Proletarci vseh dežel, združite sel
Ljubljana, torek, dne 27. septembra 1960 • Leto IL • Štev. 265 Cena 10 din
«DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA
ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
ZAČEL SE JE ČETRTI KONGRES SZDL ČRNE GORE
Črna gora je na široki fronti krenila na pot gospodarskega in družbenega napredka
Socialistična zveza in druge družbeno-politične organizacije naj se v vsakdanji praksi bore za nova moralna pojmovanja in novo socialistično etiko, je poudaril v pozdravnem govoru generalni sekretar SZDL Aleksandar Ranković
Titograd, 26. sept (Tanjug). Tu se je danes začel IV. kongres SZDL Cme gore. Kot delegat Glavnega odbora SZDL Jugoslavije se ga udeležuje generalni sekretar SZDLJ Aleksandar Ranković. Med 500 delegati in gosti so tudi predstavniki glavnih odborov SZDL ljudskih republik, avtonomne kosovsko-metohijske oblasti in pokrajinskega odbora SZDL Vojvodine. Kot predstavnika SZDL Slovenije sta na kongresu Mitja Ribičič in Vladko Majhen.
Kongres je začel predsednik Glavnega odbora SZDL Cme gore Blažo Jovanovič. Po izvolitvi delovnega predsedstva je stopil med navdušenjem in vzklikanjem »Tito—Marko« na govorniški oder generalni sekretar SZDLJ Aleksandar Ranković, ki je govoril o vlogi Socialistične zveze po V. kongresu, njenih nalogah na sedanji stopnji razvoja naše socialistične družbe in nekaterih aktualnih mednarodnih problemih. Nato pa je prebral referat »Aktualna vprašanja nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja Cme gore in naloga Socialistične zveze« predsednik Glavnega odbora SZDL Crne gore Blažo Jovanovič. S tem je bil dopoldanski dnevni red izčrpan, razprava pa se je začela ob 5 popoldne.
(ongres je velikega pomena za nadaljnji razvoj vaše republike in za vso našo skupnost
Toplo pozdravljen je stopil na govorniški oder Aleksandar Ranković in imel naslednji govor: Tovariši in tovarišice, zelo mi je ljubo, da se mi je ponudila priložnost, da vas pozdravim v imenu Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in da želim IV. kongresu
SZDL
v dejstvu, da ste ga sklicali po nedavnem V. kongresu SZDLJ, na katerem smo sprejeli važne sklepe glede nadaljnjega družbenega razvoja naše dežele.
Res smo vsi lahko ponosni na velike uspehe, s katerimi smo lahko prišli na V. kongres, in to tembolj, ker smo jih dosegli v pogojih velikih notranjih gospodarskih težav in občasnih motenj, ki so nam jih povzročali od zunaj. Tisto, kar so bile pred nekaj leti samo naše želje in načrti, je zdaj že postala živa stvarnost tako na torišču materialnega razvoja dežele kakor tudi na področju razvoja socialističnih družbenih odnosov in graditve sistema družbenega samoupravljanja. Sprejete sklepe in naloge, začrtane že na VI. kongresu Zveze komunistov in
IV.	kongresu SZDLJ smo izpolnili s popolnim uspehom j in ti uspehi so nova družbena podlaga, na kateri zdaj žive in ustvarjajo naši delovni ljudje. Revolucinama socialistična usmerjenost, načelnost in realizem naše politike ter naših predvidevanj je naša praksa v polni meri potrdila. Zato lahko mimo rečemo. da smo V. kongres Socialistične zveze dočakali z vrsto novih socialističnih pridobitev, ki so že v marsičem spremenile i mesto i položaj delovnega človeka v naši de-
v njegovem delu obilo uspehov. Ni dvoma, da bo ta kongres za nadaljnji I želi, utrdile naš mednarodni razvoj vaše republike in za j položaj in povečale naš ugled razvoj naše skupnosti zelo v svetu.
važen.	i Na podlagi doseženih uspe-
Pomen in vloga tega kon- hov je V. kongres lahko pogreša se v marsičem zrcalita ! stavil zelo velike in daljno-
V ŽTP UVELJflVUEM DELITEV OSEBNIH DOHODKOV F0 DEL«
Ljubljana, 26. sept. — Na današnjem zasedanju delavskega sveta Železniškega transportnega podjetja Ljubljana, ki ga je vodil predsednik Janez Zaletel, so razpravljali in sklepali o razdelitvi dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke.
Temeljna značilnost je v tem, da so razporedili za nagrajevanje po učinku dobre pol milijarde dinarjev več osebnega dohodka kot lani. Sredstva bodo zbrali iz večjega dohodka podjetja*, okrog 130 milijonov dinarjev pa so lahko razporedili v ta namen, ker v drugem polletju ne bodo izplačevali več osebnega dohodka nad tarifnimi postavkami. Hkrati so tudi sklenili, da se celotni morebitni presežek osebnih dohodkov nad predvidenimi razpored; za nagrajevanje po učinku.
Na tem zasedanju so sprejeli med drugim tudi okvirni pravilnik za razdeljevanje sredstev na osebne dohodke po delu. S tem pravilnikom so določili merila, po katerih se oblikujejo osebni dohodki enot ŽTP, te pa razdeljujejo enote med zaposlene po posebnih pravilnikih, ki jih same spre-
jemajo. Pravilnik velja od začetka drugega polletja letošnjega leta.	V. J.
sežne naloge za bližnjo prihodnost, katerih izpolnitev bo uvrstila našo deželo med industrijsko razvite dežele, omogočila neprimerno bogatejše in srečnejše življenje delovnih ljudi in pomenila nadaljnje velike korake v ostvarjanju resničnega humanizma.
Moram pa reči, da bo treba za izpolnitev zastavljenih nalog prispevati mnogo naporov, čimbolj mobilizirati vse delovne ljudi, čimbolj racionalno izkoristiti razpoložljiva sredstva in izpričati visoko socialistično zavest, globoko razumevanje bistva družbenih procesov, v katerih hočemo in moramo izpolniti vlogo aktivne, avantgardne usmerjajoče sile.
Za delo Socialistične zveze je zdaj najbolj bistveno, da ga postavimo tako, da omogoči slehernemu delovnemu človeku, da v svojem boju za splošne cilje socializma lahko vedno uvidi in uveljavi svoje lastne materialne in - druge koristi, da najde namreč stvarno zvezo s svojimi osebnimi koristmi in koristmi vse naše so balistične skupnosti in zato čimveč prispeva k vskladitvi in realizaciji teh koristi. In prav naša naloga je. da zdaj postavimo vso našo dejavnost tako, da bomo čimbolj radikalno in dosledno uresničili sklepe in izpolnili naloge V. kongresa.
V tem smislu naj bo IV. kongres SZDL Cme gore pravi delovni dogovor o tem, da ss boste na podlagi uspehov, ki ste jih dosegli doslej in v skladu z vašimi konkretnimi pogoji lotili proučevanja in izpolnjevanja nalog, ki jih je zastavil V. kongres.
Uspehi, s katerimi prihajate na vaš kongres, so nedvomno zelo veliki. Vaši dosedanji dosežki vam omogočajo, da se s polnim prepričanjem o uspehu I lotite izpolnjevanja zastavlje-
nih nalog. Organizacije Socialistične zveze so si v vaši republiki pridobile dragocene izkušnje v zelo zamotanih in težavnih pogojih boja za socializem. V svojem delu ste zadevali na vse tiste težave, ki nanje neogibno zadeva gospodarsko nerazvito področje. S temi težavami je povezan negativni vpliv tudi nekaterih zunanjih činitelj ev, ki so dokaj otežkočali enakomernejši in hitrejši gospodarski razvoj vaše republike. Dosegli ste precej uspehov, čaka pa vas še mnogo zamotanih nalog. Ob pomoči vse naše skupnosti boste te težave postopoma premagovali in ustvarjali pogoje za še enakomernejši in hitrejši razvoj vaše republike. Gibe pomoči, ki jo mora skupnost dati gospodarsko zaostalim področjem, je bilo izraženo zelo jasno stališče v refaratu tovariša Tita in sklepih V. kongresa. Ta pomoč bo tudi v prihodnje ena glavnih in najvažnejših nalog v politiki družbeno-ekonomskega razvoja dežele. Napore za povečanje proizvodnje in delovne storilnosti na manj razvitih področjih bomo morali v prihodnjih letih še bolj povečati. Če tega ne bi storili, bi ne le nastale velike gospodarske in druge težave za vso skupnost, marveč bi zavrli in zavirali razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Ne želim podrobneje govoriti o uspehih, ki ste jih do-
segli v gospodarskem razvoju vaše republike, ker o tem obširno govori poročilo glavnega odbora Socialistične zveze in drugi dokumenti, lahko pa rečem, da bo tudi vaša republika na podlagi doslej doseženih uspehov in bodočih vlaganj skupnosti v novem petletnem planu dosegla nove in pomembne uspehe, ,s čimer bodo znatno zmanjšane sedanje znatne razlike v ravni ekonomskega razvoja. Samo dejstvo, da bo narodni dohodek vaše republike do leta 1965 narasel za kakih 56 milijard, to je, da bo narasel letno povprečno za 22.9%, da se bo narodni dohodek na prebivalca, ki znaša zdaj 57% jugoslovanskega povprečja, v letu 1965 povečal na 81%, dovolj jasno priča o naglem razvoju vaše republike, v odstranjevanju podedovane zaostalosti.
Vse to bo pripomoglo, da bo razvoj v vaši republiki čimbolj harmoničen, da bo zagotovljen enakomernejši razvoj vseh gospodarskih panog, da se bo zboljšal standard delovnih ljudi, s tem pa bodo ustvarjeni tudi pogoji za večji razvoj demokratičnega družbenega sistema in za hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov na vseh področjih.
Tovariši in tovarišice, v izpolnjevanju nalog, ki jih je
Nadaljevanje na 2. strani
Tito sprrel Sihanuka in Beikasema
New York, 26. sept. (Tanjug) Predsednik FLRJ Josip Broz Tito in šef kamboške države princ Norodom Suhannk sta se danes dopoldne sestala v poslopju jugoslovanske misije v New Yorku. V razgovoru, ki je minil v prisrčnem vzdušju, sta se oba poglavarja držav dotaknila raznih perečih mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Po končanih razgovorih sta
Diplomatska kronika
Beograd, 26. sept. (Tanjug) — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes opoldne v Belem dvoru sprejel novega izrednega in opolnomočenega veleposlanika Argentine v Jugoslavije Ana-cleta Llosa, ki mu je izročil svoje poverilnice.
Danes dopoldne je podpredsednik ZIS Edvard Kardelj v Belem dvorni sprejel novega izrednega in opolnomočenega belgijskega veleposlanika v Jugoslaviji Marcela Goossa, ki mu je izročil poverilnici.
Mitja Vošnjak obiskal Ulbrichta
Berlin, 26. sept (Tanjug). Izredni poslanik in opodnomočeni minister Jugoslavije v DR Nemčiji. Mit j a Vošnjak je bil danes na protokolarnem obisku pri predsedniku Državnega sveta ULbrichtu. Na protokolarnem, obisku so bilj danes tudi voditelji ostalih diplomatskih misij, akreditiranih v DR. Nemčiji
Po smrti predsednika republike Piecka je Ljudska zbornica nedavno uveljavila spremembe v ustavj DR Nemčije in izvolila Državni svet na čelu z Walter-jem Ulbrichtom.
se predsednik Tito in princ Sihanuk odpeljala skupaj v predsednikovem avtomobilu proti poslopju OZN, da bj se udeležila današnje seje Generalne skupščine.
Norodom Sihanuk
New York, 26. sept. (Tanjug) Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je danes dopoldne sprejel podpredsednika začasne alžirske vlade in zunanjega ministra Krima Beikasema ter se je z njim dalj časa razgo-varjal. Razgovora so se udeležili tudi sodelavci predsednika Tita in ministra Beikasema.
IZ KEFEKBTfi BLI21 J 0 V i U 0 V I Ć I
Visok odstotek prebivalcev, ki so včlanjeni v SZDL, govori o političnem stanju in razpoloženju ljudstva Črne gore
Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Cme gore Blažo Jovanovič je v svojem referatu ocenil gospodarski in politični razvoj Črne gore v zadnjih letih, zlasti od leta 1957, ko je začela Črna gora na široki fronti odločno odpravljati svojo zaostalost na ekonomskem in drugih področjih.
Po pričakovanjih bo letos industrijska proizvodnja v tej republiki prav gotovo za trikrat večja kakor leta 1953, družbena brutto proizvodnja se bo povečala za 90,2 odstotka, narodni . dohodek pa za
80,7	odstotka. V času od leta 1954 do 1960 so vložili v razvoj gospodarstva In družbenega standarda v Crni gori približno 172 milijard, od tega
86,1	odstotka v gospodarstvo in 13,9 odstotka za negospodarske investicije. Po oceni Blaža Jovanoviča uspehi, ki so jih dosegli v proizvodnji, narodnem dohodku, zaposlenosti itd, še niso v pravem- sorazmerju z vloženimi sredstvi, to pa zaradi neugodne strukture investicij in nizke začetne osnove. Takšna orientacija v investicijski politiki pa je bila
potrebna, kajti najprej je bilo treba ustvarjati pogoje za gospodarski razvoj. — Graditi je bilo treba energetske objekte, prometne zveze itd.

Delavski svet Železniškega transportnega podjetja Ljubljana je okvirni pravilnik na razdeljevanje sredstev i
sprejel na včerajšnjem zasedanja • dela.	Foto: Rosič
Sorazmerno z vloženimi sredstvi je dosegla v preteklem obdobju največje uspehe industrija. Proizvodnja se je večala povprečno za 19,5 odstotka na leto. Obratovati so začele mnoge tovarne, mnogo pa jih še gradijo.
Ko je ocenjeval gospodarski razvoj Cme gore, je Blažo Jovanovič poudaril, da se je v času od leta 1956 do 1960 večala osebna potrošnja za 9,3 odstotka na leto, kar je rezultat zaposlenosti, povečanja nominalnih plač in socialnih -’-eierokov orebivalstva. Pozitivne tendence kažejo tudi spremembe v struikturi potrošnje.
Pri določevanju gospodarske politike za nadaljnjih pet let sodi Blažo Jovanovič, da je treba izhajati iz realne ocene dosežene stopnje gospodarskega razvoja in določiti takšno razporeditev investicijskih vlaganj ter takšne ekonomsko-politične ukrepe, ki bodo v skladu z gospodarskim razvo-[ jem federacije in ki bodo pri-j vedli po najkrajši poti k po» večanju narodnega dohodika, akumulacije, osebne potrošnje in standarda, k hitrejšemu izkoriščanju razpoložljivih bogastev, predvsem surovinske baze. ter energetskih virov.
Gospodarska aktivnost repu-se bo razvijala t novem
- petletnem planu v neugodnih j prometnih razmerah. Zato bodo potrebe na tem področju zahtevale znatna sredstva in I velike napore. Potrebna bodo I vlaganja za zgraditev jadranske magistrale, luke Bar, za moderniziranje proge Nikšič— Titograd, za povečanje prevoznih zmogljivosti v cestnem prometu in za izboljšanje pomorskega prometa.
Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva v mestih in zagotovitve surovin za prehrambe-; no industrijo bo treba posve-i titi večjo pozornost kmetijstvu; zato bodo ustanavljali . večje kmetijske organizacije v bližini mest in turističnih krajev in organizirali sodobno proizvodnjo. Tudi turizem in . gostinstvo imata izredne pogoje, da se razvijata v pomemb-! no gospodarsko panogo, i Po besedah Blaža Jovanoviča predvideva graditev zveznih organov tak tempo razvoja Crne gore, da bo zagotovil povečanje narodnega dohodka za okrog 36 milijard dinarjev (povprečno za 22,9 odstotka na leto).
Realizacija nalog perspektivnega plana zahteva tudi spremembo strukture delavskega razreda. Danes je zaposlenih v industriji Crne gore 12 odstotkov visokokvalificiranih, 41 odstotkov kvalificiranih in 47 odstotkov nekvalificiranih ter priučenih delavcev. Zaradi tega vidi Blažo Jovanovič potrebo, naj bi vse šole v republiki, odvisno od potre): in možnosti, organizirale raznovrstne oblike šolanja kadrov v gospodarstvu in javnih službah. Z otvoritvijo ekonomske fakultete so poleg višje pedagoške in višje pomorske šole že storjeni prvi koraki k ustanavljanju ustanov visokega šolstva.
Referat poudarja, da je bilo 50 odstotkov vseh delavcev v Cmi gori v delavskih svetih. Značilno je, da so organe delavskega samoupravljanja v tej republiki snovali v glavnem z ustanavljanjem podjetij in delovnih kolektivov. V njih so bdi pretežno ljudje iz vasi. To pomeni, da je morala večina delavcev, ko se je za-. čela strokovno izobraževati, tudi upravljati. Obe nalogi je delavski razred Cme gore uspešno opravil.
Do julija letos je 43 gospodarskih organizacij v Črni gori začelo uvajati stimulativ-nejše oblike nagrajevanja, ▼ 48 pa se pripravljajo na tako nagrajevanje. Čeprav so dosedanje izkušnje še skromne, se že kažejo skoraj v vseh gospodarskih organizacijah, kd so že uvedle ali se pripravljajo na uvedbo stimulativnejših oblik nagrajevanja, boljši uspehi v organizacijski ureditvi, gospodarnejšem poslovanju pa tudi v poyečanju proizvodnje in storilnosti.
Z ukinitvijo okrajev je dobil komunalni sistem v Cmi gori trajnejšo organizacijo, ki je pretrpela letos samo nekaj sprememb z zmanjšanjem števila občin od 28 na 20. Tako so dobili ekonomsko močnejše občine z večjimi skladi in večjimi možnostmi za gospodarski napredek. Leta 1958 so znašali sikladi komun v republiki 1.449 miKjonov, 1958. leta 2.448 miKjonov, lani 3.621 milijonov, samo v prvih sedmih mesecih letos pa 2.450 milijonov dinarjev. Podobno
Nadaljevanje na 2. strani
str. 3 _ Tudi promet
naj posluje po ekonomskih načelih - Tribana «Dela»: Kakšna naj bo krajevna organizacija str. 5 _ Pred pomiritvijo v Kongu?
str. 6 _ Novi zakon o fibnn str- 7 - Za dom in družino str. g _ Razvoj telesne
kulture v Sloveniji
i S E S! E
Napoved za torek:	Ponoči ta
zjutraj sprva precej oblačno, v vzhodni Sloveniji prehodno nekaj rahlih padavin, nato spremenljivo oblačno vreme. Temperature ponoči med 3 in 7. v Primorju 12. čez dan med 13 in 16, ▼ Rct-morjt# 19 stopinj C.
tNOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
ZAČEL SE JE ČETRTI KONGRES SZDL CRNE GORE
Iz pozdravnega govora A. Rankovićo
(Nadaljevanje s strani)
postavil V. kongres, je odločilnega pomena, kako bodo zastavile in usmerjale svoje delo zavestne socialistične sile. Temu vprašanju smo posvetili vso pozornost tudi na V. kongresu SZDLJ. To je prišlo do izraza v spremembah v statutu Socialistične zveze. Bistvo teh sprememb moramo iskati v našem celotnem, družbenem gibanju ter v mestu in vlogi ki jo je imela in jo mora imeti Socialistična zveza v naši družbi. Organizacije so se že lotile statutarnih sprememb oziroma organizacijskega prilagajanja Socialistične zveze stopnji razvoja družbenega mehanizma. Večina organizacij se je pravilno in sistematično lotila tega vprašanja, ker ga presoja kot proces. Pokazalo pa se je, da nekatere organizacije dokaj enostransko pojmujejo pomen teh sprememb in se lotevajo njihove praktične uprabe dokaj for-malistično. Nikoli ne smemo pozabiti, da organizacija ni sama sebi cilj, marveč je sredstvo za izpolnitev določenih nalog in ciljev in da smo organizacijo zmerom prilagajali potrebam najhitrejšega družbenega gibanja in konkretnim pogojem- Zdaj moramo pravilno razumeti, kaj pomeni v stvarnem življenju tisto, kar je napisano v dokumentih V. kongresa, da je namreč Socialistična zveza postala bistveni, sestavni del sistema družbenega samoupravljanja. Kakor vemo, je storila Socialistična zveza zelo mnogo za vzpostavitev našega družbenega sistema ter za njegov razvoj, v procesu tega boja pa je hkrati postala tudi sestavni del tega sistema, ki izpolnjuje povsem določeno nalogo. Razvojni proces Socialistične zveze gre v smeri njene izgraditve kot enega najpomembnejših instrumentov neposredne demokracije in velike šole demokratizma. Brez plodnega razumevanja tega se je težko pravilno lotiti tudi uresničevanja statuamih sprememb v praksi. Vse to kaže. da ne gre za mehanično organizacijsko prilagajanje Socialistične zveze naši družbeni strukturi. Videti moramo globoko organsko povezanost Socialistične zveze kot množične politične tribune z našim celotnim družbenim sistemom. Ni torej nobeno naključje, da je, v pogojih že doseženega razvoja našega komunalnega sistema, v statutu zapisano, da je organizacija Socialistične zveze v komuni osnova Socialistične zveze kakor ni naklj-učje niti to, da dajemo s tem statutom dejavnosti in pobudi samega članstva Socialistične zveze še več prostora, kar je spet samo izraz splošnega demokratičnega socialističnega razvoja naše dežele. Naloga je t*'»rej v tem. da uresničimo statutarne spre- ] membe tako, da bomo na najbolj primeren način omogočili j slehernemu delovnemu člove- • ku, da uresniči svoje materialne in druge koristi prek svoje organizacije, da mu omogočimo, da dob: čim popolnejši vpogled v -družbene zadeve, predvsem v posle dr- ■ žavnih, gospodarskih, samo- ! upravnih ter drugih družbenih | organov in ustanov svoje ko-; mune in da aktivno sodeluje v j oblikovanju praktične politike j svoje komune. Če upoštevamo i to, se bomo mnogo laže in ! pravilneje lotili tudi ožjih or- • gani zaci jskih problemov, kakor na primer, ali naj se ena ali več vasi vključi v eno krajevno organizacijo, ali naj se ustanovi toliko podružnic, ko- j likor je bilo prej osnovnih or-! gani zaci j, ali bo delovala ena 1 ali več krajevnih organizacij v okviru stanovanjske skupnosti ; in krajevnega odbora, ali bo- j do ustanavljali te ali one sekcije itd.
Lahko bi tudi izrekli nekatere pripombe o nekaterih organizacijah. ki so bile v dosedanjem delu preveč zaposlene z ozko pojmovanimi organizacijskimi problemi ter ravnale tako, kot da je naloga omejena na nekakšno »reorganizacijo-* Socialistične zveze, mnogo manj pozornosti pa so posvečale proučevanju bistva sklepov V. kongresa in njihovemu praktičnemu uresničevanju.
Za uspešno razvijanje del-v organizaciji Socialistične zveze je nujno potrebno, čimbolj izgrajevati kot osnovno metodo dela posvetovanje s čim širšim krogom članov Socialistične zveze in imeti pra vilno stališče do konstruktivnih predlogov in pobud delovnih ljudi. Usoeh organizacij Socialistične zveze lahko ocenimo samo po tem. v kolikšni meri družbeno in politično afctivizirajo svoje člane. V pogojih družbenega samoupravljanja imamo zato povsem realne pegoip. k^r se osebne težnje ljudi čeda1 je bolj uje-
majo s splošnimi socialističnimi cilji družbene skupnosti. Organizacije Socialistične zveze bodo tem uspešneje vključevale množice v boj za splošne cilje socializma, čim bolj se bodo prek njihovih neposrednih praktičnih potreb in koristi aktivirale. Najučinkovitejši način vključevanja delovnih ljudi v široko družbenopolitično dejavnost lahko dosežemo tako, da jih mobiliziramo za urejanje ‘ tistih vprašanj, s katerimi se neposredno in živo ukvarjajo. Zato je treba v delu več pozornosti posvetiti vsakodnevnim problemom ljudi, pomagati jim, da bodo jasno videli perspektivo za ureditev teh problemov in jih opozoriti na vlogo lastne dejavnosti pri njihovem urejanju. Kjer ne delajo tako, mora vsa dejavnost organizacij Socialistične zveze neogibno čutiti posledice formalističnega opravljanja dela in omejevanje dela na pretežno propagandno dejavnost, kar seveda ne ustreza mestu in vlogi Socialistične zveze v našem družbenem sistemu.
Tovariši in tovarišice, v izpolnjevanju novega petletnega plana bomo dosegli velik materialni napredek, kar bo omogočilo še skladnejši in hitrejši razvoj našega gospodarstva, zboljšalo življenjski standard in razširilo materialno osnovo samoupravljanja. Vsak korak v materialnem razvoju družbe moramo izkoristiti za nadaljnje razvijanje socialističnih in družbenih odnosov, čim doslednejši bomo pri tem, tem hitreje bomo spodbujali tudi razvoj proizvajalnih sil in delovne storilnosti.
Peti kongres Socialistične zveze je na področju razvijanja socialističnih družbenih odnosov poudaril več zelo važnih nalog, kakor so izpopolnjevanje sistema materialne razdelitve, čim doslednejše uveljavljanje socialističnega načela nagrajevanja po delu, izpopolnitev gospodarskega sistema zlasti na torišču metodologije planiranja, kreditne in davčne politike, politike cen, nadalje demokratizacije v upravljanju gospodarskih organizacij itd.
V izpolnjevanju teh nalog morajo organizacije Socialistične zveze tudi v prihodnje prispevati napore za še večjo pritegnitev in še boljšo vskladi-' tev drugih družbenih organizacij, sindikatov, ljudske mladine in drugih. Prek te dejavnosti se bo razvijala tudi socialistična zavest naših delovnih ljudi, premagovali bomo razne birokratske deformacije in druge negativne pojave v naši družbi. V gospodarsko zaostalih okoljih je ta boj posebno zamotan, zlasti tam, kjer je delavski razred številčno šibek in nerazvit. Sami veste iz prakse, na kakšne konservativne in nazadnjaške nazore še zmerom zadevate v svojem praktičnem- delu. Organizacije Socialistične zveze morajo biti v boju proti tem pojavom kar najbolj vztrajne in potrpežljive. Naš pospešeni družbeni razvoj kot najvažnejši tvorec družbene zavesti in naši novi uspehi bodo olajšali ta boj, toda s tem se ne zmanjša vloga zavestnih socialističnih sil v boju proti prakticizmu in raznim elementom konservati-vizma, ki odpirajo pot raznim tujim nazorom in vplivom. Visoka politična zavest ljudstva Črne gore, ki je prišla do izraza in se razvila v revoluciji, v povojni graditvi in obr rambi dosežkov naše revolucije, se bo tudi v novih pogojih nadalje bogatila in krepila v konkretnem boju za socialistične družbene odnose in poln demokratični razvoj.
Za _ uspešno izpolnjevanje nalog,’ki nas čakajo, moramo prilagojevati novim pogojem vse politično in idejno vzgojno delo ter na tem torišču najti najprikladnejše metode, pri tem pa prenašati težišče v de-
lu na razvijanje socialističnih družbenih odnosov. V prihodnje moramo posvetiti še večjo pozornost osebnim odnosom med ljudmi v ožjem smislu in oblikovanju zavesti na tem torišču. Socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije se morajo v vsakdanji praksi boriti za nove moralne nazore, nove običaje, novo socialistično etiko, ki bo čedalje bolj postajala regulator odnosov med ljudmi. Tega pa ne moremo doseči samo s propagando. Pokazalo se je, da je v tem oziru zlasti važen nenehen in živ boj proti konkretnim negativnim pojavom, ki nasprotujejo socialističnim mo-ralno-političnim nazorom v odnosih med ljudmi. Čim bolj bo Socialistična zveza vzporedno z Zvezo komunistov delovala kot činitelj oblikovanja družbene zavesti, tem večja bosta njena vloga in pomen v našem socialističnem družbenem sistemu.
Tovariši in tovarišice, sedanji mednarodni položaj je poln nevarnosti za svetovni mir. Tovariš Tito je v svojem govoru na XV. zasedanju ZN pojasnil naša gledišča v tem oziru in naše mnenje, kako bi se bilo treba lotiti urejanja najvažnejših svetovnih problemov. Takšen mednarodni položaj je vplival na to, da je prišlo na sedanje zasedanje več poglavarjev držav in predsednikov vlad mnogih dežel, da bi se najbolj neposredno zavzeli za to, da se spremeni sedanja smer v mednarodnih odnosih ter povečata ugled in zaupanje v to svetovno organizacijo. To je bil tudi razlog, da je tovariš Tito prevzel vodstvo naše delegacije.
Žalostno zveni zdaj, da moramo 15 let po končani vojni ugotoviti, da noben važnejši svetovni problem še ni urejen in da se je nakopičila vrsta novih problemov. Narodi vseh dežel so izpričali polno potrpljenje in živeli v upanju, da bodo vse velike dežele prispevale kar največje napore, da se utrdi mir in razvije enakopravno mednarodno sodelovanje. Žal je praksa pokazala, da urejanje najvažnejših problemov ne sme biti prepuščeno samo velikim silam, pa naj bo njihova odgovornost še tako velika. Zdaj je postalo jasno, da ni mogoče doseči konkretnih uspehov v tej smeri brez najširšega sodelovanja vseh drugih dežel. Zato se naša država zavzema za najširše sodelovanje vseh dežel, zlasti tistih, ki ne pripadajo nobene-m bloku, ker spričo svojega mesta v mednarodnih odnosih
lahko zelo' mnogo prispeva, k ureditvi teh odnosov. Svet je spoznal, da s pozicij sile, blo i-iovske politike in groženj, provokacij in izsiljevanja svetovnih problepiov ni mogoče reševati. Vsi narodi teže za tem. da bi ustvarili svet, v katerem bodo vladali enakopravni in demokratični odnosi med narodi, svet, v katerem bodo ljudje rešeni strahu, kaj jirr> bo prinesel jutrišnji dan in
bodo napeto premišljali, kako __________ -	_	. ,	^	.	....
bi se večina človeštva rešila iz LJUBLJANA, 26.. sept. Danes se je začelo v prostorih ljubljanskega sodisca posvetovanje bede In revščine ‘er ustvarila Jugoslovanskih javnih pravobranilcev. Posvetovanje, ki ga vodi zvezni javni pravobranilec srečnejše življenje za vse na- Miloš Radovič s pomočnikoma Boskovičem in Marojevičem. Posvetovanja se udeležujejo jav-rode. Takšne želje imajo v da- n* pravobranilci iz vseh republik ter iz AP_ Vojvodine. Poglavitni namen posvetovanja je, do-našnjem svetu vso realno pod- seči na podlagi dosedanjih izkušenj čimvečjo koordinacijo dela javnih pravobranilstev po lago, ker so vsi rodi proti vsej državi. Obravnavali bodo predvsem probleme, ki so nastali pri izvajanju odločb, ki jih vojni, ker so sile miru tako je prinesla nacionalizacija, govorili pa bodo tndi o izvrševanju sodb pri premoženjskih prav-močne, da lahko uspešno ukro- tih sporih, o preureditvi administracije ter o raznih drugih problemih.	Foto: s. Boste
te elemente, ki hujskajo na
vojno, ker čedalje bolj dozorevajo materialni in družbenopolitični pogoji za ohranitev miru in razvijanje miroljubnega mednarodnega sodelovanja.
Ko je nato govoril o važnih mednarodnih dogodkih in prizadevanjih Jugoslavije za mir na svetu, je Aleksandar Ranković poudaril, da je vloga SZDL v pravočasnem seznanjanju vseh naših državljanov z načeli naše zunanje politike in konkretnimi zunanjepolitičnimi akcijami zelo važna. S tem med drugim krepimo tudi politično enotnost naše dežele. Naši delovni ljudje se morajo zavedati, da je mogoče uveljavljati načelno in dosledno politiko, kakršno uveljavlja naša dežela, le z njihovo vsestransko pomočjo, z njihovimi ogromnimi napori v graditvi dežele, z njihovo pripravljenostjo na požrtvovalnost in žrtve, kadar gre za našo neodvisnost in naše pridobitve in da bodo tudi v prihodnje ugled in uspehi na mednarodnem torišču odvisni od naših nadaljnjih naporov. Najlepši izraz takšnih naporov je tudi sodelovanje tovariša Tita kot vodje naše delegacije na XV. zasedanju OZN. Ni dvoma, da bo sodelovanje tovariša Tita, kakor tudi poglavarjev drugih držav in predsednikov vlad, utrdilo upanje človeštva, da bo svet naposled ubral pot miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja.«
Konec govora Aleksandra Rankoviča so delegati in gostje pozdravili z dolgodotrajnim ploskanjem in skandiranjem: »Tito - CK!« »Tito - Marko!"
Po govoru Aleksandra Rankoviča sta IV. kongres SZDL Cme gore pozdravili dve skupini pionirjev in mladincev iz Titograda.
Posvet
elektroenergetikev
Ohrid, 26. sept. (Tanjug). V Ohridu se je začelo danes peto strokovno posvetovanje jugoslovanskih elektroenergetikov. Posvetovanje je organiziral jugoslovanski nacionalni odbor mednarodne organizacije za velika električna omrežja, ki ima sedež v Parizu.
Posvetovanje bo trajalo pet dni in ha njem bodo obravnavali probleme razvoja električnega omrežja največje napetosti. Prebrali bodo 48 referatov in 4 študijska poročila. Posvetovanja se udeležuje 300 strokovnjakov iz elektrogospodarstva, distribucije, inštitutov za pospeševanje elektrogospodarstva in elektrotehniških fakultet
Problemi in naloge urbanizma
Beograd, 26. sept. (Tanjug) — Član ZIS ter sekretar za socialno politiko in komunalna vprašanja Lidija Šentjurc je sprejela predstavnike odbora za urbanizem Stalne konference mest in predstavnike Zveze društev urbanistov Jugoslavije. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Zveznega zavoda za urbanizem ter stanovanjska i-n komunalna vprašanja.
Na sestanku so obravnavali pereča probleme in naloge urbanizma ter ugotovili, da nagli razvoj naših mest ter številni gospodarski, socialni in urbanistični problemi, ki nastajajo, terjajo intenzivno teoretično in
Kooperacija »Tomosa« s francosko tvrdko »Citroen« odobrena
Pristojni organi državne uprave so odobrili -Tomosu« dogovor o industrijski kooperaciji z znano francosko tvrdko »Citroen«. Dogovor predvideva. da bo začel »Tomos* v velikih serijah izdelovati nekatere dele za »Citroena« (po tehnični dokumentaciji »Citroena«) v vrednosti kakih 200 milijonov frankov letno. Za to vsoto bo »Citroen« dobavljal »Tomosu« druge dele, potrebne za montiranje avtomobila.
Zanimali smo se, kdaj pridejo prvi avtomobili iz tovarne »Tomos« v prodajo In kakšna bo njihova cena. Obrnili smo se na tovarno v Kopru s prošnjo, naj nam odgovori na to vprašanje. Iz tovarne pa so odgovorili, da še niso podpisali pogodbe in da
Iz referata Blaže Jovanoviča
kov, zdravnikov, ekonomistov, prosvetnih delavcev in inženirjev. Le-ti v neposrednem razgovoru odgovarjajo in pojasnjujejo prebivalcem probleme s posameznih področij družbenega življenja.
»Da bo idejno-politična aktivnost resnično živa,« je poudaril Blažo Jovanovič »tedaj v njej ne sme bih shematizma, šablonstva in rutinerstva kajti niti praksa niti življenje nista takšna. Komuna ima v tem poseben pomen kot področje vseh konkretnih akcij za nadaljnji socialistični družbeni razvoj. Zaradi tega morajo skrbeti družbeno politični faktorji v komuni za usposabljanje širokega kroga ljudi, ki bodo uspešno delali na tem področju. Treba je razvijati in krepiti številne oblike in inštitucije, ki naj bi idejno in politično vplivale na množice ter pri tem spoštovale vse specifičnosti, ki izhajajo iz različne ravni, potreb in možnosti posameznih področij — vasi, gospodarskih in družbenih organizacij«.
Blažo Jovanovič meni, da mora Socialistična zveza skrbeti tudi za razvoj množičnega kulturnega dela.
V organizacijah SZDL v Cmi gori so ustanovili 228 krajevnih organizacij in 1401 podružnico, po republiškem kongresu pa bodo začeli ustanavljati tudi sekcije. Delo v sekcijah naj bi pravočasno prispevalo k razpravljanju o problemih na določenem družbenem področju, k pravočasnemu zavzemanju določenih stališč, razvijanju kritike raznih negativnih pojavov in da-ianju konkretnih predlogov organom v komuni.
Svoja izvajanja o gospodarskem in političnem razvoju Cme gore v obdobju med dvema kongresoma je Blažo Jovanovič zaključil z ugotovitvi-
lJLBLJANA. 26. septembra. Včeraj je prispela v Ljubljano delegadja sindikata kmetijskih jo, da dokazuje visok procent delavcev Madžarske, ki je gost Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev Jngoslavi- v Socialistični zvezi včlanje-je. Delegacija, ki jo vodi Kovacs Ištvan, sekretar Centralnega odbora sindikata kmetijskih nih prebivalcev (okrog 78 od-delavcev Madžarske, je imela danes dopoldne razgovore v tajništvu republiškega odbora sin- stoikov vseh volivcev) stvarno dikata kmetijskih delavcev o delu in organizaciji tega organa (na sliki), nato pa so gostje politično stanje in razpolože-obiskali nekatere obrate »Agrokombinata* Ljubljana. Danes bodo imeli delegati razgovore nje ljudi, ki so pripravljen; o načinu nagrajevanja na kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje, v sredo pa si bodo ogle- sodelovati v boju za zgraditev dali Postojno. Koper in Portorož, nakar se bo delegacija vrnila v Beograd. Foto: M. Svabič socializma.
(Nadaljevanje s J. strani)
povečanje kažejo tudi skladi gospodarskih organizacij.
Blažo Jovanovič meni, da je treba stalno imeti pred očmi zahteve našega razvoja, tako da napredek posameznih služb in dejavnosti v komuni, ki so v tesni zvezi z življenjem prebivalcev, ne bi bil več odvisen od kakih postranskih čini-teljev, temveč v prvi vrsti od notranjih sil, organov upravljanja, od ljudi, ki so zainteresirani za določeno službo ali družbeno dejavnost Ko je govoril o predlogih, mnenjih in zahtevah prebivalcev, ki jih je slišati na zborih 'volivcev, na konferencah Socialistične zveze ali v samoupravnih organih, je Blažo Jovanovič dejal:
»Predlogi in mnenja volivcev ne smejo ostati mrtva črka na papirju. Socialistična zveza mora tudi kot organizacija družbenega samoupravljanja, s svojim političnim vplivom zagotoviti, da se ne bodo kršile niti v enem samem organu ali organizaciji demokratične pravice državljanov«.
Ko je govoril o delu in nalogah organizacij SZDL, je Blažo Jovanovič med drugim dejal:
»Nedvomno so najvažnejše naloge Socialistične zveze tiste, ki se nanašajo na zagotovitev vseh pogojev za učinkovito funkcioniranje celotnega sistema naše socialistične demokracije. V tem smislu naj bi se družbeno-politična aktivnost SZDL v komuni odvijala v smeri kar največje javnosti dela vseh organov komune in družbenega upravljanja, kar najpopolnejšega seznanjanja prebivalcev z vsemi vprašanji, važnimi za napredek komune in širše skupnosti, kakor tudi v smeri formiranja pravilnega političnega razpoloženja med množicami ter razvijanja konstruktivne kritike; zato naj tudi upošteva številna mišljenja, stališča in predloge državljanov.«
Glede ideološko političnega dela v organizacijah SZDL je Blažo Jovanovič pozitivno ocenil prakso v nekaterih občinah, kjer so zaradi raznovrstnega seznanjanja prebivalcev ustanovili stalne centre,- v katere prihajajo skupine pravni-
torej ne vedo, kdaj se bosta začela proizvodnja in montiranje. Glede cene so v tovarni rekli, da še nimajo kalkulacij, na podlagi katerih bi lahko natančno odgovorili.
Avto »Citroen« velja za ekonomično in trpežno vozilo-Ti avtomobili imajo štiritakten motor (z dvema cilindroma) in zmogljivostjo 12.5 KS, bencina pa porabijo na 100 kilometrov pet do šest litrov. Vozijo s povprečno hitrostjo 85 km na uro.	J- B.
Naša zadružna delegacija odpotovala na Madžarsko
Novi Sad, 26. sept- (Tanjug). Delegacija Glavne zadružne zveze Jugoslavije s predsednikom Zveze kmetijskih zadrug Vojvodine Ilijo Tepavcem na čelu je odpotovala danes na desetdnevni obisk na Madžarska Naša delegacija vrača s tem obisk delegaciji zadružnikov Madžarske, ki so se mudili v naši deželi že prej.
Študentski seminar v Budimpešti
Beograd, 26. sept (Tanjug). Na povabilo nacionalnega komiteja Madžarskega študentskega združenja je predsednik Zveze študentov Jugoslavije Dragoslav Stevovič odpotoval na mednarodni študentski seminar slušateljev medicine, ki bo od 27. septembra do 1. oktobra v Budimpešti.
Letos več moke kakor lani
Beograd, 26. sept. (Tanjug). Upravni odbor Združenja mlinske industrije je danes analiziral gibanje proizvodnje in preskrbe te industrije s surovinami. Na podlagi ^ podatkov o šestmesečni proizvodnji je upravni odbor ugotovil, da je ta panoga industrije poslala vsak mesec na trg kakih 4000 ton moke več kakor lani.
praktično delo na tem poročju, kakor tudi uveljavljanje potrebnih zakonskih predpisov. Sklenili so v kratkem sklicati o nekaterih vprašanjih s področja urbanizma posebna delovna posvetovanja.
Govorili so zlasti o tem. da bi bilo treba med fakultetnimi študijami posvetiti večjo pozornost organizaciji urbanistične službe v ljudskih odborih, nadalje ustanavljanju dokumentacijskih centrov za urbanistične načrte Ln projekte, kakor tudi prizadevanju, da bi urbanistično dejavnost bolj približali državljanom. Izrazili so mnenje, da bi bila koristna vsMaditev načrtov dela zveznega in republiških zavodov za urbanizem, odbora za urbanizem Stalne konference mest in Zveze društev urbanistov Jugoslavije.
Začel se je kongres anafomistov
Skopje, 26. sept. (Tanjug). V svečani dvorani Doma JLA v Skopju se je danes dopoldne začel kongres Združenja ana-tomistov Jugoslavije. Razen uglednih domačih anatomistov se kongresa udeležujejo tudi predstavniki Združenj anatomistov Francije in Bolgarije.
Prvi kilovati električne energije iz »Perače«
Split, 26. sept. (Tanjug) Hidrocentrala »Peruča« je dala včeraj prvih 150.000 kwh električne energije. S tem je bila praktično vključena v naše elektroenergetsko omrežje. Prve količine električne energije je dal eden izmed obeh agregatov, ki bosta v strojni dvorani hidrocentrale. Montiranje drugega agregata in oprema vse hidrocentrale bo končano v novembru, svečanost pa bo na Dan republike. Zmogljivost hidrocentrale “Peruča« bo znašala 44 mgW s provprečno letno proizvodnjo 140 milijonov kWh.
Glavni del opreme za novo hidrocentralo so dobavile domače tovarne »Rade Končar» iz Zagreba. »Litostroj« iz Ljubljane in »Metalna« iz Maribora. Investitorji so s kakovostjo opreme in hitrostjo mon‘ ranja zelo zadovoljni.
Deset let
»Dobrega pastirja«
Sarajevo, 26. sept (Tanjug). Jutri se bo začela v Sarajevu svečana proslava 10 letnic* ustanovitve Društva katoliških duhovnikov Bosne in Hercegovine »Dobri pastir«, ki bo trajala dva dni. Razen članov društva se bo proslave udeležilo tudi mnogo gostov, med njimi predstavnikov drugih duhovniških društev. Društvo »Dobri pastir« ima v svojih vrstah nad 60 odstotkov katoliških duhovnikov Bosne in Hercegovine.
3 E S R E C E
Električni tok ga ie ubil
Maribor, 26. sept. F. Rojko iz Dvorjan se je smrtno ponesrečil, ko je staršem pomagal mleti sadje pri posestniku Alo;zu Paiu-ču. Vklopu je električni kabel v stikalo in prišel v stik z električnim tokom, ki ga je na mestu ubil.
NASLl so utopljenca Maribor. 26. sept. v potoku Reka na Hočkem Pohorju so našli utopljenega šestdesetletnega Ivana Borg8verja. Utonil ie nočnjim, ko se je vračal Verjetno je pri prehodu čez nezavarovan most padel v potok.
MOTORISTU JE ZAPRL POT Maribor. 26. sept. V Nasipni ulici v Mariboru se je motorist Martin Kačičnik zaletel v tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Srečko Kramberger. Pri nesreči Je dobil hude ooškodbe sopotnik Karel Brzšn. Šofer tovornega avtomobila je na nepreglednem delu ceste prehiteval vprežno vozilo in zaprl pot motoristu.
ZARADI OKVARE AVTOMOBILA Maribor, 26. sept. V Spuhl;! se je Stanku Bračiču pokvaril osebni avtomobil. Zaradi popravila ga Je hotel postaviti z glavne ceste na stransko. V istem trenutku pa je po glavni cesti pripeljal Franc Potočnik in trčil v osebni avtomobil. Skoda na obeh vozilih znaša 250 tisoč din. M. K.
POŽAR V HRASTNIKU Hrastnik 26. sept. sinoči kmalu po 22. uri ;e izbruhnil v Hrastniku požar. Začelo je goreti stisnjeno seno na pokritem dvorišču bivšega Roševega gospodarskega poslopja in ljudsko Stvarnico. Pri obeh stavbah sta zgoreli strehi, na dvorišču pa okrog 100 bal stisnjenega sena. Škodo cenijo na okrog l in pol milijona dinarjev. Vzrok požara še nf znan.	H.
IZHAJA VSAK DAN
UREJUJE GA -UREDNIŠKI ODBOR
»Uran Zakrajšek, Aleksander Javornik. Pavle Zrimšek, Rudi Vogrič (notranjepolitično m gospodarsko področje) — Milan 3ega, cene Kranjc (kultura prosveta) - France Drenovec zunanja politika) - Boštjan Žagar (dnevna redakcija) — Milan Starin (dopisništvo) — Bojan Ajdič (ljubljanska rubrika) - Dolan KflTet (telesna ’T.goja) - Ivan Kranjc fzani-n(vnetji D«i<an Vrtovec fteb ni*n iir»dT)ik'
>
«NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVOM
Tudi promet naj posluje po ekonomsk'h načelih
Nekoliko nenavadno se sli- daljnji razpravi treba stopiti to, da v eni najpomembnejših na pot. Take težnje, ki se po-panog našega gospodarstva — javljajo predvsem v upravnem J prometu — doslej še niso aparatu teh strok, so v dolo-oMa v celoti uveljavljena na- čeni meri razumljive, saj so čeža našega gospodarskega si- tesno povezane z člolgotraj-Sterna in delavskega uprav- njm birokratskim upravija-tfanja. Na železnicah in pošti njem. Omenjeni napori delov-fe sicer precej časa uvedeno nih kolektivov pa bodo po-delavsko samoupravljanje, trebni tudi zaradi velike ma-toda brez prave materialne terialne zaostalosti v teh stro-osnove. In zato seveda tudi kah, (na primer naših želez-organi samoupravljanja niso nic), zaradi česar je vsestran-mogli tako zaživeti, kot v ska pobuda pri gospodarjenju ostalem gospodarstvu- Uprav- delovnih kolektivov po nače-Šjanje vodnega deda prometa, lih popolnega delavskega šoto je cest, luk in pristanišč pa moupravljanja toliko pomemb-je bilo doslej v celoti admini- nejša.
Itrativno. Upravljali so jih Pri tem .	da je
državni organi, ne da b, ne- zaposleno samo na območju P“re£n' proizvajalci imeli Ljudske republike Skrvenije-v kakrino koli pravico samo- leieznVskem pr^tu 20.199 stojnega raspolaganja z mate- ljudi in „ pTT rometu 4.2a4 nalmmi sredstvi, kakor je to ter „ cest • sluSbi 3.617; nada-V ostalem nočem gospodar- l} da je. „rednost osnovnih stvu Celotna organizacija sredstev Železniškega tram-vseh navedenih strok je bija športnega podjetja Ljubljana taka. da so o njej v najvecj, 76 miujard g,g mp.ijonov di-men odločali centralni zvezni narjeVi vrednost osnovnih m republiški organp Razum- sredstev Podjetja za PTT ljiy°. da je bila taka organiza- Ljubljana 5 milijard 215 mili-cija prometa v čedalje večjem jmov in vrednost osnovnih naspro.ju z našim komunal- sredstev cestne javne službe v n-m sistemom kjer se pobu- ^ Tepilbiiki 3 miUjarde 712 da neposrednih proizvajalcev milijonov dinarjev brez upo-preko njihovih organov de- Stevanja vrednosti cest. Vsi tl tevfkfO*. m družbenega u- neposredni proizvajalci bodo
V°lnt.men uve' sedaj v organih delavskega sa-Ijavlja. Nedvomno je prav za- moupravljanja v celoti odkradi takega pretežno admini- m ■ upravljanju pmenjc-strativnega upravljanja vaš nih mnovnih sredstev in skla-promet (n. pr železnice) začel d ki	■ gospodarjenju
TRIBUNA DELA
PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER
GUSTAV GUZEJ
nevarno zaostajati za razvojem
z njimi oblikujejo. Na železni-
ostalega gospodarstva in po- • in -st; k-er so že dosl ■
liv™?™	fe« rečeno, imeli neke vrste
k položaj v P	J delavskega samoupravljanja,
narekoval nujne in temeljite	^	^ ^ Ne>
rtcrepe za demokratizacijo. posredni prodal* bodo Tako državni orgam, delovn, £amreč v manjših podjetjih Kolektm železnic m poste imeI; nedvamm> boljši led Stndikati in druge politične . f. možnosti za sodelova-organizacije že precej časa ^ „ dpisdanj{h velikih razpravljajo o osnutku zakona ^ centraliziranih organ,'zaci-o skupnosti jugoslovanskih že- • .
Uznic, oziroma o osnutku za- J(Jvne ceste . luke f ^ kona o skupnosti Jugoslovan- stanii5a bodo šele J^j $kih pošt in telegrafa. V zad- dani ^nim kolektivom njem času pa sta se omenje-	vlj je. Posebno važno
mma osnutkoma pridružila še .	%	1 zagotovljeno
osnutek zakona o javnih ce-	s gospodarjenje s
stah ter osnutek zakona o lu- cestnim omrežjem. Gospodaricah in pristaniščih. Omenjen, ,fce 0T anizacije, ki se bodo Zakon, naj bi, ko jih bo spre- izoblik*,ale za upravijan j e dojela Ljudska skupscum, uve- , n	cestnega omrež-
Ijavih načela našega gospo-	gospcdarile s cestami
Pred kratkim-so v Tovarni avtomobilov Maribor izdelali vozilo za potrebe komunalnih podjetij — vozilo za pranje in polivanje mestnh ulic, TAM 4500 P.. Specialno vozilo TAM 4500 P je grajeno na šasiji standardnega vozila TAM 4500 z vgrajenim zračno hlajenim Dieselovim motorjem, F 4 L 514 z močjo 85 KS. Cisterna tega vozila ima prostornino 4 m*. V vozilo je vgrajena posebna črpalka z dvostranskem delovanjem — tlačenje in sesanje. Zmogljivost črpalke je 900 1/80 m pri sesalni višini 1,5 m. Spredaj sta na vozila montirana dva elementa za polivanje, ki škropita alico do širine 16 m, na zadnjem delo vozila pa je montirana naprava za polivanje v širini vozila. Razen že omenjenega sta na sprednjem dela vozila montirani še dve pralni šobi, katerih pritisk popolnoma opere zalepljene odpadke in blato na cestišča. Z vsemi napravami za škropljenje opravlja šoferjev pomočnik v kabini vozila
Kakšna naj bo krajevna
organizacija
V. kongres Socialistične zveze Jugoslavije je jasno poudaril, da je težišče delovanja organizacij Socialistične zveze v komuni, v naselbini, in v stanovanjski skupnosti. Ta misel je prišla'do polne veljave tudi v novem statutu, ki podrobno določa pomen, pristojnost ter obseg dela krajevne in občinske organizacije Socialistične zveze.
Pokongresne občinske konference so marsikje že podrobno določile teritorialni obseg I krajevnih organizacij SZDL. Prav sedaj pa še tečejo marsikje razprave o krajevnih organizacijah, ki jih bodo dokončno izoblikovali na konferencah krajevnih organizacij, ali pa v razpravah, ki se prav sedaj intenzivno odvijajo v organizacijah SZDL, ko pripravljajo volitve v vodstva
podružnic in delegatov za občinske konference.
Čeprav je oredvsem od vsebine dela odvisno, kako bodo nove osnovne enote Socialistične zveze delale v bodoče, vendar je tudi za vsebino dela zelo pomembno, kakšne so te krajevne or^arvzaciie po obsegu: ali zajemajo le majhno naselje z nekai desetin člani, ali so tako velike, da združujejo več vasi, ali pa so zaokrožena krajevna celota. Statut določa, da je Socialistična zveza ena najvažnejših oblik sa-mounravljanja v političnem in družbenem življenju. Zato je njena naloga, da razvija čedalje širšo nobudo in neposredno sodelovanje delovnih ljudi pri unravljanju vseh družbenih zadev, da ustvarja čedalje višje in bolj demokratične oblike družbenega živ
0B TEDNU GLUHIH
darskega in komunalnega sistema. tudi v prometu.
Bogate pozitivne izkušnje, ki jih imajo danes neposredni proizvajalci pri upravljanju
po ekonomskih načelih. Dose danji sistem finansiranja javnih cest ■»> slonel predvsem na dotacijah politično teritorialnih enot, medtem ko so vepo-
‘ZTŽSŽln’ ’ZtT« sredTilp^abniH pricvilile
Mn del. Leta 1959 je bilo
neposredni proizvajalci v prometu in njihovi sindikati v
porabljeno za javne ceste v
razpravah o omenjenih zakon- *****	6
skih osnutkih izražajo želje in
zahteve po sistemu upravljanja, ki ne bo zaostajal za upravljanjem v ostalem gospodarstvu. To pomeni, da je treba upravljanje prometa v celoti organizirati po pmp-o-darskih načelih, da se dejan-
od česar samo za redno vzdrževanje 3 milijarde 771 milijonov, prispevki neposrednih uporabnikov pa so znašali le 332 milijonov. V novem sistemu pa bodo neposredni uporabniki prispevali povečan de-
»ko popolnoma’ uvede delav- tsi- ,v ^ladu z gostoto y	...	motorizacije in ostalih cestnih
vozil. Ker pa ta sredstva v za-
sko samoupravljanje z vsemi njegovimi pozitivnimi posledicami in da se promet vključi
četku še ne bodo zadoščala za cest-
v gospodarstvo komune kot tispešno gospodarjenje s njm sestavni del. Delovni ko- n‘m omrežjem, bo treba tudi v lektivi v prometu se nrdvom- naprej črpati znatnejša sred-no zavedajo, da bodo le ob po- stva f splosnth družbenih polni uvedbi omenjenih načel s aaov.
lahko dali od sebe vse svoje Vsa omenjev.a načela, ki bo-spofnbnost: in sile za hitrejši do uveljavljena z novimi za-šn uspešnejši razvoj te po- koni v našem prometu, bodo membne gospodarske panoge, seveda približala prometne pri čemer pa bodo lahko tudi gospodarske organizacije ko-tebi ustvarili svoji prizadev- munalnemu sistemu. Tako bo-nostj ustrezne delovne in živ- do komune lahko vpivale tudi ljenjske pogoje. Zavedajo se na razvoy omenjenih gospo-tudi, da bodo za dosego tega darskih strok tul suojem ob-Ctlja potrebni veliki napori- močju, na drugi strani pa bo-Na eni strani namreč še niso do prometne gospodarske or-premaoane vse težnje po ad- ganizacije v večji meri sode- l ministrativno centralističnem lovale s komuno pri/reševanju | upravljanju prometa, ki so komunalnih problemov in prišle do določenega izraza v družbenega standarda ne z osnutkih zakonov o železnicah srednih. proizvajalcev, pa tud; ry>šti iv Hm ho v na-	A- *'
Mlečnost uvoženih krav
DELOVNI OBRAČUN GLUHIH PIONIRJEV
Verjetno še niste imeli pri- tirali, nato pa smo vsi, kar nas he pa ostaia šp vedno skorai 1 pa da Prebtiei° v okolju dru-
"1_ _’_i___a:	_z. „ Ir..	j._	• i . „l _ j „ i •	_x_	_	J	J	•’-!-! o T’olro «norvin rvlnl-ii-» mi n _
like, prisostvovati sestanku kakšne pionirske zadruge, na katerem dajejo gluhi pionirji z besedami sami obračun svojega dela.
Kot uvod v mednarodni teden gluhih je bil tak sestanek v Zavodu za gluho mladino v Portorožu minulo soboto. Predsedujoči pionir Milan Marolt je vsem razumljivo vodil sestanek, dajal besedo predsedniku zad ruse. pa tajniku in blagajniku ter se zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež. Morali bi bili slišati tajnika zadruge, pionirja Ivana Dajčmana, pa najbrž ne bi bili verjeli lastnim ušesom. Beseda mu je tekla gladko in razumljivo, pomanjkljiva intonacija — saj samega sebe ne sliši! — pa je komajda motila poslušalce.
Pionirska zadruga v Zavodu se je kot mnoge druge v okraju vključila v tekmovanje mladih zadružnikov in se nadeja ob zaključku tekmovanja v mesecu oktobru dobre uvrstitve. Veliko dela so opravili okrog zavoda, s prostovoljnim delom (335 ur) na urejevanju avtobusne postaje pri ladjedelnici in v vrtnariji podjetja »Cvetje- pa so dali svoj splošno koristni - prispevek. V blagajno zadruge se je steklo (največ na račun razne prodane zelenjave) skoraj 18.000 din in obračun je pokazal, da imajo v njej še dobrih 4.000 dinarjev.
Ko se je končal delovni del sestanka, so trije učenci reci-
je tam bilo, gledali poučen kmetijski film in barvno slikanico »Lov na miško«; tudi delegacija pionirjev iz vzgojnega zaveda Elvire Vatovec in pionirskega odreda »Slovenska Istra« s portoroške osemletke.
V naši državi je okrog 50.000 gluhih in nagluhih ljudi, odraslih in otrok. Pred vojno so za šolsko izobrazbo le-teh skrbeli 4 zavodi, danes pa jih opravlja to človekoljubno nalogo petnajst. Socialistična družbena ureditev, ki ji je najvažnejši č'Tvek, prihaja nam»p" ^ .......; !:1ii na lom
polovica gluhih brez potrebne šolske vzgoje. Prav zato, ker je šolanje v zavodih, ki imajo seveda nujno internate, razmeroma drago — seveda je to še vedno ceneje kot če bi gluhe prepustili njihovi usodi in jih z miloščino socialno podpirali; da ne omenjamo nsiho-loškega pritiska na gluhe v takem režimu! — se vse bolj uveljavlja pri nas in v svetu teza, da je najbolj prav, če vključimo gluhe otroke v redno šolo, v kateri so specializirani oddelki, izvenšo’ski čas
žine. Taka vzgoja gluhe mladine se pri nas močno uveljavlja v Hrvatski in v Srbiji in daje zelo lepe uspehe. Gluhi otrok dorašča normalno med vrstniki, ki slišijo in tako odpade Internatska zaprtost, ki zapušča pri mnogih občutek plašnosti, neokretnosti in neredko celo občutek družbene odtujenosti. Jasno je, da nam to ne more biti prav. Saj nam gre za to, da zraste tudj gluhi otrok v polnovrednega člana naše družbe. Življenje dokazuje. da je to mogoče.
F. M
Naročite tudi Vi
V zadnjih letih smo uvozili večje število kvalitetnih krav iz inozemstva. Poleg mnogih pasem, ki smo, jih avozili, so tadi krave črno-bele frizijske pasme iz Holandije. Te krave smo začeli uvažati že 1954. leta in do sedaj smo jih uvozili nekaj manj kot 20.000 glav.
Doseženi rezultati pri vzreji krav črno-bele frizijske pasme kažejo, da so se pri nas odlično aklimatizirale. S pravilno prehrano in dobro nego so naši proizvajalci dosegli celo večjo mlečnost kot jo ima ta pasma v Holandiji.
Na kmetijskem kombinatu »Banat-* v Kikindi so od 100 krav te vrste dobili povprečno 4504 kg mleka. 13% krav, večinoma mlajših, je dale povprečno 3500 kg mleka. 54 '>. povprečno 4000 do 5000 kg. medtem ko je 22% krav dalo od 6000 do 8000 kg mleka Od teh 100 krav jih je 40 dalo več mleka kot ga dajejo krave te pasme v Holandiji Nadaljnje analize mlečnosti teh krav na kombinatu -Banat-* so pokazale. da samo ena krava ni dosegla	ki ?o dose-
gajo v fT iko je 49r4 krav ' s-g1 mlečnost '-*ot v svoji domov1 ni.
Podobne rezultate so do-•egli tudi na drugih posestvih.
Tako je na primer kmetijsko posestvo »Kamendin-* v Sirigu (Vojvodina) uvozilo 39 krav te pasme. Od teh jih je 28.5% dalo približno 3500 kg mleka, 54% od 4000 do 5000 kg, 10 Vo od 5000 do 6000 kg. 7.5% pa od 6000 do 6766 kg mleka.
Kmetijsko posestvo -Mladost-* v Obrenovcu pri Beogradu je uvozilo 50 krav črno-bele frizijske pasme. 32 med
Sodobne sušilnice za slive v BiH
Letos bodo dogradili v Bosni in Hercegovini 60 novih sodoo nih sušilnic za slive, kar >o omogoč’lo zboljšanje kakovosti suhih sliv in povečanje njih') rega Izvoza Slive, posušeh« v iomofh sušilnicah ki iih je rč.io! največ r.e ustrezajo potreban z v oz a Zagotovljena je oprema še za 19 sušilnic, k! jih bod, zgradili prihodnje leto.
njimi ali 60% je’dalo povprečno 4000 do 5000 kg mleka.
Vrsta zadrug je prav tako dosegla zelo dobre rezultate s kravami te pasme. Tako je kmetijska zadruga »Budućnost« v Dobanovcih uvozila 49 krav. 83% od teh krav pa je dalo povprečno 4444 do 4945 kg mleka.
Tako veliko mlečnost so dp-segli predvsem s pravilno vzrejo in kvalitetno prehrano. Tiste kmetijske organizacije, ki niso posvetile potrebne pozornosti prehrani, niso dosegle tako visoke mlečnosti. Tako so na primer kmetijske zadruge v Surčinu, Bežaniji, Vu-kosaviču in nekaterih drugih krajih v Vojvodini imele prvo leto po uvozu manj mleka, čeprav je bila kvaliteta uvoženih krav ista. Ko so te organizacije zagotovile kvalitetno hrano v zadostnih količinah, so tudi one začele dosegati večjo mlečnost
Kot menijo strokovnjaki, se črno-beia frizijska pasma zelo hitro privaja našemu podnebju, neogibno pa je posvetiti potrebno pozornost prehrani, od katere je predvsem odvisna mlečnost te pasme. I. S.
Volitve mladinskega aktiva v Zavodu
’ ljenja in čedalje svobodnejše odnose med ljudmi.
Taki nalogi pa bo organizacija Socialistične zveze kos, če ji bo tudi teritorialni obseg omogočal, da bo lahko razvijala svoj družbeno-vzgojni vpliv. Pri dosedanjih razpravah o podobi krajevne organizacije sta bili mnogokje očitni dve tendenci: zlasti v prvem obdobju ra-«”av o krajevnih organizacijah so želeli imeti krajevne organizacije tudi tam, kjer ie doslej obstojala osnovna organizacija SZDL. a je štela le nekaj desetin članov. V takih primerih so člani SZDL največkrat izražali pomisleke, da jim podružnica ne bi mogla polnovredno nadomestovati osnovne organizacije. Tam, kjer je majhno naselje tudi deset kilometrov oddaljeno od večjega kraja, bi prav gotovo ne bilo prav, če bi v tem naselju ustanovili podružnico, ki bi bila vezana na krajevno organizacijo v oddaljenem v-ečjem kraju. Toda povsod tam. kjer so se v majhnem naselju odločili za krajevno organizacijo, ki šteje le nekaj desetin članov, bo praksa vsekakor Dokazala, da bi bilo boliš, če bi se — seveda, če je to mogoče. — priključili sosednemu večjemu kraju s tem, da bi v tem naselju osnovali le podružnico.
Zlasti v poslednjem času pa je marsikje očitna druga tendenca. namreč formirati so. razmerno'veliko organizacijo z mnogimi podružnicami. Eden izmed razlogov, s katerimi skušajo nekateri utemeljiti velik teritorialni obseg krajevne organizacije, je ta. češ d3 je na večji kraj gospodarsko vezanih več vasi in da je zaradi tega prav, če tvorijo skupno krajevno organizacijo. Tako so se v nekai primerih člani SZDL odločili, da ko krajevna organizacija zajela področje nekdanje občine. Praksa sama bo h3jbolj pokazala, da je premoli k obseg krajevne organizacije lahko ovira za njeno delo. že sedaj pa je očitno, da \ okviru prevelike krajevne organizacije tudi z zelo razvitimi oblikami sekcij ne bo mogoče pritegniti velikega števila članstva. Vzemimo praktično: na sestankih ! Socialistične zveze so se odlo-! čili, da bo njihova krajevna : organizacija obsegala večje naselje ter pet okoliških vasi, ki so oddaljene od tega središča do šest kilometrov. Dve izmed teh vasi imata nad sto članov SZDL. Res je, da bodo v teh dveh sorazmerno oddaljenih vaseh lahko razvijali . metode dela v okviru podružnice, toda s tem bo podružnica prevzela nekatere pristoinosti krajevne organizacije. Ce pa je tako. o-.tem je bolje, da se člani SZDL odločijo za pravilen naslov in za krajevno organizacijo.
Praksa sama bo gotovo marsikje terjala, da bodo še naknadno spreminjali prvotno začrtani teritorialni obseg krajevne organizacije. Kljub temu pa bo nrav, če jim že se-! daj pri ustanavljanju in for-; miranju skušamo tudi organizacijsko dati tako obliko, ki bo omogočala, da bode krajevne organizacije tudi vsebinsko polno zaživele.
področju. Tega družbenega problema ne rešujemo več karitativno, to je z dajanjem miloščine, kot ie to bilo nekoč, temveč s šolanjem, ki naredi iz gluhih polnopravne državljane. Skozi portorožki zavod za gluho mladino, ki proslavlja letos 15 letnico obstoja, je šlo v teh letih okrog 200 gluhih otrok in skoraj polovica teh je danes v raznih poklicih in službah. Vsi govorijo dovolj dobro, tako da jih gluhota ne ovira pri opravljanju vsakdanjih poklicnih poslov. Nasprotno: v mnogih primerih so boljši delavci od svojih glede sluha zdravih kolegov.
Ne glede na veliko skrb na-
gloho mladino v Portorožu
IZPOLNJEVANJE ZADRUŽNIH PLANOV V KOPRSKEM OKRAJU
Bolje kot so pričakovali
l(onec minulega tedna je upravni odbor Okrajne zadružne zveze v Kopru med drugim razpravljal o izpolnitvi plana kmetijskih zadrug v letošnjem L polletju. Vseh 27 zadrug v okraju je doseglo 1750 milijonov din celotnega dohodka, t. j. za 5 % veo kot lani v istem času. S tem so izpolnile zadruge 44 % letošnjega plana po vrednostL
Ce upoštevamo pri tem neugodne vremenske razmere zlasti za zgodnje pridelke, in dejstvo, da je težišče prometa kme ti j skl h zadrug v drugi pollovlci leta. tedaj ni mogoče oporekati
še socialistične družbe za ^Lu- * trditvi, da pričajo te številke
Ali poznate svoje nravice in dolžnosti
Dnevnice Javnih uslužbencev na službenem potovanju
Kdaj in kolikšna dnevnica gre javnemu uslužbencu na službenem potovanju?
Po 21. čl. uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 9-60) ima uslužbenec na službenem potovanju pravico do cele • dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja. ter za ostanek časa, ki .ie daljši od 12 ur. Za ostanek časa nad. 8 do 12 ur pa mu gre polovica dnevnice, ki mu
izjemoma pripada tudi za ostanek nad 6 ur, če je ta ostanek prepotoval ponoči, t j. od 22. do 6. ure. Pravico do cele dnevnice ima uslužbenec tudi. če traja potovanje skupaj manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur in do pol dnevnice, če traja celo potovanje nad 8—12 ur. Ce v takem primeru ni prenočeval, se mu zmanjša dnevnica za 30%. Dnevnica pa se mu ne zmanjša: če je bil na poti večji del J noči.	|
v' celoti vzeto o uspehih, za dosego katerih je bilo treba precej prizadevanj. Ranega graha in krompirja, kj dajo kmetu na Koprskem prvi denar, je bilo bore malo. Ce je realizacija kljub temu 44%, je jasno, da je b£Lo treiba ta izpad nadoknaditi z drugimi pridelki, za katere le še ni bilo prepozno.
• Pii tem pa se pojavljajo tudi nekatera vprašanja. Zakaj so n. pr. izpolnile zadruge v koprski občini v L polletju le 38 odst. celoletnega plana (torej za 6% pod povprečjem), zadruga v Kocanu le 33%, v Vremah le 35 odst. itd.? Na seji je bilo ,n. pr. slišati, da so se predstavniki komenske zadruge že Ob sprejemanju plana «upirali*-ob-čini, češ da plan ni realen. Tudi zadruge v koprski občini so zatrjevale, da plana, kot ga »postavlja« občina, skoraj gotovo' ne bo mogoče izpolniti, Ce gle damo na takratne ugovore, se zdi. da je v tem nekaj resnice. Zahteva, da je treba planirati v okviru realnih možnosti, ie ne dvomno utemeljena. Končni od govor — ali Je bilo planiranje realno — pa bo mogoče datj Šele ob koncu leta.
Druga stvaT je čas (mesec september!), v katerem je
upravni odbor okrajne zadružne zveze razpravljal o izpolnitvi plana v prvi polovici leta. Na to so opozorili člani upravnega odbora sami, našli pa so tudi odgovor na vprašanje, kje so vzroki za pozno obravnavanje.
Vzrok je v računovodski službi zadrug, v prostorih in sredstvih. s katerimi ta služba razpolaga in v pomanjkanju dobrih računovodij po zadrugah sploh. Prehod s »štacunaiskega« zadružništva k vsestranski organizaciji kmetijske proizvodnje je postavil sedanje strokovne moči pred naloge, katerih ne morejo pravočasno opraviti. K temu je treba prišteti še pomanjkljivo urejene delovne fai življenjske (zaslužke in drugo) pogoje zadružnih uslužbencev. Nekdo je dejal; *Ce hočemo dobiti ali obdržati ljudi, ki kaj znajo, in doseči, da nam ne bodo kar naprej uhajali drugam, kjer so bolje plačani in bolj skrbijo za njihova stanovanja, moramo pač tudi mi kaj več storiti za naše strokovnjake.«
V zvezi s tem je bilo predlagano, naj Okrajna zadružna zveza z anketo ugotovi v kakšnih delovnih in življenjskih pogojih delajo in žive delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug. Razen tega naj bi skušal? trisfojni organ» čimorei <;	urediti
tudi vprašanje ooliede’sklh. živinorejskih in drugih kmetijskih kvalifikacij.
F.3ML
ZUNANJA POLITIKA
Jugoslovanska intapartamentaraa delegacija prispela ▼ Tokio
"'oklo, 26. sept. (Tanjug). Jugoslovanska delegacija na 49. k o i ferenci Medparlamentarne nije je davi prispela v Tokio. Vodi jo zvezni ljudski posla-r. Veljko Vlahovič. Na le-‘r’išču so delegacijo guverner T'kia Rotaro Azanuma, pred-s ‘ s vnikd japonske skupine ?'^dparlamentame unije kot gostitelji udeležencev konference ter jugoslovanski vele-r^anik Franc Kos z osebjem v-''«poslaništva.
Tab sprejel Sarajčića
Dunaj, 26. sept- (Tanjug). No-■	; ugoslovanski veleposlanik na
-iaju Ivo Sara j čič je bil da-. s sna protokolarnem obisku -i predsedniku avstrijske vla-:nž. Juli usu Raabu.
[ kou Toure o nevtralnosti OZN v Kongu
Rabat, 26. sept. (AP). GVinej-sk; predsednik Sekou Toure je : tes v Rabatu izjavil, da mo-:	o sile OZN v Kongu sodelo-
\ z zakonito kongoško vlado. r> ■ pa da skušajo ostali nevtral-- • med »odgovornimi in neodpornimi ljudmi*
XV. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE
l|
Zanimanje za včefaišnio sefo
Zasedanje se je začelo včeraj ob 16. uri - Prisotni so bili vsi vodilni državniki - Prvi je govoril generalni sekretar, ki je dejal, da se kritike glede njegovega dela nanašajo na ustanovo, ne pa na osebo - Napovedani so bili štirje govorniki, med njimi Fidel Castro - Novotny zahteval,
naj se OZN preseli iz ZDA
NEW YORK, 26. sept (Tanjug). Danes malo pred 16. uro po jugoslovanskem času je Generalna skupščina OZN nadaljevala splošno razpravo. Na seznama govornikov so, kot je bilo objavljeno, voditelji delegacij ČSSR, Argentine, Albanije, Kanade, Kube in Haitija.
Pred današnjim nadaljevanjem razprave je prišlo do številnih stikov in posvetovanj med voditelji delegacij. Hkrati je v New York prispelo še več uglednih voditeljev. Ministrski predsednik Nehru, britanski premier Macmillan in kamboški princ Sihanuk so ■včeraj prispeli v New York, da bi se danes v veliki dvorani, kjer zaseda Generalna skupščina, pridružili uglednim državnikom, ki se že mudijo tu.
Današnje seje Generalne skupščine so se udeležili predsednik FLRJ Josip Broz Tito,
republike Naser,	sovjetski
premier Hruščev, britanski premier Macmillan in drugi voditelji.
Nepričakovano je na današnji seji prvi dobil besedo generalni sekretar OZN Hammarskjöld. V pripravljeni izjavi, ki jo je prebral, je Hammarskjöld dejal, da kritike, izrečene glede njegovega dela, ne načenjajo vprašanje »»enega človeka, ampak ustanove«. Ko je govoril o Kongu; je rekel, da sile OZN niso pod poveljstvom vlade, ki je prosila za njihovo pomoč. Izjavil je, da to ni bila njegova opera-predsednik Združene arabske cija, ampak operacija OZN, in
Prevladuje južna Tirolska
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Ta spremljava k newyorške-
.	mu zasedanju poslabšuje že ta-
DUNAJ, 26. sept. (Po telefonu) Zasedanje Generalne ko hladne odnose med obema skupščine OZN v New Yorku zanima avstrijsko javnost, državama. Od izida južnotinol-če sklepamo iz pisanja tukajšnjih časopisov, predvsem iz ske debate v New Yorku, ki se enega aspekta: z aspekta južnotirolskega vprašanja. Skorajšnja debata o avstrijski, oziroma nemško govoreči manjšini na južnem Tirolskem in o avstrijski -italijanski bilateralni pogodbi iz leta 1946 je predmet najrazličnejših pesimističnih in optimističnih ugibanj.
bo predvidoma začela 29. septembra, je odvisno, ali se bo ta razvoj ustavil ali pa bo pripeljal do resnega meddržavnega
pripomnil, da je bil Varnostni svet tisti, ki mu je 14. julija im pozneje poveril mandat.
Prvi govornik na današnji seji, predsednik ČSSR Antonin Novotny, je protestiral proti načinu, kako so bile nekatere delegacije, zlasti pa njegova, sprejete v ZDA. Podprl je sovjetsko zahtevo, naj bi sedež OZN premestili iz ZDA v kako drugo državo.
Novotny je potem govoril o Kongu ter je zahteval, naj OZN takoj omogoči ponovno svobodno delovanje komgoške-imi premieru Lumumbi in njegovi vladi. Opozoril je na poskus, da bi strmoglavili kubansko vlado. Kar zadeva Alžirijo, je poudaril, da je prišel čas, da prenehajo kolonialne vojne, predvsem pa vojna v Alžiriji.
New York, 26. sept. (MEN). -Na zasedanju Generalne skupščine OZN bo jutri govoril predsednik Združene arabske republike Naser.
Predsednik Naser se je sinoči v svoji newyorski rezidenci sestal z libanonskim ministrskim predsednikom Saebom Salamom in podpredsednikom afganistanske vlade princem Naimam.
New York, 26. sept. (AP). -Predsednik Eisenhower bo danes ponovno prispel v New York. Predvideno je, da se bo popoldne sestal z indijskim
Tudi v uradnih krogih ne >:...ivajo razočaranja spričo staja zahodnih in vzhodnih dr-/ . j v programskem odboru V tem odboru, ki sestav-, a dnevni red. je bilo namreč - vara o naslovu, pod katerim . naj južnotirolski problem stavili na dnevni red zaseda-a. Sef avstrijske delegacije .nister dr. Kreisky je predla--.1 naslov »problem avstrijske anjšine v Italiji«, medtem ko je italijanski delegat Marti-3 postavil na stališče, da av-rijske manjšine v Italiji ni, m več samo Italijani nemškega eiika. Ker so bili člani odbora večini proti avstrijskemu edlogu, ne glede na blokov--D pripadnost, je Avstrija prišla končno na kompromisen s slov. ki se glasi:	»Položaj
mško govorečega elementa v • krajini Bolzano, izpolnitev riške pogodbe iz leta 1946«. Na Dunaju so s simpatijo za-ležili, da se je jugoslovanska Negacija v programskem odkril postavila na stran Avstri-3 češ naslov problema, o kate-. m naj razpravlja Generalna .upščina je stvar države, ki -i problem postavlja na dnevni d. Podkancler Pittermann je svojem sobotnem radijskem ■ »vorn ocenil ta jugoslovanski j rak kot »nekaj posebno razveseljivega«. Dejal je tudi. da -» debata pred programskim ■iborom pokazala, da so odre-’i Avstriji podporo mnogi, ki o se v zadnjih letih kazali kot -’eni prijatelji. Ta očitek bi raj veljal za ZDA Avstrijska vlada si je za te r'~[ prihranila tudi majhen obmejni incident v juliju, da ob-'-'ži Italijo kršitve avstrijske meje. Poslala je namreč v Rim
spora. Na Dunaju prevladuje I premierom Nehrujem in pred-
protestno noto. češ da so italijanski vojaki med julijskimi manevri prestopili avstrijsko mejo v bližini Brennerja in na avstrijskem ozemlju skopali nekaj strelskih jarkov ter zgradili nekaj utrdb. Italijanska vlada je v prav tako neprijaznem tonu odgovorila, da so avstrijske obtožbe neosnovane, ker da so tisti strelski jarki in utrdbe še iz leta 1935. S svoje strani pa je obtožila Avstrijo, da njena letala kršijo italijanski zračni prostor.
mnenje, da bo Italija na generalnem zasedanju »zmagala«, to se pravi, da • bo južnotirolski problem dodeljen pravni komisiji OZN. kar bo praktično pomenilo. da bo postavljen pred mednarodno sodišče v Haagu. Prav to pa je Italija že ves Čas predlagala. Vendar pa bi bil po menj-u Balihausplatza to za Italijo le polovičen uspeh, kajti Avstriji je bilo predvsem do internacionalizacije manjšinskega problema v Italiji.
Slavko Fras
sednikom ZAR Naserjem.
Predsednik Eisenhower se bo sestal še z britanskim premierom Macmillanom in predsednikom kanadske vlade Diefenbakerj em. potem pa se bo vrnil iz New Yorka v Washington.
Glen Cove, 26. sept. (Reuter). Ganski predsednik Nkrumah se je včeraj zvečer sestal s sovjetskim ministririm predsednikom Hruščevom. Razgo-varjala sta se skoraj dve url. Predsednik Nkrumah je potem
izjavil, da je razorožitev nujna ter da se je s Hruščevom razgovarjai o tem, kako bi to dosegli. Pripomnil je, da je s sovjetskim ministrskim predsednikom govoril tudi o predlogu za reorganizacijo sekretariata OZN ter je pri tem poudaril, da so argumenti tako za to reorganizacijo kot tudi proti njej.
Lumumba na leopoldvillskili ulicah:
Leopold viUe, 26. sept. (AFP Reuter-AP) Medtem ko s; Leapoldvillu čedalje bolj vori o bližnji pomiritvi, je predsednik osrednje kongoške vlade Lumumba prvič v zadnjem tednu zapustil svojo rezidenco na obali reke in se , z avtomobilom popeljal po leo- I poldvillskih ulicah. Izjavil je, 1 da je to storil na željo ljudstva in kongoških vojakov, da bi se prepričali o njegovi prisotnosti.
Ministrskega predsednika Lumumbo je medtem čakal odpravnik poslov ganskega veleposlaništva Velbek, ki je potfem po krajšem razgovoru s premierom Lumumbo izjavil. da si prizadevajo doseči Pomiritev v Kongu, do česar lahko pride v roku 48 ur.
Predsednik Gane Nkrumah med govorom pred Generalno skupščino
Začetek predvolilnega boia
OD NAŠEGA
TALNEGA DOPISNIKA
Pritožbe z Gradiščanske
Slovenska gimnazija v Celovcu se bori s težavami — »Hrvatske novine« zahtevajo enakopravnost v smislu 7. člena državne pogodbe
DUNAJ, 26. sept. (Tanjug). Slovensko državno realno gimnazijo v Celovca obiskuje v novem šolskem letu okrog 230 dijakov in dijakinj iz raznih krajev v južni Koroški. Ta gimnazija je bila odprta pred tremi leti, v skladu z določbami člena 7 državne pogodbe iz leta 1955 o pravicah jugoslovanskih manjšin v Avstriji.
V tej prvi srednji šoli za manjšino je bilo doslej odprtih šest razredov, nredvideno pa je, da bo v prihodnjih letih odprtih vseh osem razredov, tako da bo šola postala popolna realna gimnazija.
Priprave za zasedanje Bundestaga v Berlinu
Bonn, 26. sept. (AFP). Predsednik Bundestaga Eugen Gerstenmeier je danes na sestanku z novinarji izjavil, da pripravljajo sejo zahodnoneiru škega parlamenta v Berlinu.
Tožilec »ni ugotovil krivde«
Preiskava proti bivšemu ministru Oberländerju
Bonn, 26. sept. (Reuter). — V Bonnu so danes objavili sporočilo za tisk. ki pravi, da preiskava bonnskega tožilca o dejav-. osti bivšega zahodnonemškega ministra za begunce Theodor j a Jberlanderja »ni ugotovila«, da ? Oberländer sodeloval v poko-u v Lvovu v Ukrajini 'leta 1941. 7 sporočilu je rečeno, da ni izključeno, da so nekateri Ukra-nci, .pripadniki bataljona
Sprejem v jugoslovanskem paviljonu la sofijskem velesejmu
Sofija, 26. sep* (Tanjug). V °lovdivu je bil včeraj ob dne-u jugoslovanskega dne na nednarodnem sejmu prirejen ■irejem v jugoslovanskem paviljonu. Na sprejemu so bili '.amestnik bolgarskega zunanjega ministra Ljubomir An-Ijelov, namestnik ministra za notranjo trgovino Ljaljo Gan-ev, namestnika ministra za unanjo trgovino Dobri Aleksičev in Atanas Vergiev, predsednik bolgarske Trgovinske zbornice Metodi Popov in več ’rugih funkcionarjev, predstavnikov bolgarskih gospodarskih organizacij in poslovnih ljudi. Prav tako je bil na sprejemu jugoslovanski veleposlanik v Sofiji*’ Radoš Jova-ovič s člani veleDoslar .štva. Na sprejem je prišlo tudi več ; ugoslovanski h	gospodarstve-
»Nachtigal«, v katerem je bil Oberländer oficir za zvezo, sodelovali v mučenju in pobijanju Zidov »brez vednosti in v nasprotju z ukazom« poveljnika bataljona profesorja Oberlän-derja. S sporočilu je nadalje rečeno. da je bilo na nürnber-škem procesu dokazano, da so bili za množična streljanja * zahodni Ukrajini v tistem času odgovorni pripadniki nacistične varnostne službe. Sporočilo trdi, da ni niti najmanjšega dokaza. da je bil bataljon >Nach-tigal« udeležen pri tem na kakršen koli način.
Profesor Oberländer je odstopil v maju po obtožbah, da je sodeloval v pokolu v Lvovu. Ostal pa je član Bundestaga.
Slovenska gimnazija pa se še vedno bori s težavami zaradi pomanjkanja učbenikov in potrebnih prostorov. Sola je v poslopju avstrijske gimnazije, tako da imajo lahko samo popoldanski pouk. Doslej ni bilo ugodeno predlogom in zahtevam združenja staršev, naj prosvetno .ministrstvo na Dunaju in pristojni prosvetni organi v Celovcu zagotovijo novo šolsko posopje.
Tednik gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine« je objavil uvodnik, v katerem vprašuje, kdaj bodo pristojni organi v Avstriji naposled uveljavili določbe člena 7 državne pogodbe iz leta 1955, ki jamči popolno enakopravnost in narodnostni obstoj hrvatske manjšine na Gradiščanskem.
»Hrvatske novine« poudarjajo: »Znano je, da oblasti «še vedno zavlačujejo z uveljavljanjem narih pravic. Začelo se je novo šolsko leto, naše šole pa še vedno čakajo, da bi bile ustvarjene njihove upravičene zahteve. Prav tako čakajo na sodiščih kot tudi na vseh drugih področjih družbe-
Francija priznala republiko Mali
Pariz, 26. sept. (AP). Francija je danes uradno pripoznala republiko Mali (bivši francoski Sudan), ki so jo proglasili potem, ko jerSenegalija izstopila iz Federacije Mali. Pričakujejo, da bo Francija podprla zahtevo republike Senegalije, ki jo je že prej pripoznala, in republike Mali za sprejem v OZN
RIM, 26. sept Z uradnim začetkom volilne kom pan j e so bili za dober mesec dni vsi drugi problemi potisnjeni v ozadje. Oba domova parlamenta bosta sicer v prvih dneh tega tedna pričela z rednim delom, ki pa bo posvečeno v glavnem le odobravanju še preostalih proračunov. Po sporazumu med političnimi strankami namreč v predvolilni dobi parlament ne obravnava važnejših zakonov, temveč samo take, ki jih lahko sprejme v nekaj urah. Tako pričakujejo, da bodo poslanci in senatorji v dobrih dveh tednih opravili svoje delo in se nato lahko posvetili predvolilni kampanju
nega in političnega življenja.
»Hrvatske novine« izražajo potem nezadovoljstvo zaradi raznih diskriminacij nasproti pripadnikom hrvatske manjši- | ne. Kot najnovejši primer navajajo nedavno nogometno tekmo v okviru regionalne lige med hrvatskim moštvom iz Zindorfa in avstrijskim moštvom v Železnem. Nogometni sodnik je na tej tekmi prepovedal vsako uporabo hrvat-skega jezika, nekega nogometaša pa je izključil iz igre, ker se temu ni pokoraval.
»Hrvatske novine« izražajo na koncu upanje, da bodo pristojni organi naposled sprejeli potrebne ukrepe za zaščito pravic hrvatske manjšine in s tem preprečili diskriminacije, ne samo v športu, ampak tudi na drugih področjih življenja na Gradiščanskem.
Politični voditelji vseh strank so včeraj na predvolilnih zborovanjih pojasnili stališča, ki so jih zavzela v preteklih tednih vodstva strank. Osrednji politični vprašanji sta bili politična zavezništva po volitvah na lokalnem področju in eventualni vpliv volitev na politično usmeritev vlade. Krščanskodemokratski govorniki so se trudili, da bi svojim sedanjim zaveznikom dali več ali manj jasna zagotovila glede bodočega sodelovanja. V tem pogledu je bil najbolj jasen minister Pastore, ki je na zborovanju v Novari dejal, da je sporazum med strankami za sestavo sedanje vlade terjal žrtve od vseh in da zato ni nobenega vzroka, da bi bil dva meseca po sklenitvi preklican. »Tako sestavljena večina bo lahko spremenjena le tedaj, kadar bo razdelitev političnih sil v parlamentu drugačna,-« je dejal Pastore, to pomeni po prihodnjih političnih volitvah, ki bodo 1963. leta. Pastorjeva zagotovila naj bi veljala predvsem notranji krščanskodemokratski desnici, ki nasprotuje odprtju na levo, in pa liberalcem, ki od sedanjih
zaveznikov edini streme k obnovitvi starega štiristrankar-skega centra, dokler ne bi dozorel položaj za bolj desničarsko kombinacijo. Voditelj liberalcev Malagodi je namreč v včerajšnjem predvolilnem govoru dejal, da hočejo liberalci pozitivno in konstruktivno sredinsko politiko. Za sedaj žele od volivcev, da bi to željo potrdili, kasneje (ob političnih volitvah) pa naj bi dali stranki tako parlamentarno moč, da bi krščanski demokraciji ne bil potreben drug zaveznik, razen liberalcev.
V nasprotju z liberalcem Malagodi jem pa je republikanski voditelj Reale na včerajšnjem zborovanju dejal, da bi morali sredinsko-levi občinski odbori zagotoviti učinkovito in široko socialno politiko. Socialni demokrat Preti pa je v svojem govoru zavrnil Togliattijev poziv na široko antifašistično zavezništvo, češ da je preveč dobro znan oportunizem komunistov, ki so se na Siciliji in drugod povezali tudi s fašističnimi silami, samo da bi se dokopali do oblasti. V ostalem pa razvijajo socialni
demokrati svojo predvolilno na levo.
kampanjo v glavnem v polemiki s socialisti, ki so jim najresnejši tekmeci. Socialisti so se znašli v tej kampanji v križnem - ognju, kajti z ene strani jih napadajo socialni in krščanski demokrati, ker so na zadnjem zasedanju centralnega komiteja sklenili, da ne bodo opustili lokalnega zavezništva s komunisti, z druge pa komunisti, ker socialisti dopuščajo tudi lokalna zavezništva brez njih. Nenni je včeraj odgovoril enim in drugim, ko je dejal, da socialisti upoštevajo vse sile, ki bi lahko prispevale k premiku na levo. čeprav so te sile razdeljene glede problemov, ki jih postavlja prisotnost močne komunistične partije. »Noro bi bilo zahtevati od socialistov, kakor delajo stranke centra, da bi se odpovedali lokalni oblasti delavcev samo zaradi tega, ker je v to svrho potrebno lokalno upravno sodelovanje s komunisti. Prav tako pa je tudi absurdno to, kar delajo komunisti, ki zahtevajo od socialistov, naj bi zaradi tega, ker so z njimi povezani v lokalnih upravah, molčali o vsem, kar jih razdvaja od njih. Nič manj absurdno pa ni smatrati za dvoumen vsak lokalni upravno- politični sporazum, pri katerem niso udeleženi komunisti-“, je dejal Nenni.
Komunistični govorniki pa pa so v smislu sklepov svoje sobotne nacionalne konference pozivali vse antifašistične sile na skupno borbo proti krščanski demokraciji in monopolom, kajti le tako bo po njihovi sodbi možen dejanski premik
Aca Stanovnik
NOVICE S PETIH CELIN
SPORAZUM 0 TEHNIČNEM SODELOVANJU S POLJSKO
Varšava, 26. sept. (Tanjug). I ništvu in med inštituti. Jugo-
V Varšavi so danes podpisali protokol o znanstveno-tehnič-nem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko za leto 1961. Protokol je plod šestega zasedanja jugoslovansko-poljske komisije za znanstveno-tehnič-no sodelovanje, ki je bilo od
19.	do 26. tega meseca v Varšavi.
Protokol določa izmenjavo znanstveno-tehnične dokumentacije in strokovnih kadrov v industriji, kmetijstvu, gradbe-
slavija bo na primer posredovala Poljski svoje izkušnje v strojni in lahki industriji ter v kmetijstvu, Poljska pa Jugoslaviji izkušnje v rudarstvu, metalurgiji in kemični industriji.
Protokol sta podpisala v imenu Poljske predsednik Odbora za malo proizvodnjo Mieczeslaw Hoffmann, v imenu Jugoslavije pa generalni sekretar Zvezne industrijske zbornice Zvonko Morić.
OZN
MULAJ HASAN JE PRISPEL V NEW YORK
New York, 26. sept. (TASS) Podpredsednik maroške vlade prestolonaslednik Mulaj Hasan je prispel sinoči v New York. Princ Mulaj Hasan vodi maroško delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN.
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER V NEW YORKU
New York, '26. sept. (AP) Italijanski minister za zunanje zadeve Segni je prispel zgodaj zjutraj v New York, kjer bo vodil italijansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine -OZN.
SESTANEK HAMMAR-* SKijLD—LOUW
New York, 26. sept. (Reuter) Minister za zunanje zadeve Južnoafriške unije Louw je sinoči obiskal generalnega sekretarja OZN. Haimmarskjoi-da zaradi razgovorov o rasistični politiki, ki jo izvajajo v Južnoafriški uniji. To je bil prvi uradni sestanek po maju letos.
Po prelivanju krvi v Shar-pevillu je Dag Hammarskjöld prejel nalog Od Varnostnega sveta, naj stopi v stik z vlado» Južnoafriške ubije zaradi proučitve njene politike apartheida.
New York, 26. sept. (Reuter) Predsednik britanske vlade Harold Macmillan je prispel sinoči v New York, kjer bo prisostvoval sejam Generalne skupščine OZN. Britanski ministrski predsednik je prispel v ZDA iz Reykjavika, kjer se je zadržal na poti iz Londona. V Reykjavik*! ' je iimeldveumi razgovor z islandskim ministrskim predsednikom Torsom o odnosih med obema deželama.
ZDA
FULBRIGHT KRITIZIRA OMEJITVE V GIBANJU NEKATERIH DRŽAVNIKOV
Washington, 26. sept. (Reuter) Predsednik odbora ameriškega senata za inozemske zadeve Fulbright je sinoči izjavil po radiu, da se ne strinja s sklepom ministrstva za zunanje zadeve ZDA o omejitvi gibanja sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva v New Yorku. Fulbright je označil ta sklep kot »»nezrel«. Ameriško ministrstvo za Zunanje zadeve je objavilo, da je bilo gibanje Hruščeva omejeno izključno zaradi njegove osebne varnosti.
AVSTRIJA
VEC kot POL MILIJAR-' DE PRIMANJKLJAJA Dunaj, 26. sept. (Tanjug) Avstrijska zunanja trgovina je
imela letos v avgustu nad 664 milijonov šilingov primanjkljaja. S tem je skupni primanjkljaj avstrijske zunanje trgovine v preteklih osmih mesecih presegel rekordni povojni lanski primanjkljaj 4.3 I milijarde šilingov.
Vrednost uvoza v avgustu, ki kaže težnjo po nadaljnjem naraščanju, je bila nad 2.95 milijarde, izvoza pa 2.13 milijarde šilingov.
Dohodki iz turizma so do-' segli v preteklih osmih mesecih približno 4.6 milijarde šilingov. Računajo, da bodo dohodki iz turizma krili do konca leta naraščajoči primanjkljaj v zunanji trgovini.
IRAK
RATIFIKACIJA SPORAZUMA Z ZSSR
Bagdad, 26. sept. (Tass) Tukaj so uradno objavili, da je iraška vlada ratificirala so-vjetsko-iraški sporazum o gospodarskem in temhičnem sodelovanju pri gradnji železnice iz Bagdada v Basro. Sporazum določa, da bo vlada Sovjetske zveze dala iraški vladi dopolnilni kredit v znesku 180 milijonov rubljev. Po dogovoru bodo na železniški progi Bagdad—Basra zamenjali sedanji ozki tir z normalnim tirom in zgradili neob-hodno potrebne delavnice za popravilo vagonov in lokomotiv.
POLJSKA
POLJSKI INTERPARLA-MENTARCI ODPOTOVALI V TOKIO
Varšava, 26. sept. (Tanji«) Delegacija poljske skupine v Interparlamentarni uniji je včeraj odpotovala v Tokio na zasedanje Ietne konference Interparlamentarne unije, ki se bo začela 29. septembra. Podpredsednik poljske skupine ljudski poslan.ee Jan Kami Wende je izjavil ob odhodu v Tokio, da je razorožitev najvažnejši predmet na dnevnem redu letošnjega zasedanja Interparlamentarne unije. Wende je izrazil prepričanje, da bo letošnje zasedanje Interparlamentarne unije, ki bo v času zasedanja Generalne skupščine OZN, pripomoglo k zmanjšanju napetosti v mednarodnem položaju. Prav tako je poudaril pomen sprejema novih članov v Interparlamentarno unijo, o čemer bodo prav tako sklepali v Tokiu.
JAPONSKA
73 RUDARJEV IZGUBILO ŽIVLJENJE
Tokio, 26. sept. (Reuter) V premogovniku Momi na jugu Japonske je eksplodiral pito. Pri tej priliki je izgubilo Soljenj e 73 rudari»—
OZN
TISKOVNE KONFERENCE HRUŠČEVA
NEW YORK, 26. sept (Po teleprinterju). Velik« skn-piaa ameriških novinarjev in fotoreporterjev je oblegala v soboto in nedeljo vilo sovjetske delegacije na Long Islanda kakih 40 km izven New Yorka, kjer je sovjetski ministrski predsednik Hroščev preživel weekend. Novinarji so iskali priliko za razgovor s Hmščevom, ki je imel včeraj, ko je šel na krajši sprehod med potjo »tiskovno konferenco*.
Kakor poročajo radijske postaje, je imel Hruščev včeraj si takšne konference. Glavni predmet je bila njegova zahteva, naj se namesto doseda-ijega enega generalnega sekretarja OZN sestavi poseben sekretariat treh članov- — zastopnikov kapitalističnih držav, socialističnega tabora in nevtralnih dežel.
Sobotna izjava ministrskega predsednika Hruščeva (prav iako pred vilo na Long Islandu). da bo sovjetska delegacija vztrajala, naj se predvsem "t vprašanje generalnega sekretarja OZN, je postala aden izmed glavnih piredme-inv v razgovorih in komentar-jih.
Kakor poročajo ameriški reporterji, ki so predvčerajšnjim n včeraj »oblegali-“ vilo sovjetske delegacije, je ministrski predsednik Hruščev včeraj pojasnil, da bi po njegovem netenju imel v ner/i ustanovi generalnega sekretariata, ki io je predlagal, vsak izmed treh Sanov, pravico veta v vseh bistvenih vprašanjih.
Zaradi najnovejšega razvoja do2-‘dkov v OZN zbuja današnje nadaljevanje zasedanja Generalne skupščine posebno pozornost. Pričakujejo, da se bo nekoliko razjasnil novi položaj.
Čeprav Generalna skupščina dva dneva ni zasedala, je bilo včeraj v palači OZN polno novinarjev. Mnogi izmed njih so delali razne kombinacije in ugibali, kaj se bo dogodilo.
V komentarjih nekaterih ameriških listov je opaziti, da se zelo nagibajo* k dramatizaciji novih težav. V tej dramatizaciji se ponovno pojavljajo bojeviti glasovi.
Večina delegacij pa opozarja medtem na potrebo po novih prizadevanjih za obvladanje težav, da bi se Generalna skupščina lahko usmerila na obravnavanje glavnih problemov.
Včeraj je prispelo v New York še nekaj državnikov, ki bodo sodelovali na zasedanju Generalne skupščine OZN. Med njimi predsednik indijske vlade Nehru, britanski ministrski predsednik Macmillan, kanadski ministrski predsednik Diefenbaker in predsednik italijanske vlade Segni. Te dni pa naj bi prispel tudi indonezijski predsednik Sukarno in predsednik Gvineje Se-kou Toure.
Na sedežu OZN je zbudila pozornost včeraj izjava ganskega predsednika Kvarne Nkrumaha, ki je pozval k še večjim konstruktivnim prizadevanjem izvenblokovskih dežel.
Sovjetski razorožitve« načrt
Vew York, 26. sept. Sovjetska vlada je predložila Generalni skupščini OZN načrt glavnih načel sporazuma o splošni in popolni razorožitvi. Kakor poroča -Tass-, predlaga sovjetska vlada, naj vse države v treh etapah po vrsti
štirih letih ali v drugem roku, o katerem bi dosegli so-gasje, popolnoma in dokonč-
likvidirajo svoje oborožene sp in orožje. Po tem predlogu morajo biti vsi ukrepi za razorožitev nadzirani.
V	prvi etapi, ki bo trajala eno ali poldrugo leto. bi prenehali proizvajati in začeli ur.-.Sevati vsa sredstva za prenašanje nuklearnega orožja. V tej etapi bi likvidirali tudi vsa inozemska vojaška oporišča. Sovjetska vlada predlaga, naj se v prvi etapi zmanjša tudi število oboroženih sil. Za ZSSR in ZDA se določa meja
1,700.000	ljudi.
V	drugi etapi bi popolnoma prepovedali nuklearno, kemično, biološko in drugo orožje za množično uničevanje, ustavili proizvodnjo in uničili zaloge takega orožja. V tej eta-
pi bi se tudi nadaljevalo zmanjševanje oboroženih sil ob ustreznem zmanjševanju orožja in vojaške tehnike.
Sovjetska vlada meni. da je treba v tretji etapi povsem ukiniti oborožene sile in orožje, vojna ministrstva, generalne štabe ter vse vrste vojaških in militariziranih združenj in oganizacij ter ustaviti izdatke za vojaške namene.
Na ta način bj po predlogu vlade ZSSR po končani tretji etapi splošnega in popolnega razoroževanja ne bilo več vojakov in orožja ter bi bila na ta način končno in za vedno likvidirana tudi vojna nevarnost, kakor poudarja sovjetska vlada.
Kakor poudarja poročilo, upošteva sovjetska vlada v tem predlogu stališče zahodnih držav glede na mnoga važna vprašanja. Med temi je tudi zahteva zahodnih držav, da se že od prve etape vzporedno izvajajo ukrepi na področju nuklearnega oboroževanja.
Kakor poroča »Tass«, se sovjetska vlada odločno zavzema za učinkovito mednarodno nadzorstvo nad razoroževa-njem, odločno pa nasprotuje poskusom, da bi nadzorstvo dobilo prednost pred razoro-ževanjem oziroma da bi se nadzorstvo izvajalo brez razoroževanja. Svoje nasprotovanje proti tej vrsti nadzorstva Utemeljuje sovjetska vlada s tem, da bi se v tem primeru -uzakonilo mednarodno vohunstvo«.
Ob koncu paziva vlada Sovjetske zveze Generalno skupščino OZN, naj s potrebno resnostjo prouči sedanji položaj in sklene neobhodne ukrepe za odstranitev zaprek pri reševanju problema razorožitve.
Rrtanra:
DOPIS IZ NEW TORKA
Predsednik republike Gane je poudaril potrebo po skupni skici . izvenblokovskih držav v OZN, da bi na zasedanju Generalne skupščine omogočili dejanski napredek k miru.
V izjavi za tisk je predsednik Nkrumah izrazil mnenje, da je napetost med dvema svetovnima blokoma prišla do stopnje, ki pomeni nevarnost, da se prvaki Vzhoda in Zahoda ne bodo sestali jn trezno proučili učinkovitih ukrepov za ureditev pereč ih “problemov miru in. varnosti-
Zaradi tega je še bolj važno, kakor je izjavil predsednik Gane, da ostanejo azijsko-afrjška skupina in druge nevezane dežele ob strani obeh blokov. »Napraviti moramo največje napore za skupen vpliv znotraj OZN in podpreti vse, kar koristi miru in mednarodnemu sodelovanju,« je poudaril Kvarne Nkrumah.
Jože Smole
IKTD1LN1
PORTRET
Non predsednik Generalne gknpičlne,
irski predstavnik,
FREDERICK A. BOLAND
Kongo:	Pred pomiritvijo?
DOPIS IZ LEOPOLDVILLA
LEOPOLDVILLE, 26. sept. (Od posebnega poročevalca Tanjuga. Po telefonu). Sobotno presenečenje, ki ga je napravil polkovnik Mobulo s svojim nenadnim obiskom pri legalnem kongoškem ministrskem predsedniku Patriceu Ln* mumbi, je bilo, kakor se je pokazalo včeraj, samo uvod v nov pomemben preobrat v kongoški politični predstavi. Včeraj dopoldne je imel ministrski predsednik Lumumba nepričakovano konferenco’ z nekaterimi novinarji, na kateri je izjavil:
-Dosegel sem popoln sporazum s Kasavubom. Ostajam predsednik vlade, on pa predsednik republike. Kasavubu se je strinjal z mojimi pobudam5, da se je treba sporazumeti. V teh usodnih trenutkih moramo pustiti ob strani vprašanja osebnosti.“
Na vprašanje, ali misli po tem preokretu, da lahko ostanejo čete OZN nadalje v Kongu, je Lumumba dejal:
»Najboljšo rešitev je predlagal predsednik Nkrumah na sedanjem zasedanju generalne skupščine OZN. Uresničenje tega predloga bi preprečilo razvnemanje hladne vojne v Kongu in bi nevtraliziralo bloke, ki iščejo tukaj svoje koristi«. (Kakor je znano, je Nkrumah med svojimi šestimi predlogi za rešitev kongoške krize predlagal, naj se iz Konga umaknejo vse sile OZN, razen tistih, ki pripadajo neodvisnim afriškim deželam).
Kar se tiče sestave vlade, je Lumumba dejal, da je njegova vlada dobila polno zaupanje parlamenta in da bi lahko ostala neizpremenjena. -Bilo pa je nekaj pobud za nekatere spremembe in jaz sem jih sprejel«.
Ko je govoril o možnosti glede vrnitve sovjetskih diplomatskih zastopnikov, je Lumumba dejal, da je to sedaj zadeva parlamenta. Ob koncu je poudaril, da ne želi vmešavanja vojske v politiko, in je napovedal možnost, da bo parlament spremenil sedež glavnega kongoškega mesta.
V političnih krogih v Leo-poldvillu i poudarjajo, da je novi preobrat nastal predvsem zaradi sprememb v zadržanju vojske, na''"katero so se naslanjali Lumrumbovi nasprotniki v zadnjih desetih dneh po vojaškem prevratu polkovnika Mobutuja. Več znakov kaže, da so se polkovnikove postojanke v vojski znatno oslabile v zadnjih dveh ali treh dneh, s tem pa tudi postojanke drugih Lumuimbovih nasprotnikov. Kakor je bilo že javljeno, so najprej nastali nemiri v leopoldvillski garniziji. Trdijo. da je nezadovoljstvo med vojaki nastalo zaradi nizkih
plač, pokazalo pa se je, da je imelo tudi politične razloge. S tem se je povečalo tudi nezadovoljstvo med oficirji. Sedaj se je iz razmeroma zanesljivih virov zvedelo, da je večje število oficirjev odklonilo vojaške akcije proti, legalnemu ministrskemu predsedniku. Prav tako so se vojaki iz Tis-villa (kakih 200), ki so pred nekaj dnevi prispeli k polkovniku kot okrepitev, vrnili v svoje oporišče nezadovoljni zaradi nizkih plač.
Vse to so razlogi, ki so prisilili polkovnika, kakor vse kaže. da ponovno pjrouči svoj položaj in da je v soboto prišel k ministrskemu predsedniku Lumumbi k pogajanjem za pomirjenje. Včeraj dopoldne je-obiskal predsednika predstavniškega doma in senata ter se z njima razgovarjal o zmanjšanju napetosti.
Medtem je “napetost že popustila. V soboto zvečer so Mobutujevi vojaki deblokirali Lumumbovo rezidenco, poslopje parlamenta in še nekatere ustanove. Rezidenco sedaj ponovno stražijo ganski vojaki.
V soboto zvečer smo v taborišču Leopold II. našli polkovnika Mobutuja. Po vsem
njegovem zadržanju in videzu je popolnoma oslabel. _ Ni bil Obrit, pustil si je rasti brado in je vse kazalo, da ima nekakšne neprilike. Bil je ljubezniv, toda zelo utrujen. Prosil je, naj ga sedaj ne vznemirjamo. O razgovorih z ministrskim predsednikom je samo dejal:	»Ne Izgubljam
upanja«.
Prevladuje prepričanje, da so najnovejši dogodki nastali zaradi dejanskih notranjih sprememb v korist politike ministrskega predsednika Lu-mumbe. Poudarjajo pa, da imajo pri tem veliko zaslugo zastopniki -nekaterih afriških dežel, ki so te dni neutrudno obiskovali Kasavubuja in Lu-mumbo.
Včerajšnjemu sestanku novinarjev z Lumumbo je prisostvoval tudi odpravnik poslov ganskega veleposlaništva v Leopoidvillu N. A. Velbek kot svetovalec ministrskega predsednika, kakor je bilo rečeno. Izjavil je novinarjem, da se podpis novega sporazuma med Kasavubujem in Lumumbo lahko pričakuje v prihodnjih 48 utah. O tem doslej še ni uradnih Kasavubujevih izjav, dokler pa jih ne bo, je položaj še negotov.
Potek nadaljnjih političnih gibanj v Kongu je odvisen tudi od enega že stalnega činitelja — neafriškega inozemstva, ki je ime'o v vsej dosedanji krizi veliko, čeprav ne glavno vlogo. Zaradi tega činitelja sedanji preokret še nima stal-nejšega značaja. Nova presenečenja so še vedno zelo mogoča.
Dragan D. Markovič
ZAOSTRITEV
MED DUNAJEM IN BUDIMPEŠTO
Budimpešta, 26. sept. (Tanjug). Odnosi med Madžarsko in Avstrijo so se občutno zaostrili, odkar je pred tedni na meji med obema državama prišlo do incidentov, ki so se potem še večkrat ponovili.
V zvezi s temi incidenti sta obe državi poslali druga drugi po dve protestni noti, v kateri obtožujeta nasprotno stran provokacij in namernega povzročanja napetosti. Včerajšnji madžarski tisk objavlja noto madžarskega zunanjega mini-strtva, ki so jo izročil i avstrijskemu poslaništvu v Budimpešti. Nota obtožuje avstrijsko vlado med drugim tudi zaradi pošiljanja vohunov na Madžarsko ter zaradi kršitve madžarskega zračnega prostora po avstrijskih letalih.
Človeških žrtev v teh incidentih ni bilo. Prav tako ne poročajo o tem, da bi bile zajete obmejne straže, ki so po vesteh iz ene kot druge države prekoračile obmejne pasove.
Madžarsko-avstrijski odnosi so Se zaostrili prav v času, ko so od obeh držav pričakovali nadaljnjih pobud za zboljšanje sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju. Avstrija in Madžarska sta lani sklenili dolgoročni trgovinski sporazum, kar so označili kot velik korak k normalizaciji in razvoju medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Avstrijske tvrdke so v velikem številu sodelovale na zadnjih dveh industrijskih sejmih v Budimpešti
Tro na misija Macmillana
DOPIS IZ LONDONA
LONDON, 26. sepU (Po telefonu). Vodja britanske, vlade Macmillan je odpotoval včeraj zjutraj v New York na zasedanje Generalne skupščine OZN. Ministrski predsednik je odklonil vsakršno izjavo na letališču, kamor gaje spremil minister za zadeve Commenweltha, Duncan Sandys, ki se je pravkar vrnil iz Afrike, kjer je prouče-val naraščajoče probleme v britanskih kolonialnih posestih. Macmillan in Sandys sta se v zadnjih 24 arah posvetovala o britanskem nastopu v afriških zadevah v New Yorku.
Harold Macmillan
Ministrski predsednik Indije Nehru ni bil tako molčeč, ko je pristal včeraj zjutraj na poti v New York na londonskem letališču. Izjavil je. da ni nameraval potovati, vendar pa so ga k temu prisilile okoliščine. Najvažnejše zadeve zasedanja Generalne skupščine so po njegovem mnenju razorožitev in afriška vprašanja. Belgijsko obnašanje v Kongu je ocenil kot škandalozno, nekatere postopke * Doveljništva OZN pa kot nerazumljive.
Britanski tisk je včeraj veliko pisal o bližnji Macmillanovi vlogi v. OZN in je govoril o Macmillanu kot o glavnem advokatu in skoraj rešitelju Zahoda. Macmillan se bo jutri posvetoval z Eisenhower jem, iz New Yorka pa poročajo, da so že določeni sestanki z Nkru-mahom, Naserjem In Titom pred njegovim nastopom v Generalni skupščini v četrtek.
Britanski ministrski predsednik ima težavno nalogo, kakor poročajo iz New Yorka. da bo
svoj nastop vskladil s tremi cilji: ‘da bo prikazal solidarnost z ZDA, skušail obnoviti minimalne stike za morebitno obnovitev razgovorov med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi Ln da bo pridobil afriško-azijsko podporo v OZN za zahodno politiko.
Ta tretji cilj se je nepričako--vano znašel na seznamu britanskega ministrskega predsednika. toda start Eisenhowerja. Tita, Hruščeva ln Nkrumaha je pripeljal britanskega Ministrskega predsednika v položaj, da postavi afriško vpnŠanj« proti svoji volji v prvo'Vrsto svoje misije v New Yorku.
Po prvi nervozni Tq histerični reakciji na antikolpnralne teme Hruščeva in po vznemirjenju zaradi nepričakovano ostrih an-
tikolonialnih stali^ 'Nkrumaha poudarja britanski tisk. da jeza in panika nista odgovor in da sta Herter ter lord Hume pre-* rirava&a v obsodbi Nkrumaha
soma m po skotu
POZIV KOHBOtKBBfl PIBLIMEHTM OZ»
P0M0C ZAKONITI VLADI
LEOPOLDVILLE, 26. sept (Od posebnega Tanjugovega poročevalca). Kongoški parlament je danes ponovno zahteval od OZN, naj intervenira in pomaga zakoniti vladi ministrskega predsednika Lumumbe rešiti deželo
f>red nevarnostjo, v kateri je. V brzojavki, ki so ga v meno parlamenta poslali predsednik senata in večina senatorjev ln poslancev predsedniku Varnostnega sveta ln delegacijam azijskih in afričkih držav, je rečeno, da razvoj krize v Kongn jasno kaže, da gre za posledice zarote Imperialistov, ki si prizadevajo pridobiti nekatere podkupljene voditelje Konga, da bi se borili za njihove interese.
Kongoiki senatorji in poslanci prav tako obsojajo katoliško - cerkev, ki g svojim vmešavanjem slabša politični položaj. . Belgijski religiozni svetovalci nenehno obdajajo Kasavubuja, Kalundžija in Combeja. Članice Atlantske zveze pa jim dajejo navodila in sredstva, da bi izpodkopali enotnost Konga.
Kongoški parlamentarci nadalje ostro kritizirajo ravnanje glavnega poveljstva sil OZN, ki s svojo pasivnostjo med drugim dopušča, da z belgijskimi letali prevažajo orožje marionetnim vladam Combeja, Kalundžlia in Ilea. Enote OZN iz afriških držav so pripravljene podpreti zakonito Lumumbovo vlado, da bi preprečile poalabšinje položaja v deželi, pri tem pa zade-
vajo na ovire, ki jim jih postavlja poveljstvo OZN.
Člani kongoškega parlamenta opozarjajo na to, da samo predstavnikom nezakonitih vlad dovoljujejo uporabljati nacionalni radio v Leopoidvillu. Ti po radiu hujskajo ljudstvo proti zakoniti vladi. Člani parlamenta zahtevajo, naj čete OZN sodelujejo samo z zakonito osrednjo vlado in naj takoj odpokličejo svoje straže izpred rad^ške postaje, parlamenta in z letališč. Člani kongoškega parlamenta prav tako odločno zahtevajo, da je treba pozvati zahodne države, naj se pri priči nehajo vmešavati v notr»-5» deve Konga. Na koncu zahtevajo, da je treba dosledno uveljaviti resolucije Varnostnega sveta.
D. Markovič
Lumumba sprejel
jugoslovanske novinarje
Sporazum s Kasavubujem je lahko sklenjen v nekaj urah — Tuje sile bi rade zapleUe enega voditelja v spor z drugim — če ne bo prišlo do sporazuma, bodo morali spregovoriti parlament, vojska in ljudstvo
LEOPOLDVILLE, 26. sept. — Predsednik osrednje kongoške vlade Patrice Lumumba se je danes razgovarjal z dopisniki jugoslovanskega tiska in radia. Izjavil je, da kar njega zadeva, lahko vsak trenutek sklene sporazum o pomiritvi med njim in predsednikom Kasavubujem in o prenehanju krize v Kongn. Poudaril je, da morajo dejanja pokazati, ali misli polkovnik Mobutn iskreno ali ne. Će misli iskreno, je dejal Lnmumba, lahko sklenemo sporazum tndi v nekaj nrah. Dokončno sodbo-lahko povzamemo samo iz dejanj.
in v ocenah o dozdevni vojn ZSSR z OZN.
Tudi »Sunday Times« in »Ob server«, ki sta vedno dobro obveščena o uradnih raapolože njih, svetujeta, da mora Britanija odgovoriti na to afriško-izzivanje s pojasnjevanjem tr, dokazovanjem svoje »konstruk tivne in državniške« vloge , Afriki (prj tem omenjata edin. Nigerijo).
»Observerjev« dopisnijp iz Ge neralne skupščine posebno opozarja na problem, ki bo Mac millanovo borbo ža afriške duše ‘ napravil skoro brezupno »Iskrenost Zahoda v podpiranj-OZN bodo presojali tukaj n. samo po stališču proti Kongu temveč tudi po stališču Brtta nije glede vloge OZN v d-rugll afriških zadevah, kakor so Alžirija. Jugozahodna Afrika, luž noafriškj »apartheid« In franco ski nukfleami poskusi v Sahari
B.	Teslič
Predsednik vlade Lumumba je sprejel jugoslovanske dopisnike Tanjuga, »Borbe«, in radiotelevizije v svoji rezidenci na obali Konga.
Razgovor v kabinetu ministrskega predsednika Lumumbe se je začel z vprašanjem: V kakšni fazi so pogajanja o "pomiritvi? Premier Lumumba je izjavil, da mu je polkovnik Mobutu, ki ga je osebno obiskal, poslal pismo, v katerem je izrazil željo, da brez vsakega zavlačevanja prispeva k pomiritvi, tako da bi rešili čast, ugled in prihodnost Konga. Polkovnik Mobutu je ob tej priložnosti ponovil, da ga navdajajo prijateljska čustva do Lumumbe. Vem, je nadaljeval Lumumba, da polkovniku Mo-butuju narekuje njegovo stališče vojska, ki je za pomiritev in ki nikoli ne bo dopustila, da bi bila odstranjena moja vlada, ki je izraz volje ljudstva in ki je dvakrat dobila zaupnico. Vojska zelo dobro ve, da je parlament vrhovni organ naroda. Vojaki niso mogli razumeti, je poudaril kongoški premier, da je prišlo .do skoraj hladne vojne, ki se je Izražala v zapiranju ministrov in poslancev in v kateri so morali sodelovati tudi sami. Kar zadeva politiko vojske, bo vedno samo v službi naroda.
Lumumba je potem, ko je nadalje govoril o sestanku s polkovnikom Mobutujem, izjavil: -Polkovniku Mobutuju sem jasno povedal, da kar zadeva mene, ne stavljam nobenih pogojev za pomiritev s predsednikom Kasavubujem. Kasavubuja popolnoma spoštujem in -kar se mene tiče, bi bilo vse urejeno v eni uri. Kasavubu ni moj politični nasprotnik, jaz sem bil tisti, ki je pripomogel k njegovi izvolitvi za poglavarja države. Ce bi hotel, bi lahko s parlamentarno večino, ki jo imam: postal jaz poglavar države. Tega pa nisem hotel. Hotel sem delati za konsolidacijo dežele in okrepitev njene enotnosti.«
-Vem,« je nadaljeval premier Lumumba, -da hočejo nekatere države izkoristiti naša bogastva, iz našega urana hočejo delati atomske bombe. Te države bi rade v Kongu za-oletle enega voditelja v spor z drugim in to potem izrabile.
Če navdajajo Kasavubuja enaka čustva kot mene, potem si lahko takoj seževa v roke in urediva vse.«
Lumumba je potem poudaril, da za pomiritev posredujejo tudi nekateri člani parlamenta in predstavniki afriških držav, ki so v stalnem stiku z njim in s predsednikom Kasa-vubujem. Tudi misija OZN je udeležena v dogajanju, Je pri pomnil ministrski predsednik Lumumba in poudaril, da je predstavnik misije David izral
važno vlogo v prejšnjih razgovorih o pomiritvi.
Lumumba je potem opozoril na to, da je polkovnik Mobutu odšel, da bi nadaljeval svojo akcijo pri Kasavubuju. Če pa vendar ne bo prišlo do sporazuma, je rekel Lumumba, potem bodo morali trije činitelji — volja parlamenta, volja vojske in volja ljudstva — skupno delovati, da bi ohranili enotnost naroda in zagotovili razvoj dežele.
Lumumba je izrazil željo, da bi bil sporazum čimprej dosežen. Poudaril je: -Namesto da govorimo o spopada bi bilo bolje, da bi govorili o gospodarskem in socialnem programu, o tem, kako zagotoviti zaposlenost, o tem, kako bi bilo moč‘zboljšati življenjske pogoje naših ljudi. Ne morem-ničesar predvidevati, ker ne vem, kaj mislijo drugi. Vem pa, da so ljudje, ki izkoriščajo položaj in ki nočejo pomiritve. Teh ne zanimata ne Kasavubu ne Lumumba, tem je samo do bogastva Konga, izkoristiti hočejo ene kot druge, da bi dosegli svojo gospodarsko dominacijo.«
Na vprašanje, ali ima pri rokah podatke o položaju v notranjosti dežele, je ministrski predsednik Lumumba odgovoril, da ima pri rokah dovolj podatkov o razpoloženju kongoškega ljudstva. »V pokrajini so ljudje na moji strani in me podpirajo, vštevši tudi vlado pokrajine Leopold-ville. Prav zdaj je bil tu predsednik vlade Leopoldville Ka-mitatu, s katerim sem se razgovarjal. V pokrajinah so ljudje, ki so proti Kasavubuju in ga nočejo več priznavati za poglavarja države. V pokrajinah so ljudje proti tistemu, kar se dogaja, ker vedo, da to ni v korist ne Lumumbi ne Kasavubuju, ampak je v škodo Kongu.«
Na koncu je ministrski predsednik Lumumba še enkrat poudaril, da bodo dejanja sama pokazala, kakšen je v resnici položaj, in da bo moč samo na podlagi dejanj sprejeti končno sodbo.
Odobren trgovinski sporazum med Kubo in FLBJ
Havana, 26. sept. (Tanjug) — Ministrski svet Kube pod predsedstvom Osvalada Dorticosa je na zadnji seji odobril trgovinski sporazum in konvencijo o tehničnem in znanstvenem sodelovanju med Kubo in Jugoslavijo.
Prvi trgovinski sporazum med obema državama in konvencija o tehničnem in znanstvenem sodelovanju sta bila sklenjena v Beogradu konec julija med obiskom kubanskega ministra ■ra tmvvltio
OFILMU
Prizor iz
»Dvanajstih porotnikov«,
dvorani ljubljanskega sodišča
veliki porotni
Obširen delovni načrt filmskega sosveta
Prejšnji teden so se zbrali v prostorih Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v Ljubljani na prvo sejo člani novoustavljenega filmskega sosveta, ki ga vodi Vitko Musek. Pogovorili so se o smernicah dela, delokrogu in o strukturi sosveta. Hkrati pa so sprejeli tudi okvirni načrt dela.
Več razlogov je narekovalo ustanovitev filmskega sosveta. Doslej smo Cesto zanemarjali film, kot da ne bi sodil v zakladnico kulturne in umetniške ustvarjalnosti. Dejansko pa je poznavanje filmske umetnosti in filmske kulture v današnjem času sestavni del človekove razgledane' is in osebne kulture. Razen tega ponuja film bolj kot katera koli druga umetnost številne možnosti novih oblik dela Svobod in prosvetnih društev.
Naloga filmskega sosveta je organizacija konkretnih oblik dela, ki naj v posameznih društvih postanejo dovolj trdna opora praktičnemu delu za oblikovanje filmske kulture. Ena izmed takih konkretnih
oblik so filmski klubi. Že lani so v nekaterih okrajih, predvsem ljubljanskem in kranjskem, ustanovili nekaj filmskih klubov, ki so se zelo dobro obnesli. Predvsem so filmski klubi privlačni za mladino. To pomeni, da pritegujemo z njimi mladino v aktivno delo Svobod in prosvetnih društev.
Filmski sosvet bo med drugim skrbel za dobro delo filmskih klubov in podobnih skupin s sistematičnim objavljanjem filmske literature, z dvigom kvalitete filmskega tiska, vključevanjem radia in televizije v oblikovanje filmske kulture naših ljudi. Tudi v reviji Sodobna pota bodo filmski strokovnjaki objavljali gradivo za filmske klube.
Za vzgojo ljudi, ki naj bi vodili filmske klube, bo sosvet organiziral seminarje, študijske sestanke, konference itd. Prav tako bo organiziral seminarje in strokovna predavanja za pedagoške delavce in za vodje šolskih filmskih krožkov.
Odlična je tudi zamisel o posebnem oddelku za filmsko li-
KONCERT
MLADIH
SOLISTOV
Jutri zvečer bodo v dvorani Slovenske' filharmonij p nastopili na svojem prvem samostojnem koncertu kar štirje mladi pevci, ki se jim z marljivim delom v prihodnosti odpirajo še lepe perspektiv^, in sicer: mezzosopranistka Nada Sevšek, altistka Milka Ev-tianova, tenorist Rajko Koritnik in baritonist Edvard Sršen.
pa je doživela zelo dober sprejem v Haydnovi operi Apotekar.
S tenoristom Rajkom Koritnikom dobimo spet odličnega mladega pevca. Študira pri prof. Darianu. Trenutno pripravlja vlogo Cavaradossija v Puccinijevi ToscL S to vlogo bo v prihodnji sezoni debu-tiral v ljubljanski Operi.
Nada Sevšek študira solo petje na naši akademiji za glasbo pri prof. Darianu. Svoj največji uspeh kot pevka je imela doslej na letošnjih dubrovniških igrah, kjer je de-butirala v Rossinijevi oper: Italijanka v Alžiru.
teraturo v delavski študijski knjižnici v Ljubljani, ki naj bi svoje delo koordiniral s knjižnicami filmskih proizvodnih podjetij in podjetij za razdeljevanje filmov.
Med prve naloge filmskega sosveta štejejo osnovanje filmskih komisij pri okrajnih svetih Svobod in prosvetnih društev ter ustanavljanje filmskih klubov pri Svobodah in prosvetnih društvih. Zanje bo sosvet izdelal vsebinski in metodični delovni načrt. Sosvet bo organiziral posvetovanje predsednikov in sekretarjev filmskih komisij okrajnih svetov. To naj služi utrjevanju film-skovzgojnega dela v naših organizacijah in naj orientira vodje filmskih komisij v njihovih konkretnih nalogah. Sosvet se bo posvetoval tudi z upravniki kinematografov, ki so v upravi Svobod in prosvetnih društev, da bi vodili smotrno repertoarne politiko. Pri teh kinematografih bi bilo nujno formirati programske svete.
Sosvet bo sestavil repertoar za delo filmskih gledališč in za vse filme izdal analizo v obliki Filmskih listov. Popisali bodo potujoče kinematografe ter poiskali možnosti za ustanovitev novih, kjer bi bilo potrebno. Za potujoče kinematografe bo sosvet objavil seznam filmov na ozkem traku s kritičnimi ocenami, ki naj služi za orientacijo pri sestavljanju programa.
V sodelovanju z Društvi prijateljev mladine in prosvetnimi delavci naj bi filmske komisije formirale filmske krožke po šolah. Filmski sosvet bo za te krožke izdelal vsebinski in metodični načrt za tri različne stopnje. Sprožili pa bodo akcijo za nstanavl jan je filmskih krožkov po tovarnah in ustanovah.
Sosvet bo skrbel za izdajanje skript in knjig s področja estetike filma in teorije filmske umetnosti, izdal pa bo tudi bibliografijo vseh knjig o filmski tematiki, ki jih imajo po knjižnicah v Sloveniji. V delovnem načrtu sosveta so razen tega še razni seminarji za vzgojo in izpopolnjevanje ljudi, ki bodo delali v filmskih klubih, gostovanja filmskih ustvarjalcev in stiki s tujimi filmskovzgojnimi organizacijami.	M. Št.
Na plenumu Društva sloven-filmskih delavcev smo iz poročila predsednika Franceta Štiglica zvedeli, da je predlog za nov zakon o filmu, o katerem so razpravljali že pred poletnimi počitnicami, odložen, ker je Filmski svet pri Zveznem izvršnem svetu menil, da predlog ni razčistil vprašanja, kakšen naj bi bil novi sistem naše filmske proizvodnje.
Razmišljanja o sedaj veljavnem sistemu naše filmske proizvodnje, posebno pa še o rezultatih sedanjega sistema, dejansko silijo vsakogar, ki se problema loti, v najrazličnejše smeri. Nič nenavadnega torej ni, če marsikdo skuša prikrojiti za naše razmere tuje vzorce. Takšen je poizkus uveljavljanja tako imenovanih »proizvodnih grup«, za katere so se nekateri navdušili na Poljskem in o njih zatrjujejo, da so »najbolj primerne za našo situacije«. Verjetno pa se bo zelo težko odločiti za poljski ali katerikoli vzorec* ker kaže pri iskanju takšnega sistema naše filmske ustvarjalnosti, ki naj zagotovi čimbolj ugodne pogoje za razvoj, izhajati iz naše domače situacije. Morebiti ne bi bilo treba piti iskati »nekaj novega-«, temveč dati obstoječim oblikam in sistemu novo, boljšo vsebino.
Dvoje problemov bi .kazalo v »ponovnem iskanju« pa temeljito razčistiti: kaj je v naši družbeni stvarnosti film — kdo naj vodi in upravlja našo filmsko proizvodnjo.
Znova se je zaostrila alternativa: film je industrija in hkrati roba — film je ustvarjalnost, ki ja pripada poudarjena kultumo-vzgojna funkcija. Ta problem je tako obširen, da bo kazalo o njem podrobneje pisati. Na kratko in zelo preprosto povedano pa sem vendarle mnenja, da mnogo (če ne celo večina) hib, ki jih očitamo sedanjemu sistemu naše -filmske
nje, izvira iz prepričanja, da je film v naši družbeni stvarnosti v prvi vrsti in predvsem industrija ter trgovina. Takšna orientacija ni v popolnem nasprotju samo z bistvom filma (ki, hočemo ali nočemo priznati, sodi v svet umetniške ustvarjalnosti), temveč je tudi v nasprotju z ugotovitvami naših najbolj uglednih forumov (n. pr. VII. kongres ZKJ) in strokovnjakov doma ter po svetu. Če hočemo biti dosledni, so tudi knjiga, gledališka predstava, koncert itd. v dolo-, čenem smislu roba, kakor je roba film. Toda družba, ki se zaveda, da mora omogočati svojim članom v najbolj širokem obsegu Tn čimbolj polnovredno sprejemati to »robo« in da se ob njej ter z njeno pomočjo in' estetsko oblikujejo, ne sme pozabiti, da je dolžna hrati omogočati s svojo materialno in moralno pomočjo harmoničen in progresivni razvoj vsem področjem umetniške ustvarjalnosti. Zato ne more in ne sme biti razlike v tem odnosu in pomoči družbe med posamičnimi zvrstmi ali področ j i ustvarj alnosti. Se pravi, če družba smatra, da ji je potreben v. okviru celotne kulturne ustvarjalnosti tudi film, potem mu je dolžna zagotoviti za normalen razvoj potrebna materialna sredstva, hkrati pa ga s svojimi družbenimi organi tudi idejno usmerjati.. Ne more biti razlike n. pr. med odnosom do gledališča in odnosom do filma. Dokler bo sama družba favorizirala z materialno pomočjo na pr. gledališče in zapostavljala film, bodo nujno znova in znova oživljali teze o izrazi-, tem industrijskem in trgovskem značaju filma. Takšne teze, predvsem pa praksa ni skladna z
Le malo naših filmskih podjetij upravljajo danes — kakor je praksa v vseh ostaiih vejah proizvodnje in javne dejavnosti — ustvarjalci. Naša filmska podjetja so v rokah administrativcev in komercialistov. Nihče nima namena trditi, da si ti v okviru svojega koncepta o filmski proizvodnji ne bi pošteno prizadevali. Problematičen pa je njihov koncept, ker se — dovolj imamo v posameznih filmih konkretnih primerov — popolnoma sklada z nazorom, da je film predvsem industrija in trgovina. Tu pa prihaja (prikrito ali odprto) venomer do konflikta med težnjami ustvarjalcev in prakso producentov. Ne samo to — ta konflikt sega dlje. Zaradi
njega naš film venomer tiplje in niha med proizvodnjo artiklov, ki se skušajo ravnati po tr-
v
»uslug«, nihanje repertoarne politike, propadanje kratkega in poučnega filma, tipanje in kvalitetno zelo problematično tavanje lutkovnega filma itd. — so pota, na katera sili sedanja situacija naše filmske proizvodnje, ki izhajajo iz sedaj veljavnih konceptov. Ti koncepti pa so direktna posledica nerazčiščenega položaja, mesta in vloge v naši družbi.
Preden se bomo lotili pripravljanja predlogov za novi zakon o filmu, kaže temeljito pretehtati in do kraja razčistiti oba problema, ki sem ja nakazal, ker sta bistvenega pomena za usodo našega filma.	Vitko Musek
Dva ameriška filma
Francoski filmi privlačijo s svojim espritom, angleški s solidnostjo, marsikateri italijanski nas preseneti s pogumno izpovedjo, pri poljskih odkrivamo težnjo po novi umetniški govorici — pri ameriških filmih pa privablja gledalce v kino nič manj učinkovita posebnost — reklama! Pri zadnjih to najbolj potrjuje filmska publika, ki je pogoltnila vabo in čaka na vstopnice tudi po 3 ure, posvojila podtaknjeno razpoloženje in je že na začetku pripravljena na solze ali na smeh.
»Nekateri so za vroče« — za menoj je sedela ženska, ki se je že na samem začetku filma, ko situacija še sploh ni bila smešna. na ves glas hahljala. Reklama je učinkovala: »Največja farsa leta« — Vsa čast! Kako ne bi dražilo gledalčeve radovednosti dejstvo, da prva reklamna zvezda filma »Ber-

nardine« Pat Boon dobiva milijonske honorarje!
Zaplet v filmu »Nekateri so za vroče« je tako obrabljen in gangsterji tako direktno vrinjeni v komično zamisel filma, da ne moremo odkriti globljega vzroka njihove »dramatične« funkcije mimo te, da se po njihovi zaslugi v filmu poveča hrup z nekaj rafali krvavih strelov in da se Tony Curtis in Jack Lemmon lahko preoblečeta v deklico. Tony Curtis je, pravijo, lep fant, kot mlado dekle pa je sramežljivo bled in nerazgiban. Edina dinamična figura je Jack Lemmon. Marylin Monroe pa je zelo ljubka, a se ji v vlogi naivke ni bilo treba posebno truditi, saj ji je ta še vedno pisana na hrbet.
Res, mi se hahljamo, toda pri zadnjem vicu nam širok smeh otrpne na licu v bedasto grimaso____ ameriški hu-
mor je za naš okus le malo preveč lesen in nedvoumen. Priznati si moramo, da smo se celo zalotili sredi nekomič-no razvlečenih komičnih situacij pri neprikritem zehanju.
»Bernardine« — idilično dolgočasje, ki veje s platna tega ameriškega filma, pretrga le nekaj popevk simpatičnega Boona, sicer pa nam ostane v spominu kot najvažnejši dramatični rekvizit — telefon, kar je po svoje verna slika ameriškega življenja. Igralsko je presenetil Terry Moore v vlogi zaljubljenega pubertetnika in morda bi nam film res lahko povedal kaj več o problemih ameriške mladine, če ne bi producenti ves film prilagajali uveljavljanju »osebnosti« Boonovega glasu.
Toda komercialni uspeh ža-kaj pa druga plat to je zgovorna iz-režiserja Billija Wilder-irst filmskih igral-igrati, in Jaz sem (Seveda, izdelujejo reklamni servisi tovarn sanj, prinašajo težke milijone).	JAS
ZANIMIVO GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME
Altistka Milka Eviimova je po rodu Makedonka. Solo petje študira že štiri leta na ljubljanski akademiji pri rektorju Betteto. Kot solistko smo jo slišali že v Bachovem Pa-sionu. na letošnjem gostovanju operne šole v Bayrenthu
Baritonist Edvard Sršen je ža znanec ljubljanskega opernega občinstva. Petje študira na srednji glasbeni šoli pri, rektorju Bettetu. V preteklem letu je z velikim uspehom debutiral kot Renato v Verdijevi operi Ples v maskah. Na več jugoslovanskih tekmovanjih je dosegel najvidnejša mesta.
Na koncertu v sredo bodo mladi pevci peli odlomke iz popularnih oper. Spremljal jih bo orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Pie-, vorška.
Na stenah dvorane sem med štukaturo naštel pet tehtnic, pet mečev in dve knjigi. Zlata pena simbolov je bila še blesteča, ker so dvorano šele nedavno prepleskali. Sicer pa je s svojimi zeleno tapeciranimi mizami in mrko dostojanstvenimi klopmi služila pravici že v petih državah. Nič kolikokrat so v njej že izrekli sodbo o krivdi in nekrivdi.
»Kriv!«, »Nekriv!««
»En človek je mrtev, življenje drugega je v vaših rokah,« je bilo sporočeno porotnikom.
Lahko je naslikati pravico z zavezanimi očmi in tehtnico v rokah. Toda človek, ki zanjo fo. tehtnico drži, je običajni človek s takimi ali drugačnimi očmi.
»Če utemeljeno dvomite o obtoženčevi krivdi, se vaš sklep mora glasiti — ni kriv!«
A kaj *je utemeljen dvom? S kolikšnimi pogledi in čustvi, notranjimi in zunanjimi bojaznimi in ambicijami, kompleksi in domišljavostmi je povezan. Pa tudi z odgovornostjo. Kajti če svoj utemeljeni dvom zatajimo, ubijemo nekoga, ki vir kriv; če svoj neutemeljeni dvom vsilimo zaradi svojih razlogov kot utemeljen in s tem dosežemo
Dvanajst porotnikov v sodni dvorani
oprostitev, se pregrešimo zoper žrtev in vrnemo družbi ponovnega morilca.
Toda kaj, ko se nekomu mudi na basebalsko tekmo! Drugi se hoče maščevati zaradi svoje žalitve nad tretjim^ Potem so dovtipi, pa dolgočasje, nahod, besede o reklami, bonbončki, Wollworthova veleblagovnica itd. Ko sem šel v dvorano, so se pri trafiki prizadeto pogovarjali, zakaj v njej tisti dan ni bilo Filtra 65.
»Užival bi pri tem, 'da bi tej barabi spustil v telo električni tok. . .e — **Toda saj odločamo o človekovem življenju, recimo,, da se motimo?**
Kolikokrat so zločini proizvod okolja, ki ga ustvarja družba. A ista družbg. tudi sodi o krivdi zločinca. V imenu pravice. . f ,
Toda pravica do utemeljenega dvoma mora ostali. Tudi
če je razmerje 11:1, kajti lahko se pozneje pokaže, da je bilo pravo razmerje 1:11 in v pravici enega, da dvomi in govori, je bilo jamstvo' za ohranitev pravice, resnice in svobode vseh dvanajstih.
Kriv, nekriv. Pred nami, za zeleno tapecirano mizo in v mrkih dostojanstvenih klopeh, je v resničnem okolju z brnečim ventilatorjem minuto za ! minuto potekal proces. Prav-i zaprav njegovo zadnje dejanje. Dvanajst porotnikov, ki ' so jih z državno pošto ZDA sklicali, da dokončno odločijo o krivd i ali nekrivdi devetnajstletnega fanta, ki je po vseh znakih očitno ubil očeta, so se morali izreči, ali ga zaradi uboja prve stopnje pošljejo na električni stol. Bi-j lo je dvanajst tipičnih ljudi ! sodobne Amerike. Nekateri so bili oblastni m petični, ne-
strpni, površni, banalni, sadisti in metodisti, drugi umerjeni, tihi, negotovi, brezposelni, postarani, emigranti s tujim naglaskom, z mnogimi problemi sodobne Amerike. A vendar je bilo to tudi dvanajst naših ljudi.
Bilo je dvanajst odličnih igralcev ljubljanske Drame, Id so gostovali v porotni dvorani ljubljanskega sodišča in v avditoriju — kajti bila je predstava za sindikat sodišča — so se vrstili mnogi sodniki, tožilci, odvetniki, porotniki, pisarniške uradnice; celo galerija je bila polna. Ali je kdo v tej ali oni besedi in misli igralcev našel tudi sebe?
To je bila že 63. predstava tega dramskega dela v eni sezoni in kamorkoli je Drama z njo prišla, tudi v najmanjši vasi, so jo sprejemali z globokim razumevanjem. In marši*
kje so se oglasili po predstavi
preprosti ljudje, ki so bili kdaj sami porotniki, in so govorili: »Vselej smo presojali po svoji vesti in preudarku, a šele zdaj vidimo, kolikokrat smo biti površni in neodgovorni...«
Zdaj je bila ta drama ponovljena v sami pravi sodni dvorani, v kateri so se lomile že tolike usode na nivoju realne resničnosti, kot edinstven estetski, umetniški in sociološki eksperiment, kajti po svoji univerzalni resničnosti tn intimno doživeti prepričljivosti, s katero je zarezal v srca vseh prisotnih, ni zaostajal za si-cemejšvmi dogodki n teh klopeh.
»Umetniški zbor Drame SNG je prišel med vas. dragi prijatelji, z zavestjo, da delamo in se bontgo za identične smotre in vrednote, za človeka, pravico in resnico«. so se mi ob koncu znova vrnile besede, ki jih je v uvodu spregovoril dramaturg gostujočega gledališča.
Avtorja Horst-Bodjuhn sta v režijskih opombah drami Dvanajst porotnikov zapisala: »Ta igra ni počitek za odrska delavci3.«
Na stenah dvorane sem naštel pet tehtnic, pet mečev in 1 dve knjigi.
BOGDAN POGAČNIK
		. DELO -k TOREK, 27. SEPTEMBRA 19W
	KULTURA IN PROSVETA		— 			— “*
*		
DELO ★ TOREK, 27. SEPTEMBRA 1960	r”- •	
	ZA DOM IN DRUŽINO	
Družbena skrb za otroke se razširja
Med zakonskimi predlogi, o katerih bodo razpravljali skupščinski odbori pred jesenskim zasedanjem republiške ljudske skupščine, bo tudi predlog zakona o vzgoji in oskrbi otrok v drugih družinah. S stališča enotnih socialističnih načel družbene vzgoje in zagotovitve minimalne gmotne oskrbe za vso našo doraščajočo mladino bo pomenil ta zakon, ko bo sprejet, nedvomno pomemben akt. Pomemben bo zlasti,zategadelj, ker živi' v Sloveniji po približnih ocenah okrog 4000 otrok v drugih družinah, za katere Pa ni bilo doslej enotne zakonske ureditve njihovih življenjskih in družbenih pogojev, ob katerih bi imeli zagotovljen ustrezen telesni in duševni razvoj. Od tega števila je skoraj poiovica takih, ki služijo, čeprav so stari od 7 do 15 let. Zvečine so to otroci mater samohranilk ali mladoletni otroci iz ekonomsko šibkejših družin. Take dajejo
slarši po navadi služit k večjim kmečkim družinam, in sicer za pastirje. Razumljivo je, da mnogi taki otroci ne živijo v primernih življenjskih razmerah.
Prav zavoljo teh in še drugih razlogov je potreben temeljni zakon, na podlagi katerega bo moč posebej urejati ta zelo občutljiv družbeni problem. To je problem otrok brez staršev, in otrok, katerih starši iz kakršnih koli vzrokov ne skrbijo za njihov telesni in duševni razvoj. Po novih zakonskih določilih bo mogoče oddajati otroke drugim družinam samo v primerih, ko res ne bo moč odstraniti vzrokov, zaradi katerih so otroci socijalno in zdravstveno ogroženi v lastnih družinah. Samo ( slabe gmotne razmere družine ' namreč še ne bodo mogle biti vzrok, da bi otroka dali drugi | družini. Zavoljo tega pomeni ' odvzem otroka staršem te skrajni ukrep družbe.
Mlada dekleta in moda
Najj bo kakršenkoli začeJtek leke mode. vedno so samo mila-ia dekleta tista, ki jo pogumno xxnesejo na cesto, vsem na oči, /sem na izbiro: za ali proti. In ,ako nastaja moda z mladostno irznostjo. s pogumom, da da-ies še vse smešno izgubi jutri =voj očitek ob mladem obrazu. ECaj pa mladim ljudem ne bi iobro pristojalo? Saj se nam v cem trenutku ne zdi neumno, če vidimo na ljubki mladi glavici pravo kupolo las, ki pomaga nlademu dekletu zrasti kar za ieset centimetrov (veter pusti pri miru to gladko počesano pričesko, pod katere vrhnjo plastjo se skriva gnezdo razmršenih as). Pozabimo, da so mlade nožiče stisnjene v preozke čeveljce s pretirano visokimi petami, ia bi bilo v njih še kakorkoli jdobrto (»Ne«, pravi hčerka »to xi kurje oko, to je • • •«)• Pravi-no: današnja moda. Zato ker je •kljub« in »čeprav«, ljubka. ob nladiih ljudeh.
Kdaj pa naj dobi hčerka dovoljenje, da se obleče v obleko najnovejši modi in si prvič barva ustnice ali pa da svojim asean celo rdeč sijaj? Predpisati e ta je vsekakor težko in bi bilo udi nesmiselno, pa vendar, ali saj bo še takrat, ko jo tanek n ljubek dekliški vrat malce »Goh, mama!!«) umazan, in naj ak zakrije črtno za nohtom? Ni •seeno v odnosu do drugih so-olk, ki nimajo možnosti izme-ijavati obleke, kakršna je de-detova obleka. Vseeno tudi ni di je plašč iz dragega in morda -es modernega mohairja ali pa z trpežnega toliko časa modernega in prijetnega tweeda. Med iekleti ni vseeno in pretirava-
ali vsaj prezgodnje pretiravanje nje ne more biti brez vpliva na mlado dekle. Trenuten naziv modne prismodice še ni žaljiv, žaljiv pa bo postal, .ko bo izgubil svojo pomanjševalno o-b-liko. Z dvaindvajsetimi leti “'■a naš slovar kar nima več poman j še valnic.
Kakšna naj bo' obleka mladega dekleta? Prav gotovo mu bo dobro pristojala vrsta široko gubastih kril (z zalikaniml gubami) in cenenih puloverjev. Športne bluzice in obleke srajčnega kroja bodo vedno ljubke, med kroji plaščev pa naj prevladuje športni kroj, ki je obenem tudi klasičen in dolg0 moderen. Še čevlji? So zelo koničasti in imajo še ozko višjo peto? Ne! Koničast čevelj z ozko peto ne sodi k mladi in zdravi nogi, ker bo prav ta tako modno oblečena nožica morala vse prezgodaj iskati pomoč pedikerja ali celo ortopeda. Čevlji naj imajo udobno, precej široko in le malo višjo peto (taki čevlji so tudi zares modemi). Visoke pete in koničaste oblike čevlja pa sodijo komaj, komaj za izjemne priložnosti. Pričeske visoko česanih las (kdo jih je že tako nesramno krstil sračja gnezda?) sicer niso več zadnji krik mode (ditktirane namreč), se pa naj le pozibavajo na dekliških glavicah, če bodo lasje vsaj vsak dan dvakrat prečesani.
Še vedno je res; mlada dekleta so tista, ki modo pogumno ponesejo na cesto, brez njih bi mode skoraj ne bilo. Kdaj pa naj bodo dekleta znanilci nove mode? Skorai bi rekli, da je sedemnajst let še premalo.
D.	P.
Nedvomno he pri oddajanju otrok najbolj pereče poiskati ustrezno drugo družino. V zvezi s tem bo treba urediti materialno plat oskrbe in vzgoje. V zakonskem predlogu . bo predvideno sklepanje Pogodbe med pristojnimi organi in osebo, ki bo prevzela otroka, in ob tej priložnosti bi med drugim določili tudi plačevanje za oskrbo. Morda bodo nekateri občinski ljudski odbori, katerih proračuni bodo v zvezi s tem bolj obremenjeni, menili, da je takšna oskrba in vzgoja socialno in zdravstveno ogroženih otrok v drugih družinah predraga. toch upoštevati bodo morali, da bo še vedno cenejša kot oskrba v zavodih. Vrh tega Da ima ta oblika vzgoje in oskrbe otroka tudi določene prednosti pred vzgojo v zavodih.
Kot simo rekli, bo izredno zahtevna naloga pravilna izbira ustrezne druge družine. To bo posebno pomembno v primerih, ko bo šlo za otroke z raznimi motnjami v telesnem ali druševnam razvoju oziroma za družbeno neprilagojene otroke. Take otroke bodo lahko prevzele le tiste družine, katerih člani so res sposobni in pripravljen^' skrbno vzgajati te otroke. Pri tem bo velikega pomena tudi pozitivna družbena usmerjenost, in etična raven teh družin, ker v nasprotnem primeru ne bi bili zagotovljeni poglavitni' pogoji, ob katerih bi se prevzeta otroci res vsestransko lahko nemoteno razvijali. In naposled precejšen pomen pri izbiri družine bo imelo tud; območje, na katerem le-ta živi kajti ni vseeno, kako je urejena splošna zdravstvena služba ali kakšne so razmere za šolanje v kraju, kamor bi šel otrok k drugi družini.
Razumljivo je, da z oddajo otroka k drugi družini ne prenehajo obveznosti družbenih organov za njegov nadaljnji razvoj. Že pri oddajanju bodo morali sodelovati predstavniki zdravstvenih domov, raznih posvetovalnic in ustreznih
I družbenih organiz^ci. Vsi ti : bodo morali še nadalje pomagati pristojnim skrbstvenim ! organom pri njihovem nadzorstvu nad nadaljnjim razvojem otrok v novih razmerah.
Hkrati s temeljno, zakonsko ureditvijo perečega J vprašanja socialno in -telesno ^ogroženih otrok, ki jih bodo oddajali skrbstveni organi drugim držinam. j bo v istem zakonskem aktu I predvidena tudi ureditev tistih : primerov, ko starši sami oddajo otroka v tako imenovano rejništvo drugam. Ker so živ-1 ljenjske razmere teh otrok danes večinoma doka j slabe in so brez družbenega nadzorstva, bo koristno poslej predvsem za te otroke in tudi za družbo, da se uvede tudi nad njihovimi življenjskimi razmerami nadzorstvo skrbstvenih organov. Razen tega bo tudi izbira družin v primerih, ko starši samj oddajo otroke, mogoče v sporazumu s pristojnimi, skrbstvenimi organi.
Predloženi zakonski akt bo zatorej s socialističnih družbe-no-moralnih stališč izredno pomemben, saj so v praksi še bolj izravnaval določene podedovane družbene razlike, ki jih doslej nismo mogli temeljito odpraviti. Zlasti bo pomemben po svojih dajnolsež nih posledicah, ker bo tako mnogo bolje zagotovljen stvarni razvoj socialistične osebnosti vsem ne glede na družbene okoliščine, v katerih so doslej živeli.
Rudi Vogrič
Ljubljanski pionirji te dni pridno nabirajo divji kostanj, ki ga odkupuje Uprava gojitvenih lovišč LRS po 10 din za kilogram. Namenjen je predvsem za zimsko krmo divjadi, delno pa ga tudi porabijo pri proizvodnji mila. Pionirjem je za to akcijo izdala Mestna vrtnarija posebna pismena in brezplačna dovoljenja, ki jim omogočijo otresanje kostanjev. — Na sliki vidimo dva pionirja, ki sta si izbrala kostanje na Prulah. Po zajetni vreči lahko sodimo, da jima gre delo hitro izpod rok
Foto Denisa
za pestre in hranljive šolske malice
Centralni ^avoa za napredek gospodinjstva v Ljubljani j© pripravil skupno z Glavnim odborom RK Slovenije knjižico, ki bo nujen pripomoček vsem tistim.* ki pripravljajo otrokom malice v šoli. Knjižica jima namen pomagati, da bodo malice za otroke čim bolj hranljive, okusno pripravljene in pestre tudi po svoji biološki sestavi. V njej bo nad 50 receptov, razen tega pa tudi pregled malic po ceni in njihovi prehranjevalni vrednosti.
Osnovno živilo pri šolskih malicah mora ostati mleko, vendar je lahko tudi mlečna malica dokaj pestra, če ji dodajamo razne dodatke. V krajih, kjer je dovolj jajc, ru pr. pri nas v murskosoboškem okraju. si bodo lahko privoščili za malico mleko in kruh z jajčnim namazom, ali kruh z jajčnikom, paradižnikom itd. Prav tako je tudi za enoločnice več receptov in bodo prav prišli posebno tam, kjer starši šolarjev prispevajo za malice svoj pridelek.
VII. delu knjižice pa so navodila o predelavi mlečnega prahu v mleko, jogurt in skuto, kar bo prišlo prav vsem tistim, ki imajo še dovolj mleka v prahu.
Omenjena knjižica bo nedvomno dokaj pomagala k popestritvi šolskih malic, okrajni zavodi za napredek gospodinjstva pa bodo takoj ob izidu te knjižice organizirali tečaje za kuharice, Id pripravljajo malice, da si bodo te izpopolnile svoje znanje, knjižica pa jim bo pri tem važen pripomoček.
- ra
V nova naselja prostore za otroke
Urbanistični načrti bodo odslej predvidevali tudi prostor za otroška igrišča in ustanove — Komune noj jih upoštevajo v svojih petletnih načrtih
V dosedanjih gradbenih pro- | ustanov in igrišč. Posamezna, gramih in urbanističnih načr- j že urejena igrišča, ki so jih s tih posameznih občin in nase- i prizadevnostjo uredila Dru-lij niso predvideni objekti za štva prijateljev mladine in gradnjo varstveno vzgojnih I ostale družbene organizacije,
OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI
Previdnost na prvem mestu!
Malomarno invnanje z električnimi in plinskimi napravami ter z lahko vnetljivimi snovmi v gospodinjstvih povečuje število požarnih nezgod
Po statističnih podatkih je bilo lani v Sloveniji 1061 požarov, medtem ko jih je bilo 1958. leta 247 manj. Že iz tega se vidi, da število požarov pri nas čedalje bolj narašča in hkrati s tem narašča tudi škoda, ki se bliža milijardi. Lanski požari so povzročili skupnosti 697 milijonov dinarjev škode, posameznikom pa 299 milijonov. In ne samo to. Požari so zahtevali tudi človeške žrtve in je bilo lani 12 smrtnih žrtev in 164 poškodovancev. Med poškodovanci je bilo 56 gasilcev.
Med požarnimi nezgodami je tudi čedalje več takih, ki se pripetijo v gospodinjstvih. Vzroka; nepravilno ravnanje z električnimi in plinskimi napravami. neprevidnost pri uporabi lahko vnetljivih sredstev, sušenje perila* nad štedilnikom ali v neposredni bližini vroče peči. puščanje gorečih cigaretnih odgorkov na nevarnih mestih, odlaganje žerjavice in vro-' čega pepela v lesene zaboje in še vrsta drugih neprevidnosti, ki imajo često hude posledice.
Mnogokrait srno slišali in pisali o nezgodah, celo smrtnih, ki so se pripetile zaradi bencina. Čiščenje oblek in kuhanje perila z bencinom se je zelo uveljavilo v naših gospodinjstvih zaradi tega, ker bencin razkraja maščobe in odstranjuje umazanijo z oblek. Res je, da ima bencin to dobro lastnost. Ima pa še eno lastnost, na katero gospodinje kaj rade pozabljajo. in sicer da se zelo rad vžge. še posebno tedaj, če ga uporabljamo v zaprtih prostorih. Bencin kaj hitro hlapi in ko se njegovi hlapi pomešajo z zrakom, zadostuje le drobna iskri-
ca in je že vse v plamenih. Tako je v nevarnosti človek in njegova okolica.
Naša kemična industrija daje na tržišče čedalje več novih sredstev za čiščenje oblek in pranje perila. O njih slišimo vsak dan v radijskih oddajah, o njih beremo v oglasnih rubrikah časopisov, in na reklamnih plakatih. Ob vsej tej dolgi vrsti čistilnih in pralnih sredstev, za katere lahko trdimo, da so vsa zelo učinkovita in prav nič nevarna. bj se gospodinje lahko odrekle bencihu. Če ga pa že uporabljajo, potem pa naj to delajo v odprtem prostoru, nikakor pa ne ob vročem štedilniku. blizu električnih in plinskih naprav, ter tudi ne z gorečo cigareto v rokah. Ista pravila upoštevajte gospodinje tudi takrat, kadar redčite parketno pasto z bencinom.
Razvoj tehnike je pripomogel, da v gospodinjstvih čedalje boli uporabljajo tudi plinske naprave. v zadnjem času predvsem jeklenke z butan plinom.V mnogih družinah Je prišlo zaradi
nanja z njim. Gospodinje večkrat tožijo, da jim vsa kuhinja smrdi po plinu. Previdna gospodinja bo ob takem primeru dobro prezračila kuhinjo, preden bo prižgala plin. Previdno bo ugotovila, od kod plin uhaja. To bo storila tako, da bo s čisto navadno milnico namazala plinsko cev tam, kjer je povezana s spojko. Nikakor pa ne bo tega storila s prižgano vžigalico. Č© se bodo ob poskusu z milnico napravili mehurčki, bo to znamnje. da h ista cev in spojka dovolj, tesni. To ji bo dalo vedeti, da mora poklicati strokovnjaka. ki bo okvaro popravil.
Skrajno previdnost zahteva tudi ravnanje z električnimi napravami. Previdno je treba ravnati z likalniki, ki se j*h ne sme puščati prižgane, s kuhalniki. električnimi grelci in pečmi. Znati ravnati z električnimi napravami se ~*ravi, imeti tudi osnovno elektrotehnično znanje. Marsikatera stanovanjska skupnost prireja v sodelovanju z Ljudsko tehnko kratke tečaje ali pa predavanja o osnovnih pravilih, pri ravnanju z elektriko. Dobro tri bilo, da bi se tej vzgoji pridružile tudi gospodinje, sai bi jim bilo to v veliko korist.
Opozoriti moramo tudi na dimnike, zaradi katerih pride večkrat do požarov v stanovanjih. Dolžnost gospodinje je, da opozori na okvaro hišni svet. ki
butan plina do eksplozij zaradi | j© dolžan to prijaviti pristojne-neznanja ali nepravilnega rav- I mu dimnikarju.	' E. K.
se morajo danes često umakniti novim gradnjam po urbanističnih načrtih, ne da bi bili ob tem predvideni novi prostori za igrišča. Poskrbljeno je sicer za namestitev in ureditev komunalnih naprav iz lojenega komunalnega prispevka, predvideni so prostori za šolo, za trgovine, za zelenice, vse preveč pa pozabljamo na prostore in objekte za otroke.
V široki razpravi na nedavnem sestanka Zveze prijateljev mladine Slovenije m urbanisti je prišlo do skupnih mnenj» da je treba že v bližaj! bodočnosti ugotoviti* urbanistične norme in tudi perspektivno predvideti prostore otroška igrišča in ustanove. V gradbenih programih in zazidalnih načrtih bo potrebno izdelati tudi analize potreb otroškega varstva. Tu se ne bo mogoče ravnati po skupnem kriteriju, kajti rta število otroških ustanov v posameznih občinah bo vplivala predvsem zaposlenost mater In gostota naseljenosti. Pri študiju terena (ugotovitev potrebe posameznih občin, obseg prebivalstva in oblike varstva otrok) bo potrebna zlasti pomoč društev prijateljev mladine in tudi vseh družbenih organizacij na terenu, ki imajo ne le pravico, temveč tudi dolžnost o teh stvareh spregovoriti ter z zbranimi podatki potreb tudi izdelati osnovni predlog potrebnih prostorov za otroke, bodisi za otroška igrišča ali ustanove, kar bo treba upoštevati prj izdelavi urbanističnih načrtov. Za uresničitev pro-gramov pa bo treba pridobiti namenska sredstva občinskega ljudskega odbora in tudi prispevke samih stanovalcev.
Zavod za urbanizem OLO Ljubljana bo takoj začel pripravljati načrte za mrežo varstveno vzgojnih ustanov in igrišč na področju Ljubljane. Ta problem je treba reševati v vsej Sloveniji. Posebna študijska skupina bo zbirala obširno dokumentacijo potreb na terenu in usmerjala študij otroških ustanov.
Občinski popraviljalm odbori za Teden otroka, kakor tudi Društva- prijateljev mlar dine bodo prav tako pripravljala programe za varstvo otrok z dokumentacijo terena. Ti programi pa naj najdejo svode mesto ne le v urbani* stičnih načrtih, temveč tudi v petletnih planih razvoja komun.	^ S.
POZORNOST DO POTROŠNIKA
Trgovsko podjetje »►Usnje« je uvedlo za potrošnike razveseljivo novost, da prilaga čevljem, ki jih kupimo, na pasebnem listku tiskana navodila, kako ravnamo s čevlji, da č%n <Hje ohranijo svojo obliko in ostanejo trpežni. Navodila so dokaj podrobna: kako negovati in čistiti čevlje iz gladkega usnja, ali čevlje s kosmato površino in tudi podplate.
Tako navodilo pomeni napredek v našem trgovanju in je dokaz pozornosti do potrošnika, navaja ga k štednji in sodi k sodobnemu načinu trgovanja. Želimo si lahko le, da je temu sledila še druga trgovska podjetja. Seveda pa b\ bilo prav, če bi tudi prodajalci pokazali več prožnosti pri prodaji in pomagali kupcu z raznima nasveti ob nakupu.
MLEKO SE NE BO PRISMODILO
Gospodinje se pogosto pritožujejo, da se jim pasterizirano mleko pri kuhanju prismodi. Ker ima tako mleko neprijeten okus. kvari pa se pri tem tudi posoda, svetujem gospodinjam, da kuhar jo pasterizirano mleko takole:
Iz steklenice zlijte mleko v lonček, ki ste ga prej splaknili z mrzlo vodo. Lonček z mlekom postavate v kozico. Iti jo do četrtine napolnite z vodo. Kozico posavite na kuhalnik. Lonček z mlekom pustite v 'kozici z vodo vse dol tej, da voda zavre. Nato mleko še naprej kuhajte samo v lončku brez skrbi, da bi se prismodilo.	B. A.
Vse bolj pogosta obolenja srca in poapnenje žil so kot menijo posledica čezmerne izrabe organizma zaradi povečanega tempa življenja pa tucli sprememb nekdanjih načinov prehrane.
Po statističnih4 podatkih, ki jih imamo, umre v Sloveniji od sito tisoč prebivalcev 283 oseb zaradi srčnih bolezni. Tako so te na enem prvih mest v številu smrtnih primerov. Tako pa ni le pri nas, ampak navajajo podobne primere tudi statistike drugod. Posebno v industrializiranih deželah so bolezni srca na prvem mestu in to pred rakom in tuberkulozo.
V zadnjih desetletjih se ljudje vedno bolj in bolj pehajo za zvišanjem življenjske ravni. S tem pa marsikdo poruši nujno potrebno ravnotežje med delom in odihom. Razni nakupi (motorji, avtomobili, hladilniki itd.!) povečujejo izdatke, za kar je treba več delati. Vse to pa obremenjuje krvni obtok in zlasti srce. Za
Prehrana m poapnenje žl
počitek preostane premalo časa in zato ni čudno, če srce obnemore in zboli.
Takih obolenj pa je v nek. meri kriv tudi spremenjen način .prehrane. V današnjem času mehanizacije in motorizacije potreba po hrani stalno pada, ker je pri delu potrebno manj fizičnega napora. Obenem pa se je povečalo uživanje očiščenih in na poseben način pripravljenih jedi, kot so razne konzerve, najrazličnejši koncentrati in podobno. S tem pa se je povečala nevarnost prikritega pomanjkanja nekaterih zaščitnih snovi na primer vitaminov, mikroelementov, mineralnih snovi in drugih, ki so islcer za organizem nujno potrebne.
Za vzrok srčnih obolenj krivijo tudi Čerineriio uživanje maščob Računajo, da vsebuje naša prehrana dandanes 30—
35 odstotkov kalorij iz maščob, kar je preveč in bi bilo treba to količino zmanjšati vsaj na 20 odstotkov. Uživanje maščob bi bilo treba vsekakor znižati in jih nadomestiti z večjo raznolikostjo prehrane, v kateri morajo biti navzoči tudi vitamini. Med tako prehrano spadajo predvsem mleko, sadje in zelenjava. Iz maščob se namreč tvori holesterin, ta pa se nalaga na stene krvnih žil in to povzroča težave, ki se kažejo kot bolezensko stanje, ki ga .navadno imenujemo poapnenje žil.
Te neprijetnosti se seveda dajo zmanjšati. To predvsem, če dodajamo organizmu manj kalorij, predvsem pa z zmanjšanjem uživanja masti. Ker je brez mastj. ki smo je vajeni, težko pripravljati Hrano, je treba ifraSSJbe fftetijati in ttpo-rabljati menjaje tudi rastlinska olja in maslo.
Vedeti moramo tudi, da pretirano pitje mleka, zlasti še, če istočasno uživamo mast, prav tako lahko povzroča škodljive posledice.
Pri nas ni tako težko izpolniti jedilnega lista z raznimi dodatki brez maščob. Na razpolago imamo skoraj skozi vse leto najrazličnejše sadje in zelenjavo. V teh pa nimamo toliko kalorij kot pa najrazličnejših vitaminov, rudninskih snovi, sadnih kislin itd.. ki nam ohranjajo organizem.
V rastlinah imamo predvsem vitamine B, C, E, F. H. J, K, P, pantotensko in tio-cinsko kislino, inozit. V kvasu, ječmenovih kalčkih, zelenjavi, zrnju žitaric, jedrcih, raznih plodovih, gobah, jagodičevju, krompirju, zelju, solati so več ali^manj prisotni vri našteti
druge zelenja ve ali sadja pa pridejo v organizem tudi po-
trebni vitamini. Da je uživanje zelenjave in sadja res koristno, pa se prav lahko prepričamo tudi sami, saj smo v času, ko je na razpolago -eč sadja in zelenjave, bori odporni proti boleznim, izboljša se nam prebava in počutimo se dosti bolje, bolj sveže, in razpoloženje je dosti boljše, kot pa na primer pozimi.
Prav imajo tisti, ki se držijo pravila: čim več zelenjave in sadja in čim manj mesa in maščob; posebno poleti, ko nam težka hrana le zvišuje kolorije, čeprav jih zaradi toplega vremena ne potrebujemo dosti. Pa ne samg poleti, tudi v drugih letnih časih glejmo, da bo naša prehrana čim bolj bogata sadja m zelenjave, potem Bo manj negodovanja in težav s srcem in težavami, ki jih povzroča poapnenje žil. To velja še posebno za stare ljudi, od katerih življenje ne zahteva več toliko naporov, obenem pa tudi mani kalorij.
Mr	Krom/ir
IZ NAŠIH KRAJEV
DELO * TOREK. ».
PRED TEDNOM OTROK*
Vskladiti delo vseh
va prijateljev mladine v ljubljanskem okraju pripravljajo delovne programe ob Tednu otroka — Sindikati večjih podjetij naj razpravljajo o varstvu otrok svojih delavGsv
Društva
Občinski pripravljalni. V občini Moste v Ljubljani odbori za teden otroka pri so sklenili, da bodo okrepili SZDL tn občinske zveze■ društva prijateljev mladine, prijateljev mladine pri- ; utrdili pa tudi sodelovanje s pravljajo programe, ki bo- ] šolo. Le-ta bi lahko seznanja-do smernice za de*o d ni- i la društva, kakšni problem’ se štev prijateljev mladine j pojavljajo pri vzgoji otrok m vse leto. Tudi v Ijnbljan- i bi potem laže našli skupno re-skem okraju si drnštva pri- ' šitev.
jateljev mladine prizadeva- ' y občin: Hrastnik bo zveza prijateljev mladine med drugim uresničila željo staršev hrastniških šolarjev in sicer, da jim bo zagotovila pomoč pri učenju. Trboveljčani pa močno pogrešajo otroške Var-
jo, da bi bili ti načrti čimbolj realni in ne preobsežni, saj bodo tako laže izvedljivi. V teh dneb pregledujejo tndl lanske programe in ugotavljajo, koliko so jih uresničili, neizpolnjene naloge pa prenašajo v letošnje razširjene programe
Najvažnejša naloga v prihodnjem delu društev prijateljev mladine bo ustanavljanje otroških ustanov, ki jih je občutno premalo, čeprav jin je bilo v .ljubljanskem odcraju v minulem letu odprtih enajst (v mestih ter večjih industrijskih središčih). Se mnogo skromnejši uspehi v otroškem varstvu pa so na podeželju; pereč problem se pojavlja pri varstvu šolarjev, posebno tam, kjer otroške ustanove sprejemajo le predšolske otroke. Marsikje pa je bilo premalo storjenega za varstvo tistih otrok, ki so prepuščeni sami sebi, čeprav bi njihovi starši lahko prispevali sredstva za njihovo varstvo v otrošk' ustanovi.
• GROSUPLJE
Konferenca o stanju tn razvoju trgovine grosupeljske občine Je pokazala, da Je trgovska mreža v tej občini dokaj zadovoljiva. Z zgraditvijo parne pekarne bo rešeno tudi vprašanje preskrbe s kruhom.
•	JESENICE
CM 27. do 30. septembra bodo v Jeseniški občini zbori volivcev v 21 volilnih enotah, kjer bodo dani občinskega zbora in zbora proizvajalcev volivcem tolmačili dosežke v prvem polletju letošnjega leta.
•	VELENJE
Letos se Je v otroški vrtec v Velenju vpisalo več ko sto otrok. Vodstvo vrtca Je upoštevalo želje staršev ln so otroci v ustanovi zdaj od 7. do 14. ure.
stvene ustanove in igrišča; teh sploh nimajo. Zato so začeli urejati dvoje otroških igrišč in so prispevali že nad šeststo prostovoljnih ur. Le sredstva za opremo bo prlspevaia občinska zveza. V tednu otroka bo začela delati v Trbovljah tudi vzgojna posvetovalnica za starše, v stanovanjski skupnosti -Zasavje- pa imajo že vse pripravljeno za ustanovitev novega društva prijateljev mladine.
To je le nekaj drobcev jz programov občinskih zvez prijateljev mladine. Te so se zares temeljito lotile nalog, ki nujno terjajo rešitev, med katerimi je na prvem mestu otroško varstvo. Sama društva prijateljev mladine in občinske zveze pa bodo kljub dobrim načrtom pri njihovi uresničitvi brez moči, če jim ne bodo pri tem pomagali prav vsi faktorji v občini, od občinskega ljudskega odbori s:r.di-katov, stanovanjskih skupnosti do zborov volivcev. Čas je. da se problem otroškega varstva v komuni obravnava prav tako kot ostali problemi Na ta način bodo tudi laže žago-
V CELJSKEM OKRAJU VEČ 0TK0ŠKIH USTANOV
Okrajna zveza prijateljevi vsebino dela. tako da bodo tudi
mladine v Celju je ob letošnjem tednu otroka sprejela kair precejšen program. Na prvem mestu je še nadaljnje proučevanje potreb družine, oblik varstva in vzgoje otrok, predvsem zaposlenih staršev. JCot sl bodo prizadevala Društva prijateljev mladine po vsej Sloveniji, da bodo razširila mrežo otroških I ustanov in izpopolnila njihovo
Nedeljske prve živinorejske razstave v Želimljem so se udeležili mnogi predstavniki gospodarskega in političnega življenja iz Ljubljane, Grosupljega in Rudnika, med njimi tudi predsednik ObLO Ljubljana Rudnik Tone^Zupančič, ki je bil pokrovitelj razstave. Tričlanska komisija je ocenila vso razstavljeno živino in podelila prve narrade naslednjim rejcem: Alojzu Miheliču iz Selnika pri Želimljem za najboljšo kravo, ki je bila na razstavi ocenjena z ILa razredom (leta 1959 je imela 5472 kg mleka), Francu Pangercu iz Golega za najboljšega bika in Albinu Jamniku z Vrha pri Pijavi gorici za najboljšo telico. Vsi prvonagra-jenci so dobili razen denarne nagrade tudi diplome. Drugi rejci so dobili za ocenjeno drugorazredno živino denarne nagrade. Razstava v Želimljem je zelo uspela, saj je prikazala nspeh osemletnega prizadevanja za selekcijo živine na področju kmetijskih zadrug Lanišče in Ig.
Foto: Ing. Milom Simič
Celjani velik del evojega pri zadevanja usmerili v ta namen. Seveda pa nameravajo k temu pritegniti prav vse, od komunalnih organov do stanovanjskih skupnosti, delavskih svetov in sindikatov. K delu z otroki nameravajo pritegniti še več družbenih delavcev, a tudi strokovne in nestrokovne kadre. V tem letu bodo v celjskem okraju še I nadaljevali mladinske delovne akcije pri urejr n ju otroških in športnih igrišč, seveda pa bo cu potrebna še pomoč organov družbenega upravljanja ter pionirske in mladinske organizacije. V bodoče bodo okrepili delo šolskih zadrug in ustanavljali nove povsod tam. kjer so za to pogoji. Tudi vsebino dela tehničnih krožkov in klubov bodo skušala v celjskem okraju skupno z Ljudsko tehniko še obogatiti z novimi oblikami, in dosedanjim krožkom priključiti nove. Sole za starše, ki pridno delujejo tudj v celjskem okraju, bodo še nadaljevale vzgojno delo med starši in svoj« delo izpopolnile. Predvsem bodo šole za starše uvedli tudi v tistih krajih, kjer so osnovni pogoji za njihovo delovanje.
Zveza prijateljev mladine celjskega okraja pa v svojem delovnem programu ni pozabila rudi na oblike estetskega vzgajanja otrok, tako likovnega, glasbenega, filmskega, literarnega ter al bo prizadevala, da se razvijajo čim pestrejše oblike. Seveda pa bodo tu lahko uspešno pomagali predvsem strokovnjaki s teh področij.
V samem Tednu otroka pa bodo med drugim po celjskih šolah roditeljski sestanki, kjer bodo različna predavanja. V tem tednu naj bi začele delati mlečne šolske kuhinje in ikjer je mogoče, naj zbirajo za njihove potrebe sadje in zelenjavo.
V. K.
NESREČE
Trčila sta motorist in kolesar
Ljubljana, 26. sept. Včeraj ob
19.15	uri sta se na cesti IV. reda
v vas: Hruševka zaletela motorist Jože Drolc in kolesar Karel Tonin. Pri tem „e doba kolesar hude telesne poškodbe.	d.
Motorist se je prevrnil
Ljubljana, 26. sept. Včeraj ob 22.50 je vozil skozi Radomlje motorist Emil Stegnar, zaradi vinjenosti ni obvladal motorja, tako da je z desne strani ceste zavil na levo, k; er Je padel. Motorist in sopotnik Andrej Potočnik sta bila laže poškodovana.
Kolesar se je zaletel v avto
Ljubljana, 26. sept. Včerarj ob
20.15	uri se je z Mestnega trga proti Poljanam peljal vinjen kolesar Herbert Mažgon ter se iz
neprevidnosti in pijanosti zaletel v osebni avfcomObU S-17944, ki je pravilno paakirafl. pri gostilni »Kolovrat« v dril Metodovi ulici. Kolesar je dobil hude telesne poškodbe.	d.
Nesreča zaradi vinjenosti
Ljubljana, 28. sept. včeraj ob 23.30 uri je skozi Ježico vozil motorist stane Jene z motorjem S-23908. Zaradi vinjenosti je padel in se poškodoval. Na motorju je škode za približno 30.000 din. d.
Deklica pritekla pod avto
Celje, 26. sept. Včeraj ob 17.15 uri je vozil po cesti skozi Kojsko proti Mesiinju osebni avtomobil s-23573. Pred avtomobil je nenadoma pritekla 7-letna Jožica Drofenik, tako da šofer Jože
Pisek ni mogel preprečiti trčenja. Avto jo ;e zadel s sprednjim blatnikom in zbil na desno stran v jarek, kjer je obležala brez zavesti. Dobila je pretres možganov in zlom desne noge; odpeljali so jo v oejjafeo bolnišnico.
Kolesar oviral promet
Ljubljana, 28. sepfi. Včeraj ob 19.05 url je vozil skozi Metino iz MeOvod kolesar Janez Kem. Vozil pa je predale* od roba ceste, tako da je oviral vozila, ki so prihajala za njim. Zato je moral voznik osebnega avtomobila s-23200 ustavljati, tako da se Je osebni avtomobil s-13470, ki ga je vozil v neprimerni razdalji Anton Kočevar, zaletel vanj, prav tako pa tudi osebni avtomobil S-4čS, tl ga je vozil Alojz Božič. Pri trčenju je nastalo Škode za približno 200.000 dinarjev.	d.
tovljena sredstva, brez katerih ni mogoče uresničiti še tako dobro pripravljenih načrtov. Tudi dosedanja praksa je ; pokazala, da je ustanavljanje j otroških ustanov posebno te-• žavno tam, kjer občinske zveze prijateljev mladine ne najdejo razumevanja pri občinskih odborih ali pa tudi pri delavskih svetih podjetij.
Prav bi bilo, da bi v letošnjem tednu otroka tudii sindikati večjih podjetij razpravljali o varstvu otrok svojih delavcev in delavk.
V prihodnje pa bo delo društev prijateljev mladine še uspešnejše, če bodo vskladili svoje delo z ostalimi organizacijami, predvsem pa naj iščejo oporo pri občinskih odborih SZDL in ZK. Otroško varstvo pa naj ostane sestavni del komunalne politike.
V. K.
Dobra dva meseca je že, odkar se je vrnila v domovino prva jugoslovanska himalajska odprava, ki je zavzela Tri-sul II in Ul in vrh Barotholi. V preteklih dveh mesecih so člani odprave uredili svoje zapiske, razvili filme in zdaj so pripravljeni, da spregovore o svojih vtisih tudi številnim poslušalcem, ki so vneto zasledovali poročila o_odpravi, zdaj pa bi jih radi še slišali. Tako bo prvo — otvoritveno — predavanje v sredo 5. oktobra ob 21. uri v veliki dvorani kina »Union« v Ljubljani. Občinstvo se bo predstavilo vseh sedem članov odprave, predavala pa bo naveza (Aleš Kunaver in Ante Mahkota), ki je bila na vseh treh vrhovih. Predavanje bo popestreno z 200 izbranimi diapozitivi (izmed 3000, kolikor so jih posneli). Na sliki: na vrhu Trisnla Ul, na tretjem vrhu, ki ga je osvojila naša himalajska odprava, vihrajo jugoslovanske zastave.
Uspešno prvo polletje
je zagotovilo, da bo letošnji družbeni plan rudniške občine dosežen
Na zadnji seji obeh zborov j ObLO Ljubljana-Rudnik so razpravljali o realizaciji družbenega plana za prvo polletje, o osnovnih smernicah perspektivnega plana ter še nekaterih drugih zadevali.
Vse industrijske organizacije v občini so v prvem polletju presegle plan, manjši izpadi so se pokazali le pri nekaterih podjetjih, vendar niso bistveno vplivali na proizvodnjo. Tudi v obrti je realizacija zadovoljiva, čeprav plam ni bil dosežen. Upoštevati je treba, da nekatera podjetja delajo komaj nekaj mesecev ter da so v izgradnji, razen tega pa je v nekaterih obrtnih podjetjih j delo sezonsko. V gradbeništvu ! je podjetje »Tesarstvo« dose- : glo 48,6 odstotka plana, tako da bo letni plan gotovo presežen. Ker so glavna proizvod-n ja in odkup : šele v drugem polletju, je dosežen plan kmetijskih zadrug, v prvem polletju zadovoljiv, saj so ga dosegle s 47 odstotki. V gostinstvu so vsa gostišča z izjemo Iškega doma presegla plan, čeprav so predstavniki podjetij ob sestavljanju družbenega
plana v začetku leta predvidevali. da bo promet precej nižji. Gostišče Iški dom zelo slabo posluje zaradi večkratnega menjavanja gospodarja (Okrajni sindikalni svet Ljubljana ter občina Rudnik) ter slabega kadra, tako da je občinski ljudski odbor sklenil s 1. oktobrom letos kader zamenjati.
• GORIŠNICA
PFebivalci Gorišnice pri Ptuju in okoliški vasi bodo letos 2. oktobra praznovali 200-letnico osnovne šole. Šolski odbor bo pripravil s sodelovanjem vseh organizacij, društev in ustanov proslavo. Vrstile se bodo najrazličnejše kulturnoprosvetne prireditve. Obenem z 200-letnico bodo praznovali tudi 15-letnico osvoboditve in odkrili v avli šole spominsko ploščo 27 padlim borcem NOB.
e KOČEVJE
Prebivalci kočevske občine že več let slave 3. oktober kot svoj občinski praznik. Ta dan jih spominja na dogodke pred sedemnajstimi leti, ko je bilo od 1. do S. oktobra 1943 zasedanje Kočevskega zbora. V počastitev praznika bo več športnih in kulturnih prireditev.
Ljubljanske »posebnosti«
MOST BREZ PLOČNIKA
Tudi v trgovini J« bil polletni plan presežen, čeprav je oprema slaba in zastarela.
Tudi rezultati v prvem polletju so izredno ugodni, saj je letošnji družbeni plan rudniške občine precej višji od lanskega. Na ugodno realizacijo so vplivali predvsem nagrajevanje po enotah proizvodnje, pomoč občine pri dodeljevanju obratnih prostorov, dajanje kreditov iz občinskega investicijskega sklada, predvsem pa politična zrelost kolektivov, saj so pri nekaterih podjetjih rezultati precej višji kot so pričakovali, ponekod celo za 27 do 40 odstotkov višji kot v prvem polletju -lani. ^ ^
Bolj kot število mostov, ki jih naše mesto ima, si^ prebivalci zapomnijo imena posameznih mostov. Hkrati s teni pa tndi kakovost posameznih mostov, recimo čez Ljubljanico, Savo, Gradaščico, Iščico... \sak ima^namreč svojo posebnost, svojevrstno ograjo, ta je ponoči dovolj, drugi premalo razsvetljen itd. Menda edini, ki ga štejemo k ljubljanskim »posebnostim« — zakaj, ^to bomo še zapisali — pa. je manjši most na Galjevščici na Ižanski cesti... Priznajmo: Ižanska cesta^ se je v preteklih letih, ko so jo preuredili in asfaltirali, zelo zelo spremenila. A ne samo od Karlovškega mosta do prvega ovinka, temveč še naprej. Celo zastareli most na Iščici je moral pasti zaradi potreb sodobnega prometa (menda bodo prihodnji mesec odprli novega). »Posebnost« Ižanske ceste pa je most čez Galjevščico. Ko so preurejevali pred leti cesto so napravili na obeh straneh ceste ustrezne pločnike/Le na mostu ne, ker mosta niso ustrezno razširili. Zdaj je namreč pločnik prekinjen prav pred mostom, in to na obeh straneh ceste, pešca pa varuje pred padcem v potok le veriga ali kos bodeče žice, kadar pač je. Res »posebnost«, saj morajo pešci s pločnika stopati na cestišče, po katerem drve motorna vozila. Še slabše je zvečer, saj sveti cestna svetilka le na enem vogalu.
Foto: Z.Deniša
Okrajna zveza gasilskih društev Maribor bo tudi letos, kot vsako leto, priredila teden požarne varnosti in sicer od 29. septembra do 2. oktobra. S predavanji, tečaji in seminarji bodo gasilski strokovnjaki opozorili na nevarnosti, ki pretijo ljudem in njihovi imovini zaradi neprevidnosti. Zlasti bo potrebno več vzgojnega dela na podeželju, kjer je za požarno varnost še razmeroma slabo poskrbljeno. To potrjujeta dva velika požara v minulem letu: Za Zgornjem Boču pri Selnici so pastirji z neprevidnim kurjenjem na paši zanetili požar, ki je uničil 50 ha gozda, zaradi pomanjkljivih dimnikov pa je izbruhnil požar na kmetijskem gospodarstvu v Turški vasi, pri čemer je zgorelo 25 glav živine. Čeprav ugotavljajo, da število požarov zaradi neprevidnosti v celoti upada, vendar je škoda, ki jo vsako leto utrpi mariborsko gospodarstvo zaradi ognja, še vedno znatna.	,
I	•
■	Pri zavodu za napredek gospodinjstva v Mariboru je pričel v ponedeljek prvi letošnji tečaj za kvalificirane kuharioe v obratih družbene prehrane in tečaj za gospodinje, v kratkem pa bo začel še tečaj za pridobitev polkvalifi-kadj kuharic in vodij šolskih mlečnih kuhinj. Pripravljajo pa še tečaje za snažilke in perice v servisih stanovanjskih skupnosti in večjih obratih. Izven teh tečajev bo začel še gospodinjski tečaj za gospodinje-zasebnice, ki bodo plačale same vse stvarne stroške za pouk. Zavod je razpisal tudi tečaj, za pridobitev poUcvalifikaciJe za gospodinjske pomočnice vendar se doslej ni Javila nobena kandidatinja, kar vsekakor preseneča.
a
■	Pred dnevi je obiskala mariborsko bolnišnico skupina zdravstvenih delavcev iz Zrenjanina, med njimi 35 zdravnikov. Gostje so se seznanili s problemi mariborske zdravstvene Službe ln Izmenjali svoje Izkušnje.
a
m 21vilskl “trg v Mariboru je zadnje dni dobro založen s sadjem in zelenjavo, le cene so znatno nad lanskimi, izvzemši krompir in jabolka. Krompir nudijo po 18 do 20 din kg, kar pa je glede na dobro letino in znatno nižje odkupne cene v neposredni okolici me-stra precej visoko. Hkrati pa posamezni kmetje nudijo krompir z voz, ki Jih zapeljejo k večjim stanovanjskim blokom, tudi po 16 din kilogram. Lepa. obrana jabolka nudijo zasebniki po 30 dinarjev, grozdje pa po 100 do 120 dinarjev.
Op)
PETBH M0Z0LEC: NESPORAZUM
VČERAJ D A JE •** JETRI
v Ljubljani
Dva pomembna odloka
Na zadnji seji ljubljanskega okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo so sklenili predlagati Okrajnemu ljudskemu odbora osnutek odloka o rajonizacljl kmetijske proizvodnje. Ta razdeljuje ljubljanski okraj na barjanski, dolomitski, notranjski, ribnlško-ko-čevski, dolenjski, s u Iiokra j inski, zasavski, gorenjski ravninski In višinski ter alpski okoliš (ta sojema isto območje kot gorenjski višinski okoliš, vendar področje z nad 750 m nadmorske višine). Za vsak okoliš sta določeni " na in postranska smer kme proizvodnje. Svet je OLO tudi odlok o lzt šote na Ljubljanskem barju, ki prepoveduje rezanje šote vsem družbenim in zasebnim kmetijskim proizvajalcem, ki jim kmetijska proizvodnja ni glavna gospodarska dejavnost. (S. L)
Nova mladinska hranilnica
Ljubljanska Mestna hranlinip, se je zaradi pomanjkanja prostorov- in čedalje večjega števila mladih vlagateljev - sedaj jih je že 34.700 odločila za prizidek v Wolfovi ulici, kjer bo že konec prihodnjega leta mladina lahko vlagala svoje prihranke. Prizidek, ki bo eno nadstropna zgradba, so začeli graditi delavci GP »Me-grad- konec prejšnjega tedna in ga bodo dokončali čez leto dni. Skupno z opremo bo prizidek stal približno 22 milijonov din. Vzporedno z novim prizidkom, ki bo imel vhod iz parka med Titovo cesto in Wolfovo ulico, m siijo pred vhodom v hranilnico na.editi tucd majhno otroško igrilče.
(S. J.)
Izboljšanje vremena
Za nami Je ena redkih nedelj, ki je v zadnjem času minila brez dežja. 2e v soboto je kazalo, da se bo vreme ustalilo. Tako je tudi bilo. Sobota in nedelja sta minili brez padavin. Na Meteorološkem zavodu, kjer smo vprašali, kakšne so bile ta dva dneva temperature, smo izvedeli, da j« bila sobota nekoliko toplejša, saj Je najvišja dnevna temperatura znašala 18,6 stopinj C. Nedelja je bila za dobro stopinjo hladnejša, vendar prijetna, tako da so prišli na svoj račun vsi nedeliski izletniki.	(V. S.)
Hoteli v nedeljo Lepo vreme jev nedeljo privabilo v naše mesto precej turistov iz sosednjih držav. Med terrd so prevladovali Italijani in Avstrijci.
V	hotelu -Bellevue-“ so bili poleg filmskih delavcev iz Francije, ki že dalj časa bivajo v tem hotelu, tudi turisti iz Švice, ki so prispeli v skupini v Ljubljano. Tudi hptel »Union« je zaseden. Največ Je posameznikov, od teh prevladujejo Italijani, Angleži ter Avstrijci. včeraj so imeli najavljeni dve skupini turistov iz Avstrije.
V	'nedeljo so v hotelu »Slon« pre-
vladovali italijanski turisti, ki so prišli v Ljubljano za dan ali dva. Precej posameznikov pa je tudi iz Anglije, Nemčije ter Avstrije. Ker je obisk tujcev nekoliko padel. Je v hotelih tudi mnogo domačih gostov.	(V. S.)
Premiera v kinu »Komuna-*
V soboto «o začeli v kinu »Komuna« predvajati tri nove kratke filma pa nam prikazujeta olip-»Zakon divjine«. Vsi trije spadajo v serijo filmov producenta Walta Disneva »Resnični doživljaji iz narave« in so torej neke vrste dokumentarni filmi v barvah, kot smo jih že nekaj videli. Tudi te filme odlikujejo lepe barve, napeti prizori in so res zanimivi. V filmu »Razbojniki Evergladesa« spoznamo življenje prebivalcev evergladeških močvirij, druga dva filma pa orisnjeta svet olip-skega jelena ter medveda. Filmi bodo zabavali številne mlade, pa tndi starejše gledalce. (S. L)
Italijanske popevke Pođ kupolo GR
Radiotelevizij a Ljubljana je pc^ redila v soboto popoldne in zvečer spored italijanskih popevk. Tokrat so imeli pri izbiri pevcev srečno roko, saj je nastopila ena izmed najbolj znanih italijanskih pevk NiUa Pizzi, ki poje klasične italijanske popevke. Razen nje sta ob spremljavi Instrumentalnega seksteta Gigi Cova nastopili še dve pevki: Maria Monti ln Mini Nobili. Mlajši poslušalci so bili navdušeni nad petjem »kričača« Oscarja Carionlja, starejši pa nad lepim sentimentalnim tenorjem Tina Pl gnija. Največ uspeha pa je imel dohuviti — pol pevec pol komik - Luciano Beretta, katerega pesmi spominjajo bolj na francoski šanson. Umetniški vodja skupine je bil Nino RavasinL
(S. L)
1,8 milijona dinarjev za obnovitev trgovine
Pred dnevi ao pričeti ata». Ijatti trgovino Okrajnega odbora zveze slepih na Gosposvetski cesti. za sredstva v višini L* milijona dinarjev je upravni odbor trgovine zaprosfl za kredit ObLO Ljubljana-Center. Ta sredstva p« verjetno ne bodo zadostovala, za* to bo razliko krila trgovina zve-
----‘-yih sama, iz svojih skladov
----Jzadje. Trgovina je v tem
na podla«! naročilnic.	(V. 84
Pretekli teden 60 porok
teden je v poročni mobi ljubljanskega Magistrata skie-ndo zakonsko zvezo so parov. Od teh ge ;e v soboto poročilo 48 parov, 12 parov pa je za slovesnost izbralo sredo.	(V. S.)
Kostanj je dozorel Prijatelji pečenega kostanja so PriSU na račun. Vsak dan jih srečavamo v gozdu, kjer pridno brskajo za JežicamL Solarji pa, ki bi radi malo zaslužni, so se lotili kar divjega kostanja. Le-<*ga namreč uporabljajo v loviščih za krmo jelenov. Uprava gojitvenih lovišč LRS bo tod! letos odkupovala divji kostanj po t din za kilogram. Odkupovati n bodo pričeli danes, v prihodnje pa vsak torek in petek od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure na Erjavfievi cesti 15a. x (A. W.)
Rojstva
V petek, soboto in nedeljo se
;e v Mestni porodnišnic: rodilo deset deklic in pet dečkov, v Kbniki za porodništvo in gineko-
Spominski miting v Kranju
KRANJ, 25. sept. - Na igrišču Triglava so se za prehodni pokal v spomin padlih Skojevcev (Vrstile danes v atletiki kranjske iole, kjer je bila v ekipnem plasmaju najboljša pri moških tekstilna srednja, pri žensk2h pa kranjska gimnazija. Nekaj najboljših rezultatov v atletiki.
100 m: Juvan (Tekst.) fi,*, 200 m: isti 21,7, 1000 m: Rupnik (kov.) 2:53,4,	4x100 rn: tekst.
višina: Gašperlin (ind.) 150, j daljina: Roos (tekst.) 557, krogla: ; Suvandel (ind.) 12,40, kopje: Celare (tekst.) 42,66; ženske - 60 in 1.1: Žakelj (ekonom.) 3,0 in 14,4, ; f m: Majer (gimn.i l:ll..l, 4x1000 m:
. 60,2, višina: Salmič (tekst), a: Koreš (tekst) 442, krog- i ; (tekst.) 748.	I
J telesne kulture ▼ Sloveniji v petih letih
Pereče
potrebe
Posledica naglega razvoja na vseh področjih našega družbenega življenja je čedalje opaznejše in stalno boljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Zato je razumljivo, da postaja telesna kultura čedalje tehtnejši element v razvedrilu posameznikov in družbe. Telesna kultura pridobiva tudi vse večji pomen kot dopolnilo in sredstvo za zboljšanje delovne storilnosti državljanov, kar bo prišlo še bolj do veljave v poznejšem razdobju, ko se bo tehnični razvoj še bolj usmeril k avtomatizaciji. Takšen razvoj v gospodarstvu ■ bo terjal hkrati tudi uvedbo j zboljšanih organizacijskih ob- j lik in poglobitev vsebinskega ; dela na vseh področjih telesrie kulture.
Analiza o razvoju telesne i kulture v letih 1956—1960 kaže, da so dosegle telesnovzgojne j organizacije ob podpori komun in drugih organov ljudske oblasti ter političnih organizacij !; znatne uspehe, ki pa še zmeraj!« zaostajajo v primerjavi z razvojem ostalih družbenih področij. To je posledica nenačrtnega dela telesnovzgojnih organizacij. obenem pa izvira to . iz nezadostne materialne osno-! ve in pomanjkanja sposobnega vodstvenega in strokovnega kadra. Vse to je v jedru posledica nepravilnega pojmovanja, predvsem komun, ki še niso v celoti dojele, da je telesna vzgoja pomemben činitelj za zboljšanje gospodarske in kulturne moči.
Sedanje razmere v telesnii vzgoji terjajo zagotovitev osnovnih pogojev za nadaljnji in hitrejši ter skladnejši razvoji tudi v Sloveniji. Organi ljudske oblasti, zlasti pa komune, bodo morale dajati telesno-vzgojnim organizacijam večjo moralno in materialno podporo, obenem pa skrbeti za razvoj telesne vzgoje na šolah, po stanovanjskih skupnostih in gospodarskih organizacijah. Izhodišče teh izvajanj naj bodo podrobno izdelani perspektivni plani razvoja telesne kulture, ki morajo posebej upoštevati gradnjo potrebnih objektov za telesno kulturo. Telesnovzgojne organizacije bodo morale v sodelovanje z organi ljudske oblasti ustvariti vse pogoje za pospeševanje množičnosti, skratka z ustreznimi organizacijskimi prijemi pritegovati v svoje vrste čedalje več mladine in delovnih ljudi. Hkrati bodo morale skrbeti za vzgojo številnejših in kvalitetno višjih strokovnih kadrov. Višje in visokvalificirane poklicne strokovne kadre bodo dobivale komune in telesnovzgojne organizacije iz vrst absolventov visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani.
Osnovno telesnovzgojno delo z mladino mora teči po šolah, zlasti v osnovnih šolah, ki vključujejo mladino od 7. do
15.	leta starosti. Zato bodo morale komune po svojih svetih za šolstvo in ob sodelovanju s telesnovzgojnimi činitelji zagotoviti gmotne in ostale pogoje za učinkovit in sodoben pouk. Redno in smotrno vzgojo bo treba uvesti tudi v viš-jih in visokih šolah.
Tak razvoj telesne kulture j po terja v prihodnje še hkrat-'. no gradnjo številnih objektov za potrebe šolske mladim in telesnovzgojnih organizacij, se pravi za množično izvajanje telesne vzgoje, razen teh pa bo treba misliti še na gradnjo posebnih objektov za kvalitetne dosežke, predvsem v športu.
Potrebam širšega prebivalstva po telesni vzgoji, predvsem po rekreaciji pa bo zadoščeno z ureditvijo športnih parkov in igrišč v okviru stanovanjskih skupnosti in gospodarskih organizacij. Razen tega velja zagotoviti tudi gradnjo večjih objektov in zimskih športnih središč, pomembna za širša področja ali celo za republiko (zimsko-športno središče na Velem polju). Leta pa bo treba povezati s turističnimi interesi posameznega področja in takoj vsaj delno ustvariti ekonomsko osnovo za njihovo uporabo.
Po gornjem naj se pri izdelavi letnih družbenih in fi-načnih planov vskladijo tudi potrebe telesne kulture.
NA X«. ATLETSKIH BALKANSKIH ! G B A H
Feliko slavje Jugoslovanov
ATENE, 26. sept. (Po telefonu) Izid XIX. balkanskih iger, ki so bile v Atenah ob 30-letnem jubileju tega tekmovanja, je presenetljiv — tako pri moških kakor pri ženskah. Med moškimi ne samo zaradi tega, ker je Jugoslavija zmagala z večjo premočjo kakor kdajkoli, odkar se iger udeležujejo yse balkanske države, marveč predvsem zato, ker 'so favoriti številka ena — Romani povsem odpovedali.
Se en
z nedavnega uspelega partizanskega pohoda »Po poteh goriške fronte«
Kaj je bilo odločilno?
Naša atenska moška ekipa je gotovo najmočnejša, kar smo jih doslej poslali v boj v balkansko areno. Prav vsi naši atleti — razen drugega tekača ija 3000 m z zaprekami in drugega skakalca v troskoku - so se plasirali med šestorico finalistov in so naši ekipi prinašali točke. To je bilo odločilno za tolikšen naskok mo-dro-belih, kar še ni vse. Velika večina naših reprezentantov je v primerjavi z zadnjimi igrami v Bukarešti ali popravila lastne dosežke ali pa plasmaje (ali celo oboje), kar je vprav spodbudno. Mnogi so vzlic posebnostim atenskega stadiona postregli z osebnim ali celo dvema državnima rekordoma, prav vsi debutantl pa so opravičili zaupanje. Ali si sploh lahko želimo še kaj več?
Tudi ženska ekipa je — kljub nekaterim spodrsljajem — dosegla zastavljeni dlj. Potisnila Je z drugega mesta Bolgarke in si tako ustvarila ugoden izhodiščni položaj za naskok na nepremagljive Romunke. Tudi v ženski vrsti ni manjkalo borbenosti zlasti zadnji večer, ko je šlo v dvoboju z Bolgarkami za »biti ali ne biti'«.
Nekaj spkšnih povzetkov
Tudi sicer so atenske igre povsem izpolnile pričakovanja. Rekordov stadiona sicer ni bilo mnogo. Pri moških je prispeval enega edinole Brodnik v deseteroboju, toda to je razumljivo, saj so Atene veliko atletsko središče, v katerem so postavljali rekorde že vsi najslovitejši atleti sveta. Za
NOGOMETNI K0MENTÄH
MANJ ZADETKOV
Tudi druga nogometa a nedelja za točke je navrgla vrsto presenetljivih izidov kar bodo najbolje vedeli številni udeleženci športne napovedi, od katerih je samo eden pogodil zlato dvanajsiioo), kar ponovno kaže, da nekateri favoriti že po tradiciji še ndso v pravi formi. Nasploh pa je bilo tokrat dosti manj zadetkov v črno kakor prejšnjo nedeljo.
Sijajna Vojvodina
Ena najnesTeunejšth en aj stori c v I. zvezni ligi je nedvomno novosadska Vojvodina, večletni kandidat za častno lovoriko, ki se ji je doslej še zmeraj izmuznila prav tedaj, ko so jo mnogi že videli v njeni lasti. No, Novosadčani so letos jeseni prepričljivo za: f ivili, morda bolj kot kdaj koli poprej. Dve gladki in visoka zmagi (nad Dinamom,, v Zagrebu ter Rij eko doma), dokazujeta, da se je izmed vseh še najbolje pripravila za prvenstvo in si bo morda prav s to prednostjo pred ostalimi že na začetku nabrala dovolj točk za morebitne poznejše (nepreraču-nanc) spodrsljaje.
Državni prvak Crvena zvezda se je že drugič moral pomiriti z remijem, pa čeprav je šel v nedeljo okrep’jen z vsemi najboljšimi močmi, v Sarajevo v prepričanju, da bo dobil vse. Novinec Split je popravil to. kar je zamudil prejšnjo nedeljo doma. Že v sobotnem srečanju so njegovi napadalci dvakrat ugnali olimpijskega vratarja Vidiniča kar je povsem zadoščalo za dve dragoceni točki. Derby tega kola v Beogradu (Partizan—Dinamo) se je končaj s delitvijo točk, pri čemer pa pomeni neodločen izid za zagrebške »plave« vendar uspeh, še več pa je morda vredna rehabilitacija za spodrsljaj v uvodnem kolu.
željezničar, Trešnjevka...
Kakor Je bilanca II. kola za gostujoče ekipe prve zvezne lige nadvse ugodna, tako so imeli v sosednjem taboru — v II. ligi — glavno besedo domačini z edino izjemo v Karlovcu, kjer je sarajevski Željezničar z enim ip edinim zadetkom v polno pospravil obe točki. Vodilna kluba Željezničar in Trešnjevka s ponovnima zmagama samo potrjujeta napovedi strokovnjakov, da bo njuna pot v tem prvenstvu vse drugačna kakor lani in ju zato po vsej pravici uvrščajo med najresnejša kandidata za prvo mesto. Žreb je tako nanesel, da se bosta pra^ ta dva neposredna tekmeca na medsebojnem derby ju pomerila v Sarajevu že prihodnjo nedeljo.
Ljubljanski Odred se Je doma spoprijel z bivšim članom I. zvezne lige Slobodo iz Tuzle. Glede na to in tudi razplet dogodkov na bežigrajskem stadionu je neodločen izid kar ugoden za ljubljanskega ligaša, ki hd bil sicer z nekaj prisebnejšo igro v napadu lahko napravil tudi kaj več. Konec tedna potuje Odred na obisk k osiješkemu Proleter-ju; če pojde vsaj malo po tradiciji njunih medsebojnih obračunov, bi se lahko Ljubljančani ne vrnili praznih rok.
Odlična bilanca Maribora
Z dvema Izdatnima zmagama v prvih dveh zavrtaj ajih po slo-
venskih conskih travnikih sl Je vodilni Maribor priigral odličen količnik, saj je dal skorajda toliko zadetkov, kolikor jih je zad-njeplasirana Nafta prejela. Vse tako kaže. da je ta mariborska enajsterica letos odločena izpolniti pričakovanja svojih pristašev, česar niso doživeli njeni bivši krajevni tekmeci. Novinec Slovan iz Ljubljane je začel prav dobro, še bolj pravzaprav, kakor so pričakovali Meščani sami. Mlado moštvo Ljubljane doslej še ni Izpolnilo obetov, toda v šišenskem taboru se tolažijo, aa pojde bolje pozneje, ko bodo lahko postali na bojišče povsem p opolno ena j stori co.
Bodisi potlej kakor koli, že zdaj pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je letošnja Slovenka conska liga skorajda zanimivejši kakor kdaj kod poprej. Za privlačnost dogodkov skrbijo pomlajene enajsterice in prav tej mladosti, v kateri klijejo zlasti
borbenost, vztrajnost in nezadržen polet, gre zasluga
razplet.
(tak
D. Ulaga - M. Jeločnik: SMUČANJE
DROBIŽ IZ CELJA
Naslov podzveznega prvaka v košarki je osvojil Partizan iz Žalca.
Na zveznem atletskem finalu v Ljubljani bo celjski Kladivar nastopil brez treh odličnih atletov, ki odhajajo v JLA in sicer brez Zupančiča, Kopitarja in Kača.
Košarkarji ZSD Celje so upravičeno na koncu n. republiške lige. V kratkem času so se udali v dveh tekmah brez borbe, ker se ob napovedanem času na igrišču ni zbralo vsaj pet igralcev. Po enaki poti gredo tudi članice tega kluba.
Šestnajst domačih del o smučanju je izšlo slovenskih v 50 letih (ali natančneje od L 1924), odkar je ta zimskošportna zvrst dobila privržence v naših krajih, katerih število pa Je medtem po mnenju piscev narastlo na okrog sto tisoč, in se posebno po osvoboditvi razširila med množice kakor nobena druga. Vzporedno s tem razmahom se tudi njena tehnika čedalje bolj izpopolnjuje, tako da je bila potreba po novem priročniku za sodobno goji-tpv smučanja res utemeljena. Kdor ima »staro šolo«, bo avtorjema po tej plati samo pritrdil, kdor pa se Sele odpravlja vanjo, bo lahko iz nje zajemal na jnovejša dognanja na tem področju. Hkrati pa bo to-delo lahko pripomoglo tudi k ' smotrnejšemu pripravljanju in mednarodno vidnejšemu uveljavljanju našega tekmovalnega smučarstva.
Predaleč bi vedlo, če bi skušali izčrpno gradivo o značilnostih sodobnega krmarjenja s smučmi in šolanja v smučanju vobče v smučanju v osnovi in nadaljevanju posneti v kakšnih povzetkih, kar velja enako za vadbo smučarskih skokov in sistema šolanja z zbranimi napotki za prehrano, uživanje nikotina in alkohola, higieno izvajajočih itd. Metodika* tega dela sestavlja posebno poglavje in je seveda predvsem namenjena smučarskim učiteljem* ki naj bodo ne samo mojstri v kazanju posameznih likov, marveč tudi vsestranski mentorji mladih in v vsakem pogledu za zgled človeka, ki druge uči, vodi in vzgaja.
Zelo temeljito so v nadaljnjem obdelane še priprave smučarjev za zimo (teh prav gotovo nikoli ni dovolj, saj sodi v že stereotipen izgovor, da pravih uspehov ne moremo In ne moremo dosegati zaradi premalo vestnih priprav za precej minulih sezon), življenjsko praktično so nanizane misli- in nasveti za preprečevanje nezgod pri smučanju. Načeloma pravita pisca: redko se kaj dogodi smučarju, ki je dovolj utrjen in si po pameti postavlja naloge, v svesti si pač kaj zmore in česa
takimi gosti popravljati rekorde pač ni lahka stvar.
Balkanskih rekordov so atleti v Atenah potolkli skupno deset, dva pa so izenačili. Izkupiček se natanko na polovico deli med moške in ženske, tako da odpade na vsake po pet novib rekordov in ena izenačena znamka.
Organizacije tekmovanja ne bi bilo mogoče pohvaliti. Kaže kakor da je zastarelost stadiona vplivala tudi na potek tekmovanja. Zamude so bile že povsem v navadi in tudi obveščanje občinstva zgolj po zvočniku (sema-forov ni bilo) je že zastarelo. Vzlic temu pa so bile te balkan-
ske igre tudi tokrat nekaj izjemnega. Občinstvo je namreč tako, kakršnega ni mogoče najti v nobenem drugem glavnem mestu na Balkanu. Tako po udeležbi kakor tudi po navdušenju in poznavanju atletike prekaša vse. Šteti mu je tudi v dobro, da sicer bučno navija za lastne tekmovalce, toda priznava kot naj večjo vrlino a:ler tovo kvaliteto pa naj prihaja od koder koli. Tako sta bila deležna največjib ovacij olimpijska zmagovalka v skoku v višino Bala-sova ln naš Lorger, ki je v Atenah izredno nriliub:jen in je na letošnjem tekmovanju že osraič zaporedoma osvojil balkansko prvenstvo v teku na 110 m z ovirami.
Naše atensko zastopstvo zasluži torej samo naj večjo pohvalo. Tokrat je bilo zaznavno tudi dokaj dobro sodelovanje med vodstvom reprezentance in atleti, tako da
slavlje na 30-letnici atenskih Iger v Atenah Miroslav
Kreačič.
EVGEN BERGANT
Pripis k Atenam
V zadnjih treh disciplinah balkanskih atletskih iger so bili doseženi tile rezultati: skok s palico: Hristov (Bol.) 450 (izenačen balkanski rekord), Hlebarov (Bol.) 445, Rubanis (Grč.) 440. Kuzmano-■ vic (Jug.) 430. Eustahijades (Grč.) 410 cm: troskok: Pata-rinski (Bol.) 15.40. Gurgušinov (Bol.) 15.38, Sorin (Rom.) 15,17, I Jocič (Jug.) 15.16. Naglaras (Grč.) 14.99. Ciocima (Rom.) 14.96; 4 X 400 m: Jugoslavija
so naSi borci odhajali v areno • 3 210 Grčija 3:21.1. Romunija zares dobro pripravljeni tudi mo-: o.,o e TnrčPn 3 04 0 Rnleariia ralno. To sodelovanje je pohvalil; 3-22,6. lurcija 3.Z3.U. Bolgarija
tudi delgat Športne zveze Juge- 1 3:28,2.
ŽENSKEMU CONSKEMU TUHNIRJU T VRNJCIH NA ?0T
Koliko bo kandidatinj ?
Na prihodnjem turnirju L 1961 v Jugoslaviji razen Nedeljkovićeve še dve naši šabisiki?
V Vmjački Banji se je v manj slučajen, saj je bila lani soboto začel ženski conski i v Zagrebu četrta do sedma, turnir za svetovno prven- j predlanskim v Izoli pa deve-stvo. Na njem igrajo tri i ta. To priča o njenem stalnem naše igralke — Lazarevič, napredku. Nikakor ni pretira-
Jovanovič in Piberl, sicer pa še 10 bolj ali manj znanih imen: Rinder in Axt (Zah. Nemčija), Ivanova in Asenova (Bolgarija), Vre-eken in Heemskerk (Nizozemska), Tranmer in Bruce (Anglija), Chaude de Silans (Franclja) in Nepher (Švica). Njihova šahovska zvanja:	7 mednarodnih
mojstric, 4 mojstrice in 2 kandidatki.
Prijatelji šaha v Jugoslaviji čakajo vesti s tega turnirja še s posebnim zanimanem, kajti naše zastopnice naj bi na njem imele kar moč vidno vlogo. Državni prvakinji Lazarevičev! ne bi smelo uiti prvo mesto, saj ima med vsemi tekmicami najboljšo bilanco na dosedanjih turnirjih za svetovno prvenstvo in drugih mednarodnih prireditvah. Na turnirju kandidatk v Moskvi (L 1955) je bila sedma, štiri leta pozneje v Plovdivu šesta, pa tudi na conskih turnirjih v Hercegnovem (1954) in v Benetkah (1957) ter ria 'festivalu'v Bevervvijku (1958) je bila pred njimi, pa naj jih je bilo veliko ali malo.
Kar zadeva nastop Jovano-
no reči, da bi se lahko obe enakovredno borili za drugo mesto, čeprav so njune nasprotnice v glavnem odlične in izkušene šahistke. Toda nekaj je na njuni strani: mladost, ki vendarle ni povsem neizkušena.
Optimizem zanju in za vso trojico torej ni rbez osnove. Gre le za to, ali bosta naši mladi zastopnici (Jovanovičeva m Piberlova) zaigrali tako kakor
V Štorah
nov športni stadion
V	Štorah so se končala enotedenska Športna tekmovanja ob proslavi 10-letnice delavskega samoupravljanja v Železarni. Najvažnejši dogodek je bila prav gotovo otvoritev novega, krasnega športnega stadiona »Na Lipi« v Štorah, ki hna olimpijske razsežnosti za naj večja tekmovanja. Nad 2000 delavcev in športnikov štorske železarne je bilo ta dan navzočih pri tej slovesnosti, ko je direktor podjetja Svetek izročil objekt odboru za šport in sprostitev. Na njem je bilo opravljenih nad 53.000 prostovoljnih delovnih ur.
V	nizu zanimivih športnih tek-
movanj „ob tej priložnosti sp. omembe’Vredna naslednja: atletika. — ženske: 60 m: Silan 8.1, 100 m: Cede 12,8, 400 m: Silan 1:01.3, kopje:	Skomik 35,45, disk:	Kroflič
37,90,	4 x 100 m:	Kladivar L 52.1
vičeve in Piberlove, upamo, » (vse članice Kladi varja iz Celja).
BREZUSPEŠEN TRENING
ne. Tudi zaključni odlomki, ki so posvečeni vprašanjem v zvezi z nabavo smučarske opreme, bodo s pridom prebirali stari in novi prijatelji belega športa. Nekaj strani razgleda o razvoju smučarskega športa daje seveda le bežen prerez in sto in sto let stare zgodovine tega prvotnega prometne ga sredstva po snegu in ledu; častno mesto v njej imajo tudi naše Bloke, kjer so smuči poznali že v srednjem veku, v *pre-teklem stoletju pa učitelj Edmund Čibej iz Dola nad Ajdovščino, ki je 1.	1880 naročil par »skijev-
(snežke jim je dejal po naše) prav iz glavnega mesta Norveške — bolj ali manj domovine smučarstva, nedvomno pa tekmovalnega. .
Knjižica, ki obsega 144 strani in je opremljena z okrog 80 črtnimi klišeji in avtotipijami, je plod temeljitega poznavanja snovi in pregledno podaja dovolj težavno teorijo, ki jo uspelo ponazarjajo ustrezne skice. Ostali ilustrativni vložki so - razen portreta našega pokojnega inž. Stanka Bloudka, graditelja svetovno znane Planice, čigar spominu sta pisca posvetila to delo — le posredno v zvezi z branjem, ki je vsebinsko zgoščen izbor prav najsodobnejših izsledkov v smučarski veščini. Sodim, da bi bil nemara lahko že njen naslov poudaril to posebnost in prednost.	(Is)
Nogomet po svetu
PRAGA — V prijateljskem mednarodnem srečanju sta se domači Dinamo in dunajski WAK razšla neodločeno 1:1 (0:0).
ZÜRICH - V prijateljski tekmi sta Zürich in Real Madrid igrala neodločeno 3:3 (3:1).
MANCHESTER — Mlada nogometna reprezentanca Anglije (do 23 let) je premagala ustrezno moštvo Danske 5:1 (1:1).
KÖBENHAVEN — Danski nogometni prvak AGF je v tekmi za evropski nogometni pokal premagal Legio iz Varšave 3:0 (1:0).
TORINO — V I. kolu nogometne-tekmovanja zä evropski pokal onov je Juventus odpravil Bolgarije CDNA 2:0 (2:Q).
da nas ne bosta razočarali in prikazali vsaj tako igro kakor na zadnjem državnem prvenstvu v Sarajevu, ko sta pustili za seboj več znanih domačih igralk. Jovanovičeva je bila razen tega letos januarja uspešna tudi v Bevenvijku: bila je prva pred nekaterimi sedanjimi nasprotnicami, Mira Piberl iz Maribora prav tako že lep čas igra solidno. Njen sarajevski uspeh ni bil niti naj-
Med domačinkami je bila v teku na 60 m najboljša Zajberlcva (9,1). Tudi moških tekmovalcev je bilo največ iz vrst Kladivarja, ki so med drugim dosegli tele izide: 100 m: Smovršnik 11,1, višina: Ko-klič 157,	1.000:	Naraks 2:44.0
3.000 m: Male 9:17,8. disk:: Vravnik 46,40, kopje: Kopitar 56,10, 4 x 100 »metrov: Kladivar I 45 4.
V pionirskem nogometnem turnirju je zmagal Kladivar pred Kovinarjem iz Štor, najboljše strelce pa so imeli člani domačega Kovinarja pred Ptujčank V finalni košarkarski tekmi je Celje premagalo Kovinarja 56:55. K. J.
PO XIL KOLU ZVEZNEGA PRVENSTVA POD KOSI
Vremena se jasnijo
ga teta lampio prvaka
Napovedano se je uresničilo! Eden izmed najresnejših tekmecev Olympije v borbi za naslov državnega prvaka je v nedeljo zvečer naletel v Zadru na razpoloženega nasprotnika, ki mu tokrat ni bil kos. Točke so ostale v Zadru. Tako ima Olympia — ne glede na to, da ima danes še tekmo v dobrem — vnovič dve točki prednosti. V Zrenjaninu je domači Proleter 6 težavo ukrotil Karlovgane in si tako še bolj utrdil svoj položaj. Splošna ocena zadnjega kola: V zgornjem domu nobenih sprememb, Zveztla in- Ljubljana- pa sta se odmaknila z repa lestvice. in ta prostor prepustila Radničkemu.
Zadar : Beograd 82:74 (44:37)
ZADAR, 26. septembra. V prvenstvenem srečanju zvezne košarkarske lige je sinoči pred okoli 2.500 gledalci domača ekipa premagala Beograd 82:74 (44:37). Dobro sta sodila prof. Klojčnik tn J. Kavčič Iz Ljubljane.
ZADAR: Djerdja 27, Troskot 30, Pfend 11, Ostarčevič 7, Jurišič 15* Kresoja 12.
BEOGRAD: Korač 33, Gordič 7. Erkič 2, Nikolič 11, Lučič 2, Pavelič 2, Jovanovič 2, Rajkovič 115.
Domači so bili ves čas tekme v premoči in so vodili z 10 in več točkami prednosti. Pri Zadru sta sinoči ponovno nastopila Pfend in Cubrič, ki jima gre precej zasluge, da Korač ni dosegel več košev. Na tekmi se je zlasti odlikoval Tro-
znata in izrabili priložnost, ki se jima nudi. ali pa bosta žrtvi treme pred velikimi, toda ne nepremagljivimi imeni.
Toda vse tri naše igralke se ne morejo uvrstiti na prihodnji turnir kandidatk (1. 1961 spet v Jugoslaviji!), pa čeprav bi zasedle vsa tri prva mesta. Samo tri Jugoslovanke smeio igrati na turnirju kandidatk, eno mesto pa je že oddano. To je inž. Nedelj kov ičeva. k! je bila v Plovdivu druga, s tem pa si je zagotovila neposreden vstop nanj. Prepričani smo, da se ji bo že tretjič zapovrstjo pridružila Lazarevi-čeva. vtem ko moramo glede Jovanovičeve ali Piberlove potrpeti do konca conskega rešeta v Vmjački Banji.
V.	Ciček
ŽENSKO
CONSKO PRVENSTVO
Piberlova premagala Jovanovičevo
Vrnjačka Banja. 26. sept V II. kolu ženskega šahovskega conskega turnirja za svetovno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati:
' Silans :	Semskerk prek.
Vreeften :	Tranmer prek.
Bruce : Rinder .remi. Axt : Ivanova prek., Asenova : Nepher prek.. Jovanovič : Piberl 0:1. V tem kolu je bila prosta Lazareviceva.
ZVEZNI
KVALIFIKACIJSKI TURNIR
Biurovič vodi
Skopje, 26; sept. V XIII. kolu zveznega kvalifikacijskega šahovskega turnirja so bile končane samo tri partij-“, in sicer: Janoševič : Tomovič 0:1, Panov : Longer 1:0 in Kržišnik : Jovčič remi.
Prekinjene partije XIII. kola so se končale takole: Cuderman — Mihaljčišin. Marović — Ledič in Deže — Miličevič, remi. partija med Kozomaro in Krste-vom pa- je bila vnovič prekinjena. kaže pa na remi.
Stanje na tabeli: Djurovič 7,5, Cuderman 7,5, Krstev 7 (1). Kržišnik, Jovčič in Marović po 7 Itd. Longer je na zadnjem me-,stu z 1.5 točke.
Olympia
Beograd
Partizan
Zadar
Proleter
Sloboda
Željezničar
Ljubljana
C.	zvezda
Radnički
skot. ki je za nameček še zadel vseh 15 prostih metov. Razen njega so bili dobri še Djerdja in Ostarčevič pri Zadru ter Gordič in Nikolič pri gostih.
Proleter : Željezničar 79:69 (40:32)
ZRENJANIN, 26. sept. V prvenstveni košarkarski tekmi je domači Proleter po enakovredni igri premagal Želj ezniča rja iz Karlovca 79:69 (40:32). Dobro sta sodila Jak-šič in Minić iz Beograda.
PROLETER: Loči 2, Engler 17, Santa 12, Graovac 25, Radojčič 19. Petrov 2, Tot 2.
ŽELJEZNIČAR: Jeličič 14, Ka-sun 31 Stojkovič 3, Zaborski 6, Diklič 4, Ledič 10 in Karin L
PARIZ — Na mednarodnem teniškem turnirju ie zmagal Čilenec Ayala, ki je v finalu premagal Francoza Darm ona 1:6. 7:5, 6:2. 6:2.
HAMBURG — Te dni je bil večji atletski mrting z mednarodno udeležbo. Nekaj boljših rezultatov: 100 m- Hary 10,5. 400 m Kerr (Jamajka) 46,6. 110 m z ovirami; Gardner (Jam.\ 14,5, skok v daljino: Robertson (ZDA) 7,56 metrov.
CELOVEC — Jugoslovanski avtomobilist Božič je dosegel lep uspeh na mednarodnih avtomobilskih dirkah na letališču Anna-bichl pn Celovcu, v razredu športnih avtomobilov do 2.000 cm3 je zasedel drugo mesto za Švicarjem Voegelom
LOS ANGELES — Na tradicionalnem teniškem turnirju je zmagaj Američan McKay, ki je v finalu odpravil rojaka Buch-holza 5:7. 6:4. 6:4. 8:6. 6:3.
Ribnica
Mladina Vač ureja na Glavnem trgu park.
Delavska univerza v Ribnici v sezoni 1960/61 bo delovala po že določenem programu ob tesnem sodelovanju vseh organizacij, gospodarskih podjetij in ustanov. Po vaseh bodo številna predavanja iz najrazličnejših področij, po podjetjih pa bo razen predavanj še več seminarjev o delavskem upravljanju, o novem načinu delitve dohodkov in drugem. Novo-! sprejeti člani Zveze komunistov I se bodo lahko udeležili posebne-| ga seminarja, ki Je naihenjen i predvsem njim. Imeli bodo tudi [ posebno večerno politično šola in seminar za sekretarje osnovnih organizacij Z K. Sola za starše bo delovala v vseh večjih krajih, drugi del te šole pa bo v Ribnici.
# KROPA
V sindikalnem domu v Kropi je prejšnji četrtek sektorska sindikalna konferenca, ki so se je »deležni zastopniki sindikanih podružnic «►Plamen« in UKO iz Krope, TTO z Lesc. Elektro Moste, Elektro Žirovnica in Kranj in drugi. Razpravljali so o pripravah za V. kongres sindikata kovinarjev Jugoslavije, ki bo od 17. do 19. novembra v Beogradu. Govorili so o forjpiranju in delitvi osebnih dohodkov, o delu samoupravnih organov, o izobraževanju kadrov v podjetjih in ostalih akutnih gospodarskih vprašanjih. Po obširni razpravi so soglasno izvolili za delegata na V. kongresu tovariša Naceta Majcna, direktorja tovarne vijakov »Plamen«.
Mladina v Vačah urejuje naselje
V letošnjih šolskih počitnicah Olepšali so zunanjost mnogih so se odločili mladinci Iz Litije, hiš in na prostoru, kjer je stada bodo pomagali pri akciji za la pred vojno osnovna šola —
povečanje Igrišča pri zdravstvenem domu. Pridno so pomagali In ko bo igrišč« povsem urejeno. bodo imeli dovolj velik prostor za nogometne tekme in druga športna tekmovanja, ▼ hribu nad igriščem pa bodo uredili tribune.
Vse bolj marljivi pa so bili v zadnjem času pionirji na Vačah
ta je bila med NOB porušena — so zdaj uredili park.
Pri delih so vneto pomagali tudi šolarji, ki so zamenjali knjige in peresa s krampi in lopatami. Pri urejanju parka je bil složen ves kraj, pri delih .pa so pomagalli tudi člani Turističnega društva in drugi, lastniki vprežne živine pa so dovažali pesek In drug gradbeni material.
**«»• to» «*• «o r«
še pustili In jih bodo uporabljali za skladišča.
ustanovili na Vačah Turistično drušvo, ki je že 140. društvena enota v Ljubljanskem okraju. Vačani ©o se pridno lotili dela.
PAPIRNICA VEVČE —
VEVČE, P. LJTJBLJANA-POIJE
sprejme takoj :
VARNOSTNEGA TEHNIKA
INŽENIRJA KEMIJE z nekajletno prakso za vodjo novega večjega obrata
2 MLAJŠA TEHNIKA strojne, elektro ali kemijske stroke za specializacijo v proizvodnji papirja 1 STROJNA TEHNIKA za konstrukcijo STROJNIKA parnih turbin KURJAČA
informacije glede stanovanja to delovnih pogojev daje Tajniitvo podjetja vsak dan od 7. do 14. ure ustno ali tele-foclčno, štev. telefona 383-241 do 245 .	8523
Komisija za sklepanje to odpovedovanje delovnih razmerij pni
INDOS - LJUBLJANA
INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV
razpisuje naslednja delovna, mesta:
materialnega knjigovodje
za skladiščno kartoteko
kurirja
več strugarjev
Nastop službe ta.koj dl po dogovoru
8574
Dotiskane so naše nove izdaje:
IZVESTAJ SAVEZNOG IZVRŠNOG VEĆA ZA 1959. G. Izdaja v latinici	Cena 400 din
OBRAZOVANJE STRUČNIH KADROVA Rodoljuba Jemuovića in Branka Kmete Izdaja v latinici	Cena 300 din
ZAKON O BUDŽETIMA I FINANSIRANJU SAMOSTALNIH USTANOVA s pojasnili in predpisi za njihovo uporabo ing. Nedeljka J. Gnca
Izdaja v latinici	Cena 1500 din
ZBIRKA PROPISA O ISKORIŠĆ AV AN JU POLJOPRIVREDNOG ZEMLJIŠTA U NR SRBIJI s predgovorom Milenka Bojanićaj člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Izdaja v cirilici	Cena 600 din
PRIRUČNIK O RADNIM ODNOSIMA NASTOJNIKA ZGRADA I KUĆNOG POMOĆNOG OSOBLJA M. Jeličića in M. Mihailoviča Izdaja v cirilici	Cena 500 din
ZAKON O OPŠTF” i PRAVNOM POSTUPKU tretja dopolnjena izd s (zvezni in republiški predpisi) s pojasnili in predgovorom dr. IVE KRBEKA, akademika in profesorja Univerze v Zagrebu.
Izdaja v latinici	Cena 900 din
REGISTAR PRAVNIH PROPISA objavljenih v »Uradnem listu FLRJ« od 1945—1959 leta vključno
M. Mihailoviča in M. Plaziniča
Izdaja v latinici	Cena platnene vezave 2000 din
ZBIRKA PROPISA O PUTNIM I SELIDBENIM TROŠKOVIMA
tretja spremenjena in dopolnjena izdaja s komentarjem nove Uredbe o nadomestilih za potne in ostale stroške javnih uslužbencev — Živka Pevačeviča in Djordja Štrbiča
Izdaja v latinici	Cena 850 din
Kmalu bodo dotiskane nove izdaje (v latinici): USTAVNO PRAVO I POLITIČKI SISTEM JUGOSLAVIJE prof. dr. Jovana Djordjeviča ZBIRKA SAVEZNIH PROPISA IZ OBLASTI UNUTRAŠNJIH POSLOVA Vladimirja Cakiča
ZBIRKA NOVIH ŠKOLSKIH ZAKONA Rodoljuba Jemnoviča in dr. Milana Joviča Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi! Sprejemamo vsa neposredna naročila samo po povzetju ati pa, če ustrezni znesek, vnaprej vplačate na i>s5 tekoči račun številka 101-11/1-972.
IZDAVAČKO - ŠTAMPARSKO i BEOGRAD, p. p. 479 Ttlefoni: 21-314 in 27-953
Vačani so se namenili, da bodo priredili' v nedeljo, 18. septembra I. turistični dan s P©" scrfm programom. Deževje pa je onemogočilo Izvedbo raznih tekmovanj to drugih prireditev. Zdaj čakajo preurejene Vače ugodnega vremena, nakar bodo Izvedli v oktobru turistični dan in dokazali, da se da tudi v majhnem kraju marsikaj storiti, če poprimejo za delo složno stari in mladi.
»Kupca odprimo pot do knjige«
Pred nekaj dnevi smo poročali o prireditvi prvega sejma slovenske knjige ki ho v oktobru v Ljubljani. Medtem so pri organizaciji tega sejma nastale nekatere spremembe, ker je bho sklenjeno, da bo sejem ne le v okviru meseca knjige, temveč tudi v okviru meseca tehnike, ki bo od 15. oktobra do 15. novembra. Sejem knjige bo imel poseben poudarek tudi na poljudno znanstveni, tehnični in praktični knjigi. Zaradi tega je čas prireditve preložen za teden dni na 15. DO 19. OKTOBER in bo — kakor je bilo že v začetku predvideno — v arkadah Križank, ki so za prireditev takega sejma primerne, zlasti še, če bo lepo vreme. Slovenske založbe bodo prikazale na sejmu knjige vse svoje važnejše Izdaje v zadnjih petnaestih letih, ki so še v zalogi in bodlo posredovale te knjige kupcem. Obenem bodo pa tudi zbirale naročnike za svoje zbirke, zeiera je, da bi sejem ki bo prirejen z geslom »Kupcu odprimo pot d® knjige«, res uspel in povečal zanimanje bralcev za lepo an *?“ ristoT knjigo.	(C.	K.)
ki so sp: vsem,
nad tolikšno ljubeznijo in spoštovanj on do mojega nenadomestljivega moža, očka, dedka, brata in strica
FRANCA SMODICA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali Prisrčna hvala dr. Drnovškovi za njeno skrb, ko mu je lajšala bolečine med njegovo hudo boleznijo trboveljski bolnišnici, pevcem »Zarje«, godbi, govornikom, vsem darovalcem vencev, cvetja, delovnemu kolektivu Cementarni Trbovlje za pomoč v težkih dneh, vsem sodelavcem in znancem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena z otroki in ostalo sorodstvo.
Trbovlje, 23. 9. 1960.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame stare mame, prababice, tašče, sestre, tete, svakinje in sestrične
MARIJE MAGISTER izrekamo toplo zahvalo vsem. ki so ji kakor koli blažili trpljenje vsem, ki so nam stali ob strani v težkai dneh. vsem, ki so ji darovali krasne vence in šopke vsem, jo v tako velikem številu Ul na njeni zadnji poti ter vsem, ki so nam ustno no izrazili svoje sožalje Prisrčna zahvala tudi otrokdm bloka
Globoko žalujoči otroci tn sorodstvo,
Ljubljana. Tržič, Blato, 22. septembra 1960.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dobrega sina in brata
RADA PIŠKURJA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej smo dolžni zahvalo prijateljem Lojzetu Gašperšiču, Janezu Križaju, Frančku Tiholetu za poslovilne besede, vsem kolegom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali.
Žalujoči Piškurjevi.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega moža, starega očeta, brata, strica JANEZA JEREBA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu za darovane vence in izkazano mu poslednjo čast, tov. Čuku Zoritu in tov. Bašlju Stanku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, Zvezi invalidov, SZDL n. rajona, Društvu upokojencev in sostanovalcem za darovane vence.
Iskreno se zahvaljujemo zdravniku dr. Cergolju za njegovo plemenito delo za časa njegove težke bolezni.
Žalujoča žena, hčerka z družino in ostali sorodniki.
V Mrlji, 21. septembra 1960.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega očeta, moža
JANEZA MALOVRHA •e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tako težkem trenutku bfli v pomoč, vsem darovalcem cvetja m vsem. ki so ga spremili na njegovi poslednji potL
-tt
KOMISI^i ZA .SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV
» J k DR A N K E * —
tovarne kemičnih in pralnih izdelkov, PIRAN
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	KURJAČA
2.	SKLADIŠČNIKA
3.	PRODAJNEGA REFERENTA
: ff II,
P o g o j i i : pod točko 1. kvalificran kurjač z opravljenim izpditcnp; pod točko 2. srednja strokovna izobrazba, po možnosti s prakso v trgovini aUd trgovski pomočnik z nekaj let prakse; pod točko 3. srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v komercialni službi. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Pod točko 1. je zagotovljena garsonjera.
Ponudbe pošljite na:
Sekretariat tovarne do 30. septembra 1960.	8628
OBVESTILO
potrošnikom valjanih, vlečenih in kovanih izdelkov jekla.
ŽELEZARNA
JESENICE
bo sklepala pogodbe za drugo polletje 1960 s potrošniki jekla po naslednjem redu:
DNE
Ladjedelništvo	4.- 5. X.
Industrija kablov. Industrija radio in telekomunikacij	A.	X.
Ostala elektro industrija	7.	X.
Strojegradnja	8.	X.
Industrija orodja	10.	X.
Industrija jeklenih Konstrukcij '	11.-12.	X.
Avtomobilska In motorna industrija 13.-14.	X.
Industrija poljedelskih strojev	15.	X.
Industrija železniških vozil	17.-18.	X.
Industrija koles. Industrija posode	19.	X.
Industrija embalaže za nafto In komično Industrijo	20.	X.
Industrija ostale embalaže	21.	X.
Industrija štedilnikov In hladilnikov	22.	X.
Industrija žičnih Izdelkov	24.-25.	X.
Industrija okovja In pohištva	26.	X.
Ostala kovinsko-predelovalna industrija 27.-28. X.
Da bi sklepanje pogodb potekalo čim hitreje in pravilno, prosimo potrošnike jekla, da prinesejo ■ seboj izdelane specifikacije potreb po izdelkih panoge 114 (po količini in kvalitetah), ker bodo potrošniki sami sporazumno izvršili delitev odrejenih Vrst materialov, ki bodo dani na razpolago določeni gropi potrošnikov.
Opozarjamo potrošnike jekla, da železarna Jesenice ne bo sklepala okvirnih pogodb in da ne bo sprejemala specifikacije pod minimalnimi količinami, ki so pogojene s tehnološkim procesom proizvodnje.
Potrošniki, ki ne bodo zadovoljili gornjih pogojev, ne bodo mogli skleniti pogodb z Železarno Jesenice fn bo ista dala količine jekla, ki M s tem ostale neizkoriščene, na razpolago ostalim potrošnikom njihove grape.
ŽELEZARNA JESENICE -Prodajni oddelek
8627
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož
MIHAEL KOCJANČIČ
železničar v pokoja
Po0reb dragega pokojnika bo v sredo, dne 28. septembra 1960, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Vevče štev. 20, na pokopališče Polje.
Žalujoči: žena Ana in ostalo sorodstvo
Ljubljana, dne 26. septembra 1960.
Zavratna bolezen je Iztrgala Iz naše srede ljubljeno
KATARINO KUNST
rojeno KL0B0VES
Pogreto bo v sredo, dne 28. septembra 1960, ob 16.30 Iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
ZalujoSe rodbine: Kunst, Perharič in Kloboves Vevče, Ljubljana, Poljane nad Škofjo Loko, dne 26. septembra 1960
Umrl nam je naš najdražji očka, stari očka
LEOPOLD RUPNIK
ieleznlčar v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. septembra, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Zsdujočd otroci: Salvo, Leo, Lidija in Vladimir s družinami
Vevče, Ljubljena, Kopgf, dne 26. septembra 1960.
&r
ČO: : 1 '
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA

URADNO ZAČASNO POROČILO ŠPORTNE NAPOVEDI Kolo XX.	Beograd 25. IX. 1960
V tem kolu so veljavni naslednji doseženi Izidi:
Tek.
štev
rekn-ovaiec I. : Tekmovalec H.
TrlCI
Zmagovita
kombinacija
L	Partizan : Dinamo	1:1
2.	Sarajevo : Crv. zvezda	m
3.	Hajduk : Velež	2:2
4.	Vardar : OFK Beograd	lđ
5.	Vojvodina 1 Rijeka	5:0
6.	Mačva : Pobeda	3d
7.	Srem : Bačka	2:1
8.	Radnički (N) : Radnički (N y	on
9.	Budučnost : N. Sad	0:0
10.	Odred : Sloboda	m
n.	Karlovac : Železničar	on
12.	Šibenik : Proleter	2:1
20. kolu športne napovedi je bilo rekordno število vplačil. Skupno je bilo 966.317 kombinacij, vplačanih pa 48,315.850 dinarjev. Za razdelitev dobitnikom 24,157.925 dinarjev, za prvo nagrado 9,663.170 dinarjev za drugo pa 14,494.755 dinarjev.
Največ je bilo tudi tokrat vplačanega v Srbiji 29,374.800 dinar-jev. V ožji Srbiji je bilo vplačanih 7,005.400, v Beogradu 5,332J90. 7°stallh republikah pa: Hrvatska 10,835.100 dinarjev, Sloveniju 1,042.850 dinanev, Bosna in Hercegovina 4,056.500 dinarjev, Makedonija 2,385.600 dinarjev in Cma go ra 621.000 dinarjev.
Po dokončnem urejanju podatkov za 20. kolo športne napovedi so ugotovili, da je le en kupon dal točno 12 pogoditev. Kupon J« pn prodan v Beogradu, maksimal ni dobitek pa je 3 milijone dinar-£ }} pogoditvami je 55 kuponov. Vsak izmed njih dobi po 263.541 dinarjev. Med 55 pogoditvami pa ni nobenega iz Slovenije.
h* nobenega iz Slovenije med tistimi, ki so ugovarjali za 19. kolo.
Glavni direktor Nenad Stankovič s. r.
IMAMO VELIK INTERES za neomejeno število potniških, terenskih, tovornih avtomobilov In motornih koles socialističnega In privatnega lastništvo, v novem in že rabljenem stan|u.
Prevzamemo poleg aakupa prene« osnovnih sredstev po sporazumu — Pogoji so ugodni
»A V A L A K 0 M E R C«
BEOGRAD — Mutopovo ulico številka 51
teletom 42-426 In 46-782
nei
Na podlagi 2. odstavka 62. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ štev. 47/59) in sklepa Upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Ljubljana Center z dne 20. septembra 1960
VABIMO
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN DRUGE PRAVNE OSEBE ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA GRADNJO POSLOVNIH ZGRADB IN PROSTOROV V OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA CENTER
Vse zainteresirane organizacije (gospodarske organizacije, dnižbeno-pravne osebe itd.) na gradnjo novih poslovnih zgrad to prostorov v območju občane Ljubljana Center vabimo na združevanje sredstev za tako gradnjo in da pismeno sporočijo do 30. oktobra 1960 Stanovanjskemu skladu nihčimf» Ljubljana Center, Ljubljana, Rimska cesta štev. 21-1 naslednje:
a)	kvadrature potrebnih poslovnih prostorov,
b)	poslovne dejavnosti za te prostore,
c)	višino lastnih sredstev.
Stanovanjski sklad občine Ljubljana Center bo na podlagi tako prejetih ponudb finansiral gradnjo poslovnih prostorov neposredno sam ali skupaj ' prizadetimi organizacijami po predhodno sklenjenih pogodbah. Na podlagi združevanja sredstev za gradnjo poslovnih zgradb to prostorov bo Sklad:
a)	dobil pregled nad v «Tebami novih poslovnih prostorov,
b)	organiziral skupno s pristojnimi občinskimi organi in pristojnimi zbornicami pri Urbanističnem zavodu OLO Ljubljana izdelavo urbanističnega načrta za izgradnjo novih poslovnih zgradb to prostorov,
c)	izdelal načrt izgradnje komunalnih objektov to t to svrho potrebnih nadomestnih stanovanj,
č) posredoval občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center zbrane podatke za sestavo predpisa, kateri poslovni prostori, zlasti lokali smejo služiti same za posamezne ali določene potrebe.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE LJUBLJANA CENTER
8607
Vsem sorodnikom to znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba in zlata mama
MARIJA KRAMARŠIČ
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 27. septembra, ob 16.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru.
Žalujoči: otroci Mara, Rado in Franček z družinami in ostalo sorodstvo
Ljubljana, Maribor, Tomaž pri Ormožu, Celje, Innsbruck, Dunaj, dne 26. septembra 1960.
ZAHVALA — Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne drage mame, stare mame, tete to babice
JOŽEFE 0STR0ŽNIK, roj. Bergant
trrgfraimn iskreno zahvalo vsoti sorodnikom to znancem za izraženo sožalje, vsoti darovalcem vencev to cvetja ter številnemu spremstvu na njena zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravfiikoma dr. Colautiju to dr. Hofmanu za lajšanje njenega trpljenja v zadnjih dneh. Nadalje se zahvaljujemo pevcem »Loški glas« ter duhovščini.
Loke, dne 25. septembra 1960.
ŽALUJOČI
ZAHVALA — Ob bridki Izgubi očeta, starega očeta
našega dobrega moža.
J0ZA RAUTERJA
se vsem, ki so mu izkazali poslednjo čast, iz srca zahv -ljujemo. Posebno zahvalo izrekamo dr. Puclju za pozornost, ki jo je posvečal pokojniku, kanoniku dr. Andrejcu za svečan! pokop. Hvala za podarjene vence in cvetje, za sožalne izjave in vsem, bi ste ga spremili na zadnji poti. Vsem isifcreoa zahvala.
Družine RAUTER-ZELENKO
OBJAVE
OBVESTIL
Cena milih «glasov do 10 besed 400 din vsaka nadaljnja beseda 50 din. Zenitni oglasi vsaka beseda 108 din. Za oglase pod ponudbo doplačate 50 din. Prav tako doplačate za vse nedeljske objave 20 %, ra objavo na odrejeni dan pa 10 •/«. Ce zahtevate kakršnekoli informacijje, priložite pismo mamke za 50 din. Naslovov naročnikov oglasov pod ponudbo ne dajemo. — Naročene objave v vrednosti do 5000 din prosimo poravnajte ob naročilo v gotovini ali po poštni nakaznici. — Za objavo oglasov ne določeni dan ne jamčimo,
ZA RAZVEDRILO — tednik
PATOLOGIJA TRŽIŠČA
Kaj je nelojalna konkurenca in česa se vse poslužuje v prizadevanju osvojiti tržišče.
NOČ, KI JE REŠILA MILIJONE OTROK
Nadaljevanje zanimive serije o odločilnih trenutkih o zgodovini sodobnega zdravstva.
SKRIVNOSTNA »KOPRIVNICA«
Na Holandskem je obolelo nad MO tisoč ljudi, ker je tovarna margarine »zbolj Sevala« okus margarine s posebnimi dodatki.
ATOMI TUDI NA MORJU
Kje vse se danes že izkorišča atomska energija
ZASILNI PRISTAN«
Dramatični trenutki med življenjem in smrtjo, bo je velnko potniško letalo pristajalo brez koles.
Na filozofski fakulteti, oddelek ca geografijo, sta diplomirala JOŽE LOJK in MIRA JERIČEV A.
- Čestitajo prijatelji.
Dr. Barbari ČERNE in dr. Emi KONTELJ ob promociji na fakulteti za medicino in stomatologijo
iskreno Čestitajo — prijatelji._______
Na Filozofski fakulteti, oddelek za slavistiko, Je diplomirala Majda CLEMENZ-PHEMRU. Iskreno čestitajo teta in Dolenčevi iz Kranja.
Na filozofski fakulteti je diplomiral Marijan KRlSELJ. Iskreno čestitajo domači.
JANKU SVETINI In JOŽETU KORUZI iskreno čestitajo za usoešno diplomo na Filozofski far k	oddelek za slavistiko -
pri: s tel ji in kolegi.
N’ nrirodoslovno matematični faktu‘eti je diplomirala Olga Koder. iskreno čestita teta Zinka.
JANKU SVETINI za diplomo na «lavističnem oddelku Filozofske fakultete prisrčno čestitamo. — Prijatelji.
ZDRflUniŠRROeŽOROB
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
ZDRAVSTVENI DOM CENTERI
dr. Kozak Vlasta, Miklošičeva 24, tel. 33-9U.
ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD:
dr. Sirks Zinaida, tel. 31-288. ZDRAVSTVENI DOM SISKA: dr. MijatovlC Ljubinko, Černetova 31, tel. 22-831. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-800. ZDRAVSTVENI DOM VlCs dr. Hodalič Milan. Emonska 10, tel. 20-497.
ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK:
dr Popovič Janko, ambulanta Ižanska 3. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500.
ZD RAST VENI DOM MOSTE: dr. Stamač Milena, Grablovičeva 18, tel. 30-733. V odsotnosti zdravnika kličite tèi. LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-POLJE:
dr. Jenčič Ante. tel. 383-103. Polje 146.
DEŽURNA LRKARNA:
Centralna lekarna, Ljubljana, Tre Franceta Prešerna 5, telefon
20-115.
Vpisovanje v Solo za moderno plesno umetnost Mete Vidmarjeve Je vsak dan od 18. do 19. ure.
Učence sprejemajo od 10. leta dalje. - Začetek šole bo 1. oktobra v Ljubljani, Večna pot 3, pritličje.
momisce
OPERA
Sobota, l. 10. ob 19.30: Rossini: ITALIJANKA V ALZlRU. Premiera. Otvoritvena predstava sezone 1960-61. Premierski abonma. V soboto. L oktobra, t. 1. bo premiera Rossinijeve komične opere -Italijanka v Alžiru«. Delo je naša Opera pripravila že v lanski sezoni in z njim nadvse uspešno nastopila na poletnem dubrovniškem festivalu. V naslovni vlogi debu-tira mlada mezzosopranistka Nada Sevškova, ki je po mnenju domače In tuje kritike s svojim petjem in Igro izredno presenečenje. Ob njej bodo peli: Ladko Korošec kot Mustafa (alžirski bej), Maruša Peti-kova kot Elvira, Mustafova žena, Milica Polajnarjeva kot Zulma (Elvirina strežnica), Zdravko Kovač kot Haly — poveljnik alžirskih gusarjev, Janez Lipušček kot Lln-doro-italijanski suženj in Marcel Ostaševski kot Taddeo-Isabel in t. j. italijanski spremljevalec. - Dirigent Je Bogo Leskovic, režiser Hinko Leskovšek scenograf akad. slikar Maka Kavčič, kostumografka akad. slikarka kostunjov Alenka Bartl-Serša, vodja zbora pa Jože Hanc.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov trg 2
Četrtek, 29. sept., ob 17. uri: Fr.
Milčinski: -Zvezdica Zaspanka«. Sobota, l. okt. ob 17. uri: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Nedelja, 2. okt., ob 11. uri:	Fr.
Milčinski: -Zvezdica Zaspanka«. Ob IS. uri: v. Ctnybulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Predprodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni na Levstikovem trgu št.
2. Rezervacije po tel. štev. 32-020 (od 10.-12. ure).
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana, Mestni dom
Nedelja, 2. oktobra ob 19.30: Baril-let-Gredy: -Dobri prijatelji«, -komedija. Gostovanje v kulturnem domu v Dolskem. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Dolsko.
Vpisovanje abonmaja Je odslej le dopoldne med 10. in 12. uro v pisarni gledališča v Mestnem domu, Krekov trg. Abonma lahko naročite tudi po telefonu na štev. 32-860.
H 0 nCORTI
V sredo 28. septemora oo ob 20.16 v veliki Filharmonični dvorani koncert pod naslovom V SVETU OPERNIH MELODU, Na koncertu bodo sodelovali mladi slovenski solisti; mezzosopranistka Nada Sevškova, altistka Milka Eftrnova, tenorist Rajko Koritnik in baritonist Edvard Sršen s Simfoničnim orkestrom Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Uroša Prevorška.
Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni Slovenske filharmonije.	K
KONCERTNA DIREKCIJA bo Se danes popoldne od 16. do 18. ure sprejemala abonente za BELI ln MODRI ABONMA. Prvi koncert za beli abonma bo v petek, 30. septembra:	gostovala bo sovjetska
violinistka Nelli Skoljnikova. K
PBBDflimnin
Slovensko kemijsko društvo — analitska sekcija, obvešča, da bo predaval dr. ing. Vlado Kosta o tesni: uporaba izotopov v kemiji.
Predavanje bo v sredo, dne 28. septembra 1960 ob 18. uri v predavalnici Kemijskega inštituta -B. Kidrič«. Ljubljana. Hajdrihova 19. P
mmo
Komis j a za razpis mest direktorjev in upravnikov občinskega ljudskega odbora Senovo razpisuje na podlagi določa Uredbe o ustanavljanju podjetii in obr-tov (Uradni list FLRJ Št, 51/53) MESTO UPRAVNIKA mizarske delavnice Brestanica Pogoj za sprejem: visoko kvalificiran delavec mizarske stroke 8 3-letno prakso ali kvalificiran delavec z 8-1 etno praikso.
V obeli primerih pa tudi prakso pri vodenju manjših podjetij.
R 8622
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo občinskega Ljudskega odbora Piran razpisne
MESTO UČITELJA na osnovni šoli v Piranu, Pogoj; učitelj s strokovnim Izpitom. Stanovanja ni.
Prošnje pošljite na Šolski odbor osnovne šole Piran <So 30. sept. 1960.	R	8828
Razpisna komisija pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljeni razpisuje delovno mesto ZDRAVNIKA ALI VETERINARJA v virtisnem laboratoriju in delovno mesto
POMOŽNEGA USLUŽBENCA v občem oddelku.
Prejemki po zakonu o javnih uslužbencih. Prijave je vložiti pri Centr. higienskem zavodu v Ljubljani, Trubarjeva uU. št^^ do 15.^ oktobra 1960.«	^
gamsoma
DEŽURNA LEKARNA Torek, 27. 9. 1960 lekarna -Studenci«, Gorkega ul. 18.
KINO
UNION: zahodnonemški film: -TROJE IZ VARIETEJA«. PARTIZAN: amer. dn. film -NOČNI PREHOD«.
UDARNIK: angl. film: »HAMLET«.
RAZNAŠALK0
ZA RAZNAŠANJE ČASOPISA «DELO« ZA SAVSKO KOLONIJO V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH — SPREJME TAKOJ
UPRAVA »DELA« - Ljubljana, TomšICava 5
RADIO MURSKA SOBOTA Torek, 27. septembra 1968
17.00 Lokalna «porofila. obvestila in reklame. 17.15, Oddaja v madžarskem jeziku. ■
OBJAVE
Društvo gradbenih Inženirjev in tehnikov Slovenije — Cestna šekel; a, vabi člane na ogled gradbišč Dolgi most. Karlovška in Celovška cesta. Avtobus odpelje Izpred Erjavčeve 15 jutri, v sredo ob 15. uri. Prijavite se telefo-nično 23-158.
liilillNiMMfll
DVA KLJUCA sta bila izgubljena dne 20. 9. 1960 na cesti od bloka v Oražnovi ulici 4 do Tobačne tovarne na Tržaški cesti Najditelja prosim, da jih proti nagradi odda v oglasni oddelek -Dela«.	21630-10
KONCERTNE CITRE in prenosni radio na elektriko in baterije — ugodno prodam. Rozman, Zupančičeva 48b, Maribor-Tezno.
P 2897-4
PRODAM enodružinsko stanovanjsko hišo z dvosobnim stanovanjem in "garažo, takoj vseljivo. Pismene ponudbe pod »Ljubi ia-na-Center« v ogl. odd. 21583-4 ISCEM postrežnico v dopoldanskih urah ali oddam sobo za pomoč v gospodinjstvu — po možnosti dopoldansko. Tugomerjeva 38.
21639-1
LEPO SOBO oddam študentki. -Gašperšič, Ljubljana-Polje 125b. pri žel. postaji.	21637-9
DVE OMARI in regal kupim. Ponudbe pod -Dobro ohranjeno« v ogl. odd.	21573-5
PRODAM radioaparat, moško kolo, moško zimsko bundo, vse dobro in poceni. Žorž. Miklošičeva 26-IV, Ljubljana.	21622-4
GOSTISCE -Na Klancu«, Medvode, išče kuharja(-ico). Zaželena kvalifikacija. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	21096-1
KUHARICO za menzo sprejmemo takoj. Podjetje -Obrtnik«, Ljubljana, Masarykova 34.	21641-1
DNE 24. SEPT. zvečer med 20. in 21. uto je bila od pošte do Figovca izgubljena zapestna damska ura z rdečim pasom. Naprošam poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi v -Bonbonieri^, Titova 14.	21645-10
ZAMENJAM stanovanje: soba, kuhinja, predsoba, WC - v centru Beograda za Ljubljano. Ponudbe pod -Anton« v ogl. odd. 21646-9 SOBO ODDAM študentoma. - Ponudbe pod -Udobno« v ogl. odd.
21647-9
ELEGENCA za majcen denar. To dobite v Trstu, manufakturna trgovina -MAGAZZINI ALLA STA-ZIONE«, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje. Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na potni list ali propustnico poseben popust!	K 8284-4
KUHARICA želi mesto v gostinstvu ali menzi. - Ponudbe pod -Dolgoletna praksa« v ogl. odd.
21642-2
PRODAM poceni štirisedežni avto v voznem stanju. Poizvedbe na naslov: Na gmajni- 5. Stepanja vas.	21659-m
*APO STAVLJAN JE^®GLJEVpo-trebujemo dve ženski. Nastop s 1. oktobrom. Frizerski • salon Grošelj, Ljubljana, Titova 59 od 12. do 13. ure.	21662-1
S MESECEV STAR nemški ovčar sive barve, se je izgubil. Vrnite proti nagradi: Gostilna -Zeleni log«, Cesta na Loko, 28. 21663-10 ABSOLVENT ES S z enoletno prakso išče namestitev. Ponudbe pod -Bodoči komercialist«. 21664-2 KUHARICO-GOSPODINJO na posestvu sprejme s« l. oktobrom 1960 Bolnišnica Ljubljana-Polje.
21665-1
ZIDAN ŠTEDILNIK z grelcem za kopalnico prodamo najboljšemu ponudniku. Ponudbe na naslov: Srednja glasbena šola, Ljubljana, Gosposka 12-1.	21667-4
KUPIM FIAT 600. odlično ohranjen. Ponudbe: vsak dan od 15. do „17. ure. Suša, Vodnikov trg št. 1. v delavnici.	21669-m
STUDENT STOMATOLOGIJE nujno išče sobo. Dogovor ugoden. Ponudbe pošljite pod -Priden«.
21683-9
KOMISIJA za prodajo rabljenih osnovnih sredstev pri podjetju -Ljubljana Transport«, Ljubljana, razprodaja spodaj navedena sredstva: tovorni avto -Magirus«, 3-tonski, 2 šasiji za tovorne avtomobile TAM, 3- tonske, 2 kabini za tovorne avtomobile TAM, 3-tonske. motorni blok za tovorni avto -Saurer«, 5-tonski, in mo-' torni blok za tovorni avto -Mercedes«, 3-tonski. Pri obeh motornih blokih je nekaj nadomestnih delov. Navedena osnovna sredstva so na razpolago za ogled ln nakup pri naši poslovalnici v Kamniku dnevno od 7. do 12/ ure.	K 8632-m
IŠČEMO SOBO za dva študenta. Ponudbe pošljite na fakulteto: Miloj ko vič, Murnikova 6.	21682-9
ISCEM SOBO, grem tudi za sostanovalca kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe oddajte v ogl. oddelek pod -Skromen — miren«. 21670-9 PRODAM poceni nove dele za FIAT 600: dinamo, bregasto os In še'več drugih delov. Poizvedbe: Stojanovič Marjan-, kolesarnica pri Papirnici Vevče.	21672-m
-ANGORA«. - tovarna pletenin, Ljubljana, Emonska fc. 2, oddaja ročno vezenje pletenin v delo na dom.	21674-1
UŠEL JE ZELEN PAPAGAJ! Sporočite: Smolnikar Franc, Rožna ulica št. 41.	21676-10
SOBO V LJUBLJANI ODDAM za sobo v Mariboru. Ponudbe pod »Ljubljana-Maribor«.	21679-9
FIAT 600, rabljen kupim. Ponudbe v ogl. odd pod -Plačam v gotovini«,	21680-m
KUHARICO (kvalificirano, polkva-lificirano ali nekvalificirano) sprejmemo takoj ali po dogovoru. — Prehodni mladinski dom, Ljubljana Koblarjeva 34. 21681-1 HARMONIJ in hišni vodovod kupim. Pon. pod -Cena«. 21671-5 ZA TAKOJŠNJO DOBAVO ‘imamo na razpolago kamion -Oepel«, tipa D-450 N in kamione Tam 4.500. Informacije: Jugoavto, predstavništvo Ljubljana, p. pr. 279. —.
21657-m
OBČINA TRBOVLJE
namerava poslati za bodoči Otroški center v Trbovljah
ZDRAVNIKA
na specializacijo za PEDIATRA.
Interesenti morajo imeti razen drugih pogojev vsaj tri leta delovne dobe v zdravstvenih zavodih in strokovni izpit. Zdravniki, ki se želaijd specializirati v pediatriji, naj vložijo pismene prošnje ati naj se osebno zglasdjo na OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU TRBOVLJE Plača in ostati pogoji v zvezi s specializacijo po dogovoru.	8625
112,000.000;— dinarjev be Izplačala Jugoslovanska loterija na srečke JESENSKE LOTERIJE
GLAVNA PREMIJA JE 4,000.000.— DINARJEV
PRODAM osebni avto znamke -Steyr, tip 53«, dobro ohranjen, z rezervnim motorjem. Ponudbe pod -Poceni prodam«. 21684-m HIŠICO NA GORENJSKEM kupim. Ponudbe pod -Mala« na Delo, Jesenice.	P 2901-5
TOPOLINO C. v dobrem stanju naprodaj. Jerin. Stanežiče 63.
21286-m
PETDESETLETNA VDOVA želi resnega znanja z osamljenim tovarišem. Ponudbe v ogl. odd. pod -Temperament«.	21652-11
STRESNO OPEKO, dvozarezno 4.500 kosov prodam. Tel. 30-323. 21516-4 V DRAVLJAH oddam sobo in garažo proti posojilu. Ponudbe pod -300.000«.	21655-9
PRODAM kuhinjsko opremo. Trubarjeva 27-rV.	21658-4
PRODAM strešno opeko. Ponudbe pod številko -2450«.	21656-4
RTV Ljubljana
DNEVNI SPORED ZA TOREK« 5.00—8.00 Dobro JOtro (pisan glasbeni spored — vmes ob 5.25—
5.45	Nekaj domačih — 6.30—6.40
Reklame — 8.05 Isac Albeniz: Ibe-r:a. simfonična suita: 8.35 Operetni zvo&i — 8.55 Radijska šola ža srednjo stopnjp — Za vašo varnost— 9.25 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet — 9.45 Popularne skladbe*za violino igra Uroš Prevoršek 10J0 Melodije na tekočem traku — lil .25 V tričetrtinskem taktu — 11.30 Modest Mu-sorgski. Slike z razstave (Orkester amsterdamskega koncertnega združenja dirigira Antal Dorati) — 12.00 Pesmi dobre vol; e — 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mitja Černe- Smolarjenje -- 12.25 Klavir v ritmu — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — Izvajajo« Dravski flosarjl. Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in Ansambel Vitek — 13.15 Obvestila m zabavna glasba — 13.30 Pojo naši pevci — N. Rimski-Korsakov:	Tercet Sneguročke;
Kupave in Lela iz opere Snegu-ročka (Nada Vidmar. Manja Mled-nik. Bogdana Stritar) — B. Smetana: Uvodni prizor L dej. iz opere Prodana nevesta (Vilma Bukovec, Miro Brajnik) — P 'L Čajkovski:	Zaključni prizor 2.
dej. opere Pikova dama (Aleksander Marinkovič. Valeria Heybal, Aleksander Veselinovič) — C. W. Gluck: Tercet in duet iz 2. dej. opere Ifigenija na Tavridi (Vanda Gerlovič, Miro Brajnik, Samo Smrkolj) — A. Dvorak:	Prizor
princa in tuje knežnje iz opere Rusalka (Miro Brajnik, Milica Polajnar) _ 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo — ing. Dolničar Jože; Globoko v morju — 14.35 Igramo za vas — 15.15 Reklame in zabavna glasba — 15.40 Radijski tečen za fotoamateri e —
15.45	Lokoviška polka in druge domače — 16.00 Listi iz domače književnosti — Ciril Kosmač: Gosenica — 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre — XIV. od” daj a — 17.10 Razgovor z volivci
__ 17.20 Melodije raznih dežel
(spored zabavne glasbe) — 18-00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike __ IB. 15 Parada plošč — 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik —	20JL0
Poje pevski zbor »Branko Krsma-novič« iz Beograda p. v. Bogdana Babiča — 20.30 Radijska igra — Hans Fallada:	Pijanec — 21.45
Ivo Lhota—■Kal inski: Zemlja (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic) —	21.55
Se nekaj lahke glasbe — 22.15 Spomini na Kurta WeHla (oddaja s komentar; em) 28.10 Nočni koncert del Danila SVare — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje, sporeda.
KINO
SPORED ZA TOREK
KINO UNION: amer filmska komedija »Nekateri so za vroče«. Režija Billy Wilder Igrajo Marilyn Monroe, Tony Curtis. — Brez tednika. Predstave ob ŽS*»
17.,	i9 in 21.30 Ob lft uri matineja istega filma.
KINO KOMUNA: amer. barvni do kumentaml film ZAKON DIVJINE. Režija ln proizvodnja Walt Disney. Tednik FN 39. Predstava ob 45.. 17.. 18. in 21. uri.
KINO VIC: ameriški barvni dne-masc. film »Bernardine«. Režija Henry Levin. Igrajo Pat Boonej l*»r-f\ M'»ore Janet Gayno« Tednik FN 39. Predstave ob 15. 17,
19.	In 21. uri.
KINO SLOGA: prem. sovj. barv. filma -Vohun«. Režija D. Vadijev. Igrajo A. Kočetkov, A. Ko-njahova, N. Nikitina. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KINO SISKA i amer oarv vistav. film OBRAČUN PRI G K. CORALI! Režija John Sturgera. (grajo Kirk Douglas Burt Lancaster Tednik FN 38. Predstave ob 15-, i7_. 19. in 21. uri.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od »—1L ure ln od 14. ure dalje.
KINO TRIGLAV - LJUBLJANA!
1 ugoslov. cs film -Sam«. Tednik» V glavni vlogi Severin Bijelle, Pavle Vujšič. Predstave ob Hr, 18. ln 20. url. Prodaja vstopnic od 15 .ure dalje.
KINO LITOSTROJ: amer. CS fflm -Mož s tisoč obrazi«, ob 20. tal
Prodaja vstopnic 1 uro prod predstavo.
PROSVETNI FILM V ISKRI: angl. film TELEVIZIJA V ŠOLAH iti amer. film DVE BARVNI RISANKI.
-DOM« - KAMNIK: amer barvni film -Prerija, ki Izginja«, ob 2d.
KINO -SVOBODA«: jugoslov. film -Dobro morje«, ob 18 in 20. url.
KINO -TRIGLAV«: jugoslov. barv. film -Kočija sanj«, ob 18 in 80.
KINO -STOR2IC«: amer. barvni film -Prijateljsko prepričevanje«* ob 15.. 17.45 in 20.30. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana za 20 din. Matineja istega filma ob 10. uri.
BLED: jugosl. film -Obrat B« Ob 18 ln 20.30.
RADOVLJICA: franc, krimin. film -Dvigalo na morišče^, ob 20. uri.
-SORA« ŠKOFJA LOKA:	frane,
film -Rdečelasa Julija«, ob 20.30.
SVOBODA TRBOVLJE IL ameriški barvni cinemascope film -Arrivederci Roma«, ob 17 in 19.
SVOBODA-ZASAVJE, TRBOVLJE: amer. barvni dnem. film »Pekel pod ničlo«, ob 17 in 19. uri.
2ÀLEC: amer. barvni dnem. film -Risarka modelov«, ob 29. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: Italijanski barvni film -Senso«, ob
20.	url.
-PARK« MURSKA SOBOTA: ruski barvni film -Tihi. Don« IL del, ob 17.80 in 20. uri. Predprodaja vstopnic ob 16. ure dalje.
KINO -SOČA« KOPER: amer.iški barvni vistavision film -Proizvajalec dežja«, ob 16., 18. in 20. url Predprodaja vstopnic od 15. ure dalje«
PIRAN -Garibaldi«:	zah.-nemški
film -Nedokončana povest«, ob
16.,	18. in 20.15.
PIRAN -Riviera«; f reta c. film -Velike družine ob 16, 18 in 20.15.
PORTOROŽ -Ljudski dom«: ind. barv. film -Mati Indije«, ob 17.30 ln 19.30.
PORTOROŽ -Letni kino«:	amer.
barvni film -V pomladi življenja«, ob 20. uri.
INTEREXP0RT —
Podjetje n mednarodno trgovino — BEOGRAD
razpisuje za svoje predstavništvo v LJUBLJANI, Tl tova cesta Štev 25 — naslednja delovna mesta:
L SEFA ODDELKA za kemikalije,
2.	SEFA POSLOVALNICE za pospeševanje izvoza,
3.	SEFA ELEKTKO-STROJNE POSLOVALNICE,
4.	TAJNICE
Za mesto pod 1. do 3. je potrebna fakultetna izobrazba, oztromo srednja strokovna Izobrazba s prakso v zunanji trgovini. — Za mesto pod 4. je potrebno znanje angleščine ln nemščine ter stenodaktLLograŽije. — Ponudbe sprejemamo na naslov ljubljanskega predstavništva, dokler prosta mesta na bodo Izpopolnjen«.	8624
V ilustrirani reviji
ZEMLJEVID AFRIKE
z današnjimi političnimi opredelitvami. V redakcijskem delu številke bodo štiri Ilustrirane strani glavnih političnih, gospodarskih In zemljepisnih podatkov, o novih deželah AFRIKE — Zemljevid bo lepo dopolnilo šolskemu pouku.
štev 40, ki izide 8. oktobra 1960, bo
natisnjen	(V TREH BARVAH^
PROSIMO UPRAVITEUSTVA ŠOL, DA NAM POŠLJEJO SKUPINSKA PREDNAROČILA ZA TO ŠTEVILKO NAJKASNEJE DO 30. SEPTEMBRA 1960.
Ko sem tako ležal nekaj ur in negibno strmel v strop, sem prelomil ramadanski pošt, popil kozarec vina in skušal jesti, a sem uvidel, da ne morem pogoltniti niti enega grižljaja. Kmalu sem zagledal, kako čudovito okrašeni čoln drsi proti obali, in ker me je vino nekoliko okrepilo, sem stopil dol, da bi sprejel svoje goste. Hvaležni janičarji so počistil: kri z marmorja. Domnevam, da je bil Mustafa ben Nakir še živ. ko (o ga vrgli tja, in da je še hudo krvavel, preden je umrl. Toda zdaj je bilo vse čisto in snažno ter pripravljeno za sprejem čolna iz seraja s svileno streho. Tako neozdravljivo nečimema je človeška narava, da sem se čutil počaščenega, ko sem poleg treh mutcev v rdečih oblačilih zagledal samega Kislar ago, ki se je udobno naslanjal na krmo To znamenje časti je zadostovalo. da sem se počutil kot pomembna osebnost v etomanskem cesars'vu
Z njim s*a bila Giuha m njen neločljivi Alberto, toda ne da b' se .«■ V.h ozrl naniu. sem se globoko priklonil Kis ar agi in se s konci prstov dotaknil čela in tal. Potem sem pomagal svojemu imenitnemu gostu ■topiti iz čolna. Mutci so mu neslišno sledili. Ko so bili
vsi na kopnem, sem jih pozdravil s primernim govorom, in izrekel dobrodošlico in poudaril, da mi je Kislar aga izkazal veliko čast, ko je prišel izvajat sultanova povelja, obžaloval pa sem, da mu zaradi Ramadana ne morem ponuditi niti vode.
V svojem prijaznem odgovoru me je prosil, naj mu ne štejem v zlo žalostne naloge, ki mu je bila zaupana, in mi velel, naj bi izrazil kako željo, če jo imam preden bo ta naloga opravljena. Odgovoril sem, da bi rad govoril, z ženo na samem o nekih družinskih zadevah. Na to je pristal in ko sem postavil predenj skledo šerbeta in krožnik s slaščicami — ter tako prepustil njemu in Alahu, naj se sporazumeta glede posta — sem šel po stopnicah v zgornje nadstropje. Giulia mi je z obotavljanjem sledila, tik za njo pa je kot senca stopal Alberto v rumenem oblačilu, ki je natanko opazoval vsak moj gib. Ko se je prepričala, da Mirma varno spi. se je obrnila k meni. Se do zadnjega radoveden, sem jo vprašal: *Ali se je v seraju zgodilo kaj nenavadnega?«
»Sultan se je pozno zbudil,« je raztreseno odgovorila, »ln po zelo številih molitvah je zaukazal, naj odnesejo vso zlato in srebrno posodo v zakladnico in naj jo pretopijo v kovance. Odslej misli jesti z bakrenih krožnikov in piti iz lončenih vrčev. Vse mesto bo moralo živeti po zakonu korana, tako pravi. Vse popoldne ie proučeval načrte Sinana Graditelja za največjo mošejo, ki so jo kdaj sezidali. Imela bo deset minaretov in sultan si bo tam postavil grob.«
Umolknila je in me pogledala s svojimi raznobarvnimi očmi. Potem me je z nedolžnim izrazom vprašala: -Ali nisi nič videl svojega prijatelja Mustafo ben-Nakirja? Ta bi ti lahko povedal več kot jaz o skrivnostih seraja.«
»Torej so mu zato iztrgali jezik,« sem hladno dejal »Lahko si mirna zaradi njega, Giulia. Zdaj počiva I v grobu. Ali nimaš nič več novic?«
- Giulia, ki je bila besna zaradi moje navidezne brezbrižnosti, se je posmehljivo zasmejala: »Si res tako radoveden? No, vrnila sem se prav zato, da bi ti vse povedala. Utegne ti biti v zabavo, da je tvoj prijatelj Mustafa ben-Nakir odkril Ibrahimov načrt, kako umoriti sultana in se polastili oblasti s podkupovanjem janičarjev. Sultan se ni upal več ostati sam s svojim ljubim prijateljem. Mutci so stali skriti za zaveso, medtem ko sva s sultano Hurrem gledali skozi skrito odprtino v steni. Malo sta si imela povedati ta dva stara prijatelja. Veliki vezir je igral na gosli z nenavadnim ognjem, takoj po jedi pa je sultan zaužil močno uspavalno sredstvo. Brž ko je zaspal, je začela sultana Hurrem dražiti Ibrahima izza mreže in mu pripovedovati, kaj je storil Mustafa ben-Nakir. Veliki vezir se je razvnel In ji povedal prav vse; kar si je mislil o njej. Da bi to končala, je dala znamenje mutcem, naj opravijo svoj posel. Toda bil je tako močan, da so mu morali mutci v nasprotju z .Običajem zadati mnogo globokih ran, preden so ga dovolj obvladali, da so mu zateknili zanko okrog vratu. Qbe sva videli, kako je kri škropila po stenah sobe. gultina so 'odnesli drugam, da bi se nemoteno naspal. Sultana Hurrem je snela Ibrahimu z vratu štirioglati pečat in vele'i- naj njegovo truplo odnesejo k Vratom miru. Toda vi ata te okrvavljene sobe so za-petSatili na ukaz Hurrem s sultanovim pečatom, da bi bila za zmerom opomin, kaj se lahko zgodi preveč častihlepnemu človeku.
' * Mn Mustafa ben-Nakir?«
Giulia je temno zardela. Skoraj poželjivo je vztrepetala in se stisnila k Albertu, ko je dejala: -Sultana Hurrem ie muhasta in se zelo razvname ob pogledu na kri. Ne smem govoriti o vsem. kar se je I zgoSfto, toda mislim, da Mustafa ni bil popolnoma | razočaran. Dolgo je ostal pri njej, toda zjutraj, ko
je spet mogoče razločiti črno niti od bele, ga je odslovila, da ne bi škodil njenemu dobremu glasu. Toda zanesljivi evnuhi so ga zalotili na prepovedanem vrtu in ga takoj skopili. Se marsikaj drugega so mu storili s kratkimi ostrimi noži, kot je navada v haremu. In mislim, da se še pri Ibrahimovi smrti ni sultana Harrem tako gruleče smejala kot takrat, ko je gledala, kaj se dogaja z Mustafo. Slišal jo je in je dviipiil obraz, da jo je še enkrat pogledal, preden so mu iztaknili oči.«
»Vem, vem. Ni ti treba več govoriti o tem. Toda mrači se in čas je, da mi poveš kaj o sebi, draga Giulia. Povej mi, kakšna ženska si in zakaj ti nisem bil nikoli všeč — zakaj me tako bridko sovražiš?«
Giulijin glas se je utišal do šepeta in vse teto Ji je drgetalo, ko mi je odgovorila: »Sinoči sem se naučila "nekaj novega, Mihael, čeprav sem mislila, da sem že vse izkusila. Samo zato sem se vrnila, ker zdaj vem — čeprav tega ne boš nikoli razumel — kako čudovito bom uživala, ko bom opazovala, kako ti bodo zanko tesno zadrgnili okrog vratu. Upam. da mi boš storil zadnjo uslugo in se boš na moč upiral mutcem, čeprav si slabič. Ce je spanec brat smrti, potem je poželenje za nekaj izbrancev njegov dvojček! To me je naučila sultana in obžalujem samo, da tega nisem prej vedela. Čeprav se mi je včasih, ko me je Alberto pretepel., nekaj takega svitalo.«
»Kaj me briga Alberto? 2e dolgo vem. da Mirma ni moja hči, čeprav sem nerad o tem pogostokrat razmišljal. Ljubil sem te iz vsega srca, zlasti sem se obupno boril proti svoji ljubezni, ko sem spoznal, kaj si. Odgovori mi na eno vnrašartie Ali si me kdaj, morda samo za "kratek čas. resnično Hubila? To J« vse, kar bi rad zdaj slišal od tebe. Giulia — samo ta«
Spremenljiva teža
Vsak predmet ni enako težak kjerkoli na zemeljski obli. Vsakdo ve, da je predmet tem lažji, čim bolj se oddalji od jemlje, vendar je različno tetak tudi na zemeljskem ravniku in na tečajih, ker je naš planet sploščen in je torej predmet na ravniku bolj oddaljen od zemeljskega središča kot pa na tečajih. Ladja, ki bi tehtala na tečaju 20.000 ton. bi bila na zemeljskem Saviuku 80 bon lažja. Vendar to talko rekoč nič ne pomeni, ker je tudi vse drugo sorazmerno lažje, na primer oceanska voda.
Zdravstvene izkaznice v Franciji
Tudi Francovi razpravljajo sadnje čase o uvedbi zdravstvenih izkaznic, ki bi jih po finskem vzorcu, kjer se ]e za-mfisel že uveljavila, dobili in nosili s seboj vsi državljani. Na taki izkaznici naj bi bfili zapisani podatki o krvni sku-
ri, o cepivu, ki ga je lastnik dobil, o boleznih, ki jih je prebolel ali pa jih še ima ipd. V primeru prometne ah kake druge nesreče bi imel ranjenec pri sebi vse najpomemtb-ttoejše podatke, kar bi znatno olajšalo zdravniško prvo po-
79. — Čeprav je zaradi razburjenja kasno zaspal, je bil Janko že na nogah, ko se je od spodaj oglasila običajna budnica. Ko je na hitre pojedel, mn je Ana za slovo ovila okrog vratu moževo zimsko ruto — plaščka sirotek tako ni unei — gospodar pa je rekel, da ga bo pospremil. Janku, ki je nameraval še k Lojzki, ni bilo to nič po volji
80. — Toda bojazen je bila odveč: komaj sta bila tako daleč, da ju iz hiše ni bilo več videti, se je gospodar ustavil. Potegnil je iz žepa bankovec za pet sto fn:-kov in ga stisnil «Plečku v roke. »Samo njej nič ne pravi,-« je menil. Janka le šlo bar na smeh, ko je videi, da se robavs boji svoje Ane »Podvizaj se! a dobro opravi!« je še slišal Koumčasa.
Veter kot vir energije
Zaradi pomanjkanja goriva in drugih virov energije razmišljajo izraelski strokovnjaki o možnostih za pridobivanje električne energije iz vetra. V Eilatu ob Bdečem morju deluje že tri leta električni generator, ki mu veter daje potrebno pogonsko energijo. Ker se je poskus obnesel, zbirajo strokovnjaki podatke o vetru na štirih področjih v severnem delu dežele, da bi tudi tam zgradili »vetrovne centrale«.
Velika prijatelja
Pred meseci je našel gozdar Joža Tot blizu Siayonskega Broda mladega jelena brez matere. Vzel ga je domov. Žival lepo raste in zdaj vsepovsod spremlja gospodarja. Otroci so dalj jelenu ime Maks.
Malloy je pobral nogavice in jih položil v čevlje. Dobro, ne dela prav. Toda všeč mu je bila Jane in on njej od tistega dne, ko sta M prvič srečala. Tudi kaj takega se včasib dogaja med nekaterimi ljudmi.
Kramer in Morris pa Peters in Reardon, vsi ga čakajo »Pri Katie«. Naj kar čakajo! Ko bo prišel tja, jih bo že ozmerjal, ozmerjal kot še nikoli prej. Enkrat za vselej jim bo pokazal, kdo je gospodar v Phelpsburgu.
Našobil se je. Tudi Bill Blythe in Tom Shelley bosta morala marsikaj pojasniti in razložiti. In bolje bo zanju, če bosta to storila tako, da bodo njune razlage kaj vredne.
Malloy sd je zaželel cigaro. Prav tako bi bil raje drugje. Marty Shame je bil mrtev; Stan Kozak mrtev; Murphy mrtev, Mabel Hosseter tudi mrtva... Evelyn je bila zlorabljena; to je storil človek, ki ga je Malloy izbral za kandidata. In dn sam, Malloy« se je mafiei v hiši tega kandidata.
»Kakšna neumnost,« je zagodel.
Vzravnal se je na ležalnem stolu ln si hotel obuti nogavic».
»Komaj jo sesujete, pa jo že skušate spet obuti?« je vprašala Jane.
»Obuvam jo,« je odgovoril Malloy.
Pogledal je kvišku in komaj se je premagal, da se ni zasmejal
Jane je nekje staknila zanj dragoceno domačo haljo; iz surove svile. Prav tako, kot jo je imel Murphy; razkošno, z velikim rdečim zmajem, vtkanim na hrbtu. In kar je bilo še bolj smešno, vanjo je bila zavita Jane. Njena drobcena postava se je zgubljala v ohlapni svili; videti je bila kot metuljček v velikanskem kokonu.
Malloy si je zavezal čevlje.
»Kje ste to našli?« jo je vprašal.
Nasmejana se mu je približala in počasi, s poudarkom na vsaki besedi, rekla:
Ni mu še bilo žal za tisto, kar se je zgodilo. Se vedno je Dan MaRoy! Se vedno lahko tudi popije več kot kateri koli drugi in sa stepe bolje od kogar koli drugega v la Valič.
Začelo se je daniti in čas je že, da M odpravi.
Malloy Iti-imel rad cigaro, suho obleko in to, da bi Jane molčala.
V tem je križ z ženskami. Vse, kar jih j» bilo, stvari niso jemale take, kakršna je. Vse »o jo hotele olepšati z besedami
»Se vedno sem ti všeč, Dan, mar ne?« Je šepetala Jane.
»Seveda,« je bolj zase zamrmral Malloy.
»Upam, da ne misliš, da sem slaba ženska, kaj?«
»Ne, prav ljubek otrok si in všeč si ml«
Jase pa je gostolela naprej in razpletala svoje načrte:
»Čeprav Charles ni nič vreden in čeprav Je zlorabil tisto dekle, ga sedaj še ne moreva odvreči, mar ne? Kljub temu je treba, da bo izvoljen, aid ne?«
Malloy je pogledal na eno oko, da bi jo videl v obraz.
»Tako strašno rada bi bila županja. Če bi bil ti za njim, da bi ga podpiral, kdo ve, do kod vse se lahko povzpne. Lahko bi postal celo guverner. To bi mi še bolj gčdido. Seveda bo vedno samo slamnat mož. Phelpsburg boš vodil ti; ti boš vladal nad Charlesom. In če bd bil Charles zares izvoljen za guvernerja, bi tl vodil državo, zvezno državo.«
Malloy je spet zamižal.
»In jaz bom storila vse, kar mi boš rekel, Dan,« je nadaljevala.
Malloya je znova zabolela glava. Kdo ve, zakaj je mislil na Katie. Kaj mn je že rekla o Jane? Takole mu je dejala Katie:
»Nisva poročena in ni moja dohtecet, da bi pazila nate. Mislim, da bi morala biti zadovoljna, ker se vedno vračaš k meni, kadar ti kaj ne gre. Toda tokrat je stvar drugačna. Ne počenjaj neumnosti, Jan! Zapomni ni, Jane Reardonova M ustregla vsej soseski — S2.000 volivcem! Če le malo poznam to drobceno pokvarjenko — in 'mislim, da dobro poznam ženski svet — potem ti lahko rečem, da bi re povezala s samim hudičem. S« bi tako zagotovila moževo snago na veStvah.*
Malloy je rahlo odrinil Janino glavo«
»Ne bbjemaj me takoj«
»Zakaj pa ne?«
»Ni mi všeč!«
»Oprosti,« je ponižno rekla Jane.
Del Reisovega zemljevida Antarktike, kakor ga je objavila revija »Science et vic«, od tod francoske oznake za obalo princeze Marte, otok kraljice Mand, sa plavajoče ledene gore itd.
PODATKI?
Ha pogled se je zdelo, da so zemljevidi Piri ja Reisa — hrani jih carigrajski muzej Topkap — ponarejeni, zato so jih proučili kartografski strokovnjaki. Zemljovidi iz let 1513 in 152$ kažejo obe Ameriki In Antarktiko skoraj do podrobnost! natančno. Pred leti se jo začel upokojeni ameriški inženir Mallery zanimati za stare pomorske zemljevide, izdelane po naročilo tarškega admirala Pfrija Reisa v dobi Krištofa Kolumba. Pomembna značilnost: po mnenju strokovnjakov so to najstarejši doslej znani zemljevidi obeh .Amerik in Ant-
»■Kupila sem jo. Prvi dan, ko sem vas videla. Upala sem, da ml bo nekoč prav prišla.-*«
Malloy je vstal, tega se je pa takoj pokesal. Stala je tako blizu ležalnega stola, da »ta se rahlo dotaknila. Zmedel se je.
»Poslušajte, Jane! Pametna morava biti...«
»Vzemite sl haljo!«
De bi ji ustregel, ji je Malloy odvzel haljo. Jane ga je poljubila.
Šestnajsto poglavje
Malloy je ležal z zapetimi očmi. Slišal je le besede, ki mu jih je šepetala Jane, in dež, ki je udarjal na osno.
ge, ki jih zdaj pokriva led, na primer na GrBnlandu, in so jih ugotovili le po seizmograf-skih metodah. Torej M jih ljudje morali poznati in jfti zaznamovati nekako pred 10.000 leti...
Na Resorih zemljevidih, ki ■o po vsem videzu del večje gelote, so zaznamovane ne le dbale, temveč tildi notranjost vzhodnega dela ameriške ceh-Be ter zahodnih afriških pokrajin. »Na svetu ni zemlje-aidotr, ki bd bili tem enaiki,« je zapisal Piri Reis na robu enega izmed njih. »Sestavil sem flh iz 20 zemljevidov štirih Portugalcev in po Kolumbovih risbah. S temi zemljevidi varite phiješ po vseh sedmih morjih.«
Ze poprej so vadeli, da je tinel Piri Reis sužnja, ki je bil tiekoč Kolumbov krmar. Ko so Indijanci ujeli Kolumba, je našel krmar zemljevid, ki ga Je krmar uporabljal na treh plovbah. Prav tako je bilo znano, da je Piri Reis pri izdelavi svojih zemljevidov uporabljal osem starih grških, kj so se ohranili še iz časov Aleksandra Velikega
MatLerv se sicer ukvarja z tešezao dobo na ameriški celiti!, «vendar ga je zanimala novica o Reisom h zemljevidih. Ce so točni — je sodil — bi Wi ckagocen pripomoček pri peoočevanju predindijanske dobe v Severni Ameriki in pri Ugotavljanju sprememb na ameriških obalah po ledeni dota. Zato je inženir natančno pregledal Reisove zemljevide.
Na prvi pogled so se zdeli neskladni, izdelani po napačnih koordinatah, «vendar so bili na njih narisani «vsi otoki in otočki z vzpetinami «vred. Kazalo je, da so Piri Reis in njegovi pomočniki dobro poznkli tista področja ter imeli jasne predstave o zemljepisni širini in dolžini.
Pp natančnejšem pregledu je Mallery opustil prvotno misel, da Reisovi zemljevidi niso pravilni Seveda jih je bilo treba nekako dešifrirati. Vse kaže, da so uporabljali davni zemljemerci izvrstno sestavljeno kartografsko mrežo. Kartograf Walters je pomagal Malleryju izdelati pripomočke, s katerimi so prenesli Reisove zemljevide na sistem modeme projekcije. Strokovnjaki so bili presenečeni.
Reisovi zemljevidi natančno
daj za kakršen koli znaasfv»-no podprt zaključek v tej zvozi, se vtiljuje misel, da so na našem planetu morda živeli Že pred mnogimi tisočletji ljudje z visoko civilizacijo.
Kakor da hoče posnemati slavnega Carusa, se Je postavil Francoz Gantiere (večja slika) na oder pred komisijo, ki Jo ocenjevala udeležence na tekmovanja športnih ribičev v metanja trnka v naznačen cilj na ribniku Schtibelweiber pri KSssnachtu v Švici. — Ker je olimpijski komite priznal panogo, ki se športni ribiči navdušujejo zanjo že sto let, je precej upanja, da bo na prihodnjih olimpijskih igrah v Tokiu prikorakalo kakih sto novih tekmovalcev, ki bodo sknšall-blti prav tako spretni, kot je bil švicarski športni ribič, ki je vrgsl muho v tarčo, najmanjši krog na mirni gladini (pokončna slika).
VODORAVNO:	1.
Obleka za astronavte:
Neki sovjetski list je zapisal, da bo obleka vesoljskih j potaSkov sestavljena fe petih plasti zaščitnih sjiovi. Ena izmed njih bo iz aiumfaija ter b» potnika «varovala pred toploto to kozmičnim sevanjem. Pravijo, da bo obleka tehtala i šest kilogramov.
Leta 1962: evropski satelit
Znanstveniki desetih narodov — zbrali so se v Nici — so predlagali, naj bd evropske dežele leta 1962 skupno izstrelile umetni satelit. Angleži so predlagali kot kr*J izstrelitve Woomero v Avstraliji, Italijani Sardinijo, gvedi Cap Noro
EDINI PRIHRANEK Na nedmmem filmskem festivalu v Benetkah je Vittario de Sica takole zavrnil filmsko Začetnico, ki je občudovaXa sive lase na njegovih senceh: »To je edino srebro, ki sem ga prihranil za stara leta/« SPOMIN NA POČITNICE »Neverjetno kak prsni koš ima Tone,« je obujala spomine na dopust.
»Prav zares,« ji je pritrdila prijateljica. »Kadarkoli sem na morski obali pogledala tetovirane risbe na njegovih prtih, sem imela občutek, kakor da sem v filmski dvorani s širokim platinom.«
bodilu ega gibanja med EL svetovno vojno, 14. JaMovatoc opank, EL' soteske, tesni. 19. »•> vek Šibke postave.
NAVPIČNO: I. obžalovanj«, g mejna reka med SZ In Kttsj»*» v severovzhodni Aziji, 3. neodločen izid šahovske partije, 4. cvrti®, s, nemški meščanski titoaof (Georg), 6. trenje, 7. okrajšane žensko trne 12. prlstaugče v Ih realo <Aka), 13. dobri duhovi umrlih pri starih Rimljanih. U. pritok Volge v Rusiji, 35. del oO-leke, 18. »tax Slovan n. eekesr «ria*.
‘ESitev prejšnje krfžavk»
VODORAVNO:	l. metrik* •
.‘F“”- 3 *o*t. 1« za, tj. kopal 13. Klan p. |e. l«. tmam. is.eS
Proletarcf vseh deiel. zdrržite se!
• •
Ljubljana, torek, «fa* 27. septembra 1960 # Leto IL • Štev. 265 Cena 10 đkt
»DELO. IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .LJUB-' SXE PRAVICE-. KI JO JE 5 OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE. IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA-. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK	ODGOVORNI UREDNIK
RUDI JANHUBA	IVAN ŠINKOVEC
GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA
LJUDSTVA SLOVENIJE
u
Sestanek Tito-Nehru
Orna gora |e na široki fronti krenila na pot gospodarskega in družbenega napredka
NEW Y O R K A
Domnevajo, da se je razgovor med Titom in Nehrujem nanašal na obravnavanje sedanjega mednarodne!» polo-žaja, posebno problemov, ki so na dnevnem redu XV. zaseda~ nja Generalne skupščine OZN.
Jože Smole
Predsednik Tito se je sestal s princem Norodemom Sihanukom
New York, 26. sept. (Tanjug) Predsednik FLRJ Josip Broz Tito in šef kamboške države princ Norodom Suhanuk sta se danes dopoldne sestala v poslopju jugoslovanske misije v New Yorku. V razgovoru, ki je minil v prisrčnem vzdušju, sta se oba poglavarja držav dotaknila raznih perečih mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Po končanih razgovorih sta se predsednik Tito in princ Sihanuk odpeljala skupaj v predsednikovem avtomobilu proti poslopju OZN. da b; se I udeležila današnje seje.
Socialistična zveza in druge družbeno-politične organizacije naj se v vsakdanji praksi bore za nova moralna pojmovanja \ in novo socialistično etiko, je poudaril v pozdravnem govoru generalni sekretar SZDL Aleksandar Ranković
zadeve Koča Popovič in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates, z indijske strani pa seje razgovora udeležil zastopnik Indije v OZN Dža.
Titograd, 26. sept. (Tanjug). Tu se je danes začel IV. kongres SZDL Cme gore. Kot delegat Glavnega odbora SZDL Jugoslavije se ga udeležuje generalni sekretar SZDLJ Aleksandar Ranković. Med 500 delegati in gosti so tudi pred-' stavniki glavnih odborov SZDL ljudskih republik, avtonomne kosovsko-metohijske oblasti in pokrajinskega odbora SZDL Vojvodine. Kot predstavnika SZDL Slovenije sta na kongresu Mitja Ribičič in Vladko Majhen.
Kongres je začel predsednik Glavnega odbora SZDL Cme gore Blažo Jovanovič. Po izvolitvi delovnega predsedstva je stopil med navdušenjem in vzklikanjem »Tito—Marko» na govorniški oder generalni sekretar SZDLJ Aleksandar Ranković, ki je govoril o vlogi Socialistične zveze po V. kongresu, njenih nalogah na sedanji stopnji razvoja naše socialistične družbe in nekaterih aktualnih mednarodnih problemih. Nato pa je prebral referat -Aktualna vprašanja nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja Črne gore in naloga Socialistične zveze» predsednik Glavnega odbora SZDL Cme gore Blažo Jovanovič. S tem je bil dopoldanski dnevni red izčrpan, razprava pa se je začela ob 5 popoldne.
•hodujih letih še bolj povečati. Če ‘tega ne bi storili, bi ne le nastale velike gospodarske in druge težave za vso skupnost, marveč bi Zavrli in zavirali razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Ne želim podrobneje govorih o uspehih, ki ste jih dosegli v gospodarskem razvoju vase republike, ker o tem obširno govori poročilo glavnega odbora Socialistične zveze in drugi dokumenti, lahko pa rečem, da bo tudi vaša republika na podlagi doslej doseženih uspehov in bodočih vlaganj skupnosti v novem petletnem planu dosegla nove in pomembne uspehe, s čimer bodo znatno zmanjšane sedanje znatne razlike v ravni ekonomskega razvoja. Samo dejstvo, da bo narodni dohodek vaše republike do leta 1965 narasel za kakih 56 milijard, to je. da bo narasel letno povprečno za 22.9%, da se bo narodni dohodek na prebivalca, ki znaša zdaj 57% jugoslovanskega povprečja, v letu 1965 povečal na 81%. dovolj jasno priča o naglem
razvoju vaše republike, v- odstranjevanju podedovane zaostalosti.
Vse to bo pripomoglo, da bo razvoj v vaši republiki čimbolj harmoničen, da bo zagotovljen enakomernejši razvoj vseh gospodarskih panog, da se bo zboljšal standard delovnih ljudi, s tem pa bodo ustvarjeni tudi pogoji za večji razvoj demokratičnega družbenega sistema in za hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov na vseh področjih.
Tovariši in tovarišice, v izpolnjevanju nalog, ki jih je
Nadaljevanje na 2, strani
Predsednik Tito sprejel Belkasema
New Yprk, 26. sept. (Tanjug) Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je danes dopoldne sprejel podpredsednika začasne alžirske vlade in zunanjega ministra Krima Belkasema ter se je z njim dalj časa razgo-varjal. Razgovora so se udeležili tudi sodelavci predsednika Tita in ministra Belkasema.

kar so bile pred nekaj leti lastne materialne in druge samo nase želje in načrti, je koristi, da najde namreč stvar-^ zdaj že postala živa stvarnost no zvezo s svojimi osebnimi’ tako na torišču materialnega koristmi in koristmi vse naše razvoja dežele kakor tudi na so nali stične skupnosti in zato področju razvoja socialističnih čimveč prispeva k vskladitvi družbenih odnosov in graditve in realizaciji teh koristi. In sistema družbenega samo- prav naša naloga je. da zdaj upiavljanja. Sprejete sklepe in postavimo vso . našo dejavnost naloge, začrtane že na VI. tako, da bomo čimbolj radi-kongresu Zveze komunistov in kalno in dosledno uresničili IV. kongresu SZDLJ smo iz- sklepe in izpolnili naloge V. polnili s popolnim uspehom kongresa.
in ti uspehi so nova družbena V tem smislu maj bo IV. podlaga," na kateri zđaj 'žive kongres SZDL Črne gore pra-in ustvarjajo naši delovni vi delovni dogovor o tem, da Ljudje. Revolucionarna soci- se boste na podlagi uspehov, alistična usmerjenost, načel- ki ste jih dosegli doslej in v nost in realizem naše poli- skladu z vašimi konkretnimi tike ter naših predvidevanj pogoji lotili proučevanja in je naša praksa v polni meri izpolnjevanja nalog, ki jih je potrdila. Zato lahko mirno re- zastavil V. kongres, čemo. da smo V. kongres So- Uspehi, s katerimi prihajate cialistične zveze dočakali z na vaš kongres, so nedvomno vrsto novih socialističnih pri- zelo veliki. Vaši dosedanji do-dobitev, ki so že v marsičem sežki vam omogočajo, da se s spremenile i mesto i položaj polnim prepričanjem o uspehu delovnega človeka v naši de- lotite izpolnjevanja zastavije-želi, utrdile naš mednarodni nih nalog. Organizacije Sociali-položaj 'in povečale naš ugled stične zveze so si v vaši re-v svetu.	publiki pridobile dragocene
Na podlagi doseženih uspe- izkušnje v zelo zamotanih in hov je V. kongres lahko po- težavnih pogojih boja za so-stavil zelo velike in daljno- cializem. V svojem delu ste sežne naloge za bližnjo pri- zadevali na vse tiste težave, hodnost, katerih izpolnitev bo ki nanje neogibno zadeva goli vrstila našo deželo med in- spodarsko nerazvito področje dustrijsko razvite dežele, orno- S temi težavami je povezan gočila neprimerno bogatejše negativni vpliv tudi nekaterih in srečnejše življenje delov- zunanjih činiteljev, ki so do-nih ljudi in pomenila nadalj- kaj otežkočali enakomemejš nje velike korake v ostvar jan ju in hitrejši gospodarski razvoj resničnega humanizma.	vaše republike. Dosegli ste
Moram pa reči, da bo treba precej uspehov, čaka pa vas za izpolnitev zastavljenih na- še mnogo zamotanih nalog. Ot •log prispevati mnogo naporov, pomoči vse naše skupnost' čimbolj mobilizirati vse de- boste te težave postopoma pre lovne ljudi, čimbolj racionalno magovali in ustvarjali pogoje izkoristiti razpoložljiva sred- za še enakomernejši in hitrejš stva in izpričati visoko soci- razvoj vaše republike. Glede alistično zavest, globoko razu- . pomoči, ki jo mora skupnost mevanje bistva družbenih dati gospodarsko zaostalim procesov, v katerih hočemo in področjem, je bilo izraženo moramo izpolniti vlogo aktiv- zelo jasno stališče v refaratu ne, avantgardno usmerjajoče tovariša Tita in sklepih V sile.	kongresa. Ta pomoč bo tudi
Za delo Socialistične zveze v prihodnje ena glavnih in je zdaj najbolj bistveno, da ga najvažnejših nalog v politiki postavimo tako, da omogoči družbeno-ekonomskega razvo-slehememu delovnemu člove- ja dežele. Napore za poveča-ku, da v svojem boju za sploš- j nje proizvodnje in delovne ne cilje socializma lahko ved- j storilnosti na manj razvitih no uvidi in uveljavi svoje področjih bomo morali v pri-
Toplo pozdravljen je stopil na govorniški oder Aleksandar Ranković in imel naslednji govor: Tovariši in tovarišice, zelo mi je ljubo, da se mi je ponudila priložnost, da vas pozdravim v imenu Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in da želim IV. koneresu
Edvard Kardelj sprejel WL « sH9^	S
veleposlanika Argentine £ S Bk	;
in Belgije	-
Beograd, 26. »epi» (Tanjug)	^ V
Podpredsednik Zveznega Izvr» :	| ^	P*^	%	1
nega sveta Edvard Kardelj j«	~	;
danes opoldne v Belem dvoru i ' - ' \* %v	k
sprejel nove-*/. izrednega in	*J0\.	^
opol n om oceno g a veleposlanika	\	I-,	"***
Argentine v .1 goslavlje Ana	I ^ |
cleta Llosa. k mu je Izroči	rTTČjft^
svoje poverilnice.	|||MP3s^M
Danes dopoldne je podpre«	f§ 3pBaB|P^
sedmk ZIS Edvard Kardelj v	^»1«. JlMi	^ fg|
3elem dvoru sprejel novega i?	...
rednega in opolnomočenega be
sla^gaMaree?^GoossaVki Predsednik Tito med razgovorom s princem Sihanukom v poslopju jugoslovanske misije je Izročil poverilnice.
v New Yorku RADIOFOTQ
danskih organizacijah, ki so že uvedle ali se pripravljajo na uvedbo stimulativnejših oblik nagrajevanja, boljši uspehi v organizacijski ureditvi, gospodarnejšem poslovanju pa tudi v povečanju proizvodnje in storilnosti.
Z ukinitvijo okrajev je dobil komunalni sistem v Črni gori trajnejšo organizacijo, ki je pretrpela letos samo nekaj sprememb z zmanjšanjem števila občin od 28 na 20. Tako so dobili ekonomsko močnejše občine z večjimi skladi in večjimi možnostmi za gospodarski napredek. Leta 1956 so znašali skladi komun v republiki 1.449 milijonov, 1958. leta 2.448 milijonov, lani 3.621 (milijonov, samo v prvih sedmih mesecih letos pa 2.450 milijonov dinarjev. Podobno
Nadaljevanje na 2. strani
stvu; zato bodo ustanavljali večje kmetijske organizacije v bližini mest in turističnih krajev in organizirali sodobno proizvodnjo. Tudi turizem in gostinstvo imata izredne pogoje, da se razvijata v pomembno gospodarsko panogo.
Po besedah Blaža Jovanoviča predvideva graditev zveznih organov tak tempo razvoja Črne gore, da bo zagotovil povečanje narodnega dohodka za okrog 56 milijard dinarjev (povprečno za 22,9 odstotka na leto).
Realizacija nalog perspektivnega plana zahteva tudi spremembo strukture delavskega razreda. Danes je zaposlenih v industriji Črne gore 12 odstotkov visokokvalificiranih, 41 odstotkov kvalificiranih in 47 odstotkov nekvalificiranih ter priučenih delavcev. Zaradi tega vidi Blažo Jovanovič potrebo, naj bi vse šole v republiki, odvisno od potreb in možnosti, organizirale raznovrstne oblike šolanja kadrov v gospodarstvu in javnih službah. Z otvoritvijo ekonomske fakultete so poleg višje pedagoške in višje pomorske šole že storjeni prvi koraki k ustanavljanju ustanov visokega šolstva.
Referat poudarja, da je bilo 50 odstotkov vseh delavcev v Črni gori v delavskih svetih. Značilno je,* da so organe delavskega samoupravljanja v tej republiki snovali v glavnem z ustanavljanjem podjetij in delovnih kolektivov. V njih se bilj pretežno ljudje iz vasi. To pomeni, da je morala večina delavcev, ko se je. začela ‘ strokovno izobraževati, tudi upravljati. Obe nalogi je delavski - razred . Črne gore uspešno opravil.
Do julija letos je 43 gospodarskih
■edsednik Socialistične zve- 7 spodarski razvoj. — Graditi je delovnega ljudstva Cme bilo treba energetske objekte,
■ Blažo Jovanovič je v svo- prometne zveze itd.
...	1 Sorazmerno z vloženimi
.	„	§(§ sredstvi je dosegla v pre-
"S®»'-	MB teklem obdobju največje uspe-
. he industrija. Proizvodnja se Is	Hg je večala povprečno za 19,5od-
« > JH stotka na leto. Obratovati so začele mnoge tovarne, mnogo pa jih še gradijo.
|H Ko je ocenjeval gospodarski razvoj Cme gore, je Blažo Jo-rano vic poudaril, da se je v Času od leta 1956 do 1960 ve-» ... jHH| čala osebna potrošnja za 9.3 čfclSfr ^	odstotka na leto. kar je re-
zultat zaposlenosti, povečanja nominalnih plač in socialnih n:\-alstva Pozi-
v	tivne tendence kažejo tudi
spremembe v strukturi po-
Pri določevanju gospodar-
ske politike za nadaljnjih pet let sodi Blažo Jovanovič, da referatu ocenil gospodar- je treba izhajati iz realne oce-in politični razvoj Cme ne dosežene stopnje gospodar-; v zadnjih letih, zlasti od skega razvoja in določiti takš-1957, ko je začela Cma no razporeditev investicijskih i na široki fronti odločno vlaganj ter takšne ekonomsko-ravljati svojo zaostalost na politične ukrepe, • ki bodo v gomskem in drugih pod- skladu z gospodarskim razvo-ih.	jem federacije in ki bodo pri-
i pričakovanjih bo letos vedli po najkrajši poti k po-istrijska proizvodnja v tej večanju narodnega dohodka, ltiliki prav gotovo za t»- akumulacije, osebne potrošnje ; večja kakor leta 1953, tn standarda, k hitrejšemu iz-Sbena brutto proizvodnja koriščanju razpoložljivih bojo povečala za 90,2 odstot- gastev, predvsem surovinske narodni dohodek pa za baze, ter energetskih virov, odstotka. V času od leta Gospodarska aktivnost repu-1 do 1960 so vložili v raz- blike se bo razvijala v novem gospodarstva in družbene- petletnem planu v neugodnih standarda v Črni gori pri- prometnih razmerah. Zato bo-no 172 milijard, od tega <1° potrebe na tem področju odstotka v gospodarstvo zahtevale znatna sredstva in 13,9 odstotka za negospo- velike napore. Potrebna bodo ike investicije. Po oceni vlaganja za zgraditev jadranja Jovanoviča uspehi, ki so ske magistrale, luke Bar, za dosegli v proizvodnji, na- moderniziranje proge Nikšič-lem dohodku, zaposlenosti Titograd, za povečanje preše niso v pravem soraz- voznih zmogljivosti v cestnem ju z vloženimi sredstvi, to Prometu in 'za izboljšanje po-zaradi	neugodne strukture	morskega prometa-
sticij	in	nizke začetne	Zaradi hitrega naraščanja.
>ve.. Takšna orientacija v orebivalstva v mestih in zago-isticijski politiki pa je-bila tovitve surovin za prehrambe-ebna, kajti najprej je bilo no industrijo bo treba posve-
Tudi promet naj postaje po efeo-nomskih načelih Tribana «Delan: Kakšna naj bo krajevna organizacija Pred pomiritvijo v Konga?
Novi zakon e filmu Za dom in družino Eszvoj telesne kulture v Sloveniji
Ljubljana, 26. sept. Na današnjem zasedanju delavskega sveta Železniškega transportnega podjetja Ljubljana so razpravljali in sklepali o razdelitvi dela Čistega dohodka, ki je namenjen ra osebne dohodke. Temeljna značilnost je v tem, da so razporedili za nagrajevanje po učinku dobre pol milijarde dinarjev več osebnega dohodka kot lani. Sredstva bodo zbrali iz večjega dohodk? podjetja, okrog 130 milijonov dinarjev pa so lahko razporedili v ta namen, ker v drugem polletja ne bodo izplačevali več osebnega dohodka nad tarifnimi postavkami. Hkrati so tudi sklenili, da se eelotni morebitni presežek osebnih dohodkov nad predvidenimi razporedi za nagrajevanje po učinku. JCa zasedanju so sprejeli tudi okvirni pravilnik za razdeljevanje sredstev na osebne dogodke po delu
organizacij v Crni gori začelo uvaiati stimulativ-neiše oblike na2r.aievan.ja. v 48 pa se pripevi ja jo na take nagrajevanje. Čeprav so dosedanje izkušnje še skromne, se že kažejo skoraj v vseh gospo-
Napoved za torek: Ponoči in
z1 ut ra i «prva precej oblačno, v V?hcrjnf Slovoniii prehodno nekaj rahlih padavin, nato' spremenljivo oblačno vreme. Temperature ponoči med 3 in 7, v Primorju 12. Čez dan med 13 in 16, V Ijri-morju 19 stopinj C.
Jugoslovanska lnteiparlamentama delegacija prispela ▼ Tokio
Tokio, 26. sept. (Tanjug). Jugoslovanska delegacija na 49. konferenci Medparlamentarne unije je davi prispela v Tokio. Vodi jo zvezni ljudski poslanec Veljko Vlahovič. Na letališču so jih sprejeli guverner Tokia Rotaro Azanuma, predstavniki japonske skupine Medparlamentarne unije kot gostitelji udeležencev konference ter jugoslovanski vele-' poslanik Franc Kos z osebjem veleposlaništva
Sekou Toure o nevtralnosti OZN v Kongu
Rabat, 26. sept. (AP). Gvinej
XV. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE
Zanimanje za včeralšnio selo
Zasedanje se je začelo včeraj ob 16. uri - Prisotni so bili vsi vodilni državniki - Prvi je govoril generalni sekretar, ki je dejal, da se kritike glede njegovega dela nanašajo na ustanovo, ne pa na osebo - Napovedani so bili štirje govorniki, med njimi Fidel Castro - Novotny zahteval,
naj se OZN preseli iz ZDA
NEW YORK, 26. sept (Tanjug). Danes malo pred 16. nro po jugoslovanskem času je Generalna skupščina OZN nadaljevala splošno razpravo. Na seznamu govornikov so, kot je bilo objavljeno, voditelji delegacij CSSR. Argentine, Albanije, Kanade, Kube in Haitija.
Pred današnjim nadaljevanjem razprave je prišlo do številnih stikov in posvetovanj med voditelji delegacij. Hkrati je v New York prispelo še
»ki predsednik Sekou Tourč je | več ug:ednih voditeljev. Mi-------v Rabatu izjavil, da^mo- i nistiski predsednik Nehru,
rajo sile OZN v Kongu sodelo vati z zakonito kongoške vlado, ne pa da skušajo ostati nevtralne med »odgovornimi in neod-govomitoi ljudmi«.
Mitja Vošnjak obiskal Ulbrichta
Berlin, 26. sept. (Tanjug). Izredni poslanik In opolnomočeni minister Jugoslavije v DR Nemčiji Mitja Vošnjak je bil danes na protokolarnem obisku pri predsedniku Državnega sveta UBjrichtu. Na protokolarnem obisku so bili danes tudi voditelji ostalih diplomatskih misij, akreditiranih v DR. Nemčiji.
britanski premier Macmillan in kamboški princ Sihanuk so včeraj prispeli v New York, da bi se danes v veliki dvorani, kjer zaseda Generalna skupščina, pridružili uglednim državnikom, ki se že mudijo tu.
Današnje seje Generalne skupščine so se udeležili predsednik FLRJ Josip Broz Tito, predsednik Združene arabske republike Naser,	sovjetski
premier Hruščev,	britanski
premier Macmillan in drugi voditelji.
1 Nepričakovano ie na današ-
i nji seji prvi dobil besedo ge-
neralni sekretar OZN Hammarskjöld. V pripravljeni izjavi, ki jo je prebral, je Hammarskjöld dejal, da kritike, izrečene glede njegovega dela, ne načenjajo vprašanje »enega človeka, ampak ustanove-. Ko je govoril o Kongu, je rekel, da sile OZN niso pod poveljstvom vlade, ki je prosila za njihovo pomoč. Izjavil je, da to ni bila njegova operacija, ampak operacija OZN. in pripomnil, da je bil Varnostni svet tisti, ki mu je 14. julija in pozneje poveril mandat.
Prvi govornik na današnji seji, predsednik ČSSR Antonin Novotny, je protestiral proti načinu, kako so bile nekatere delegacije, zlasti pa njegova, siprejete v ZDA. Podprl je sovjetsko zahtevo, naj bi sedež OZN premestili iz ZDA v kako drugo državo.
Prevladuje južna Tirolska
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
DUNAJ, 26. sept (Po telefonu) Zasedanje Generalne skupščine O-ZN v New Torku zanima avstrijsko javnost, če sklepamo iz pisanja tukajšnjih časopisov, predvsem iz enega aspekta: z aspekta jnžnotirolskega vprašanja. Skorajšnja debata o avstrijski, oziroma nemško govoreči manjšini na južnem Tirolskem in o avstrijski -italijanski bilateralni pogodbi iz leta 1946 je predmet najrazličnejših pesimističnih in optimističnih ugibanj.
Tudi v uradnih krogih ne skrivajo razočaranja spričo stališča zahodnih in vzhodnih držav v programskem odboru OZN. V tem odboru, ki sestavlja dnevni red. je bÜo namreč govora o naslovu, pod katerim bi naj južnotirolski problem postavili na dnevni red zasedanja. Stef avstrijske delegacije minister dr. Kreisky je predlagal naslov »problem avstrijske manjšine v Italiji«, medtem ko se je italijanski delegat Martino postavil na stališče, da avstrijske manjšine v Italiji ni, temveč samo Italijani nemškega jezika. Ker so bili Člani odbora povečini proti avstrijskemu predlogu, ne glede na blokovsko pripadnost, je Avstrija pristala končno na kompromisen naslov, ki se glasi:	»Položaj
nemško govorečega elementa v pokrajini Bolzano. izpolnitev pariške pogodbe iz leta 1946«.
Na Dunaju so s simpatijo zabeležili, da se je jugoslovanska delegacija v programskem odboru postavila na stran Avstrije. češ naslov problema, o katerem naj razpravlja Generalna skupščina je stvar države, ki ta problem postavlja na dnevni red. Podkancler Pittermann je v svojem sobotnem radijskem govoru ocenil ta jugoslovanski korak kot »nekaj posebno razveseljivega«. Dejal je tudi. da je debata pred programskim odborom pokazala, da so odrekli Avstriji podporo mnogi, ki so se v zadnjih letih kazali kot njeni prijatelji. Ta očitek bi naj veljal za ZDA.
Avstrijska vlada sl je za te dnj prihranila tudi majhen obmejni incident v juliju, da obtoži Italijo kršitve avstrijske meje. Poslala je namreč v Rhn protestno noto. Češ da so italijanski vojaki med julijskimi manevri prestopili avstrijsko mejo v bližini Brennerja in na avstrijskem ozemlju skopali nekaj strelskih jarkov ter zgradili
Francija priznala republiko Mali
Pariz, 26. sept. (AP). Franci-ja je danes uradno pri poznala republiko Mali (bivši francosk' Sudan), ki so jo proglasili potem, ko je Senegalija izstopila iz Federacije Mali. Pričakujejo, da bo Francija podprla zahtevo republike Senegalije, ki jo je že prej pripoznala, in republike Mali za sprejem v OZN.
nekaj utrdb. Italijanska vlada je v prav tako neprijaznem tonu odgovorila, da so avstrijske obtožbe neosnovane, ker da so
državama. Od izida južnotirol-ske debate v New Yorku, ki se bo predvidoma začela 29. septembra, je odvisno, ali se bo ta razvoj ustavil ali pa bo pripeljal do resnega meddržavnega spora. Na Dunaju prevladuje mnenje, da bo Italija na - generalnem zasedanju »zmagala«, to se pravi, da bo južnotirolski problem dodeljen pravni komisiji OZN. kar bo praktično pomenilo. da bo postavljen pred mednarodno sodišče v Haagu.
ODUOZDe neOÈJavvetxic. KC1	^	__	,	x —o*.
tfed strelsšri jarki in utrdbe fc- 2T_JS,-SJen
iz leta 1935. S svoje strani pa je obtožila Avstrijo, da njena letala kršijo Italijanski zračni prostor.
Ta spremljava k newyor§ke mu zasedanju poslabšuje že ta-ko hladne odnose med obema
čas predlagala. Vendar pa bi bil po m en ju Ballhausplatza to za Italijo le polovičen uspeh, kajti Avstriji je bilo predvsem do internacionalizacije manjšinskega problema v Italiii
Slavko Fras
ZAOSTRITEV
MED DUNAJEM IN BUDIMPEŠTO
Budimpešta, 26. sept. (Tanjug). Odnosi med Madžarsko in Avstrijo so se občutno zaostrili, odkar je pred tedni na meji med obema državama prišlo do incidentov, ki so se potem še večkrat ponovili.
V zvezi s temi incidenti sta obe državi poslali druga drugi po dve protestni noti, v kateri obtožujeta nasprotno stran provokacij in namernega povzročanja napetosti. Včerajšnji madžarski tisk objavlja noto madžarskega zunanjega mini-strtva, ki so jo izročili avstrijskemu poslaništvu v Budimpešti. Nota obtožuje avstrijsko vlado med drugim tudi zaradi pošiljanja vohunov na Madžarsko ter zaradi kršitve madžarskega zračnega prostora po avstrijskih letalih.
Človeških žrtev v teh incidentih ni bilo. Prav tako ne poročajo o tem, da bi bile zajete obmejne straže, ki so po vesteh iz ene kot druge države prekoračile obmejne pasove.
Madžarsko-avstrijski odnosi so se zaostrili prav v času, ko so od obeh držav pričakovali nadaljnjih pobud za zboljšanje sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju. Avstrija in Madžarska sta lani sklenili dolgoročni trgovinski sporazum, kar so označili kot velik korak k normalizaciji in razvoju medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Avstrijske tvrdke so v velikem številu sodelovale na zadnjih dveh industrijskih sejmih v Budimpešti.
Novotny je potem govoril o Kongu ter je zahteval, naj OZN takoj omogoči ponovno svobodno delovanje kongoške-mu premieru Lumumbi in njegovi vladi. Opozoril je na poskus, da bi strmoglavili kubansko vlado. Kar zadeva Alžirijo. je poudaril, da je prišel čas. da prenehajo kolonialne vojne, predvsem pa vojna v Alžiriji.
Češkoslovaški predsednik je potem spregovoril o politiki za-hodnonemške vlade. Izjavil je, da podpira predlog DR Nemčije, naj bi na ozemljih obeh Nemci j izvedli potstopno razorožitev. Zahteval je, da je treba mirovno pogodbo skleniti z obema nemškima državama in da je treba urediti problem zahodnega Berlina.
Novotny je tudi podprl sovjetski predlog, naj bi položaj generalnega sekretarja OZN zamenjal sekretariat, v katerem bi bili trije sekretarji.
Potem je govoril argentinski zunanji minister Taboada. Rekel je, da se je mednarodna napetost hudo zaostrila in da gre zdaj za dilemo: oborožen spopad ali pot, ki bi omogočila narodom, da bi skupaj živeli v miru. Po njegovem mnenju je najvažnejša naloga, doseči razorožitev pod učinkovito kontrolo.
Zadnji govornik na popoldanski seji, predsednik kanadske vlade Diefenbaker, je med drugim govoril o razorožitvi in je predlagal, naj bi uvedli sistematično kontrolo nad raketami za izstreljevanje atomskega orožja, naj bi vzpostavili inšpekcijo nad napravami za izstreljevanje raket ter prepovedan biološko in kemično orožje. Zahteval je tudi, da je treba prepovedati uporabo vesoljskega prostora za vojaške namene in opremljanja umetnih satelitov z orožjem, opustiti proizvodnjo jedrskih surovin za oboroževanje, sedanje zaloge pa uporabiti za miroljubne namene, opustiti je treba atomske poskuse in v okviru OZN ustanoviti aparat'za ohranitev miru.
Diefenbaker je rekel, da je predsednik Eisenhower »skušal odpreti vrata za mednarodno pomiritev, Hruščev ■ pa jih je skušal zapreti«. Kar zadeva sovjetski predlog, naj bi položaj generalnega sekretarja OZN zamenjal sekretariat treh, je kanadski premier rekel, da bi to »spodkopalo« OZN.
Ko je govoril o Kongu in Afriki, je Diefenbaker izjavil, da afriška celina ne sme postati žarišče boja med Vzhodom in Zahodom. Ce je Afriki potrebna pomoč, potem ji je treba to pomoč nuditi prek OZN.
Popoldanska seja je bila končana ob 18.15, prihodnja pa je bila napovedana za nocoj ob
20.	uri po ju|psloavnskem času.
Na zasedanju Generalne skupščine OZN bo jutri govoril predsednik Združene arabske republike Naser.
Predsednik Naser se je sinoči v svoji newyorški rezidenci
Pritožbe z Gradiščanske
Slovenska gimnazija v Celovcu se bori s težavami — »Hrvatske novine« zahtevajo enakopravnost v smislu 7. člena državne pogodbe
DUNAJ, 26. sept (Tanjug). Slovensko državno realno gimnazijo v Celovcn obiskuje v novem šolskem letu okrog 230 dijakov in dijakinj iz raznih krajev^ v južni Koroški. Ta gimnazija je bila odprta pred tremi leti, v skladn z določbami člena 7 državne pogodbe iz leta 1955 o pravicah jugoslovanskih manjšin v Avstriji.
V tej prvi srednji šoli za strstvo na Dunaju in pristojni prosvetni organi v Celovcu
manjšino je bilo doslej odprtih šest razredov, oredvideno pa je, da bo v prihodnjih letih odprtih vseh osem razredov, tako da bo šola postala popolna realna gimnazija.
Slovenska gimnazija pa se še vedno bori s težavami zaradi pomanjkanja učbenikov in potrebnih prostorov. Sola je v poslopju avstrijske gimnazije. tako da imajo lahko samo popoldanski pouk. Doslej ni bilo ugodeno predlogom in zahtevam združenja l staršev, naj prosvetno mini-
Tožilec »ni ugotovil krivdo«
Preiskava proti bivšemu ministra Oberländerju
Bonn, 26. sept. (Reuter). — V Bonnu so danes objavili sporočilo za tisk. ki pravi, da preiskava bonnskega tožilca o dejavnosti bivšega zahodnonemškega ministra za begunce Theodor j a Oberländer j a »ni ugotovila« da je Oberländer sodeloval v poko lu v Lvovu v Ukrajini leta 1941 V sporočilu je rečeno da nj izključeno. da so reka-eri Ukrajinci. pripadnik? bataljona »Nachtigal« v katerem ie bil Oberländer oficir za zvezo sodelovali v mučenju in pobijanju 2idov »brez vednosti in v na-
bataljona profesorja Oberlän-derja. S sporočilu je nadalje re-
na koncu upanje, da bodo pristojni organi naposled sprejeli potrebne ukrepe za zaščito pravic hrvatske manjšine in s tem preprečili diskriminacije, ne samo v športu, ampak tudi na drugih področjih življenja na Gradiščanskem.
sestal z libanonskim ministrskim predsednikom Saebom Salamom in podpredsednikom afganistanske vlade princem Naimom.	*
Ganski predsednik Nkrumah se je včeraj zvečer sestal s sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom. Razgo-varjala sta se skoraj dve uri. Predsednik Nkrumah je potem izjavil, da je razorožitev nujna ter da se je s Hruščevom razgovarjai o tem, kako bi to dosegli. Pripomnil je, da je s sovjetskim ministrskim predsednikom govoril tudi o predlogu za reorganizacijo sekretariata OZN ter je pri tem poudaril, da so argumenti tako za to reorganizacijo kot tudi proti njej.
Lumumba na ulicah
Leopoldvflle, 26. sept. (AFP Reuter-AP) Medtem ko se v Lecpoldvillu čedalje bolj govori o bližnji pomiritvi, Je predsednik osrednje kongoške vlade Lumumba prvič v zadnjem tednu zapustil svojo rezidenco na obal; reke in se z avtomobilom, popeljal po leo. poldvillskih ulicah. Izjavil je, da je to storil na željo ljudstva in kongoških vojakov, da bi se prepričali o njegovi prisotnosti.	I
Predsednik Gane Nkrumah med govorom pred Generalno skupščino
Lumumba sprejel naše novinare
Sporazum s Kasavubujem je lahko sklenjen v nekaj urah — Taje sile bi rade zapletle enega voditelja v spor z drugim — če ne bo prišlo do sporazuma, bodo morali spregovori ti parlament, vojska in ljudstvo
LEOPOLDVTLLE, 26. sept. — Predsednik osrednje kongoške vlade Patrice Lumumba se je danes razgovarjai z dopisniki jugoslovanskega tiska in radia. Izjavil je. da kar njega zadeva, se la hko vsak trenutek sklene sporazum o pomiritvi med njim in predsednikom Kasavubu-jem in o prenehanju krize v Kongn. Poudaril je, da morajo dejanja pokazati, ali misli polkovnik Mobutu iskreno ali ne. Ce misli iskreno, je dejal Lumumba. lahko sklenemo sporazum tudi v nekaj urah. Dokončno sodbo lahko povzamemo samo iz dejanj.
Predsednik vlade Lumumba je sprejel jugoslovanske dopisnike Tanjuga, »Borbe«, in radiotelevizije v svoji rezidenci na obali Konga.
Razgovor v kabinetu ministrskega predsednika Lumum-be se je začel z vprašanjem: V kakšni fazi so pogajanja o pomiritvi? Premier Lumumba je izjavil, da mu je polkovnik Mobutu, ki ga je osebno obiskal, poslal pismo, v katerem je izrazil željo, da brez vsakega zavlačevanja prispeva k pomiritvi, 'tako da bi rešili čast, ugled in prihodnost Konga. Polkovnik Mobutu je ob tej priložnosti ponovil, da ga navdajajo prijateljska čustva do Lumumbe. Vem, je nadaljeval Lumumba, da polkovniku Mo-butuju narekuje njegovo stališče vojska, ki je za pomiritev in ki nikoli ne bo dopustila, da bi bila odstranjena moja vlada, ki je izraz volje ljudstva in ki je dvakrat dobila zaupnico. Vojska zelo dobro ve, da je parlament vrhovni organ naroda. Vojaki niso mogli razumeti, je poudaril kongoški premier, da je prišlo do skoraj hladne vojne, ki se je izražala v zapiranju ministrov in poslancev in v kateri so morali
jem in »kar se mene tiče, bi bilo vse urejeno v eni uri. Ka-savubu ni moj' 'politični nasprotnik, jaz sem bil tisti, ki je pripomogel k njegovi izvolitvi za poglavarja države. Ce bi hotel, bi lahko s parlamentarno večino, ki jo imam. postal jaz poglavar države. Tega pa nisem hotel. Hotel sem delati za konsolidacijo dežele in okrepitev njene enotnosti.«
»Vem,* je nadaljeval premier Lumumba, »da hočejo nekatere države izkoristiti naša bogastva, iz našega urana hočejo delati atomske bombe. Te države bi fade v Kongu zapletle enega voditelja v spor z drugim in to potem, izrabile.
Ce navdajajo Kasavubuja enaka čustva kot mene, potem si lahko takoj seževa v roke in urediva vse.*
Lumumba je potem poudaril, da za pomiritev posredujejo tudi nekateri člani parlamenta in predstavniki, afriških držav, ki so v stalnem stiku z njim in s predsednikom Kasa-vubujem. Tudi misija OZN je udeležena v dogajanju, je pripomnil ministrski predsednik Lumumba in poudaril, da je predstavnik misije David igral
sodelovati tudi sami. Kar za- " važno vlogo v prejšnjih razgo-
deva politiko vojske, bo vedno samo v službi naroda.
Lumumba je potem, ko je nadalje govoril o sestanku s polkovnikom Mobutujem, izjavil: »Polkovniku Mobutuju sem jasno povedal, da kar zadeva mene. ne stavljam nobenih pogojev za pomiritev s predsednikom Kasavubujem. kasavubuja popolnoma spoštu-
vorih o pomiritvi Lumumba je potem opozoril na to, da je polkovnik Mobutu odšel, da bi nadaljeval svojo akcijo pri Kasavubuju. Ce pa vendar ne bo prišlo do sporazuma, je rekel Lumumba, potem bodo morah trije činitelji — volja parlamenta, volja vojske in volja ljudstva — skupno 1 delovati, da bi ohranili enot-
nost naroda in zagotovili razvoj dežele.
Lumumba je izrazil željo, da bi bil sporazum čimprej dosežen. Poudaril je: »Namesto da govorimo o spopadu, bi bilo bolje, da bi govorili o gospodarskem in socialnem programu, o tem. kako zagotoviti zaposlenost, o tem, kako bi bilo moč zboljšati življenjske pogoje naših ljudi. Ne morem ničesar predvidevati, ker ne vem, kaj-mislijo drugi. Vem pa, da so ljudje, ki izkoriščajo položaj in ki nočejo pomiritve. Teh ne zanimata ne Kasavubu ne Lumumba. tem je samo do bogastva Konga, izkoristiti hočejo ene kot druge, da bi dosegli svojo gospodarsko dominacijo.«
Na vprašanje, ali ima pri rokah podatke o položaju v notranjosti dežele, je ministrski predsednik Lumumba odgovorih da ima pri rokah dovolj podatkov o razpoloženju kongoškega ljudstva. »V pokrajini so ljudje na moji strani in me podpirajo, vštevši tudi vlado pokrajine Leopold-ville. Prav zdaj je bil tu predsednik vlade Leopoldville Ka-mitatu, s katerim sem se razgovarjai. V pokrajinah so ljudje, ki so proti Kasavubuju in ga nočejo več priznavati za poglavarja države. V pokrajinah so ljudje proti tistemu, kar se dogaja, ker vedo, da to ni v korist ne Lumumbi ne Kasavubuju, ampak je v škodo Kongu.«
Na koncu je ministrski predsednik Lumumba še enkrat poudaril, da bodo dejanja sama pokazala, kakšen je v resnici položaj, in da bo moč samo na podlagi dejanj sprejeti končno sodbo.
Ranb sprejel Sarajšiča
Dunaj. 26. sept- (Tanjug). Nori jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sarajčlć je bil danes na protokolarnem obisku pri predsedniku avstrijske vlade inž. Juliusu Raabu.
gotovijo novo šolsko posopje.
Tednik gradiščanskih Hrva tov »Hrvatske novine« je ob javil uvodnik, v kateren-vprašuje, kdai bodo pristojm organi v Avstriji naposled uveljavili določbe člena 7 državne pogodbe iz leta 1955. ki jamči popolno enakopravnost in narodnostni obstoi hrvatske manjšine na Gradiščanskem.
»Hrvatske novine« poudarjajo: -Znano je, da oblasti še vedno zavlačujejo z uveljav-
NOVICE S PETIH CELIN
JAPONSKA
73 RUDARJEV IZGUBILO ŽIVLJENJE
Tokio, 26. sept. (Reuter) V ljanjem naših pravic. Začelo premogovniku Momi na jugu se je novo šolsko leto, naše šo- i Japonske Je eksplodiral pl . le pa še vedno čakajo, da bi J ^5,?^ jejzgubilo žlv‘ bile ustvarjene njihove upra-
vičene zahteve. Frav tako_ čakajo na sodiščih kot tudi^ na vseh drugih področjih družbenega in političnega življenja-•Hrvatske novine« izražajo
čeno da je bilo na number- t potem nezadovoljstvo zaradi škem procesu dokazano, da so i raznih diskriminacij nasproti
bili za množična streljanja zahodni Ukrajini v tistem času odgovorni pripadniki nacistične varnostne službe. Sporočilo trdi da ni niti najmanjšega do kaza da je bil bataljon »-Nach ti gal« udeležen prf tem na ka kršen koli način.
Profesor Oberländer je odsto pil v maju po obtožbah da je sodeloval v pokolu v Lvovu
pripadnikom hrvatske manjšine. Kot najnovejši primer navajajo nedavno nogometno tekmo v okviru regionalne lige med hrvatskim moštvom iz Zindorfa in avstrijskim moštvom v Železnem. Nogometni sodnik je na tej tekmi prepovedal vsako uporabo hrvat-
ljenje 73 rudarjev.
OZN
SESTANEK HAMMAR-SKJOELD—LOUW New York, 26. sept. (Reuter) Minister za zunanje zadeve Južnoafriške unije Louw je sinoči obiskal generalnega sekretarja OZN Hammarskjol-da zaradi razgovorov o rasistični politiki, ki jo izvajajo v ■Južnoafriški uniji. To je bil prvi uradni sestanek po maju letos.
Po prelivanju krvi v Shar-
«pretjo z ukazom. ' poveljnika 1 °s‘al Pa i® čla° Bundestags.
skega jezika nekega nogome- i pevillu je Dag HammarsKjold taša pa ie izkliučil iz igre. ker i prejel nalog od Varnostnega se temu ni pokoraval.	j sveta, naj stopi v stik z vlado
»Hrvatske novine« izražajo I Južnoafriške unije zaradi pro-
učitve njene politike apartheida.
New York, 26. sept. (Reuter) Predsednik britanske vlade Harold Macmillan je prispel sinoči v New York, kjer bo prisostvoval sejam Generalne skupščine OZN. Britanski ministrski predsednik je prispel v ZDA iz Reykjavika, kjer se je zadržal na poti iz Londona. V Reykjaviku je imel dveumi razgovor z islandskim ministrskim predsednikom Torsom o odnosih med obema deželama.
ZDA
FULBRIGHT KRITIZIRA OMEJITVE V GIBANJU NEKATERIH DRŽAVNIKOV
Washington, 26. sept !Reu-ler) Predsednik odbora ameriškega senata za inozemske zadeve Fulbright. je sinoči izjavil po radfu. da se ne strinja s sklepom ministrstva za zunanje zadeve ZDA o omejitvi
gibanja sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva v New Yorku. Fulbright je označil ta sklep kot -nezrel«. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo, da je bilo gibanje Hruščeva omejeno izključno zaradi njegove osebne varnosti.
AVSTBUA
VEC KOT POL MILIJARDE PRIMANJKLJAJA
Dunaj, 26. sept. (Tanjug) Avstrijska zunanja trgovina ie imela letos v avgustu nad 664 milijonov šilingov primanjkljaja S tem je skupni primanjkljaj avstrijske zunanje trgovine v preteklih osmih mesecih presegel rekordni povojni lanski primanjkljaj 4.3' milijarde šilingov.
Vrednost uvoza v avgustu, k; kaže težnjo po nadaljnjem naraščanju, je bila nad 2.95 milijarde, izvoza Pa 2.13 milijarde šilingov.
Dohodki iz turizma so do-
segli v preteklih osmih mesecih približno 4.6 milijarde šilingov. Računajo, da bodo dohodki iz turizma krili do konca leta naraščajoči primanjkljaj v zunanji trgovini.
mAK
RATIFIKACIJA ZUMA Z
SPORA»
Bagdad, 26. sept. (Tass) Tukaj so uradno objavili, da je iraška vlada ratificirala so-vjetsko-iraški sporazum o gospodarskem in tenhičnem sodelovanju pri gradnji železnice iz Bagdada v Basro. Sporazum določa, da bo vlada Sovjetske zveze dala iraški vladi dopolnilni kredit v znesku 180 milijonov rubljev. Po dogovoru bodo na železniški progi Bagdad—Basra zamenjali sedanji ozki tir z normalnim tirom m zgradili neob-hodno potrebne delavnice popravilo vagonov "in ' motiv.
SPLOŠNA DEBATA NA XV. ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE
Castro o problemih Kube
■Nobena revolucionarna vlada, ki Je prevzela oblast, se ne ukvarja z mednarodnimi problemi, temveč s problemi svoje nacije, z napredkom v državi in s tem, kako zagotoviti boljše življenje svojemu ljudstvu,« je poudaril kubanski premier
NEW YORK, 26. sept. (Tanjug). Splošna debata na XV. i revolocionami režim našel na
zasedanja Generalne skupščine OZN se je nadaljevala nocoj nekaj minut po 20. uri po jugoslovanskem času. Prvi je začel govoriti šef albanske delegacije Mehmed Šehu. Medtem so prihajali v veliko dvorano delegati, tako da je naslednji govornik kubanski premier Fidel Castro začel svoj govor pred popolnoma polno dvorano.
Po prvih uvodnih besedah I ionialnega jarma, do nedavne-
kubanskega premiera je v dvorano Generalne skupščine vstopil predsednik Tito v spremstvu Koče Popoviča in sedel na svoje mesto.
Preden se je dotaknil glavne teme govora, je Castro omenil žaljivo ravnanje, ki ga je bila deležna kubanska delegacija, in pripomnil, da on in njegovi sodelavci niso presenečeni, ker so jim 'razlogi sovražnega sprejema v New Yorku dobro znani. Kritično je poudaril, da so mu omejili gibanje, da organizirajo sovražne izpade pred rezidenco kubanske delegacije, da se do predsednika kubanske vlade vedejo poniževalno in da ga z izgovorom varovanja skušajo izolirati. »Nobena revolucionarna vlada, ki je prevzela oblast, se ne ukvarja z mednarodnimi problemi, temveč s problemi svoje nacije, z napredkom v - državi in s tem, kako zagotoviti boljše življenje svojemu ljudstvu« je poudaril Castro.
V nadaljevanju svojega govora se je skoraj izključno zadržal pri problemu svoje države. ki je — kakor je dejal - stara samo dve leti. Kuba
ga pa je bila kolonija ZDA.
Castro je ne brez grenkobe opozoril, da je bila njegovi državi vsiljena pogodba z ZDA o vojaškem oporišču na Kubi. »Ponosni smo — je dejal Castro — ker lahko rečemo, da danes nobeno tuje veleposlaništvo ne upravlja z našo_ državo in da je usoda našega ljudstva popolnoma v rokah njegove zakonite vlade.« Castro je obsodil vlado ZDA, da je takoj po zmagi revolucije na Kubi nudila zatočišče sovražnikom kubanskega naroda in je označil to kot sovražno dejanje proti Kubi.
V nadaljevanju je kubanski premier opozoril skupščino na dokument, ki priča o podrejenosti prejšnje Batistove vlade Združenim državam Amerike, nato pa ie pristavil, da se je spor z ZDA začel prav tedaj, ko je revolucionarna vlada začela izvajati agrarno reformo in nacionalizacijo. Razložil je stališče ameriških krogov, zainteresiranih za izkoriščanje kubanskih naravnih bogastev, ter ga je označil kot nesprejemljivo za današnjo Kubo. Castro je poudaril, da je njegova vlada predložila ZDA odplačilo za nacionalizirano se je zadnja v Latinski Arne- 1 imovino v 20 letih, ko pa je riki osvobodila španskega ko- I dokumentiral položaj, ki ga je
Kubi — revščino in primitivne življenjske pogoje več kakor polovice kubanskega prebivalstva — je Castro podčrtal nerazumne zahteve, da se za to nacionalizirano imovino izplača odškodnina brez odlašanja in na podlagi ameriških cenitev.
Castro se je posebno ustavil na obtožbi ameriškega tiska, po katerem je »kubanska vlada pod vodstvom komunistov« in je »nevaren režim«. Ta gonja, je dejal Castro, se je začela precej prej kot je Kuba vzpostavila dipUomafefke od-nošaje z ZSSR. -Do danes, je poudaril Castro, nisem izmenjal nobenega pisma s sovjetskim premierom, kar izjavljam ne zato, da bi se opravičevali, ker nimamo nikomur polagati računov, marveč to govorim samo v želji, da seznanimo javnost z dejstvi.«
AKTUALNI
PORTRET
Novi predsednik Generalne skupščine, irski predstavnik,
, FREDERICK A. BOLAND
HBUŠČEV NA KOSILU PRI CYRUSU EATONU
Miroliubni ton govora
Sovjetski premier je pozval k sovjet sko-ameriškemu sodelovanju — Hroščev je tudi dejal, da je bil cilj njegovega prihoda v New York: razorožitev
IZJAVI BELUŠEMA NOVINARJEM
Pomen XV.zasedania
New York, 26. sept. (Tanjug) Podpredsednik začasne alžirske vlade Krim Belkasem je danes v izjavi za tisk poudaril, da njegova vlada prisoja poseben pomen sedanjemu zasedanju Generalne skupščine OZN. Pripomnil je, da udeležba velikega števila znanih državnikov potrjuje važnost in tehtnost problemov, _ki jiij bodo -pbrav--. navali, med njimi razorožitev in kolonializem.
-Težko je verjeti,« je izjavil Belkasem, -da bi velesile, ki tečejo urediti problem razorožitve in ki so obsodile prakso kolonializma, podprle francoski
Ferhat Rhm na poti v Peking
Kairo, 26. sept. (AFP) Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat .Abas je danes prispel v Kairo na Poti v Peking, kjer bo prisostvoval proslavam ob 11. obletnici proglasitve LR Kitajske. Proslave se bodo začele 1. oktobra. V delegaciji začasne alžirske vlade, ki jo vedi Ferhat Abas. so še trije člani Feraht Abas bo ostal v Pekingu deset dni/ Iz LR Kitajske bo odpotoval na >bisk v Moskvo.
Odsbren trgovinski spotozum med Kubo in FLRJ
Havana, 26. sept. (Tanjug) — Ministarski ifret Kube pod prsd-sedstvc>ji <U*valada Doriicosa je na zadnji seji odobril trgovinski sporazum In konvencijo o tehničnem in znanstvenem Svrie-i I o van ju med Kubo in Jugoslavijo.
Prvi trgovinski sporazum med obema državama tn konvencija o tehničnem in znanstvenem sodelovanju sta bila sklenjena v Beogradu konec julija
kolonializem, da bi nadaljeval z uničevanjem v Alžiriji.*
Belkasem je nadalje dejal: »Spričo tega, da francoska vlada noče in da nam ni mogoče, da bi se neposredno pogajali, se obračamo s pozivom na Organizacijo združenih narodov. Mednarodna organizacija tako stoji pred stvarnostjo alžirskega-.vprašanja- v- -času,~~ko~ je Francija, ena njenih ustanoviteljic, vnaprej sklenila, da zavrne suverene sklepe OZN.
Ta poziv je poslednji in edini miroljubni način za ureditev alžirskega spopada, napor, da bi preprečili njegovo razširitev do takšnega obsega, da bi
j bila ogrožena 1 mir na svetu.*
ravnovesje in
DOPIS IZ NEW YORKA
SEDEŽ OZN, 26. sept. (Po teleprinterju). Na kosilu s skupino ameriških in kanadskih poslovnih ljudi, ki ga je ameriški industrije-. Oyrus Eaton priredil na njegovo čast, je imel sovjetski premier HrušČev govor, k so ga tukaj, na sedežu OZN, opazili po njegovem miroljubnem tonu. HruŠčev je imel. sovjetski premier HrušČev govor, ki so ga tukaj, na nujno potrebo po politiki koeksistence.
Ko je zastavil retorično vprašanje, zakaj lahko sodelujeta Hruščev in Eaton, je predsednik sovjetske vlade dejal: »Zato ker kapitalist Eaton in komunist Hruščev, kadar Se sestaneta in se razgovarjata, ostaneta vsak pri svojem pre-. pričanju. Kakor jaz ne nameravam pridobiti Eatona za komunizem, tako sem prepričan, da se Eaton ne bo zaman trudil in me skušal spreobrniti v zagovornika kapitalističnih gledišč- Zastopniki kapita-lističnihrin socialističnih -držav
se morajo naučiti razumeti drug drugega in se truditi za rešitev problemov med državami z miroljubnimi sredstvi, da bi preprečili vojaški spopad in novo svetovno vojno* je dejal Hruščev.
Sovjetski premier je poudaril. da je cilj njegovega pri-
hoda na zasedanje Generalne skupščine — razorožitev. »Pripravljeni smo sesti za zeleno mizo in pomagati, da bi se razčistila tista vprašanja o razorožitvi, k j še niso jasna. Toda preden bomo sedli za konferenčno mizo, se moramo trdno sporazumeti o tem, da moramo rešiti problem razorožitve, da moramo doseči sporazum o ra-
Dželal Bajat poskušal napraviti samomor
- Beograd; 26. isept. Ankarski -radio poroča, da je bivši predsednik turške republike Dželal Bajar, ki je v zaporu na Jaši Adi. včeraj poskušal napraviti samomor, vendar so njegov poskus pravočasno preprečili. Za sedaj niso podrobneje sporočil1 ničesar o stanju njegovega ! zdravja.
Poziv alžirske vlade OZN
Krim Belkasem je prepričan, da so Združeni narodi zadnji in edini miroljubni forum za rešitev alžirskega spopada
NEW YORK, 26. sept. (AP). Delegacija začasne alžirske vlade, ki prisostvuje XV. zasedanja Generalne sknpačine OZN, je poslala danes svetovni organizaciji poziv, naj konča krvopreiitje v Alžiriji.
Sef delegacije podpredsednik vlade Krim Belkasem, ki je nocoj izročil ta poziv Združenim narodom, je prepričan, da Združeni narodi predstavljajo -zadnji in edini miroljubni forum« za rešitev alžirskega spopada.
»Začasna alžirska vlada, je dejal Belkasem — me je pooblastila, naj v svojstvu šefa deiegacijp opozorim OZN na pomen, ki ga pripisuje temu zasedanju Generalne skup" šč-ne tako zaradi važnosti in
kega števila uglednih državnikov Zato težko verjamemo — je nadaljeval Belkasem —
da bodo zastopniki velikih držav, ki skušajo rešiti probleme razorožitve in so obsodili kolonialistično prakso, dovolili.
da bi Francija nadaljevala s svojim pustošenjem v Alžiriji.«
Podpredsednik začasne alžirske vlade Krim Belkasem je nato izjavil, da se njegova država obrača na OZN, ker ni imela možnosti, da bi s Francijo vodila neposredna poga'
resnosti problemov, s kateri- j ianja. Belkasem je pripomnil, mi se bo ukvarjala, kakor da so svetovno organizacijo tudi zaradi navzočnosti veli- obveščali o položaju v Alži-
OENEBALNA KONFERENCA MEDNARODNE AGENCIJE ZA ATOMSKO ENERGIJO
Več pomoči In sodelovanja
Jugoslovanski delegat je dejal, da bi morale razvite države nuditi več informacij in podatkov o atomski energiji in opozori! na koristne sodelovanje med Jugoslavijo in Agencijo za atomsko energijo
riji, kadar koli ie Francija, ena izmed ustanoviteljic OZN, zavračala sklepe OZN.
Na koncu je Belkasem poudaril. da lahko alžirski problem ogrozi ravnotežje in mir v svetu.
zorožitvi pod strogim mednarodnim nadzorstvom.«
Druga glavna naloga Generalne skupščine je po besedah Hruščeva antikolonialni problem.
Na koncu govora je Hruščev ponovil že prej navedene argumente o sovjetskem predlogu. da bi namesto dosedanjega generalnega sekretarja ustanovili izvršno telo, v katerem bi bil po en zastopnik socialističnih, kapitalističnih in nevtralnih držav.
I	Jože Smole
Operacije proti Sofistovim gverilcem
Havana, 26. sept. (Tanjug). -Kakor piše današnji »Revoiuci on«, se na gorskem področju Escanbraja v osednji pokrajin Las' Villas nadaljujejo očlščar valne operacije vladnih sil- Nfc-tem področju že nekaj časa de lujejo protirevolucionarni upo: niki, tolpe pripadnikov bivšeg« diktatorskega režima. »Revolu cion« poroča, da so vladne s:!-v zadnjih dneh ujele 28 upom kov in da je eden padel.
Kubanski premier Castro n nedavno poudaril, da so v'ladr.r sile na tem področju gospoda: položaja in da jim tudi šivanka ne bi mogla ostati skrita, glavnem s*> tešile sestavljene odredov kmečke milice s teg& področja. Tj odredi so zapleni-3 strojnice, več pušk. radijski postajo, sanitetne potrebščine ir» obleko. »Revolucion« piše. o« so uporniške tolpe v zadnjem času napadale bližnje vasi, in poudarja, da. ^re za protirevo lucionarne elemente, ki si zaman-pri zadevaj o. da bi na tem področju ustvarili žarišča nemi rov.
SPORAZUM 0 TEHNIČMIM SODELOVANJU S POLJSKO
DUNAJ, 26. sept. (Tanjug). Ko je govoril danes v »odboru za programska, tehniška in proračunska vprašanja generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo, je član jugoslovanske delegacije ing. Salom Sulca pozitivno ocenil dejavnost agencije pri dajanju tehniške pomoči nezadostno razvitim državam.
Kar zadeva predlog programa za delo in proračun agencije v letu 1961, je opozoril na' potrebo po razširitvi raznih oblik pomoči in sodelovanja, dodeljevanja štipendij za specializacijo kadrov in zamenjavo strokovnjakov in znanstvenikov, publikacij m informacij.
Šuica je med drugim poudari, da je nujno potrebno proučevati ekonomičnost uporabe atomske energije v miroljubne namene. Dejal je. da bi morale razvite države nuditi več informacij in podatkov s po-
prišča atomske energije tistim državam, lri so na nižji stopnji razvoja.
Na koncu je jugoslovanski delegat opozoril na koristno sodelovanje. ki se čedalje bolj razvija med Jugoslavijo in Agencijo za atomsko energijo, in na dosedanje prispevke Jugoslavije za pospeševanje dejavnosti agencije. Poudaril je tudi pomen, ki ga ima jugoslo-
rezultate, ki jih je dosegla Jugoslavija pri uporabi atomske
energije.
V debati v odboru z$ administrativna in pravna vprašanja o sistemu nadzorstva in inšpekcije — da se ne bi atomsko gorivo uporabljalo v vojaške namene, pri čemer bi pomagala mednarodna agencija — je jugoslovanski delegat Drago Baum podprl v imenu jugoslovanske delegacije prizadevanja agencije za širšo uporabo atomske energije v miroljubne namene. Baum je predlagal, da bi sistem nadzorstva in inšpekcije postavili tako. da bi upoštevali tudi mne-
ranska pomoč nerazvitim dr- I nje cele vrste neodvisnih držav
žavam. katere kadri prihajajo i v Aziji in Afriki, ki bodo po	o,,,,.,..
na specializacijo v jugoslevan- vsej verjetnosti največje pre- Čelič. Kongres bo trajal šest ■ jugoslovanskih ske inštitute. Navedel je tudi I jemnice pomoči po agenciji. I dni.	S. F. 1 nikov.
Varšava, 26. sept. (Tanjug). V Varšavi so danes podpisali protokol o znanptveno-tehnič-nem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko za leto 1961. Protokol je plod šestega zasedanja jugoslovansko-poljske komisije za znanstveno-tehnič-no sodelovanje, ki je bilo od 19. do 26. tega meseca v Varšavi.
Protokol določa izmenjavo znanstveno-tehnične dokumentacije in strokovnih kadrov v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu in med inštituti. Jugoslavija bo na.primer posredovala Poljski svoje izkušnje v strojni in lahki industriji ter v kmetijstvu. Poljska pa Jugoslaviji izkušnje v rudarstvu, metalurgiji in kemični industriji.
Protokol sta podpisala v imenu Poljske predsednik Odbora za malo proizvodnjo Mieczeslaw Hoffmann. v imenu Jugoslavije pa generalni
Kongres UNESCO na Dunaju
Dunaj, 26. sept. Danes se je začel na Dunaju v okviru UNESCO III. mednarodni kongres za likovno umetnost, na katerem sodelujejo delegacije iz 43. držav. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik Zveze jugoslovanskih likovnih umet nikov Marij Pregelj, v delegaciji pa so Marjan Detonl Mar ko Celetoonovič. Voj in Stojič Izmet Mujezinovič in Stojan
sekretar Zvezne industrijske zbornice Zvonko Morič.
Obisk poljskega
ministra na Dunaju
Dunaj, 26. sept. (Tanjug) Poljski minister za kmetijstvo Jagielski je danes prispel na prvi uradni obisk v Avstriio, kjer bo ostal teden dni. Na obisk ga je povabil avstrijski minister za kmetijstvo Hart-mann. Minister Jagielski bo obiskal nekatere ustanove na Dunaju ter nekatera kmetijska posestva na deželi.
Sprejem v jugoslovanskem paviljonu na sofijskem velesejmu
S^\ia. ‘1.	(Taniug). V
Plovdivu je bil včeraj ob dnevu jugoslovanskega dne n=-•nednarodnem sejmu prirejen v in	pa
viljonu Na sprejemu so b’*? namestnik bolgarskega zuna njega minist.^ Ljubomir An djelov, namestnik ministra za nofranjo trgovino Ljaljo Gan-spv ——	‘--'ir a minira zč
zunanio trgovino Dobri Aleksi •jev in Atanas Vergiev. pred bolgarske Trgovinska zbornice Metodi Podov ‘n vec drugih funkcionarjev, predstavnikov bolgarskih gospo-da-'-Min ortfnm'7acii i'1 poslovnih ljudi. Prav tako je bil n-spreiemu jugoslovanski ve'? poslanik v Sofiji Rado« Jova
r-	•■’«•'i	Vh
Na sprejem je prišlo tudi več gospodarstve-
Razgovori Tifo-Naser
NEW YORK, 26. sept. (Tanjug). Predsednik Tito in predsednik Naser se ..<sta nocoj sestala v rezidenci predsednika Naserja. Oba predsednika '• sta ob tej priložnosti nadaljevala politične razgovore, ki sta jih imela pred dvema dnevoma v residenci predsednika Tita v jugoslovanski misiji. Ob tej priložnosti' je prišlo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju do široke mnenj o več perečih mednarodnih problemih.
POZIV KOHGOŠKEGA PflBLŠMENTŠ OZH
POMOČ ZAKONITI VLADI
LEOPOLDVILLE, 26. sept (Od posebnega Tanjugovega poročevalca). Kongoški parlament je danes ponovno zahteval od OZN. naj intervenira in pomaga zakoniti vladi ministrskega predsednika Lumumbe rešiti deželo pred nevarnostjo, v kateri je,- V brzojavki, ki so ga v imena parlamenta poslali predsednik senata in večina senatorjev in poslancev predsedniku Varnostnega sveta in delegacijam azijskih in afriških držav, je rečeno, da razvoj krize v Kongu jasno kaže, da gre za posledice zarote imperialistov, ki si prizadevajo pridobiti nekatere podkupljene voditelje Konga, da bi se borili za njihove interese.
Kongoški senatorji in poslanci prav tako obsojajo katoliško cerkev, ki s svojim vmešavanjem slabša politični položaj. Belgijski religiozni svetovalci nenehno obdajajo Kasavubuja, Kalundžija in Čombeja. Članice Atlantske zveze pa jim dajejo navodila in sredstva, da bi izpodkopali enotnost Konga.
Kongoški parlamentarci nadalje ostro kritiziraio ravnanje glavnega poveljstva sil OZN. ki s svojo pasivnostjo med drugim dopušča, da z belgijskimi letali, prevažajo orožje marionetnim vladam Combeja. Kalundžija ln Ilea. Enote OZN iz afriških držav so pripravliene podpreti zakonito Lumumbovo vlado, da bi orepreč;ie poslabšanje položa-;a v deželi, pri tem pa zadevajo na ovire, ki jim jih postavlja poveljstvo OZN.
Predsednik Tito sprejel ?od;i delegacij Etiopije in Afganistana
New York, 26. sept. (Tanjug). Predsednik Tito je sprejel danes popoldne v svoji rezidenci v j ugoslovanski misiji vodjo etiopske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN in zunanjega ministra Akliluja Habte Voldo in se zadržal z n jim v razgovoru.
- -predsednik Tito je sprejel danes popoldne v svoji rezi-. denci tudi vodjo afganistanske delegacije podpredsednika vlade in zunanjega ministra Sardarja Mohameda Naima, s katerim se je zadržal v razgovoru.
Brzojavka Bimitra Ganeva .
Beograd, 26. sept. (Tanjug) Predsednik republike Josip 3roz Tito ie prejel brzojavko oredsednika prezidi ja Narodnega sobranja LR Bolgarije Dimi-tra Ganeva, ki se mu zahvaljuje za čestitko ob bolgarskem narodnem prazniku.
Veleposlanik Perišić prispel v Akro
Akra, 26. sept. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Gani dr. Zvonko Perišić je da nes prispel v Akro. Na letališču sta ga sprejela šef protokola ganskega zunanjega ministrstva ln jugoslovanski odpravnik poslov Božovič z osebjem veleposlaništva.
Člani kongoškega parlamenta opozarjajo na to, da samo predstavnikom nezakonitih vlad dovoljujejo uporabljati nacionalni radio v Leo-poldvillu. Ti po radiu hujskajo ljudstvo proti zakoniti vladi. Člani parlamenta zahtevajo, naj čete OZN sodelujejo samo z zakonito osrednjo vlado in naj takoj odpokličejo svoje Sitraže izpred rad:jske postaje, parlamenta in z letališč. Člani kongoškega parlamenta prav tako odločno zahtevajo, da je treba pozvat; zahodne države, naj se pri priči nehajo vmešavati v noir«~=- --J«ve Konga. Na koncu zahtevalo, da je treba dosledno uveljaviti resolucije Varnostnega sveta.
D. Markovič
Eisenhower se je sestal z laserjem in Nehrujem
New York, 26. sept. (AFP). — Predsednik ZDA Eisenhower, ki se je danes vrnil iz Wa-shingtona v New York je sprejel popoldne v svoji rezidenci v hotelu Waldorf Astoria najprej predsednika ZAR Naserja, nato pa še indijskega premiera Nehruja.
Po sestanku med Eisenho-werjem in Nehrujem so objavili sporočilo, ki pravi, da sta ameriški predsednik in indijski premier izmenjala mnenja o številnih mednarodnih vprašanjih v »sedanjem kritičnem trenutku zgodovine«. Sporočilo pristavlja, da so razgovori potekli v prisrčnem ozračju.
Predstavnik ameriške vlade je po sestanku izjavil, da sta Eisenhower in Nehru govorila tudi o razpravi v Generalni skupščini. Pristavil je, . da je indijski premier podprl izjavo ameriškega predsednika, da je treba doseči sporazum o razorožitvi.
Sukamo odpotoval v New York
Džakarta, 26. sept. (AFP). Predsednik indonezijske republike dr. Ahmed Sukamo je danes odpotoval iz Džakarte v New York na 15. zasedanje Generalne skupščine OZN. Skupaj s predsednikom Sukar-nom je odpotovala tudi indonezijska delegacija, v kateri sta med drugimi zunanji minister Subandrio in obrambni minister ter načelnik generalnega štaba general Nasution.
Predsednik Sukamo in člani indonezijske delegacije se bodo na poti v New York usta-1 vili za dva dni v Tokiu.
Pred umikom Gancev
Polkovnik Mobutu je zahteval od predstavnika OZN Rtrdšešvara Dajala, naj se ganske čete takoj umaknejo iz Konga
LEOPOLDVILLE, 26. sept. (Reuter-Tahjug-AP). Predstav-uik sil OZN v Konga Hammarskjolđov vojaški svetnik indijski general Rikje je na nocojšnji tiskovni konferenci izjavil» da bodo ganske čete. ki So v sestavi OZN, v kratkem zapustile Leopoldville. Hkrati je dejal, da se bodo tunizijske Sete umaknile iz pokrajine Kasai, kjer so pred dnevi liberijske čete preprečile vdor katanških čet pod vodstvom belgijskih oficirjev.
To sporočilo so objavili po sestanku polkovnika Mobutuja s predstavnikom OZN v Kongu Radžešvarom Dajalom. k; ga je Mobutu obiskal v zvezi z incidentom, v katerem so pristaši premiera Lumumbe pretepli enega njegovih administratorjev. člana -tehniške komisije«. Skupina 60 oseb je danes namreč nasilno odpeljala dva člana Mobutujevega -sveta komisarjev«, med njima komisarja za notranje zadeve, in ju zunaj Leopoldvilla pretepla.
V razgovora z Dajalom je Mobutu zahteval umik ganskih čet zaradi njihovega dozdevnega -vmešavanja v notranje zadeve Konga«. Neposredni povod za protest in to zahtevo pa je bila zaščita, ki so jo ganski vojaki včeraj nudili premiera Lumumbi med njegovim sprehodom po mestu Mobutu. ki je danes izjavil, da so s tem ohrabrili Lumumbove pristaše, je povezal sprehod kongoškega premiera z današ»
njimi manifestacijami za Lu-mumbo, ki so bile najštevilnejše v zadnjih petnajstih dneh.
Senghoi predlaga konferenco za okroglo mizo
Dakar. 26. sept. (AFP). Minister Za informacije senegalske vlade ie danes na sestanku z nov:”^iri: r^'r'edal, da je predstavniki združenj anatoli je Leopold Senghor poslal predsedniku Slonokoščene obale HouDhouetu Boignyju pismo. v katerem Dredlaga, naj bi skl;^lj konferenco za okroglo mizo Na njej bi se ponovno zbrale zahodnoafriške dežele. v katerih govore francoski. vštevši Ma.vr‘tanijo. in Gvinejo	minister
za informacije ie tudi dejal, da ie " .i---»- senegalske vlad®	Dia pos’al
renublike
Mali pi^mi v	se za-
vzema 7.0 »- - "•’ariio odnosov rr.°d	državama.