjih primerih so pristojni upravni odbori.
§ 79.
(l)	Če se izvajajo javna dela ali dela za odpravljanje nezaposlenosti, mora sprejeti delavec delo, ki ustreza po mnenju šefa uprave za posredovanje dela njegovim sposobnostim, pridobi pa pravico do podpore šelč, ko preneha njegova zaposlitev pri takih delih.
(■') Maloletni nezaposleni delavci pod 18 leti, pri katerih ni možnosti za nadaljnje strokovno izobraževanje ali pripravo za spremembo poklica, se smejo prisiliti, da se zaposlijo pri delih za odpravljanje nezaposlenosti, ki ustrezajo njih umskim in telesnim sposobnostim in služijo njih zdravstveni in moralni zaščiti.
(•'*) Kot dela za odpravljanje nezaposlenosti po teh predpisih veljajo:
a) dela, ki se ne izvajajo ob običajnem času ali se ne izvajajo v takem obsegu ali ki se drugače vobče ne bi izvajala, in niso redna dela, pri katerih je potrebno trajno zaposlovanje delavcev ali kakega števila delavcev;
b) ki so občekoristna in se opravljajo z namenom, da se podpirajo določene vrste nepreskrbljenih oseb;
c) ki ne ovirajo rednega zaposlovanja nezaposlenih delavcev niti rednega poslovanja gospodarskih podjetij;
č) ki ustrezajo umskim in telesnim svojstvom, letom starosti in rodbinskim razmeram nezaposlenih delavcev in nimajo škodljivih posledic za njih bodoče zaposlovanje.
(4)	Nosilci javnih del in del za odpravljanje nezaposlenosti so praviloma država, banovine, občine in dobrodelna društva. Če bi ostvarile osrednja uprava in oblastne uprave izredna sredstva ali bi bila uporaba proračunskih sredstev za podpore pravilnejši odmeri podpor ali var-
Sevanju v korist, smejo poveriti opravljanje takih del svojim upravam ali ustanovam. V teh primerih se sme vezati prejemanje podpore s pogojem udeležbe pri teh delih ali podpora nadomestiti z mezdo. Odločati v teh Primerih je pristojno predsedništvo.
3.	Kerine podpore.
§ 80.
(') Pravico do redne podpore ima delavec 7 dni po Prijavi nezaposlenosti, delavec obdobnih opravil pa 14 dni Po prijavi nezaposlenosti, če je pridobil v obračunski dobi potrebno članstvo pri delavskem zavarovanju za l-olezen. Obračunska doba se računa z 24 meseci in 7 dnevi (737 koledarskih dni) od dne prijave nezaposlenosti nazaj. Dan, za katerega je imel delavec pravico do hranarine, porodniške podpore ali podpore za zdravljenje, se ne všteva v obračunsko dobo, ki se podaljša seštevek teh dni. Najkrajše potrebno članstvo pri delavskem zavarovanju za bolezen znaša 200 prispevnih dni (8 mesecev). V članstvo se računa samo tisti čas, za katerega so predpisane doklade za borzo dela.
(2)	Članstvo se dokaže s potrdilom pristojnega krajevnega organa osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V primerih, ko je bil delavec zavezan zavarovanju, ni pa bil zavarovan, se je delavec dolžan prijaviti pristojnemu krajevnemu organu osrednjega urada radi ugotovitve članstva pred izdajo potrdila in naknadnim predpisom doklade
§ 81.
(‘) Redna podpora se izplačuje v tedenskih zneskih za 7 ali 14 dni nazaj, samb za popolne tedne nezaposlenosti. Prvo izplačilo se opravi najzgodneje 14 dni, pri delavcih obdobnih opravil pa najzgodneje mesec dni od dne prijave nezaposlenosti.
(2) Trajanje redne podpore je odvisno od trajanja članstva v obračunski dobi in ne more biti daljše od 20 tednov. Na vsakih 200 prispevnih dni (8 mesecev) Članstva se računajo 4 tedni redne podpore. Če je imel delavec v obračunski dobi nepretrgano članstvo 12 mesecev, dol iva poleg spredaj omenjene podpore nadaljnjo Podporo še 0 tednov, če pa ima nepretrganega članstva 24 mesece, dobiva podporo še 14 tednov.
(3) Višina redne podpore je odvisna od mezdnega razreda in od rodbinskega stanja. Dovoljuje se brez doklade ali z rodbinsko doklado in ne sme znašati več ko 150 dinarjev na teden. Za rodbino velja najmanj en nepreskrbljen otrok. Tedenska podpora znaša za vsak teden nezaposlenosti:
Osebna	podpora
^ mezdnem razredu:	brez	rodbinske	z	rodi insko
doklade:	doklado:
III.	do	VIII.	60	dinarjev	70	dinarjev
IX.	do	XI.	90	dinarjev	110	dinarjev
XII.	120	dinarjev	150	dinarjev
(*) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje 8me spremeniti razpored mezdnih razredov in stopnje Podpor, če se spremenijo mezdni razredi pri delavskem zavarovanju.
§ 82.
0) Za določitev mezdnega razreda je odločilen naj-*>žji mezdni razred zavarovanja v poslednjih 75 prispev-dneh (3 mesecih). Kdor dokaže, da v tem najnižjem razredu ni bil zavarovan popolnih 25 prispevnih dni U mesec), se vzame zanj naslednji višji mezdni razred.
(2)	Če imata do redne podpore istočasno pravico mož in žena, prejema osebno podporo in rodbinsko doklado v popolnem znesku tisti izmed njiju, ki je zavarovan v višjem razredu, zakonski drug pa polovico zneska osebne podpore, ki mu gre v njegovem mezdnem razredu.
§ 83.
(’) Če je redna podpora izčrpana, pridobi delavec pravico do nove podpore šele, ko je pridobil pri delavskem zavarovanju novo članstvo najmanj 200 prispevnih dni (8 mesecev).
(2) Če delavec redne podpore ni izčrpal, obdrži 12 mesecev od dne izplačila poslednje redne podpore pravico do neizčrpanega dela redne podpore tudi poleg pravice do nove redne podpore, ki bi jo bil medtem pridobil.
4.	Podaljšane podpore.
§ 84.
(*) Podaljšano podporo smejo uživati samo ob veliki splošni nezaposlenosti tisti delavci, ki žive v težkih življenjskih razmerah. Za take se štejejo delavci, ki nimajo sredstev niti za najpotrebnejše svoje vzdrževanje in vzdrževanje svoje rodbine in tudi ne .uživajo zadostne podpore od drugih oseb ali ustanov.
(") Za prejemanje podaljšane podpore veljajo isti pogoji, ki so predpisani za redno podporo, če ni s temi predpisi določeno drugače.
§ 85.
(') Podaljšano podporo smejo uživati tisti delavci, ki so najmanj 5 mesecev nepretrgano prijavljeni kot nezaposleni javni borzi dela ali krajevnim upravam ali pa v obračunski dobi leta dni, če so medtem bili zaposleni.
(-’) Trajanje podpore zavisi od trajanja delavčevega zavarovanja v obračunski dobi poslednjih dveh let od dne prijavljene nezaposlenosti. Za vsakih 50 popolnih prispevnih dni (2 meseca članstva) pri delavskem zavarovanju se sme odobriti teden dni podaljšane podpore.
(3) Če je podaljšana podpora izčrpana, se sme delavcu odobriti iznova podaljšana podpora šele, ko je pridobil in izčrpal pravico do nove redne podpore, in šele po preteku 15 dni od dne, ko je prejel poslednji obrok redne podpore.
(*) Če nezaposleni delavec podaljšane podpore ni izčrpal, a je dobil iznova zaposlitev, se mu sme ob novi nezaposlenosti po preteku 15 dni od dne prijavljene nove nezaposlenosti odobriti izredna podpora za preostale tedne neizčrpane podaljšane podpore, povečane za en teden na vsakih 50 prispevnih dni (2 meseca članstva) naknadne zaposlitve.
(3)	Če je pridobil delavec medtem pravico do redne podpore, ima pravico za neizčrpani čas podaljšane podpore, ki mu teče šele po izteku 15 dni, ko je izčrpal redno podporo.
(6) Neizčrpani čas podaljšane podpore se ne more ukoristiti za novo nezaposlenost, če je preteklo od dne izplačila poslednje podaljšane podpore leto dni.
(7) Dokler obstoji pravica do redne podpore in 15 dni potem, ko je izčrpana, se podaljšana podpora ne sme odobriti.
(8) Podaljšana podpora se odmeri po stopnjah redne podpore. Praviloma je, izvzemši prvo stopnjo, za eno stopnjo nižja od redne podpore in se izplačuje kakor redna podpora z ustrezno doklado za 7 ali 14 dni nazaj.
§ 86.
(') llešitev, da se da podaljšana podpora, v kateri višini in za kateri čas, izda na predlog osrednjega odbora minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, če so dosegle prihrane za podpore vsoto 50,000.000 dinarjev.
(2) Osrednji odbor sme odrediti, da se trajanje podaljšane podpore začasno do dvojnega časa podaljša, če so izredna sredstva zagotovljena. Taka odločba osrednjega odbora velja do končne odločitve ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
(3) V breme sredstev, potrebnih za izplačevanje rednih podpor, se podaljšane podpore nikakor ne smejo zvišati.
(4) Upravni odbori smejo skleniti, da se odloži izplačilo podaljšanih podpor na določene mesece v letu. Predpisati smejo, naj se prejemanje posameznih obrokov podaljšane podpore prekine, in smejo podaljšati karenčne roke 5 mesecev in 15 dni.
5. Potne podpore.
§ 87.
(‘) Potno podporo smejo uživati tisti nezaposleni delavci, o katerih se dokaže, da bi se mogli zaposlovati zunaj svojega dosedanjega prebivališča oziroma zunaj sedeža uprave za posredovanje dela, pri kateri so prijavljeni. V takem primeru se smejo poravnati potni stroški popolnoma ali deloma tudi za rodbinske člane nezaposlenega delavca, če potujejo radi zaposlitve obenem z delavcem ali se selijo v kraj nove zaposlitve.
(2)	Potno podporo smejo uživati delavci, za katere se ugotovi:
a) da so v dosedanjem svojem prebivališču dejanski že tri dni brez posla in da so prijavljeni pristojni upravi za posredovanje dela;
b) da jim v tem kraju ni moči najti zaposlitev;
c) da so sami ali pa po upravi za posredovanje dela našli namestitev v drugem kraju ali da je zelo verjetno, da zaposlitev najdejo;
č) da glede na svojo nezaposlenost in višino dotedanje mezde in glede na posebne rodbinske okolnosti potnih stroškov do kraja nove zaposlitve nikakor ne zmorejo;
d) da delodajalec ni dolžan trpeti potne stroške za to potovanje.
§ 88.
(‘) Po pokazani potrebi se izda delavcu kot potna podpora:
a) objava za potovanje po polovični ceni z železnico ali ladjo;
b) objava za potovanje po znižani ceni z železnico ali ladjo s popolnoma ali deloma plačano razliko do namembnega kraja, največ trikrat na leto, ne glede na upravo, ki je olajšavo dala;
c) podpora v znesku največ 20 dinarjev za nezaposlenega delavca in največ po 10 dinarjev za vsakega rodbinskega člana.
(-’) Izdatki za potne podpore, kolikor se ne poravnavajo po sklepu upravnega odbora iz izrednih dohodkov, ne smejo presegati 5% kredita, določenega v proračunu za podpore nezaposlenih delavcev.
6. Izredne podpore.
§ 89.
(*) Nezaposleni delavci, ki so bili zavarovani, a niso pridobili ali soi izčrpali redno in podaljšano podporo, ki
jih pa uprava za posredovanje dela iz opravičenih razlogov ne more napotiti na domovinsko občino, ki naj bi skrbela za njih nadaljnje vzdrževanje, smejo dobiti izredno podporo, če so zašli zaradi dolgotrajne nezaposlenosti, bolezni v rodbini ali pod. v tako stanje, da ni drugega izhoda.
(2)	Izredna podpora ne sme znašati več ko tri redne podpore v višini najvišjega mezdnega razreda zavarovanja tega delavca v enem letu. Delavcem, ki ne morejo dokazati nobenega članstva pri zavarovanju, se sme izplačati največ 20 dinarjev osebne podpore in 10 dinarjev rodbinske podpore, največ trikrat v enem letu.
(s) V posebnih, preskušenih primerih, če gre za obstanek rodbine, predvsem otrok, kakor tudi če služi podpora za nadaljnje strokovno izobraževanje ali pripravljanje za spremembo poklica ali za podpiranje tistih delavcev, ki so našli delo, s katerim bi se stalno vzdrževali, a jim je podpora potrebna, da morejo delo započeti, se sme odobriti izredna podpora do višine redne podpore te osebe za tri tedne najvišjega mezdnega razreda. Ta podpora se sme dovoliti, ne glede na članstvo pri delavskem zavarovanju, delavcem, ki niso bili zaposleni v službah, ki bi bile zavezane zavarovanju, ali ki iščejo prvič zaposlitve; vendar se v ta namen ne sme porabiti več ko ena petina kreditov, določenih za izredne podpore.
§ 90. '
(') Izredne podpore se odobrujejo predvsem v naravi. Upravni odbor poskrbi, da se v sodelovanju z državnimi in samoupravnimi oblastvi in ustanovami, delavskimi in delodajalskimi združbami in dobrodelnimi društvi ukrene, česar je treba za prehrano in nastanitev nezaposlenih delavcev in njih rodbin.
(2)	Skupni izdatki za trenutne podpore in subvencije za ostvaritev in vzdrževanje ustanov za podpiranje nezaposlenih delavcev v naravi ne smejo presegati 12% kreditov, določanih za podpore v letnem proračunu. Izredni dohodki javnih bora dela se smejo uporabljati za trenutne podpore samo po sklepu upravnega odbora ali po odredbi osrednje uprave.
(:i) Podpore v naravi se smejo dajati ob dolgotrajni nezaposlenosti tudi poleg rednih in izrednih podpor po splošni odločbi upravnega odbora. To velja zlasti, če stroški za dajanje podpor v naravi sredstev javne službe za posredovanje dela vobče ne obremenjajo ali jih obremenjajo le po neznatnem delu.
7.	Postopek pri dajanju podpor.
§ 91.
(‘) Nezaposleni delavec mora prijaviti svojo nezaposlenost upravi za posredovanje dela v tistem kraju, kjer ga je nezaposlenost zatela. V krajih, kjer ni uprave za posredovanje dela, prijavi nezaposleni delavec nezaposlenost pristojni selski ali mestni občini.
(2) Nezaposleni delavec mora vložiti prošnjo za podporo na predpisanem obrazcu in paziti, da predloži potrebna potrdila o obstoju in vzrokih nezaposlenosti, o rodbinskem stanju in članstvu pri delavskem zavarovanju, če se ta potrdila ne priskrbe službeno. Osrednja uprava sme predpisati tudi poseben način, kako se naj izkažejo nezaposleni delavci, katerim se dovoljuje podpora.
(3) Uprava za posredovanje dela mora podatke nezaposlenega delavca preskusiti. X ta namen sme zahtevati
obvestila od zasebnikov in od državnih in samoupravnih dbiastev, ki morajo upravi zaprošena poročila poslati.
§ 92.
(') Nezaposlenim delavcem, ki ne stanujejo v kraju, kjer jih je zatela nezaposlenost, se sme na njih prošnjo dovoliti, da prejemajo podporo v svojem stanovališču (stalnem bivališču). To je zlasti dovoliti, Če je stalno bivališče v območju okrožnega urada, pri katerem je bil nezaposleni delavec pretežno zavarovan.
C) Izučenim delavcem, ki morejo dokazati, da je za njih vnovično zaposlitev ali za nadaljnje strokovno izobraževanje potrebno, da potujejo iz kraja v kraj, se sme izdati potno dovolilo za določen čas, a največ za 10 tednov. To dovolilo jim daje pravico, da se prijavijo in prejemajo podporo pri tistih upravah za posredovanje dela v državi, ki so v njem navedene.
§ 93.
(‘) Nezaposleni delavec, ki mu je odobrena podpora, mora dokazati trajanje nezaposlenosti z rednimi prijavami pri upravah, po katerih prejema podporo. Obvezni sta najmanj dve prijavi na teden. Delavci obdobnih opravil med običajno nezaposlenostjo niso zavezani, Podajati te prijave; morajo pa po izteku te dobe dokazali, da so bili v tem času nezaposleni, če želijo podporo še dalje prejemati.
C) V krajih, kjer ni uprave za posredovanje dela, sprejema te prijave občina. V malih krajih, kjer je nezaposlenost posameznika opazen pojav in občini znana, s>ne občina posameznega nezaposlenega delavca oprostiti rednih prijav. Občine potrjujejo upravam za posredovanje dela po veljavnih predpisih okolnosti in trajanje nezaposlenosti. Za točnost teh podatkov odgovarja občina moralno in gmotno.
(а) Redne prijave služijo razvidnosti o razpoložljivih nezaposlenih <jelavcih, iskanju ustrezne zaposlitve zanje in nadziranju njih sposobnosti in delovoljnosti. Pri npravah, kjer je delo razdeljeno po poklicih, sprejemajo prijave strokovni odseki. Po 8 tednih prejemanja Podpore se sporoči prijava vsem odsekom radi zaposlitve v kaki drugi stroki.
(4)	Nezaposleni delavec ne sme prejeti redno ali izredno podporo za tisti teden, za katerega ni podal redne prijave, a te opustitve zadostno ne opraviči. Zato se trajanje redne ali izredne podpore ne podaljša. Oblastne uprave smejo po odobritvi predsedništva predpisati iudi drug način ugotavljanja nezaposlenosti in predpisati posebna potrdila za delodajalce o trajanju in prekinitvi delovnega razmerja.
(б) Podpore izplačujejo pristojne uprave za posredovanje dela. V krajih, kjer take uprave ni, opravlja izplačila občina prebivališča nezaposlenega delavca ali pa se izplačujejo po Poštni hranilnici ali na drug ustrezni način.
§ 94.
(‘) Delavec, ki prejema podporo, mora takoj in brez Posebnega poziva pristojni upravi za posredovanje dela Prijaviti:
a) odpravnino ali odpovednino, ki jo je prejel po Prejšnji ali po prejšnjih zaposlitvah;
b) zaposlitev in dohodke, ki jih ima sam ali pa ajegov rodbinski član, ki živi z njim v hišni skupnosti;
c) da prejema hranarino, porodniško podporo, rento za nezgode ali za onemoglost in starost ali kako drugo redno podporo;
č) smrt rodbinskega člana, za katerega ima pravico do rodbinske doklade;
d) vsa ostala dejstva, zaradi katerih se po veljavnih predpisih odloži ali odvzame pravica, prejemati podporo.
(3)	Prekršitev te dolžnosti se sme kaznovati z zgubo podpore največ do 52 tednov; ni pa s tem izključen pregon po kazenskem zakoniku.
§ 95.
(‘) Če ni v teh predpisih določeno drugače, odloča o priznanju pravice do podpore in o izplačilu podpore pristojni šef uprave za posredovanje dela.
(3)	Zoper odločbo šefa je dopustna pritožba na ravnateljstvo ali nadzorni odbor v 8 dneh od dne priobčitve odločbe. Odločbe o pritožbah so dokončne. Če je razlaga sporna, sta pristojno ravnateljstvo ali nadzorni odbor upravičena, zahtevati od predsedništva, naj izda načelno odločbo.
8.	Podpiranje rudarskih in topilniških delavcev.
§ 96.
Nezaposleni rudarski in topilniški delavci se podpirajo neposredno iz sredstev sklada za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev s tem, da se jim:
a) dajejo redne podpore;
b) odobrujejo izredne podpore;
c) dajejo potne podpore;
č) dajejo podpore v naravi.
V.	Javno posredovanje dela.
1.	Posredovanje po javnih borzah dela.
§ 97.
(‘) Poslovanje ob posredovanju dela je prizadevanje, da se najde prosto zaposlitveno mesto ali da se najde oseba, kateri je določena zaposlitev potrebna. Uprave za posredovanje dela morajo potemtakem skrbeti, da sestavijo kar najpopolnejšo evidenco o nezaposlenih delavcih in prostih zaposlitvenih mestih.
O Pri posredovanju dela je treba zlasti uvaževati:
a) potrebnost, da se popolnjujejo prosta mesta z delavci, ki imajo kar najboljšo izobrazbo in sposobnost za dotično mesto;
b) okolnosti, značilne za dotično prosto mesto (n. pr.: nočno delo, delo s strupeninami, posebne telesne ali umske sposobnosti in pod.);
c) življenjske razmere in trajanje nezaposlenosti dotičnega nezaposlenega delavca (gmotne razmere, dolgovi, obveznosti nezaposlenega delavca proti rodbini, zakonskim in nezakonskim otrokom in pod.).
§ 98.
Radi kar najuspešnejšega posredovanja dela morajo uprave za posredovanje dela:
a) upostaviti kar najtesnejšo zvezo z vsemi delavskimi in delodajalskimi združbami, državnimi in samoupravnimi oblastvi in koncesioniranimi podjetji;
b) stopiti v stik s kar največjim številom delodajalcev radi obveščanja o povpraševanju po delovnih močeh;
c) organizirati v vseh krajih možnost za brezplačno ali ceneno in hitro oglašanje razpoložljivih delavcev in prostih mest;
o) iskati, ali je takih prostih mest za prijavljene nezaposlene delavce tudi pri listih delodajalcih, ki takih prostih mest upravi niso prijavili;
d) ukrepati vse ostalo, česar je treba za organizacijo delovnega trga.
§ 99.
Uprave za posredovanje dela smejo, na zahtevo prizadetih interesentov pa morajo dajati vsa obvestila, ki so zanje važna: delavcem o posebnosti prostih mest in o delovnih pogojih, delodajalcem pa o izobrazbi nezaposlenih delavcev tiste stroke, za katero iščejo delavcev. Obvestila smejo dati samo na podstavi dejstev, za katera so zvedele ob vršitvi uradne dolžnosti.
§ 100.
Uprave za posredovanje dela opravljajo svoje posle brezplačno, ne da bi zahtevale za službeno poslovanje nikakršnih nasprotnih storitev. Izjemoma sme uprava za posredovanje dela zahtevali od delodajalca povračilo stroškov za nujne telefonske pogovore in brzojavke in za potovanja uradnikov, nastalih na izrečno delodajalčevo zahtevo in za to, da se najde potrebna delovna moč. V teh primerih gre urhdniku povračilo potnih stroškov po predpisih pragmatike. Z odobritvijo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje se smejo pobirali samo pristojbine za zaščito maloletnih nezaposlenih delavcev.
§ 101.
(l)	Uprave za posredovanje dela opravljajo svoje posle nepristransko, ne glede na delavčevo ali delodajalčevo strankarsko ali drugo pripadnost. Pri tem se ne sme ob isti in enako dolgi strokovni izobrazbi ali sposobnosti delavcev dajati mimo drugih prednost posameznim osebam ali posameznim poklicem.
(s) Prepovedano je zahtevati od strank, za katere se delo posreduje, obvestila o njih strankarski, organizacijski (sindikalni) ali podobni pripadnosti. Taka obvestila so izjemoma dopustna, če se posreduje delo za delavske ali delodajalske združbe ali za politična, sindikalna, vojaška, verska, znanstvena, umetniška ali podobna podjetja, glede katerih je pripadnost h kaki združbi (organizaciji ali sindikatu) pogoj za sprejem' v službo.
(3)	Nezaposleni delavci so se dolžni redno prijavljati za zaposlitev pristojnim upravam za posredovanje dela. Delavcem, ki se ne bi ravnali po prijavni dolžnosti, smejo uprave za posredovanje dela odtegniti podpore, a največ za dobo treh mesecev od dne poslednje prijave nezaposlenosti.
§ 102.
(') Uprave za posredovanje dela načeloma niso upravičene, navezati posredovanje dela na višino nagrade kot pogoj ali na druge delovne pogoje, in posredujejo delo po ponujenih pogojih. Posredovanje se sme odkloniti sam6, če delavec ali delodajalec upravo zlorablja, če delodajalec z delavcem grdo ravna ali če delavec zaposlitvene razmere izigrava.
C) Če pbstoji ob času posredovanja dela tarifna pogodba, ki velja za dotično stroko ali podjetje, ali če je določena za iskano zaposlitveno mesto minimalna mezda, se sme delo posredovati samo po pogojih veljavne tarife ali določene mezde ali pa po boljših pogojih.
§ 103.
(') Uprave za posredovanje dela morajo zahtevati poročila o začetku in koncu stavk in izporov, referenti za inšpekcijo dela in delavske zbornice pa morajo upravam za posredovanje dela zaprošena poročila redno pošiljati.
(-) Ob stavki ali izporu uprave za posredovanje dela ne posredujejo dela za tista podjetja, kjer je stavka ali izpor, dokler ne prenehata.
§ 104.
(■) Uprave za posredovanje dela vrše posredovanje dela praviloma v posebnih oddelkih za moške in za ženske Posredovanje dela za delavce vrše praviloma uslužbenci, za delavke pa praviloma uslužbenke.
('-’) Oblastne uprave za posredovanje dela smejo po posebni odobritvi osrednje uprave same ali sodelujč z javnimi lelesi ali dobrodelnimi društvi ustanavljati posebne naprave za posredovanje dela, predvsem za hišne pomočnice, s pravico, pobirati pristojbine od delodajalcev za opravljeno posredovanje.
(:l) Osrednja uprava predpiše način posredovanja dela za kmetijske delavce in dninarje in tiste delavce, za katere je potrebna posebna vrsta posredovanja dela bodisi zaradi potrebnosti posebne socialne zaščite ali zaradi posebnosti stroke.
2.	Posredovanje dela za tuje državljane v državi in za jugoslovanske državljane v inozemstvu.
§ 105.
C) Uprave za posredovanje dela smejo posredovati delo za tuje državljane, če imajo ti dovolitev za zaposlovanje po predpisih uredbe o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29. marca 1935.
(s) Za mornarje, tuje državljane, smejo posredovati uprave za posredovanje dela delo samo na ladjah tuje zastave, če so državljani držav, ki so ratificirale mednarodno konvencijo o nameščanju mornarjev. Kljub temu se sme posredbvati delo tudi na domačih ladjah za osebe, omenjene v § 71., odstavkih 1. in 2. teh pravil.
3.	Posredovanje dela za mornarje.
§ 106.
(*) Za mornarje, razen za poveljnike, palubne in strojne častnike in častnike občne službe, posreduje delo izključno in brezplačno osrednja uprava kot osrednji in nadzorni organ za posredovanje dela mornarjem po strokovni borzi dela za mornarje.
(■) Za opravljanje poslov iz pristojnosti strokovne borze dela za mornarje kakor tudi za nadzor nad izvrševanjem določb za zaščito dela mornarjev in luških delavcev se ustanavlja pri osrednji upravi oddelek za socialno zaščito mornarjev, brodarjev in drugih delavcev. Temu oddelku sme dodeliti minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na delo enega strokovnega inšpektorja dela in enega uradnika pravnika.
(:l) Natančnejše določbe o poslovanju strokovne borze dela za mornarje in njenih odsekov in o načinu posredovanja dela za mornarje, brodarje in luške delavce izdaja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za promet. S temi predpisi se določi področje samouprave, oddelka za socialno, zaščito mornarjev, brodarjev in luških delavcev, strokovne-borze dela iu njenih odsekov pod okriljem javne službe z*
posredovanje dela in skladno z določbami uredbe o ureditvi delovnih pogojev na morskih ladjah kraljevine Jugoslavije z dne 29. marca 1935 kakor tudi ostalih veljavnih predpisov.
4.	Posredovanje dela za rudarske in topilniške delavce.
§ 107.
(') Za rudarske in topilniške delavce posreduje delo strokovna borza dela za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev neposredno sama ali po svojih odsekih ali pa posredno po glavnih bratovskih skladnicah in podrejenih blagajnah pri posameznem rudniku v soglasnosti s predpisi, ki veljajo za posredovanje dela po javnih borzah dela.
(J) Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju strokovne borze dela za rudarske in topilniške delavce in o načinu posredovanja dela za rudarske in topilniške delavce izdaja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za gozdove in rudnike.
5.	Splošno poslovanje.
§ 108.
(') Posle za posredovanje dela ravna za vso državo osrednja uprava. Nadzira poslovanje uprav in ustanov 7-a posredovanje dela in skrbi za izravnavo delovnega trga med posameznimi krajevnimi upravami.
(J) Posredovanje dela vrše oblastne in krajevne uprave. Imajo prednost pri posredovanju dela pred vsemi ustanovami in obrati za posredovanje dela, ki se morajo pri posredovanju dela ravnati po njihovih navodilih. Nasprotni dogovori nimajo veljave.
§ 109.
(l)	Osrednja uprava in njej podrejene uprave imajo Pravico, izdajati radi posredovanja dela posebne oglasne novine.
(■) Osrednja uprava sme, kadar je to v korist javni službi za posredovanje dela, odobriti izdajanje takih oglasnih novin iz prednjega odstavka ustanovam in društvom, če ne opravljajo tega posla radi zaslužka.
§ no.
(') Radi kar moči popolnega pregleda o nezaposlenih delavcih morajo delodajalci in tudi vsa državna in samoupravna telesa, ki odpuste več ko 5 delavcev hkrati, to pristojni upravi za posredovanje dela prijaviti, in sicer še istega dne, ko so bile odpovedi dane in delavci odpuščeni, in navesti število odpuščefiih delavcev in vrste njih opravila. Osrednja uprava sme v isti namen vsa Podjetja, ki redno zaposlujejo več ko 5 delavcev, obvezati, da morajo prijaviti pristojni upravi za posredovanje dela Prosta mesta, in sicer še istega dne, ko se ta mesta izpraznijo.
(•’) Prav tako si morajo vsa državna in samoupravna oblastva in koncesionirane družbe priskrbovati svoje delovne moči predvsem po upravah za posredovanje dela, zlasti pa tisti delodajalci, ki izvršujejo dela večjega ob-sega za državo, samouprave in mestne ali selske občine.
(•’) Na zahtevo uprav za posredovanje dela morajo Pristojna državna in samoupravna oblastva pravočasno Pošiljati o javnih delih, ki se nameravajo izvajati, o približnem številu za to potrebnih delavcev po kvalifikaciji in predvidnem trajanju zaposlitve kakor tudi podatke o številu nezaposlenih delavcev in ostale potrebne podatke Za poslovanje javne službe posredovanja dela.
VI.	Ustanove za posredovanje dela.
§ 111.
(‘) Za ustanove za posredovanje dela po teh predpisih se štejejo tiste ustanove za posredovanje dela in službe delavskih in delodajalskih združb in dobrodelnih društev kakor tudi javnih teles, ki opravljajo te posle, toda ne radi zaslužka.
(-) Prav tako se štejejo za ustanove za posredovanje dela skladno s prednjim odstavkom tiste .ustanove, ki jih osnujejo javne borze dela radi preskrbe nezaposlenih delavk ali kmetijskih delavcev ali vajencev (učencev) s pomočjo delavskih, delodajalskih in dobrodelnih združb ali javnih teles.
(a) Take ustanove smejo poslovati poleg javnih borz dela in njih krajevnih uprav.
(4)	Za vodilev ustanov za posredovanje dela je potrebna posebna dovolitev. Dovolitev daje osrednja uprava, ko je poprej zaslišala upravni odbor pristojne javne borze dela, brez plačila takse.
§ 112.
(‘) Prošnjo za dovolitev, da bi se smela vodili ustanova za posredovanje dela, vlože združbe in telesa, navedena v odstavku 1. prednjega paragrafa, pri pristojni javni borzi dela.
(-') Prošnja mora obsegati:
a) naziv združbe ali telesa, ki prošnjo vlaga;
b) kraj z navedbo ulice in številke, kjer bo sedež poslovalnice za posredovanje;
c) navedbo stroke ali strok, za katere se prosi dovolitev za posredovanje;
č) načrt prostorov in podatke o higienskih pogojih za poslovanje v teh prostorih;
d) dva primerka pravil združbe ali telesa, ki prosi dovolitve, potrjena po pristojnem oblastvu, za delavske in delodajalske združbe pa po pristojni zbornici, iz katerih jo razvidno, da ji je naloga, posredovati delo brezplačno.
(3) Pri osrednji upravi se osnuje knjiga ustanov za posredovanje dela, v katero se vpisujejo v smislu teh predpisov izdane dovolitve in vse spremembe.
(4) Dovolilo mora obsegati podatke, omenjene 'v točkah a), b) in c) odstavka 2. tega paragrafa, in mora posebej navajati, za katero stroko ali za katere stroke velja. Na dovolilo se zapiše tudi številka vpisa v knjigo ustanov za posredovanje dela.
§ 113.
(') Združba ali telo, ki je dobilo dovolitev, vodili ustanovo za posredovanje dela, mora prijaviti pristojni javni borzi dela svojega voditelja kakor tudi vsako spremembo bodisi prostorov, bodisi voditeljeve osebe ali pa organizacijskih pravil. Javna borza dela pošilja take prijave s svojimi pripombami vred osrednji upravi v pristojni postopek.
(2)	Voditelj (poslovalec) ustanove za posredovanje dela mora biti polnoleten in neoporečen, duševno in telesno zdrav, pismen in sicer sposoben za službo in mora uživati popolne grajanske pravice.
(:l) Ustanove, ki jim je izdana taka dovolitev, odgovarjajo za pravilnost poslovanja moralno in gmotno. Ce bi zlonamerno ali iz nemarnosti javno borzo dela oškodovale, odgovarjajo solidarno z voditeljem ustanove za povzročeno škodo; ni pa s tem izključen pregon po kazenskem zakoniku.
§ 114.
(J) Ustanove za posredovanje dela (odsek za posredovanj© dela in službe) sindikalnih ali delodajalskih združb smejo posredovati delo samo za delavce in uslužbence svoje stroke oziroma za delavce in uslužbence, ki iščejo zaposlitve v obratih, podjetjih in poslih, katerih imetniki so člani dotične delodajalske ali prisilne združbe. Ustanove za posredovanje, dela sindikalnih združb ne smejo, ne da bi to posebej dovolila osrednja uprava za posredovanje dela, omejiti posredovanje dela samo na svoje člane, marveč morajo posredovati delo tudi za ostale delavce dotične stroke. Osrednja uprava sme na obrazložen predlog upravnega odbora pristojne javne borze dela in soglasno s prizadetimi združbami ustanovam za posredovanje dela dovoliti posredovanje dela tudi za druge ali sorodne stroke, če se bodo dohodki, ki se navajajo v § 116., odst. 2., teh predpisov, sorazmerno uporabljali za podpiranje delavcev teh strok in bo njih predstavnikom zajamčena ustrezna udeležba pri upravi ustanove.
(2) V obsegu prednjega odstavka ustanove za posredovanje dela:
a) posredujejo delo za osebe, ki predlože pravilne listine o istovetnosti (poslovno ali delavsko knjižico ali sindikalno člansko knjižico), niso mlajše od 14 let ali od dobe, ki se določi kot najmanjša starost za zaposlovanje po zakonskih predpisih;
b) sprejemajo prošnje za podporo od oseb, ki jih vodijo v evidenci nezaposlencev. in opravljajo za svoje člane vsa predhodna dejanja, potrebna za prejemanje podpor za nezaposlenost, pri pristojni upravi za posredovanje dela;
c) opravljajo vse ostale posle v zvezi s posredovanjem dela, s statističnim poslovanjem in podpiranjem nezaposlenih delavcev ki jih odredi osrednja uprava ali pristojna javna borza dela in za katere se zavežejo, ko se jim izda dovolitev.
(3) Ustanove za posredovanje dela združb ali teles, ki niso niti delavske niti delodajalske strokovne združbe, smejo dobiti dovolitev za posredovanje dela za eno ali za več strok.
§ 115.
(*) Ustanove za posredovanje dela morajo voditi:
a) spisek, v katerega se vpisujejo nezaposleni delavci po redu prijav;
b) pregled o ponudbi in povpraševanju po delu po redu prijav;
c) pregled poskušenih in uspešno izvršenih posredovanj.
('■*) Potrebne obrazce za opravljanje poslov, omenjenih v prvem odstavku tega paragrafa, oddajajo pristojne javne borze dela po lastni ceni.
§ 116.
(*) Radi kritja izdatkov za pisarniške potrebščine, kurjavo in razsvetljavo smejo pobirali te ustanove od delavcev in delodajalcev za prijavo nezaposlenosti in za opravljeno posredovanje, pristojbino katere višino določi pristojni upravni odbor združbe ali telesa, čigar je usta nova, odobruje pa pristojna javna borza dela.
(2)	0 pobranih povračilih kakor tudi o izdatkih, opravljenih v breme teh dohodkov, morajo voditi ustanove za posredovanje dela redne knjige. Prebitek, ki se pokaže pri pobranih povračilih konec leta, se mora uporabiti za podpiranje nezaposlenih delavcev.
§ 117.
(‘) Redni nadzor nad poslovanjem ustanov za posredovanje dela vrši krajevno pristojna javna borza dela neposredno ali po svojih krajevnih upravah.
(2) Vrhovni nadzor nad poslovanjem ustanov za posredovanje dela vrši osrednja uprava.
(:i) Ob hujši pregrešitvi zoper veljavne predpise sme osrednja uprava izdano dovolitev razveljaviti, ko je poprej zaslišala pristojno javno borzo dela.
(*) Zoper odločbo o razveljavitvi ali o odvzemu dovolitve za posredovanje dela se sme pristojni upravni odbor uprave za posredovanje dela v 15 dneh od dne vročitve odloka pritožiti preko osrednje uprave na ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki odloči dokončno.
VII.	Obrti za posredovanje dela.
§ 118.
(3) Obrti za posredovanje dela (privatno-profesional-ne borze dela ali zasebne pisarne za posredovanje dela* in službe) so tisti obrti, ki se bavijo s posli posredovanja dela radi zaslužka.
(2) Dovolitev za otvoritev in voditev takih obrtov se sme izdati samo oseči, ki spolnjuje občne pogoje za samostojno voditev obrta, ki ima za to potrebno občno in strokovno izobrazbo, ki je neoporečena in ki ima v ta namen ustrezne higienske prostore.
(3) Dovolitve se smejo dajali samo za tiste kraje, kjer ni uprav za posredovanje dela. Dovolitve veljajo samo do preklica.
§ 119.
(') Dovolitve za voditev obrta za posredovanje dela daje po zaslišanju pristojne javne borze dela upravnik mesta Beograda ali pristojni ban
(2)	Da se izda dovolitev, je treba položiti varščino, ki znaša v krajih do 50.00l)< prebivalcev 2.000 dinarjev, v krajih do 100.000 prebivalcev 5.000 dinarjev, v krajih nad 100 000 prebivalcev pa 10.000 dinarjev v gotovini ali v državnih papirjih po borznem tečaju. Varščina se polaga pri pristojni oblastni upravi, ki jo naloži plodo-nosno pri Državni hipotekarni banki, dohodek od obresti pa prepušča imetnikom dovolitve na prosto razpolago.
§ 120.
(•) Obrt za posredovanje dela sme voditi samč oseba, kateri je bila dana dovolitev. Upravnik mesta Beograda ali pristojni ban sme v opravičenih primerih dovoliti, da se vodi obrt po namestniku. Ni dopustno otvarjati podružnice ali oddajati obrt v zakup.
(2)	Brez posebne dovolitve ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje se ne more voditi obrt za posredovanje dela obenem z drugim obrtom, nikdar in nikakor pa ne v zvezi z gostinskim obrtom.
§ 121.
Imetniku dovolitve je prepovedano dajati ali sprejemati predjeme ali sprejemati varščine za posredovana mesta. Višina pristojbine za posredovanje mora biti določena s poslovnikom in ne sme znašati več ko 10% pogojene mesečne plače. Od delavcev se pobere samč polovica pristojbine. Za prejeto posredniško nagrado mora izdati 1 lastnik obrta ali voditelj obrta stranki redno izpolnjeno pobotnico. Poslovnik potrdi oblastvo, ki je izdalo dovo-i lilev, ko je poprej zaslišalo pristojno javno borzo dela.
§ 122.
(0 Imetniki dovolitve morajo voditi posebno knjigo, v katero vpisujejo ime in priimek delavca in številko listine o njegovi istovetnosti, označbo oblastva, ki je listino izdalo, dan prijave, ime in priimek delodajalca in vrsto podjetja, kjer je delavec zaposlen, dan zaposlitve in pristojbino, pobrano za opravljeno posredovanje. Knjige morajo biti ob vsakem času na vpogled pristojnim oblastvom, kamor spadajo v tem primeru tudi javne borze dela in njih krajevne uprave.
(3)	Imetniki dovolitve morajo pošiljati pristojnim * upravam za posredovanje dela redna poročila o številu Prijavljenih delavcev, njih poklicu, številu razpoložljivih Prostih mest, številu opravljenih posredovanj, višini pogojenih plač in o nadrobnejših okolnostih zaposlovanja in se ravnati pri sestavljanju teh poročil po navodilih javne borze dela.
VIII.	Denarno poslovanje javne službe za posredovanje dela.
1.	Sredstva.
§ 123.
(*) Dohodki, s katerimi razpolaga javna služba za posredovanje dela, so redni in izredni.
(2) Redni dohodki so doklade za borze dela, pobrane na podstavi zakonskih pooblastitev.
(3) Izredni dohodki so:
a) dohodki od taks za potne olajšave po veljavnih Pravilnikih ;*
b) dohodki od prodaje obrazcev v smislu uredbe o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29 marca 1935.;**
c) dotacije in krediti za javna dela, določeni v uredbi o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1934.;***
Č) obresti in ostali izredni dohodki.
(*) Sredstva službe za posredovanje dela in preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in nameščencev se dobivajo iz posebnega prispevka, ki se pobira od zaslužka delavcev in nameščencev. Ta prispevek plačujejo naspol delavci ali nameščenci in njih delodajalci. Prispevki se stekajo v sklad za preskrbo nezaposlenih rudarskih delavcev pri vsaki posamezni glavni bratovski skladnici za zavarovanje delavcev in nameščencev pri Podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji.
§ 124.
Delavci, ki so zavezani zavarovanju, ki pa niso za-yarovani pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in njegovih organih, morajo plačevati doklade za borze dola v sklad za posredovanje dela in neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev, če ne ustanove posebnih strokovnih borz dela po odstavkih 1. in 2. § 61. teh Predpisov. Prispevki takih delavcev za nezaposlenost pa nikakor ne morejo biti manjši od doklad za borze dela; v tem primeru se stekajo doklade v dobro dotične strokovne borze dela po odbitku 5%, ki gredo osrednji Upravi.
* »Službeni lisk št. 357/56 iz 1. 1931., št. 786/100 iz 1- 1932. in št. 140/19 iz 1. 1935.
** »Službeni list« št. 263/36 in (pravilnik) št. 561/83 iz 1. 1935.
*** »Službeni list« št. 739/99 iz 1. 1934
§ 125.
(1) Doklada za javne borze dela znaša od dne 1. septembra 1937. dalje eno petino prispevkov za zavarovanje delavcev za bolezen po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.
(2) Za to doklado veljajo predpisi VIII. poglavja zakona o zavarovanju delavcev glede dolžnosti, plačevati prispevke za zavarovanje, s tem, da obremenja polovica zneska doklade delodajalce, polovica pa delavce (nameščence).
(8) Doklado pobira osrednji urad za zavarovanje delavcev obenem s prispevki za zavarovanje delavcev.
§ 126.
(«) Osrednji urad odbije od vseh doklad, pobranih za borze dela, 3'5% za stroške pobiranja in 1‘5% kot povračilo za preskušanje članstva in dajanje statističnih in računskih podatkov, potrebnih za poslovanje ob posredovanju dela, skupaj torej 5%.
(2)	Osrednji urad nakazuje redno, najkasneje pa do 20. dne v mesecu vse doklade, pobrane za borze dela, odbivši 5%, Državni hipotekarni banki v Beogradu za račun sklada za posredovanje dela in neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev.
(:1) Osrednji urad obvešča osrednjo upravo o višini doklad, pobranih za borze dela, in o njih nakazovanju. Ce se nakazovanje zakasni, se obremenijo dotični zneski za dobo zakasnitve po obrestni meri Državne hipotekarne banke.
§ 127.
(') Od doklad, pobranih za borze dela, pridrži osrednji urad za zavarovanje delavcev sebi 5%, osrednja uprava pa sebi 5%. Ostanek 90% se razdeli na območja posameznih javnih borz dela v razmerju, kakor so bile doklade pobrane.
(2)	Pobrane doklade porazdeli na posamezne javne borze dela osrednja uprava po poročilih osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Obračunja jih šestmesečno tako, da se nakažejo iz sklada za posredovanje dela in neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev v dobro računa oblastnih uprav za posredovanje dela pri Državni hipotekarni banki doklade, zbrane v času od dne 1. januarja do dne 30. junija vsakega leta, dne
1.	januarja naslednjega leta doklade, zbrane od dne
1.	julija do dne 31. decembra, pa dne 1. julija naslednjega leta. Ce se nakazilo zakasni, se obremene dotični zneski za čas zakasnitve po obrestni meri Državne hipotekarne banke.
§ 128.
j1) Denarno poslovanje opravljajo osrednja uprava in javne borze dela po Državni hipotekarni i anki, po Poštni hranilnici in po banovinskih hranilnicah.
(2)	Blagajniške gotovine se smejo imeti, če je to iz administrativno-tehničnih razlogov potrebno, tudi v drugih bankah, ki so dovolj varne; njih znesek pa ne sme presegati višino tekočih potreb poslovanja.
(:i) Gotovina v blagajni ne sme presegati potrebe za predvidna izplačila v naslednjih 7 dneh; ob sklepu vsakodnevnega blagajniškega poslovanja ne sme ostati v blagajni več gotovine, kot znašata varščini šefa in blagajnika.
(’) Osrednja uprava mora voditi evidenco o dohodkih javne službe za posredovanje dela in skrbeti za njih pravočasno pobiranje in pravilno porazdelitev. Doklade za borze dela obračuna osrednja uprava z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev.
2.	Proračun in zaključni račun.
§ 129.
(') Uprave za posredovanje dela razpolagajo s svojo imovino v mejah odobrenega letnega proračuna.
(2) Javne borze dela morajo izdelali najkasneje 3 mesece pred iztekom proračunskega lela proračunski predlog in ga predložiti ravnateljstvu na vpogled, ki ga predloži 15 dni kasneje s svojimi pripombami vred upravnemu odboru.
(•’) Upravni odbor pošlje najkasneje 2 meseca pred iztekom proračunskega leta ugotovljeni proračunski predlog osrednji upravi.
(*) Najkasneje 40 dni pred iztekom proračunskega leta izdela osrednja uprava proračunski predlog za javno službo za posredovanje dela in ga predloži predsedni-štvu, ki ga obravnava in najkasneje do konca predpo-slednjega meseca proračunskega leta ugotovi.
(s) Osrednji odbor odobri v svojem rednem zasedanju po predlogih predsedništva proračun razhodkov in dohodkov javne službe za posredovanje dela. Proračun mora biti odobren najkasneje dne 31. decembra kot poslednjega dne v tekočem proračunskem letu.
(8)	Če ne bi osrednji odbor odobril proračuna do dne 31. decembra, se podaljša stari proračun za najdalj eno leto dni.
(7)	Osrednji odbor sklene ob odobritvi letnega proračuna proračunske določbe, ki veljajo samo za dotično proračunsko leto.
§ 130.
(‘) Za osnovo proračunu je vzeti poslednji triletni povpreček za borze dela pobranih doklad po odbitku tangent za stroške pobiranja. Za poslednje leto se vzame leto neposredno pred dotičnim proračunom. Izredni dohodki, ki se obnavljajo obdobno, se postavijo v proračun v najvišjem znesku poslednjega triletnega povprečka. Ostali izredni dohodki spadajo v proračunska sredstva in se izkazujejo v posebnih postavkah zaključnega računa.
(•') Za upravne stroške, osebne in materialne, in za stroške posredovanja dela ne smejo porabiti javne borze dela skupaj več ko 20% triletnega povprečka za posamezno upravo, 15% pa za javno službo posredovanja dela skupaj. Oblastne uprave, ki bi z 20% ne mogle poravnati svoje upravne stroške, se podrede drugi ali drugim oblastnim upravam kot njih krajevne uprave
(3) Skupni izdatki za samoupravno in kontrolno službo ne smejo znašati več ko 2% triletnega povprečka vseh doklad, pobranih za borze dela. V te izdatke spadajo honorarji Članom samoupravnih organov in predstavnikom glavne kontrole in njih potni stroški.
§ 131.
(*) Uprave za posredovanje dela morajo izdelati najkasneje v 15 dneh, ko se računsko leto konča, predlog zaključnega računa in ga predložiti predsedništvu oziroma upravnemu odboru v potrditev.
('■’) Najkasneje mesec dni, ko se računsko leto konča, se mora predložiti zaključni račun osrednjemu odboru v odobritev. Obenem z zaključnim računom se predloži poročilo o občnem poslovanju uprav za posredovanje dela.
(3)	Osrednji odbor odobri v prvem rednem letnem zasedanju zaključni račun po poročilih predsedništva in upravnih odborov; razrešnico pa da na podstavi sklepa osrednjega odbora predseduištvo.
3.	Upravljanje imovinc.
§ 132.
(*) Sredstva, ki jih nakazuje osrednja uprava ob šestmesečnem obračunu kakor tudi posebne dotacije občnega rezervnega sklada in ostali izredni dohodki se stekajo v dobro računa oblastnih uprav za posredovanje dela pri Državni hipotekarni banki. Javne borze dela razpolagajo s temi sredstvi v mejah proračuna in pristojnih pooblastitev. Ostanek, zlasti pa prebitki dohodkov in proračunski prihranki so računska glavnica rezervnega sklada, s katero se sme razpolagati samo po pooblastitvi v proračunskih določbah in po rešitvah pristojnih samouprav.
(-') Rezervni sklad se mora uporabiti za to, da se okrepijo sredstva za podpiranje nezaposlenih delavcev, da se dajejo posojila in odobrujejo krediti za gradnjo delavskih stanovanj, socialnih naprav in uradnih poslopij.
(3) Izvrševalni organi samouprav: predsedništvo za osrednjo upravo, ravnateljstva za javne borze dela in njih krajevne uprave otvarjajo trimesečne kredite v smislu proračunskih določb.
(4) Do 10. dne vsakega meseca predlože šefi uprav za posredovanje dela izvrševalnim organom svojih samouprav poročilo o stanju in o porabi kreditov za prejšnji mesec.
(5) Trimesečni krediti se otvarjajo po dejanskih potrebah uprave za dotično trimesečje v mejah razpolož-nih proračunskih sredstev. Pri tem je upoštevati skušnje prejšnjih let. Ob neodložni potrebi sme otvoriti ravnateljstvo še dodatne kredite.
(") Pri otvarjanju kreditov krajevnim upravam morajo oblastne uprave gledati na sorazmernost teh kreditov z višino doklad, pol ranih v območju dotične uprave. Spore med oblastnimi in krajevnimi upravami rešuje na pritožbo nadzornega odbora predsedništvo.
§ 133.
(‘) Naloge za razpolaganje z otvorjenimi krediti izdaja šef uprave; sopodpisujeta jih pa predsednik in en član izvrševalnega odbora samouprave. Svoje podpise morajo deponirati pri denarnih zavodih, pri katerih imajo imovino naloženo.
(-’) Naloge za izplačila iz blagajniške gotovine podpisuje šef uprave za posredovanje dela, vršilec dolžnosti starešine pa z njegovo pooblastitvijo.
(3)	Naloge za potovanje članov osrednjega odbora, predsednikov in predstavnika glavne kontrole in uslužbencev osrednje uprave izdaje predsednik osrednjega odbora, za potovanje ostalih članov samouprav in šefov javnih borz dela predsednik upravnega odbora, za vse ostale uslužbence pa šef javne borze dela.
4.	Knjigovodstvo.
§ 134.
(') Osrednja uprava in javne borze dela vodijo dnevnik, glavno knjigo, blagajniški dnevnik, inventarno knjigo in ostale pomožne knjige.
(2) Osrednja uprava vodi poleg tega osrednje knjigovodstvo o dokladah, predpisanih in pobranih za borzo dela, in o izrednih dohodkih javne službe za posredovanje dela. V ta namen vodi dnevnik, glavno knjigo in ostale pomožne knjige osrednjega knjigovodstva.
(3) Osrednja uprava izdaja po potrebi občna pravila za voditev knjigovodstva kakor tudi posebna pravila
za knjigovodstvo javnih borz dela in njih krajevnih uprav, ki so zavezane opravljati javno službo za posredovanje dela.
5.	Nadzor nad denarnim poslovanjem.
§ 135.
(1) Osrednja uprava vrši nad poslovanjem uprav za Posredovanje dela poseben nadzor s posebnim ozirom ua denarno stran. Ta nadzor je v voditvi kontrole, da Se ravnajo uprave za posredovanje dela po veljavnih Predpisih, da zadoščajo zakonitim obveznostim in da Porabljajo svoje dohodke za namene, opredeljene s temi Predpisi in s proračunskimi določbami. V ta namen mora Po izkazani potrebi, najmanj pa enkrat na leto celotno denarno upravo javnih borz dela preskusiti in ukreniti vse, česar je treba, da se ugotovljeni pogreški in nedo-statki popravijo.
(2) Ravnateljstva in nadzorni odbori morajo pregledati najmanj enkrat vsake tri mesece denarne listine, zlasti tiste, ki se nanašajo na izplačila podpor, in postaviti na pregledane listine svojo vizo. Sporne izdatke Predlože upravnemu odboru v končno odločitev.
(3) Poleg te obdobne kontrole po ravnateljstvu mora Predsednik samouprave denarno poslovanje javne borze dela in njenih krajevnih uprav stalno opazovati in pri b°rzi dela in njenih krajevnih upravah vse ukreniti, Česar je treba, da se nepravilnosti pri denarnem poslo-vanju odpravijo.
§ 136.
(*) Neposredno kontrolo denarnega poslovanja pri osrednji upravi vrši predstavnik glavne kontrole pri osrednji upravi. Osporava vsako nepravilno izplačilo in Poroča o tem predsedništvu, ki odloči o vsakem posameznem primeru dokončno.
(3)	Predstavnik glavne kontrole je upravičen pregledati obdobno, zlasti pa ko se sestavljajo zaključni računi, denarno poslovanje uprav za posredovanje dela in Predložiti svoje pripombe predsedništvu, ki odloči o vsakem posameznem primeru dokončno.
(3)	Vse odločbe gmotne narave, ki jih izda minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po svoji pristojnosti, so izvršne, kolikor ni nanje podal svoje pripombe Predstavnik glavne kontrole pri osrednji upravi. O pri-Pombah na rešitve ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje odloči glavna kontrola,
IX.	Gradnja delavskih stanovanj in poslopij službe za posredovanje dela.
§ 137.
0) Ce ima javna služba za posredovanje dela zadostne prihrane za zavarovanje podpor nezaposlenim delav-cem in za opravljanje rednih poslov za posredovanje dela, se smejo uporabiti sredstva rezervnih skladov javnih borz dela za gradnjo delavskih stanovanj in poslopij tako za uradne prostore uprav za posredovanje dela kakor za preskrbo nezaposlenih delavcev.
(*) Sredstva za te namene se določajo v letnem pro-računu s proračunskimi določbami.
(3)	Poslopja, omenjena v prednjem odstavku 1., grade Praviloma posamezne občine. Uprave za posredovanje dela smejo dovoljevati takim občinam potrebna posojila, ki se morajo najkasneje v 25 letih odplačati. Obrestna mera se določi po višini obresti, ki jih odobruje Državna
hipotekarna banka dotični upravi za posredovanje dela na dan dovolitve posojila. Stroški, ki nastanejo v zvezi z dovolitvijo posojila, obremenjajo posojilojemnika.
(4)	Posojilo se dovoli s pogodbo, ki mora navajati višino dovoljenega posojila, višino obrestne mere, odplačilni rok, višino letnih odplačil, namen poslopja, zavezo, da se porabi posojilo v namene, določene s pogodbo. zavezo, da se bodo redno plačevala letna odplačila in požarna zavarovalna premija za poslopja, konvencijske kazni, pravico javnih borz dela, da takoj ves ostanek posojila izterjajo, če bi se pogodbene zaveze ne spolnjevale, in kolikor se grade delavska stanovanja, pogoje, po katerih pridobi delavec lastninsko pravico do hiše. Posojilo se sme dovolili samo na podstavi zastavne pravice, vknjižene na prvem mestu na stavbišče in na poslopje ali na druge nepremičnine občine, ali na druga zadostna poroštva. Zadostnost poroštva oceni predsed-ništvo.
§ 138.
j1) Kolikor se uporabijo ta posojila za gradnjo cenenih delavskih stanovanj, moirajo služiti stanovanja delavcem, zavarovanim po predpisih zakona o zavarovanju delavcev. Hiše se smejo odstopiti v last samo zavarovanim delavcem, ki imajo tedaj članstvo, potrebno za pridobitev pravice do redne podpore po teh predpisih. V prodajno ceno se smejo zaračunati samo dejanski izdatki za gradnjo hiše in za nakup stavbišča.
(s) Ce bi med odplačilom posojila zašli zavarovani delavci, ki so dotične hiše kupili, v trajno nemožnost, posojila odplačevati, in teh odplačil ne bi mogli opravljati niti, če bi se odplačilni rok podaljšal, se smejo odstopiti hiše drugim delavcem, če pa takih ni, drugim osebam, predvsem tistim, ki so po svojem gospodarskem položaju vredni socialne zaščite.
(3)	Poslopja za preskrbo nezaposlenih delavcev služijo predvsem za dajanje hrane in prenočišča nezaposlenim delavcem, za ogrevalnice, za ostvarjanje zavetišč, javnih kopališč in drugih naprav, ki so neobhodno potrebne za zaščito delavcev in njih rodbin.
§ 139.
(*) Osrednja uprava in javne borze dela smejo same graditi poslopja za svoje uradne prostore in za preskrbo nezaposlenih delavcev, zlasti v krajih, kjer ne bi mogle dovoliti občinam posojila za gradnjo teh poslopij zato, ker zaradi drugih obveznosti občine odplačevanje posojila ne bi bilo zavarovano ali ker bi bilo oteženo.
V namene, omenjene v prednjem odstavku, smejo porabiti uprave za posredovanje dela samo tisti del rezervnih sredstev, ki se more zavarovati z naložbo v nepremičnine. Ta odstotek znaša največ 10% za borze dela pobranih doklad.
§ 140.
(’) Rešitve, omenjene v tem poglavju, izdajajo upravni odbori. Rešitve postanejo izvršne, ko jih predsedništvo odobri. Za osrednjo upravo izdaja to rešitve predsedništvo. Rešitve osrednje uprave so izvršne.
(-’) Uporaba sredstev javne službe za posredovanje dela za gradnjo delavskih stanovanj spada pod odobritev ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
(3)	Osrednja uprava izda pravilnik o podeljevanju hipotekarnih posojil iz sredstev javne službe za posredovanje dela.
X.	Kazni.
§ 141.
(*) V denarju od 50 do 3.000 dinarjev po velikosti podjetija se kaznuje lastnik podjetja in samoupravno telo, ki odpusti hkrati več ko 5 delavcev in ne prijavi odpustitve najbližji upravi za posredovanje dela (§ 110.).
(*) V denarju od 100 do 3.000 dinarjev po velikosti podjetja se kaznuje vsako podjetje, ki pridobiva domačo delovno moč bodisi poedinično bodisi kolektivno za račun tujih podjetij brez poprejšnje dovolitve pristojnega obla-stva (§ 105.). Z isto kaznijo se kaznuje, kdor si pridobiva ob stavki ali izporu potrebno osebje po upravi za posredovanje dela na podstavi neresničnih izkazov (§ 103/2).
(3)	V denarju od 500 do 5.000 dinarjev po velikosti podjetja in ne glede na kazni, določene z zakonom o obrtih. se kaznuje, kdor ustanovi obrt za posredovanje dela (privatno-profesionalno borzo dela ali pisarno za posredovanje dela in službe) ali take borze dela ne zapre v letu dni od dne ustanovitve uprave za posredovanje dela protivno naredbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje (§ 118/3).
(•) Vse te kazni izreka pristojni inšpektor dela. Zoper njegove odločbe imajo interesenti pravico pritožbe na ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje v 14dneh od dne vročitve odločbe.
§ 142.
(*) V denarju do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor posreduje delo za mornarje, izvzemši poveljnike, palubne in strojne častnike in častnike občne službe, protivno določbam teh predpisov in pravilnika o organizaciji in poslovanju javnih uradov za narpeščanje mornarjev.
(3)	Za poizvedovanje in kaznovanje dejanj po prednjem odstavku, kolikor ne spadajo pod kazenski zakonik, so pristojna luška oblastva. Zoper odločbe luških obla-stev je dopustna pritožba na direkcijo pomorskega prometa v 14 dneh od dno vročitve razsodbe. Odločba direkcije pomorskega prometa je dokončna.
XI. Prehodne in končne določbe.
§ 143
(') Do dokončne razdelitve oblasti za javne borze dela, ki jo izvrši minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z naredbo, je oblastna razdelitev javnih borz dela naslednja:
a) javna borza dela v Beogradu s podružnicama v Nišu in Skoplju in ekspoziturama v Bitolju in Kotoru za območja okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Beogradu. Nišu in Skoplju in za bokokotorski, cetinjski, andrijeviški, nikšiški, šavniški, danilovgradski, pod-goriški, kolašinski in barski srez okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Dubrovniku;
b) javna borza dela v Zagrebu s podružnicama v Osijeku in na Sušaku in ekspoziturama v Karlovcu in Slavonskem Brodu za območja okrožnih uradov za zavarovanje delavcev na Sušaku, v Karlovcu, Osijeku in Zagrebu;
c) javna borza dela v Ljubljani s podružnico v Mariboru in ekspoziturama v Celju in Murski Soboti za območje okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani;
č) javna borza dela v Splitu z ekspoziturama v Dubrovniku in Šibeniku za območje okrožnega urada v Splitu in za metkoviški in dubrovniški srez okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Dubrovniku;
d) javna borza dela v Sarajevu s podružnico v Banjaluki in ekspoziturama v Tuzli in Mostarju za območje okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Banjaluki, Sarajevu in Tuzli in za mostarski, konjiški, stolski, nevesinjski, gataški, ljubinjski, ljubuški, bileški in tre-binjski srez okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Dubrovniku;
e) javna borza dela v Novem Sadu s podružnico v Subotici in ekspoziturama v Somboru in Petrovem gradu za območje okrožnih uradov v Novem Sadu, Petrovem gradu, Somboru in Subotici.
(*) Območja bolniških blagajn »Trgovačke omladine« v Beogradu, »Merkurja« v Zagrebu in »Trgovskega bolniškega podpornega društva« v Ljubljani se razmejujejo po oblastih javnih borz dela.
(3)	Doklade za borze dela, ki jih pobira okrožni urad za zavarovanje delavcev v Dubrovniku, se porazdeljujejo do dne 31. decembra 1938. na območja javnih borz dela v Splitu, Beogradu in Sarajevu po naslednjem ključu: Split dobiva 47%, Beograd 25% in Sarajevo 28% po tem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev pobranih doklad.
§ 144.
(*) Vse ustanove za posredovanje dela (borze dela ali odseki za posredovanje dela, ki niso obrti), ki poslujejo na dan, ko stopijo ti predpisi v veljavo, se morajo prilagoditi določbam, ki se nanje nanašajo.
(2) V ta namen morajo mestne in občinske uprave, javna telesa, delavske in delodajalske združbe, delodajalske prisilne združbe, dobrodelna društva in združbe s podobnimi nameni, ki imajo ustanove za posredovanje dela, najkasneje v 6 mesecih od dne, ko stopijo ti predpisi v veljavo, vložiti prošnjo, da dobe dovolitev, in prijaviti voditelja ustanove po §§ 113. in 114. teh predpisov. Ustanovam, ki se ne ravnajo v označenem roku po določbah tega paragrafa, se ustavi vsako nadaljnje poslovanje za posredovanje dela.
(3) Vse kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda morajo podati v 6 mesecih od dne uveljavitve teh predpisov ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje za osrednjo upravo poročilo o vseh ustanovah za posredovanje dela v svojem območju z naslednjimi podatki: naziv združbe ali javnega telesa, ki jih je osnovalo, kraj, kjer ustanova posluje, in osebni podatki o voditelju dotične ustanove.
§ 145.
(‘) Dokler se ne izda pravilnik o ureditvi posredovanja dela in podpiranju mornarjev in brodarjev skladno s predpisi člena 9. uredbe o ureditvi delovnih pogojev na pomorskih ladjah kraljevine Jugoslavije in po teh predpisih, veljajo določbe za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev po teh predpisih.
(*) V 6 mesecih od dne uveljavitve pravilnika o ureditvi posredovanja dela in podpiranju mornarjev m brodarjev se morajo likvidirati vse obstoječe ustanove in obrti za posredovanje dela za mornarje in brodarje, izvzemši ustanove za posredovanje dela, ki poslujejo za kapitane, palubne in strojne častnik« in zn častnike občne službe.
§ 146.
(') Dokler se ne izdajo splošni soglasni predpisi, veljajo za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev naslednji predpisi:
a)	pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo
Pod rudarske zakone, R. št. 3.600 z dne 16. februarja 1933.;*
b) pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topil-niških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske skladnice v kraljevini Jugoslaviji, R. št. 762 z dne 16. januarja 1932.,** spremenjen in dopolnjen s pravili, navedenimi pod točko a);
c) naredba ministra za gozdove in rudnike o višini in Pobiranju prispevkov za sklad za preskrbo nezaposlenih rudarskih delavcev R. št. 6.889 z dne 29. julija 1933.;***
č) naredba ministra za gozdove in rudnike o podpiranju nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev jugoslovanskih državljanov, ki se vračajo iz inozemstva in nimajo pogojev za dobivanje podpore po veljavnih Predpisih, R. št. 13.608/1934 z dne 26. junija 1935.****
(2)	Posle strokovne borze dela rudarskih in topilniških delavcev in nameščencev opravlja osrednji odbor za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev s sedežem v Beogradu, in Sicer neposredno ali pa P° glavnih in krajevnih bratovskih skladnicah v državi ob vrhovnem nadzoru ministrstva za gozdove in rudnike.
(:|) Osrednji odbor za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev v Beogradu je vrhovni samoupravni organ te službe. Sestavljajo ga:
a) en delegat ministrstva za gozdove in rudnike, oddelka za rudarstvo, kot predsednik;
b) po en zastopnik delavcev in delodajalcev ali njegov namestnik, ki ju izvolijo izmed sebe glgvni upravni odbori posameznih glavnih bratovskih skladnic;
c) en predstavnik osrednje uprave.
(*) Kot izvrševalni samoupravni organ strokovnega odbora se sestavi izmed članov osrednjega odbora izvrševalni odbor iz treh oseb, ki mu načeluje predsednik osrednjega odbora za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev.
(°) Osrednji odbor in njegov izvrševalni odbor vodita Celotno službo za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, ki jo opravljata bodisi neposredno bodisi po glavnih bratovskih skladnicah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu kakor tudi po podrejenih skladnicah pri posameznih rudnikih.
§ 147.
(*) Do dne 1. julija 1938. se izplačujejo podpore po Predpisih naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela z dne 20. avgusta 1928. Poleg teh podpor se smejo izplačevati dodatni obroki k rednim podporam, in sicer: osebam, ki uživajo po tej naredbi redno podporo 2 tednov, še 1 tedenski obrok; osebam, ki uživajo redno Podporo 3 tednov, še 2 tedenska obroka; osebam, ki uživajo redno podporo 4 tednov, še 3 tedenske obroke; osebam, ki uživajo redno podporo 5 tednov, še 4 tedenske obroke, osebam, ki uživajo redno podporo 6 tednov, Pa še 6 tedenskih obrokov.
(2)	Doklade na enoletno in dvoletno nepretrgano članstvo se izplačujejo, ko se doseže popolni proračunski Uspeh zvišbe doklad za borze dela na petino prispevkov 7-a zavarovanje za bolezen. Sorazmerno temu uspehu bodo znašali skupni upravni stroški za leto 1939. 25%, za leto 1940. 20%, za leto 1941. pa 15%.
'~~* »Službeni list« št. 244/37 iz 1. 1933.
** »Službeni list« št. 191/16 iz 1. 1932.
*’■* »Službeni list« št. 463/72 iz l. 1933.
%*'** »Službeni list« št. 412/62 iz 1. 1935.
(•’) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme uporabiti iz tekočin dohodkov sklada za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev v breme občnega rezervnega sklada 20,000.000 dinarjev za podeljevanje posojil za gradnjo cenenih delavskih stanovanj in naprav in borz dela mestnim občinam in telesom, ki so pod neposrednim državnim nadzorom in dajejo za svoje poslovanje potrebno jamstvo, 2,500.000 dinarjev pa za zimsko pomoč in za zaščito otrok. Posojila smejo biti brezobrestna, če prispeva posojilojemnik za gradnjo ce-| nenih delavskih stanovanj svoja sredstva, in to najmanj, v višini dovoljenega posojila. Za dovolitev teh posojili veljajo v ostalem določbe IX. poglavja teh predpisov.*
(‘) Za čas pred dnem 1. januarja 1934. se obračunajo doklade med osrednjo upravo in javnimi borzami dela tako, da se začetni imovini vsake javne borze dela doda v posameznem letu 837% doklad, pobranih v njenem območju, odbijejo pa opravljena izplačila, odrejena za to leto; dobljenemu aktivnemu ali pasivnemu imetku (saldu) se doda v letih 1924. do 1934. za celoletne obresti 5% zneska salda; vsote se prenesejo na naslednja leta kpt začetna imovina ali začetni dolg. Z dnem 1. januarja 1934. se odpišejo vsi pasivni saldi v breme občnega rezervnega sklada.
(5)	Do dne 31. decembra 1941. se razdeljujejo pobrane doklade, kakor je določeno v § 126., odstavku 1., teh predpisov, po predpisih naredbe ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje o odmeri doklad za javne borze dela na osnovi pooblastitve § 51. finančnega zakona za leto 1932./33., dopolnjene z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje o pravici osrednjega urada za zavarovanje delavcev, da si obdrži 1'5% pobranih doklad kot povračilo za preskušanje članstva nezaposlenih delavcev. .
(°) Do dne 31. decembra 1941. se stekajo v občni rezervni sklad vsi poslovni prebitki osrednje uprave in vsi izredni dohodki, kolikor niso za posamezne javne borze dela izrečno odrejeni, in 1o po odbitku stroškov za pobiranje in manipulacijo in izdatkov, za katere so bile namenjene. Istega dne porazdeli predsedništvo osrednjega odbora imovino občnega rezervnega sklada na javne borze dela. Za osnovo razdelitvi občnega rezervnega sklada se vzame približno sorazmerje števila prebivalcev v območjih javnih borz dela.
(7)	Občni rezervni sklad služi:
a) da se posojajo sredstva nezadostno dotiranim javnim borzam deta;
b) da se pokrivajo skupni izdatki javne službe za posredovanje dela;
c) za občne namene dajanja podpor nezaposlenim delavcem in njih otrokom;
č) za osnavljanje ustanov za podpiranje nezaposlenih delavcev in njih otrok in za zidanje uradnih poslopij javne službe za posredovanje dela;
d) za druge potrebe javne službe za posredovanje dela v mejah zneskov, ki jih določi osrednji odbor vsako leto s proračunom.
(s) Od dne 1. januarja 1942. dalje se zbira iz neporabljenih dohodkov osrednje uprave njen rezervni sklad, ki mora služiti predvsem za preskrbo otrok nezaposlenih delavcev.
§ 148.
(‘) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše sporazumno z ministrom za promet pravilnik o poslovanju urada za nameščanje mornarjev (strokovne
borze dela za mornarje), sporazumno z ministrom za gozdove 111 rudnike pa pravilnik o ureditvi posredovanja dela in podpiranju nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev
(■) Enako predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje statute strokovnih borz dela, pravilnike in naredbe o kontrolnih in potniških legitimacijah nezaposlenih delavcev, o potnih stroških in honorarjih predsednikov in članov samouprav in vse tiste pravilnike in naredbe, ki služijo za izvajanje teh predpisov in jih po teh predpisih ne izda osrednja uprava ali javna borza dela.
(3)	Minister za trgovino in industrijo predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministrom za notranje posle uredbo o obrtih (zasebnih pisarnah) za posredovanje dela in službe.
(*) Osrednja uprava izda pravilnike o ureditvi socialne knjižnice in vsa ostala pravila, poslovnike in navodila za izvrševanje teh predpisov, kolikor ne spada to v pristojnost ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 149.
Ko slopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljali: na-redba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje o odmeri doklad za javne borze dela na osnovi pooblastitve §51. finančnega zakona za 1. 1932./33., St. št. 22.164 z dne 2. aprila 1932. (»Službene novine« z dne 13. aprila
1932., št. 85/XXXVll);' odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje St. št. 33.387 z dne 4. junija 1932.; uredba o organizaciji posredovanja dela z dne 26. novembra 1927., s spremembami in dopolnitvami z dne 19. aprila 1932. itd. (»Službene novine« z dne 16. junija
1932., št. 135/LXII);2 naredba o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela z dne 26. novembra 1927., s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami (»Službene novine« z dne 10. avgusta 1928., št. 183/LXI).:)
§ 150.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v / Službenih novioah kraljevine Jugoslavije«.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Ministrski svet je na podstavi točke 12. § 87. finančnega zakona za leto 1937./38. odobril prednjo uredbo v svoji seji z dne 25. novembra 1937.
V Beogradu dne 25. novembra 1937.; M. s. št. 1004.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
* »Službeni list« št. 321/31 iz 1. 1932.
* »Uradni list«	št.	494/127 iz 1.	1927., »Službeni	list«
št. 459/51 iz 1. 1932.	in	št. 208'32 iz	1. 1933.
* »Uradni list«	št.	298/84 iz 1.	1928., »Službeni	list«
št. 538/64 iz 1. 1932.	in	št. 330/52 iz	1. 1933.
Banove uredbe.
93.
II.	No. 5981/1.
Razglas.
Na osnovi §§ 9., 30. in 50. zakona o občinah
odreja m
volitve občinskega odbora na nedeljo dne 27. marca 1938.
za naslednje občine:
v srezu Brežice: Brežice,
v srezu Celje: Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij pri Celju in Žalec,
v srezu Črnomelj: Dragatuš, v srezu Dravograd: Orna, Kapla, Mežica in Remšnik, v srezu Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta, v srezu Laško: Laško, v srezu Lendava: Genterovci, v srezu Litija: Šmartno pri Litiji, v srezu Ljubljana: Želimlje, v srezu Ljutomer: Razkrižje, Štrigova in Veržej, v srezu Logatec: Stari trg,
v srezu Maribor-desni breg: Črešnjevec, Laporje, Poljčane, Slov. Bistrica in Spodnja Polskava,
v srezu Maribor-levi breg: Korena, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Rupert v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah,
v srezu Murska Sobota: Bodonci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kupšinci, Martjanci, Pečarovci, Pertoča, Puconci, Selo v Prekmurju in Šalovci,
v srezu Ptuj: Kog, Ormož, Središče in Svetinje, v srezu Slovenj Gradec: Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, Šoštanj in Št. I!j pri Velenju.
Za občino Genterovci, sreza lendavskega, se volitve odrejajo iz razloga, ker so bile prvotne volitve z dne
6.	junija 1937. z odločbo upravnega sodišča v Celju z dne 17. avgusta 1937., št. R 36/37—7, razveljavljene. Za občine Brežice, Sv. Jurij pri Celju, Žalec, Laško, Razkrižje, Stari trg (sreza logaškega), Laporje, Slov. Bistrica, Slovenj Gradec iu Šoštanj se odrejajo volitve iz razloga, ker so to nove občine, ustanovljene s kraljevim ukazom z dne 1. septembra 1937. Za vse ostale občine pa se volitve odrejajo zaradi delne izpremembe občinskega ozemlja, odrejene s cit. ukazom.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju votivnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskili odborov v dravski banovini z dne 5. septembra 1933. (»Službeni list« št. 470/73), izpreinenjene in dopolnjene z uredbo z dne 22. februarja 1936. (»Službeni list« št. 223/33).
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1938.
B a n : dr. Natlačen s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani.; njen predstavnik; Otuiar Mikalek v Ljubljani,
J
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 15. kosu IX. letnika z dne 19. februarja 1988.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 11/4.	873-3-3
Razpis.
Na osnovi zakonu o drž. računovodstvu čl. 82. do 105. oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin — v kolikor posamezni zavodi gotovih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji a’i jih ne krijejo na drug način — v proračunskem letu 1938./39., to je za dobo od 1. aprila 1938. do 31. marca 1939., za sledeče zavode:
1. Splošna bolnica v Mariboru,
2. Javna bolnica v Celju,
3. Javna bolnica v Murski Soboti,
4. Javna bolnica v Slovenjem Gradcu,
5. Javna bolnica v Brežicah,
6. Javna ženska bolnica v Novem mestu,
7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju,
8. Banovinska hiralnhjt v Vojniku,
9. Banovinsko zdravilišče na Golniku,
10 Gluhonemnica v Ljubljani,
11. Banovinski dečji dom v Ljubljani,
12. Banovinski dečji dom v Mariboru,
13. Zavod za slepo deco v Kočevju.
Licitacija se bo vršila v četrtek dne 10. marca 1938. ob 10. uri dopoldne
v upravni pisarni navedenih zavodov zs vsak zavod posebej.
Za splošno bolnico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru se vrši skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa je skupna licitacija v pisarni gluhonemnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred potekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani,
dne 5. februarja 1938 Ban: dr. Natlačen s. r.
VI. No. 11/9.	384-3-3
Razpis.
Na osnovi zakona o državnem računovodstvu čl. 82.—105. oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje I. pismena ofertna licitacija za dobavo kruha in kvasa, moke in mlevskih izdelkov, mesa, slanine in mesnih izdelkov za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1938. za sledeče zavode:
1. Obča državna bolnica v Ljubljani,
2. Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-študenec v Ljubljani,
3. Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila:
a) za kruli in kvas v torek dne
15.	marca 1938.,
b) za moko in mlevske izdelke v sredo dne 16. marca 1938.,
c) za meso, slanino in mesne izdelke v četrtek dne 17. marca 1938. vsakikrat ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni obče državne bolnice v Ljubl jani.
Licitaciia je skupna za vse navedene zavode. Predpisano kavcijo založe ponudniki nri blagajni obče državne bolnice v Ljubljani.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred potekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo pa je treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1938.
Za bana pomočnik :
Dr. Majcen s. r.
*
VIII.	No. 400/2.	433-2-2
Kranjska industrijska družba
Jesenice, prošnja za odobritev novih industr. naprav.
Razglas.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je prosila za odobritev rezervne redukcijske peči, dveh dimnikov in sanitarnih naprav pri odobreni redukcijski peči in martinarni. S temi napravami je spojena tudi delna preureditev tirnih naprav v tovarni.
Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnem poročilu.
O tej prošnji se na podstavi §§ 110. in 122. ob. zak. in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek dne 24. februarja t. 1.
s sestankom komisije o VslO. uri pri tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravanih naprav razpoloženi na vpogled do dneva komisijske obravnave pri sreskem načelstvu v Radovljici in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do 22. februarja t. 1. pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, marveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1938.
Po pooblastilu bana
načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Dr. Ratej s. r.
•j.
II.	Št. 1433/5.	482 3-1
Razglas.
Wisiaku Francu in Mariji iz Konjišča ter zadrugi enajstih mlinarjev V Apačah je kraljevska banska uprava z odločbo
II.	No. 21567/6 od 5. novembra 1930. zato, da se odpravijo po njih vodnih napravah povzročene škodljive posledice poglabljanja reke Mure, dovolila napravo posebnega skupnega dovodnika tik ob desnem bregu Mure z nalogom, da imajo predložiti detajlne načrte. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se omenjeni dovodnik ni zgradil.
Ker ije zbog v cit. odločbi omenjenega poglabljanja Mure po izjavah interesi-ranih mlinarjev nastopilo že občuteno nezadostno dotekanje vode v mlinska jarka zakoncev Wisiak in omenjene zadruge, je zadruga enajstih mlinarjev v Apačah po svojem načelniku Faschingu Antonu z vlogo od 25. ijanuarja 1938. zaprosila za novo vodopravno razpravo v isti zadevi ob predložitvi spopolnjenih in delno spremenjenih načrtov.
Projekt zadruge je tako povezan s projektom državne vodogradbene uprave (za regulacijo Mure), da predstavljata en projekt, ki se more le skupno izvršiti. Po tem skupnem projektu se napravi od cmureškega mostu navzdol ob desnem bregu Mure 490'00 m dolga betonska vodilna zgradba, ki bo obenem leva stena novega skupnega dovodnika za mlinske naprave vseh interesentov.
Struga Mure bi bila na tem mestu v primeri s sedanjim /.oženjem profila zbog škodljivih naprav za lovljenje vode v strugi sami razširjena za ca 26 m. Pri km 18'700 Mure bo ob banovinski cesti Gornja Radgona—Maribor zgrajen oporni zid v dolžini 65 m.
Zato odreja kraljevska banska uprava na podstavi § 17. zakona o ukorišča-nju vodnih sil v smislu določb §§ 9., 37., 38, in s posebnim pozivom na § 14. cit! zakona v zvezi z določili trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo od 3. septembra 1925., in sicer prilog II., IV. in
VI.	k.sporazumu o ureditvi obmejnega
prometa — krajevni ogled in razpravo na mestu samem za torek dne 8. marca 15138. s sestankom komisije pri cmure-skem mostu na desnem bregu ob 9. uri.
Istočasno se bo vršila po § 7. in event. po § 11 cit. zakona razprava radi od-stopitve, obremenitve iu razlastitve za izvedbo naprav potrebnega sveta in pravic, kakor tudi razprava o prispevni dolžnosti prizadetih interesentov.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-tevi breg od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vštetega 4. marca 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, prošnje in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravanih zgradb ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo ijavne in ogrožene zasebne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 4. marca 1938. ali vodji komisije do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 17. februarja 1938.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
H*
I. št. 8159/1.	488 3-1
Razpis ustne licitacije za dobavo pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu
javno ustno licitacijo za nabavo papirja, tiskovin in drugih pisarniških potrebščin.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 10. marca 1938. ob 11. uri v sobi št. 21, v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% od vsote ponujene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji ter podpisati izjavo, da so jim pogoji za licitacijo znani in da v celoti nanje pristajajo.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave, soba št. 33.
Iz pisarne kralj, bansko uprave dravske banovine v Ljubljani, dne 15. februarja 1938.
V. No 316/4.	415-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri adaptaciji hiralnice v Gornji Radgoni L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. marca 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami istolam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 259.681'74 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1938.
•j;
1II/5 No. 1365/1.	452
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 10. februarja 1938.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehurčasti izpuščaj: Ljubljana: Polje (Dev. Mar. v Polju 1 dv.).
Steklina :
Črnomelj: Metlika-okolica (Bušinja vas 1 primer, Sela pri Jugonju 1 primer).
Ljutomer: Štrigova (Bamfi 1 primer). Garje:
Gornji grad: Ljubno (Sv. Primož 1 dvorec).
Ljubljana: Račna (Gaberje 1 dv.). Maribor-desni breg: Fram (Loka 1 dv.).
Svinjska kuga:
Celje; Griže (Migojnice 2 dv.). Črnomelj: Gradac (Gradac 1 dv.). Kamnik; Kamnik (Podgorje 1 dv.). Krško: Škocjan (Hudenje 1 dv-). Litija: Stična (Štorovje 1 dv., Vel. Cernelo 3 dv.).
Maribor-desni breg:	Poljčane	(Zg.
Brežnica 1 dv.), Šmartno na Pohorju (Zg. Prebukovje 2 dv.).
Maribor-levi breg: Sv. Jurij v Slov. gor. (Partinje 2 dv.), Korena (Vinička vas 1 dv.), Košaki (Počehova 1 dv.).
Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju (Loka 2 dv.).
Svinjska rdečica:
Gornji grad: Rečica ob Sav. (Sp. Pobrežje 1 dv.), Šmartno ob Paki (Rečica 1 dv.).
Novo mesto: Bela cerkev (Bela cerkev 1 dv.).
Kuga čebelne zalege: Maribor desni breg: Pragersko (Črešnjevec 1 dv.). Slov. Bistrica-okolica (Ci-gonca 1 dv.).
Ptuj: Sv. Marko (Sv. Marko 1 dv.). Kralj, banska uprava dravske banovino v Ljubljani, dne 10. februarja 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 126-5/38-3.	463
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo gospoda dr. Kovačiča Maksa, ravnatelja državne realne gimnazije v Ptuju, za sodnega tolmača za češki in nemški jezik pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani,
dne 9. feoruarja 1938.
Po 145/37-2.	'	477
Oklic.
Tožeča stranka Korelec Alojzij, Eys-den St. Barb. Camp. Romein 14, Belgija, po Webletu Demetriju, odv. v Novem mestu, je vložila proti toženi stranki Korelec Jožefi, zasebnici, Ro-žempolj, p. Dobrniče, sedaj neznanega bivališča, radi ločitve zakona od mize in postelje, k opr. št. Po 145/37—1 tožbo.
Naroki za opravo spravnih poskusov so se določili na 4., 14. in 23. marca 1938. vsakikrat dop. ob 9. uri pred tem sodiščem v razpravni dvorani št. 58,
I.	nadstr.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr Trošt Josip, odvetnik v Novem mestu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 11. februarja 1938.
•j*
P 28/38-2.	467
Oklic.
Tožeča stranka Stermšek Antonija, preuž. v Petelinjeku št. 11, zastop. po dr. Kalanu E., odv. v Celju, je vložila proti toženi stranki Cencu Jerneju in Frančiški, pos. v Zg. Lažah, Jugu Josipu, neznanega bivališča, nedl. Jugu Antonu in Leopoldu, zast. po varuhu Hajdniku Cirilu, pos. v Ličenci, zaradi 1308 din s prip. k opr. št. P 28/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 28. februarja 1938. o poli devetih pred tem sodiščem, v izbi št. 1.
Ker bivališče tožene stranke Juga Josipa ni znano, se postavlja Hajdnik Ciril, pos. v Ličenci, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sl. Konjicah, odd. II., dne 7. februarja 1938.
S 10/38-1.	470
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 19. januarja 1938., posl. štev. I R 37/38—1, je bila Kunšek Frančiška, roj. Centrih, prej stanujoča v Trnovcu št. 8, občina Zabukovije, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Pajk Anton, posestnik v Trnovcu št. 45.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 14. februarja 1938.
0 343/37.	471
Sklep.
Zapuščini Tota Ladislava, pos. in tesarja v Pincah, ki je umrl v moški kaznilnici v Mariboru dne 27. aprila 1937. brez sporočila poslednje volje, se postavlja za zapuščinskega skrbnika Tot Ivan, kolar v Dolnji Lendavi, Kolodvorska ulica K zapuščini, ki obsega 382 kvadratnih klf. zemlje v d. o. Pince v vrednosti din 863'—, nekaj obleke v vrednosti din 279'— in depozit v kaznil-niški upravi v znesku din 1534'37, in h kateri je prijavljenega dolga 19.767'70 din, ni bilo dedne prijave, čeravno so bili dediči predpisno pozvani in je ostala dediščina nesprejeta.
Obenem se pozivajo vsi tisti, ki smatrajo, da ijim pripada dedna pravica do te zapuščine, da se javijo sodišču v letu dni in podajo svojo dedno izjavo, ker se bo drugače zapuščina razpravljala z onimi, ki so podali dedno izjavo in dokazali naslov dedne pravice, in se jim bo prisodila zapuščina. Nesprejeti del zapuščine bi pa pripadel, če ne bi pri-jtadel po predpisih grajanskega zakonika ostalim dedičem, kot brezdedično blago državi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I., dne 28. januarja 1938.
jj;
VIII R 172/37-1.	490
Amortizacija.
Na prošnjo Svet Marije, posestnikove žene iz Velike Loke št. 11 pri Višnji gori, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baije izgubila, ter se njih imetnik po-zivlje, da uveljavi v 6 mesecih, počenši z 11. marcem 1938., svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložni knjižici Ljudske posojilnice v Ljubljani r. z. z n. z., št. 70435, z vlogo din 28-964’27, glaseča se na ime Janez Rus in št. 76650 z vlogo din 50 572’30, glaseča se na ime Švet Frančiška. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 1. februarja 1938.
¥
1 625/37-9.	257
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
a)	Krtina vi. št. 65, b) Dob (do polovice) vi. št. 518.
Cenilna vrednost: ad a) din 38.297'50, ad b) din 61.701’50.
Najmanjši ponudek: ad a) din 22.856, ad b) din 30.387,50.
Varščina: din 6.170’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 19. januarja 1938.
*
I 3348/37-9.	387
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc nad Prožinom vi. štev. 197.
Cenilna vrednost: din 18.830‘90.
Vrednost pritekline: din 635’—.
Najmanjši ponudek: din 12.553’92.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 26. januarja 1938. .
H*
I 498/37.	162
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1938.o poli devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cerknica vi. št 328 in zemljiška knjiga k. o. Rakek vi. št. 328.
Cenilna vrednost: din 46.190’—.
Vrednost priteklin: din 8.450'—.
Najmanjši ponudek: din 30.794'—.
Varščina: din 4.619’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 19. januarja 1938.
*
I 681/37-22.	284
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1938. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču prisilna javna dražba naslednjih nepremičnin: hiša št. 39 v Lahovičah z gospodarskim poslopjem ter zemljišči (vi. št. 91 k. o. Lahoviče) in parna žaga (idealne 'V* vi. št. 376 k. o. Lahoviče).
Prodajata se obe nepremičnini skupaj.
Skupna cenilna vrednost: 371.628’40 dinarjev.
Vrednost pritekline: din 27.557'50.
Najmanjši ponudek za obe nepremičnini skupaj: din 212.385’—.
Varščina: din 37.170 — v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 26. januarja 1938.
«j>
I 606/37-12.	267
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga VirŠlanj vi. št. 267 in 268.
Ceniina vrednost: din 50.605’—.
Najmanjši ponudek: din 33.767’—.
Varščina: din 5060’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 21. januarja 1938.
»s.
I 90/38-22.	‘	380
Dražbeni oklic.
Dne 24. marca 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Velesovo vi. št 46, 306.
Cenilna vrednost1 din 43.090’—.
Najmanjši ponudek: din 21.545'—.
Jamčevina znaša din 4.309’— in jo je položiti v gotovini ali v izplačljivih domačih hran. knjižicah ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju.
dne 4. februarja 1938.
I 816/37-9.	*	262
Dražbeni oklic.
Dne 22. m a r c a 1938. ob devetih bo na mestu samem v Drnovem št. 74 dražba nepremičnin vi. št. 438, 596 in 758 k. o. Drnovo.
Cenilna vrednost: din 122.354’25.
Vrednost priteklin: din 7380’—, ki ni zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 81.569’50.
Varščina: din 12.235'42.
Dražilo se bo najprej po parcelah v vrstnem redu, cenilni vrednosti, z naj-
manjšim ponudkoin in varščino, kakor so razvidni iz dražbenih pogojev. Po izvršeni dražbi posameznih parcel se izkličejo vsi trije zemljeknjižni vložki št. 438, 596 in 758 k. o. Drnovo skupaj.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V primera, da obvelja dražba po parcelah, delijo pritekline usodo pare. št. 229 k. o. Drnovo, vi. št. 488.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 21. januarja 1938.
1 61/37-21.	239
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču, v sobi štev. 22, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vače vi. št. 131.
Cenilna vrednost: din 40.291'—.
Najmanjši ponudek: din 26.861'—.
Varščina: din 4.02910.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 20. januarja 1938.
&
IX I 4641/37-7.	225
Dražbeni oklic.
Dne 21. m a r c a 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Gorica vi. št. 320.
Cenilna vrednost: din 21.817'—.
Najmanjši ponudek: din 14.545'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 19. januarja 1938.
•g*
I 658/35.	343
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selovec vi. št. 3.
Cenilna vrednost: din 92.417'90.
Vrednost pritekline: din 100'—.
Najmanjši ponudek: din 46.210'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kije ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah,
dne 29. januarja 1938.
*
I 3228/37-12.	385
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. opoli enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Bišečki vrh vi. št. 159.
Cenilna vrednost: din 4872'30.
Najmanjši ponudek: din 3249'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. februarja 1938.
•g*
I 2434/37.	425
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gruškovje vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 29.761*10.
Vrednost priteklin: din 2425—•
Najmanjši ponudek: din 19.941'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. februarja 1938.
•g;
I 3273/37-10.	438
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. o poli devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Hvaletinei vi. št. 21, zemljiška knjiga Zagorci vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 41.291’25.
Vrednost priteklin: din 3.425'—.
Najmanjši ponudek: din 27.527'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. februarja 1938.
•g;
I 1055/37—8.	352
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lušečka vas vi. št. 222.
Cenilna vrednost: din 19.162'—.
Najmanjši ponudek: din 12.775'—.
Vrednost pritekline: din 245-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 28. januarja 1938.
I 788/37-14.	468
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba sledečih nepremičnin:
I. skupina; vi. št. 58 k. o. Zg. Bistrica, sestoječa iz hiše, z viničarijo, vinogradom in zemljiškimi parcelami; cenilna vrednost: din 65 683'05, najmanjši ponudek: din 45 000-—, vadij: cffn 6-600'—;
II. skupina: vi. št. 90 k. o. Sl. Bistrica, sestoječa iz stavbišča s kozolcem in travniki; cenilna vrednost: din 81.654‘50, najmanjši ponudek: din 60.000'—, vadij: din 8.200'—;
III. skupina; vi. št. 97 k. o. Sl. Bistrica, hiša z gospodarskim poslopjem in zemlj. parcelami; cenilna vrednost: din 166.885'80, najmanjši ponudek: din 112.000'—, vadij: din 16.700’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 5. februarja 1938.
I 458/37-17.	389
Dražbeni oklic.
Due 23. marca 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bezina vi. št. 89.
Cenilna vrednost: din 43.592’10.
Vrednost pritekline: din 1630'—.
Najmanjši ponudek: din 29.061'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sic^r bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, , odd. II.,
dne 2. februarja 1938.
•g*
I 1208/37-10.	375
Dražbeni oklic.
Dno 23. marca 1938. o poli dej vetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Grušovje vi. št. 59.
Cenilna vrednost: din 20.776‘55.
Vrednost pritekline: din 1.292'—.
Najmanjši ponudek: din 13.851'04.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 31. januarja 1938.
&
I 1003/37-11.	374
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbelovska gora vi. št. 506.
Cenilna vrednost: din 16.688-30.
Najmanjši ponudek: din 11.125'54.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 31. januarja 1938.
H*
I 935/37.	420
Dražbeni oklic.
Dne 22. marca 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cermljenšak vi. št. 82.
Cenilna vrednost: din 37.808'20.
Najmanjši ponudek: din 25.205-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti s#dišču naj|H»zneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 5. februarja 1938.
*
I 305/33-29.	•	333
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1938. dopoldne ob devetih bo pri tem sodišču soba Št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitna vi. št. 37, sestoječih iz hiše st. 26 z gospodarskimi poslopji in 17 Zemljiškimi parcelami.
Cenilna vrednost: din 60.498-—.
Vrednost pritekline: din 4.255'—.
Najmanjši ponudek: din 43.16875.
Varščina: din 6.475'SO.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 22. januarja 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:	*
88.
Sedež: Črna pri Prevaljah.
Dan vpisa: 3- februarja 1938-
Besedilo: Nino Punzengruber.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in zalogo piva.
Imetnik: Punzengruber Nino, trgovec, Črna pri Prevaljah.
Lastnik podpisuje na ta način, da pristavi pod kakor koli napravljeno besedilo firme svoj priimek.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. februarja 1938.
Fi 4/38 — Rg A IV 20/1.
*
89.
Sedež: Gorje pri Bledu.
Dan vpisa: 8. februarja 1938-
Besedilo: »Gorjana« lesno podjetje, družba z o. z.
Obratni predmet: Namen družbe je trgovina z lesom, lesna industrija ter nakup in obratovanje z lesno trgovino in industrijo združenih in jima služečih podjetij, posebno pa:
a) nakup in prodaja vsakovrstnega lesa, stoječega ali posekanega, rezanega ali nerezanega, obdelanega ročno ali strojno, drv, oglja in vsakovrstnih industrijskih lesnih izdelkov, nadalje nakup, najem in ustanovitev ter obratovanje žag in raznih naprav za izdelovanje, obdelovanje in predelovanje lesa ali za izdelovanje industrijskih izdelkov iz lesa;
b) nakup in prodaja ter eksploatacija gozdov v tu- in inozemstvu;
c) izvrševanje vseh gozdnih in lesnih manipulacij ter transportov lesa na kakršen koli način;
č) nakup in prodaija potrebščin gozdne in lesne industrije in njenih obratov;
d) nakup, prodaja, najem ali ustanovitev in obratovanje skladišč za les in lesne izdelke ter transportnih naprav za odvažanje in prevažanje teh predmetov;
e) nakup in prodaja vsakovrstnih nepremičnin, ki služijo družbenim namenom;
f) izvozna in uvozna trgovina z vsemi predmeti, ki se nanašajo na navedene panoge;
g) udeležba pri drugih enakih ali sorodnih podjetjih;
h) izvrševanje vseh opravil in obratovanje podjetij, ki služijo pospeševanju namenov družbe.
Družbena pogodba z dhe 27. januarja
1938. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: din 200 tisoč.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.000'—.
Poslovodje: dr. Pavlin Ciril, zasebni uradnik v Ljubljani, Tyrševa cesta lb,
Kobenter Franc, zasebni uradnik ravnotam,
Markošek Emil, zasebni uradnik v Vevčah,
Janežič Matko, bančni prokurist v Ljubljani.
Zastopstvo družbe: Skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno s postavljenim prokuristom.
Podpis firme: Družbina firma se podpisuje na ta način, da pod besedilom firme, ki je lahko tiskano, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogar koli, pristavita lastnoročno svoja tvrdkina podpisa- ali dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno s prokuristom, slednji s pristavkom, ki označuje prokuro. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938.
Fi 8/38 - Rg C V 213/1.
*
90.
Sedež: Ljubljana, Rožna dolina c. 11/14.
Dan vpisa: 8. februarja 1938.
Besedilo: Delavska pekarna Brandt & Conip., kom. družba.
Obratni predmet: Pekarna.
Družbina oblika: Komanditna družba od 1. februarja 1938.
Osebno jamčeča družbenika:
Brandt Friderik, zasebnik v Ljubljani, Rožna dolina c. 11/14,
Plachota Stanislav, pekovski mojster v Ljubljani, Galjevica 3.
Družbo zastopa in zanjo podpisuje osebno jamčeči družbenik Friderik Brandt samostojno na ta način, da napisanemu, natisnjenemu ali kakor koli razmnoženemu besedilu firme pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938.
Fi 7/38 — Rg A VII 221/1.
*
91.
Sedež: Predoslje št. 13.
Dan vpisa: 8. februarja 1938.
Besedilo: Gašperlin Franc, izdelovanje in prodaja lanenega olja in firneža, Predoslje št. 13.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja lanenega olja in firneža.
Imetnik: Gašperlin Franc, posestnik in mlinar, Predoslje št. 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938.
Fi 6/38 — Rg A VII 220/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
92.
Sedež: Brnice pri Hrastniku.
Dan vpisa: 4. februarja 1938-Besedilo: »Bantan Josip, družba z o. z.«
Obratni predmet: Nakup in prodaja mešanega blaga.
Vzame se na znanje prenos poslovnega deleža dr. Kolariča Rudolfa v nomi-nalu din 1 000'— na Schalka Aleksandra, trgovca v Zagrebu, Meduličeva ulica št. 9, in poslovnega deleža Bantana Josipa v nominalu din 19.000'— na Schalk Josipino, roj. Schlager od ondi.
Izbrišeta se poslovodji Bantan Josip in Bizjak Angelca, vpiše pa nov poslovodja Schalk Aleksander iz Zagreba, Meduličeva ulica 9, ki bo samostojno zastopal in podpisoval firmo družbe na ta način, da pristavi pod natisnjeno ali odtisnjeno besedilo tvrdke lastnoročno svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 4. februarja 1938.
Rg C II 48/16.
*
93.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. januarja 1938.
Besedilo: »Aurea« trornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure v Celju d. z o. z.
Izbriše se poslovodja dr. Fric Magid, trgovec v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. januarja 1938.
Rg C I 49/38.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 8. februarja 1938.
Besedilo: Lečnik in drug, »Jugo-liacker« javna trgovinska družba, Celje, Glavni trg 4.
Obratni predmet: Izdelovanje predmetov iz srebra in drugih dragocenih kovin, posrebrovanja takih predmetov in trgovanje z njimi.
Iz naslova tvrdke odpade beseda »Ju-
fohacker« ter se sedaj tvrdka glasi: jcčnik in drug, javna trgovinska družba v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. lit,
dne 8. februarja 1938.
Rg A III 179/8.
Sedež: Celje.
Dan vpisa. 19. januarja 1938. Besedilo: Peter Majdič, »Merkur« kovinska industrijska in trgovska družba z o. z.
1. Sprememba družbene pogodbe tvrdke Peter Majdič »Merkur« kovinske, industrijske in trgovske družbe z o. z. v Celju v tem smislu, da se zniža osnovna glavnica družbe od zneska din
5.000.000'— na din 500.000'— in da se s tem znižanjem osnovne glavnice znižajo osnovne vloge družbenic Robič Ane, Pintar Petke, Kunej Ruše, Boehm Milene in Paljaga Deše vsako od din
1.000.000'— na din 100.000—
2. izbris prokure dr. Pinterja Antona;
3. sprememba imen poslovodkinj: Jokšič Petke v ime Pintar Petka, Ju-
vančič Milena v ime Boehm Milena, ter Majdič Deše v ime Paljaga Deša.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. januarja 1938.
C II 50/28.
*
96.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1938.
Besedilo: »Arbor« lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani.
Na izrednem občnem zboru dne 29. decembra 1933. so bila spremenjena družbina pravila v § 8.
Delniška glavnica se je znižala od din 3,000.000'— na din 1,800.000 in je razdeljena na 30.000 delnic po din 60'—.
To spremembo je odobrila kralj, banska uprava z odločbo z dne 7. januarja 1938, VIII št. 7503/1-37.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938.
Rg B II 133/8.
*
97.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1938.
Besedilo: »Arbor«, lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. decembra 1937 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: dr. Marn Rudolf, načelnik banske uprave v pok. v Ljubljani, Zrinjskega 8, predsednik;
dr. Pestotnik Pavel, profesor v Ljubljani, Prečna ul. 4, podpredsednik;
dr. Berce Janko, ravnatelj Kreditnega zavoda za trg. in ind. v Ljubljani;
Biber Josip, bančni inšpektor v Ljubljani, Miklošičeva 36;
Grazzi Pietro, lesni trgovec v Ljubljani;
Hieng Ernest, trgovec v Ljubljani, Aleksandrova 10;
Reschitz Anton, lesni trgovec v Ljubljani, Malgajeva 2.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«
Podpis firme:	Likvidacijsko firmo
podpisujejo likvidatorji na ta način, da pod besedilom tvrdke pristavita svoj podpis predsednik ali podpredsednik likvidacijskega odbora in en likvidator. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938.
Rg B II 133/9.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. januarja 1938.
Besedilo: Gradbeno podjetje inž. Du-kič in dr.
Izbriše se javni družbenik ing. Štern Evgen, vpiše pa se novo vstopivši družbenik dr. ing. Štern Jurij v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938.
Rg A V 112/3.
99.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. januarja 1938. Besedilo: Jcrše Leo.
Obratni predmet: Trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, motorji ter v to stroko spadajočimi deli na drobno.
Vpiše se prokurist Žirovnik Janko, trgovec v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938.
Rg A VII 219/2.
*
100.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1938. Besedilo: Ernest Jeuniker nasl. Anton Škof.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se zbog smrti sedanji lastnik firme Škof Anton, vpiše pa nova lastnica firme Košak Marija roj. Škof, trgovka v Ljubljani, Pred Škofijo št. 16.
Besedilo odslej: Anton Škof.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5 februarja 1938.
Posam I 223/7.
*
101.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. januarja 1938.
Besedilo: Fran Kos.
Firma se glasi odslej: F. Kos.
Vpiše se novi lastnik Guzelj Pavla, roj. Kos, trgovka v Ljubljani, Židovska ulica št. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. januarja 1938.
Rg A VII 217/2.
*
102.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. januarja 1938. Besedilo: F. Kos.
Besedilo prvega odstavka obratnega predmeta, ki se glasi: pletilna in trikotažna industrija, se spremeni v »izdelovanje pletenin in trikotaže«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938.
Rg A VII 217/3.
*
103.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1938. Besedilo:	Motorbus,	brzopromctn»
družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 15. januarja 1938., opr. št. 22031/1938, se je spremenila družbena pogodba v §§ 1., 4-in 10., odst. 5. pa je v celoti odpadel. _ Besedilo odslej: Robot, izdelovanje Čistilnih naprav, družba z o. z.
Obratni predmet odslej: izdelovanje in prodaja na drobno in debelo vseh vrst čistilnih naprav.
Izbrišeta se poslovodji Šabec Janko in Hribar Svetozaf* vpiše pa nov pošlo-
vodja Hribar Zoran, trgovec v Ljubljani. Gradišče štev. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. februarja 1938.
Rg C IV 202/2.
*
101.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1938.
Besedilo: A. Nograšek & Co. družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 24. januarja 1938. se je spremenila družbena pogodba v odstavkih »Prvič«, »Četrtič«, »Sedmič«, »Osmič« in »Desetič«.
Besedilo odslej: »Alt-Ko« družba z o. z. za nakup in prodajo tehničnega, športnega in drugega blaga.
Obratni predmet odslej:
a) Prodaja oziroma razpečavanje vsakovrstnega tehničnega in elektrotehničnega materiala, koles, motornih koles, avtomobilov, vseh tozadevnih sestavnih in nadomestnih delov in gumijevih izdelkov kakor tudi raznovrstnega manu-fakturnega in konfekcijskega blaga ter lesa.
b) Nakup ter uvoz in izvoz gornjih predmetov ter komisijski posli vsake vrste.
c) Zastopanje tvrdk, ki se pečajo z izdelovanjem in prodajo zgoraj omenjenega blaga.
č) Zastopanje in eksploatacija patentov vseh vrst.
Izbrišeta se poslovodji Cernjava Drago in Nograšek Andiej, vpišeta pa nova poslovodji Abulnar Franc, delovodja v Ljubljani-Moste, Prešernova ulica 4, in Kovačič Drago, trgovec v Ljubljani VII, Medvedova ulica 5.
Zastopstvo družbe in podpis firme:
Zastopstvo družbe in podpis firme se vrši kakor doslej kolektivno po dveh poslovodjih ali po enem poslovodji in ©nem prokuristu.
Ce pa ima družba le enega poslovodjo, zastopa družbo in podpisuje njeno firmo na isti način samostojno ali poslovodja ali prokurist, slednji s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938.
Reg C III 254/6.
Konkurzni razglasi
105.	448
Odprava konkurza.
Prezadolženec tt. »Liv« kovinska ind. kom. družba Fr. Okorn, Št. Vid nad Ljubljano in osebno jamčeči družbenik Okorn Franc.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini Prezadolženca s sklepom oprav. štev. St 25/37 in 26/37—5 se odpravlja, ker ni Pokritja za stroške postopanja po § 178., »dst. 2. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. januarja 1938.
St 25 in 26/37.
106.	403
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Gospodarska zadruga, reg. zadruga z omejeno zavezo v Mari-ooru, Koroška cesta 17.
Konkurz, ki je bil uveden o imovini prezadolženca s sklepom opr. številka St 5/33—1, se odpravlja po § 151. konk. zak., ker je bila razdeljena vsa masa. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. februarja 1938.
St 5/33.
•j*
107.	460
Odprava konkurza.
Prezadolženec Jenčič Franc, posestnik v Breznem ob Dravi.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženca s sklepom opr. št-St 12/37—8, se odpravlja po § 178., odst. 2., konk. zak., ker ni kritja za stroške postopanja in ker upniki niso založili zahtevanega predujma.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. februarja 1938.
St 12/37.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 646/38.	486
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/1, razpisuje na dan 22. marca 1938. pismene dražbe za območje gozdne uprave Kočevje
1. v revirjih Kočevje in Ravne-Pred-grad ca 5.238 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju;
2. v revirju Travnik ca 8.923 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju;
3. v revirju Podstenice ca 11.570 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani ter pri gozdni upravi v Kočevju.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1938.
*
Mag. št. 7206-38.	492
Razglas.
Pri III. žrebanju obligacij 6% nega obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti dinarjev 20 milijonov, ki se je vršilo 15. februarja 1938., so bile izžrebane naslednje obligacije;
Po din 10 000'— serija A. številka:
28,	56,	57,	83,	97,	108,	131,
189,	215,	227,	252,	318,	428,	473,
545,	630,	632,	644,	693,	698,	740,
912,	975,	984,	1031.	1077,	1125,	1154,
1162,	1204,	1206,	1259,	1316,	1323,	1420.
Po din 5.000'— serija B številka:
81,	333,	343,	503,	568,	579,	667,
669,	693,	700.
Po din 1.000'— serija C številka:
15,	28,	45,	47,	56,	99,	119,
128, 188,	248,	254,	295,	340,	362,
411, 652,	681,	729,	781,	789,	806,
848, 856,	874,	917,	926,	949,	1020,
1031, 1089,	1203,	1243,	1328,	1421,	1469,
1489, 1490,	1574,	1581,	1743,	1748,	1768,
1859, 1924,	1925,	1941,	1960.
Izžrebane obligacije so plačljive dne
16.	avgusta 1938. pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 16. februarja 1938.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r.
V.	št. 8431/38.	'	481
Predmet; Razpis pisarniških potrebščin za leto 1938./39.
Razpis.
Za leto 1938./39. razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani dobavo pisarniških potrebščin za mestne urade. Dobavne pogoje in sezname dobijo interesenti v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. št. 7/II, soba št. 36, proti povračilu dejanskih stroškov.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. št. 7/1, soba št. 21 do 28. februarja 1938. do 11. ure dopoldne.
Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z napisom: »Ponudba za dobavo pisarniških potrebščin tvrdke  .........
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 10. februarja 1938.
Predsednik:
Dr. J. Adlešič s. r.
H*
No. 289/1—38.	456
Razpis.
Občina Čatež, srez brežiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole z završnim izpitom. Mesečna plača din 800'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Čatež, dne 12. februarja 1938.
$
Štev. 409.	459
Razpis.
Občina Radovljica razpisuje pragmatično mesto občinskega stražnika, pogodbeno mesto pomožnega občinskega sluge in pogodbeno mesto občinskega cestarja.
Prosilci morajo imeti vsaj dovršeno ljudsko šolo.
Cestarji s prakso imajo prednost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini
Uprava občine Radovljica, dne 15. februarja 1938.
ad 348.
Razglas o licitaciji.
(Popravek.)
V licitacijskem razglasu krajevnega Šolskega odbora na Dolžu za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Dolžu, srez Novo mesto, objavljenem v prilogi k 12. kosu »Službenega lista« z dne 9. februarja t. 1. (str. 54., drugi stolpec), se mora'predzadnji odstavek glasiti pravilno:
»Za zidarska, tesarska, krovska, kleparska, steklarska in tapetniška dela je možno predložiti ponudbe v obliki enotnega poviška v procentih na uradno odmerjeni proračun.«
Krajevni šolski odbor v Dolžu,
dne 14. februarja 1938.
*
455
Štev. 1541/38.
Razpis.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Radovljici. V področje zdravnika spada zdravljenje onih zavarovanih članov in onih družinskih članov skladničnih zavarovancev, ki prebivajo v Radovljici in v okoliških krajih do črte, ki obsega Rodine, Poljče, Begunje, Slatino, Brezje, Kamno Gorico, Lipnico, Vošče, Lancovo, Lesce, Hraše in Studenčiee. Načelno veljajo za izvrševanje zdravniške službe doiočbe »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih sklad-nicah« (Službeni list št. 248/40 ex 1930.).
Mesečni prejemki za to službo bodo v prvem letu določeni z zneskom din 600'—, za naprej pa se bodo določili z novim dogovorom. Kot odškodnina za prevozne stroške je določen pavšal mesečnih din 200'—.
Za to službo se bo upošteval doktor vsega zdravilstva, ki ima pravico izvrševati splošno zdravniško prakso.
Lastnoročno pisane prošnje naj se pošljejo krajevni bratovski skladnici na Jesenicah do 10. marca 1938.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani,
dne 14. februarja 1938.
Štev. 454.
*
Razpis.
491 3-1
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani razpisuje prevzem dimnikarskih del v zavodnih poslopjih v Ljubljani, Poljanski nasip, in na Studencu za čas od 1. aprila 1938. do 31. marca 1939.
Ponudbe, kolkovane z din 10— je vložiti do 12. marca 1938. pri upravi bolnice v Ljubljani, kjer se dobe tudi podrobni pogoji in ostala pojasnila.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani,
dne 17. februarja 1938.
430-3-2
Razpis.
Gradbeni odbor za postavitev poslopja drž. meščanske šole v Črnomlju razpisuje sledeča dela:
1. težaška in zidarska dela,
2. tesarska dela,
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
5. mizarska dela,
6. ključavničarska dela,
7. steklarska dela,
8. slikarska dela,
9. pleskarska dela,
10. pečarska dela,
11. tapetniška deia,
12. parketarska dela,
13. instalacijo elektrike,
14. vodovodno instalacijo.
Načrti in vsi pogoji so interesentom razvidni pri vodstvu drž. meščanske šole v Črnomlju. Rok za predložitev ponudb do 5. marca 1938.
Gradbeni odbor za postavitev poslopja drž. meščanske šole v Črnomlju,
dne 12. februarja 1938.
•j.
Vr./št. 453.	474
Razpis.
Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo 1 kom. plinomera z vrtljivimi bati učinka 400 cbm na uro.
Ponudbo je staviti najkasneje do 28.
t. m. v dvojni kuverti in z označbo na notranji kuverti: »Ponudba za plinomer z vrtljivimi bati«. Pogoji in informacije se dobe med uradnimi urami v tehničnem oddelku mestne plinarne, Resljeva cesta 28.
Mestna plinarna v Ljubljani, dne 16. februarja 1938.
Razne objave
454
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 23. januarja
1938.,	št. 43.142/V/37, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 23. januarja 1988. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 11. junijem 1937.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 11. junija
1938.	dalje.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, r. z. z n. z., dne 15. februarja 1938.
*
480
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa »Brandenburg« in jo proglašam za neveljavno.
Bevc Anton s. r., Pilštanj 19.
462
Objava.
Izgubil sem šolsko odhodnicc drž. osnovne šole v Središču ob Dravi, izdano dne 23. decembra 1930. leta. Proglašam jo za neveljavno.
Horvat Jože s r., Središče ob Dravi.
465
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 40.165) ter jo proglašam za neveljavno.
Klavs Anton s. r., Savlje 38.
*
473
Obiava.
Ukradeni so bili: Orožni list, izdan od sreskega načelstva novomeškega i ne 23. 1. 1929.. št. 31, poslov, št. 1285/29; šoferska legitimacija št. 33 iz leta 1927., izdana od sreskega načelstva novomeškega; prometna knjižica za avto »Steyer« z evidenčno št. 1651, izdana leta'1931.
S tem se vse te listine proglašajo za neveljavne.
Izdane so bile vse na ime: Anton Petrič, Novo mesto.
Anton Petrič s. r.,
parna žaga, Leskovec pri Krškem.
*
479
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 63916), ter jo proglašam za neveljavno.
Polajnar Mihael s. r., Breznica 6.
*
472
Obiava.
Izgubil sem šolsko izpričevalo 2. razreda državne meščanske šole iz leta 1934. ter ga proglašam za neveljavno.
Drago Rajh s. r., trg. pom.,
Mota 1, p. Ljutomer.
*
478
Objava.
Podpisana sem izgubila Dijaško knjižico, izdano mi od ptujske gimnazije za šol. leto 1937./38., ter iio proglašam za neveljavno.
Scliarner Berta s. r.,
dijakinja Ill.a razreda drž. realne gimnazije v Ptuju.
*
487
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občine Ribnica, srez kočevski, na ime Štebljaj Janez, Ln jo proglašam za neveljavno
Štebljaj Janez s. r., Hrovača št. 3.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, dlaka la zalaga dlakama Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.