Stev. 234. V Trstu, v torek dmm 22. septembra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Liicj Sv. Frančiška AsiSkcga St 20, L n^dstr. — Vd dopisi tisJ pošiljajo urrdniStva lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni vednik Štetan Godina. Lastnik kemsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim \*jttM*jm v Trsta, ulic« Sv. Praočiika AsiSkega St 20. Telefon nrednittva In opove *ev. 11-57. NaroCnlna znala: Za celo ....... K 24*— za pol leta . . . . . . « • . . ••••••• IJ— za tri bcmee . .............. Za nedeljske ita od» Ma ........ ca pol leta................. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širo kost i ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po !0 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka naialjna vrsta................. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vtnarfev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se tzkljočno te upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Tntu. UpfLva In inseratni oddelek se iiiliijrti v uHd Sv. FvančUka AaiSkega St 20. — Poftnohranihtigai račun A. S41.652. Japonci se mmm trdnjavi TsingtaiL - Boj med flnsiežl in Nemci po kolonijah. Z nemsko-francoskesn tojiito. Delni uspehi nemike arnsde. BERLIN, 20. (Kor.) »Wotffov urad« poroča : Generalni štab javlja: Dne 20. septembra zvečer. V boju s francosko-angleško armado je zaznamovati na posameznih mestih napredek. Reims se nahaja v bojni fronti Francozov. Prisiljeni, da odgovarjamo na streljanje, obžalujemo, da trpi vsled tega mesto škodo. Izdana so bila navodila, da se mora stolni cerkvi kolikor mogoče prizanašati V srednjih Vogezih so bili napadi francoskih čet ob Dononu pri Senonesu in Saalesu odbiti. Nemci niso zapustili Brusila. BERLin 21. (Kor.) Wolffov urad poroča uradno iz Bruslja: V tujini razširjene vesti, da so Nemci zapustili Bruselj, niso resnične. Istotako so neresnične tudi vse vesti, da je nemški poveljnik izjavil, da se izpraznitev mesta izvrši v kratkem. H^fkf nrnjead ¥ Borderau. BERLi \ 21. « J C v, do- je dne 10. septembra n< v Bengalskem zalivu, z i katerih jih je pet potopi1 sadko vred poslala v K i Angleška mala kri/ar prihajajoč od Zanzibarii. Salam in potopila tahi se i ško topničarko »Movve*. I gasus« nahajal zjutraj v livu, kjer so čistili njegov napadel »Konigsberg« in noma nerabnega, pri čemr ubitih in 30 ranjenih. K temu se s pristojne ' ' slednje: »M6we« ni i i; sposobna nemš! a uvniča bila ladja brez vrednosti. . je bila kot brez vrc.lnos — Angleika mala križari-, imela osem 1-. centimeters čim je imela nemška križarka Konigsberg« deset 10.5centimeterskili topov. Angleška admiraliteta naznanja dalje, da je angleška pomožna križarka »Car-mania« dne 14. septembra potopila neki oboroženi nemški parnik, najbrže »Kap Trafalgar« ali »Berlin« in sicer po dveur-nem boju. »Carmania« je izgubila 9 mož. K tej londonski vesti se poroča s pristojne strani: Nemška pomožna križarka »Kap Trafalgar« je bila dne 14. t. m. v bližini brazilskega obrežja po hudem boju z angleško pomožno križarko »Carmanio«, potopljena. Posadko je rešil nemški parnik »Eleonore W6rmann«. Končno naznanja angleška admiraliteta: V noči od 14. na 15. t. m. je skušal neki nemški parnik na reki Kamerun potopiti angleško topničarko »Dwarf« z bombo. Poskus se je ponesrečil in je bil parnik rešen. Dne 16. t. m. je zopet neka druga nemška ladja skušala uničiti »Dwarfa«, ki je bil le malo poškodovan. Nemški parnik je bil uničen, istotako dva čolna z eksplozivnimi stvarmi. BERLIN, 21. (Kor.) AVoIffov urad« poroča iz Nairobija: Angleški parnik >>Ka-virondo« je v Viktoria Nyanzi potopil dva nemška torpedna čolna. Nemški parnik vMuanza« je dne 15. t. m. napadel angleški parnik »NVinifred«, ki je ravno hotel zavoziti v angleški zaliv v Karungu. »VVinifred* se je pozneje vrnil skupno s Princ Gloraie srbski ranjen. NIŠ, 20. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča z dne 20. septembra: Tekom nekega napada proti sovražniku je bil princ Gjor &ie. M je izvršil napad na čelu svojega, 5. r,; estnemu polku pripadajočega bataljona, ranjen. Kroglja, ki ga je zadela, je sto pa s po- i šla Iiliino hrbtenice in izstopila v desnih k^toV uimljah. Rana ne napravlja nobenih skrbi, a »Pegasus« jej *>rinca Prepeljejo jutri v Krupani. razrušila I kitajskih videti, se Dr. Tibor Zsilinszky umrl za dobljeno rano. BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Sin ogrskega državnega poslanca, tajnega svetnika Mihaela Zsiiinszkega, dr. Tibor Zsilinszky, ki je bil pred vojno dodeljen deželni vladi v Sarajevu, je bil pri lvovu ranjen in je lišnici v Olomucu umrl za ranami, ■j se nahajata v vojni še dva sino-;lanca Zsiiinszkega. v b< 11. ;Mer o Ifsllll. RIM, 20. (Kor.) Agenzla Štefani javlja: • 2.t: rjj:i narodni praznik se je slavil po vre j deželi. V Rimu se je pomikal Impozanten sprevod društev od Piazza SS. Apostoli k historični odprtini, kjer je bilo izrečenih več govorov. Govoril je tudi župan knez Colonna, ki je prečita! tudi brzojavko, poslano kralju povodom slavnosti, kakor tudi odgovor kralja. V tem je rečeno: Odgovarjam na pozdrav rimskega prebivalstva in njega zastopstva. Ob tem slavnostnem dnevu podkrepljam svojo vero v vspevanje in veličino domovine, ki jej, kakor so to delali moji predniki, posvečam vse svoje misli in vse svoje delo. Delovanje »Rdečega križa«. DUNAJ, 21. (Kor.) Avstrijska družba »Rdečega križa« priobčuje poročilo o dosedanjih vspehih »Rdečega križa«, iz katerega se da posneti, da delovanje »Rdečega križa« obsega v glavnem tri polja: 1. Na bojnem polju se postavljajo bolnišnice in prostovoljni sanitetni oddelki, razven tega se odpošiljajo mobilnega društvene zaloge, katerim je skrbeti za kolikor mogoče nujno pomoč. e 2. V zaledju bojišča postavlja sanitetne oddelke s po možnosti takim delovanjem, kot ga imajo bolnišnice in s skrbno preskrbo ranjencev in bolnih vojakov. 3. Na večjih železniških postajah postavlja pokrepčevalne postaje, da dobivajo vojaške osebe, ki se vračajo iz bojišča, potrebna okrepčila. Prevažanje bolnikov se ne vrši pod nadzorstvom »Rdečega križa«, temveč pod onim vojaške oblasti. Na prizadevanje nadvojvode Franca Salvatorja je »Rdeči križ« pripravil bolniški vlak in sicer za težko ranjene. Ta vlak vozi sedaj med bojiščem in Dunajem. Prevažanje bolnikov po morju oskrbujejo ambulančne ladje, najete od »Rdečega križa« pri avstrijskem Lloydu. Prometni stroški za te ladje stanejo na mesec najmanj 70.000 K. Za fronto armade, ki operra, je postavil >Rdeči križ« dve bolnišnici za več sto mož. Razven tega je odposlal dosedaj devet prostovoljnih sanitetnih oddekov na bojišče. Mobilne društvene zaloge »Rdečega križa« preskrbujejo dovažanje zdravil in obvez za vse sanitetne oddelke sploh. Tu bodi omenjeno, da je »Rdeči križ« izdal za spopolnitev svojih zalog, ki so bi-e že v mirovnem času velike, znesek od nbližno 3 miljonov kron. Na Dunaju in na Nižjeavstrijskem je postavljenih preko 11.000 postelj v bolnišnicah in drugih oddelkih. Te postelje, ki so v rabi, stanejo mesečno 550.000 kron. Društveno vodstvo in patriotično pomožno društvo za Nižjeavstrijsko je od začetka vojne pa do sedaj na darovih prejelo 4.2 miljone kron. Ako se računajo izdatki za sanitetni materija! na 3 miljone kron, za nove postelje 210.000 kron, za priprave v pomorskih bolniških ladjah 200.000 kron, za društvene rezervne bolnišnice, posebno za mnoge v Galiciji postav Ijene sanitetne oddelke najmanj 1.5 miljona kron, se lahko napravi sledeči zaključek: »Rdeči križ« je darove, ki jih je do sedaj sprejel, skoraj že porabil. Prometne stroške bo moral »Rdeči križ« že v bližnji bodočnosti pokrivati iz svojih prihrankov izza časa miru, ki so bil namenjeni kot rezerva za resne čase. »Rdeči kri« se nadeja, da mu njegov apel na narod ne prinese samo še nadaljnih darov, temveč tudi novih udov. V tem pogledu Avstrija zaostaja za Nemčijo, kajti nemški »Rdeči križ« je štel že pred vojno 300.000 udov, avstrijski pa niti deseti del tega ne. Tisza se je vrnil v Budimpešto. DUNAJ, 21. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza. ki se je udeležil včeraj skupnega ministrskega sveta, se je zvečer vrnil v Budimpešto. Nadvojvoda Friderik in soproga za dobrodelne namene. DUNAJ, 21. (Kor.) Nadvojvoda Friderik in njegova soproga sta razven že podarjenih 160.000 kron pripravila na svojem gradu v Friedecku v Sleziji rekonvale-scentni stan za 15 častnikov, v svoji pres-burški palači takega za 12 častnikov, v svoji palači v Tešenu rekonvalescentni stan za 50 oseb moštva, v gradu Bellye na Ogrskem pa za 40 oseb moštva. V njunem gradu v Selowitzu na Mo-ravskem bodo dobivali za ves čas vojne revni otroci iz istega okraja vsaki dan brezplačno celo prehrano. Nadvojvodski dvorec v Arco sta stavila na razpolago društvu »Belega križa« v svrho vsprejemanja ranjencev. Razven tega sta podarila društvu »Belega križa« PODLISTEK Vihar In tišina. M. C Intonirala je veliko arijo Agate: „Kako se mi je bližal sen 1" In Fulvia jo j* pela božanstveno, preidši od globoke tuge do t lažilne molitve, in potem opisujoč strah, koprnečo prošnjo za mir in slednjič vedri mir verne upajoče duše. A ko je prišla do mesta: „O sladka nada, dan sreče-, ni hotela nikakor več dalje peti, rekbi, da je tako bolesten zanjo, in odreči sem se moral temu. Sedel sem še pri glaso-virju, ko je prejela Fulvia bilet neke dame, ki sem jo jej ja/. sam predstavil in ki jo je pov;«b'!a na o ed s pripombo, da bom tudi jaz P"Ie£, ker da mi je že pisala radi tega. Ker sem menil, da najdem povabilo na domu, sem toplo nagovarjal Fulvio, naj spre me in sem jej ob'jubil, da »o spremim ter da preživim znjo ves večer in tudi jutro pred odh"d«im. Privolila ae. Knaln na to ie pr šel Jurij in je ostat pri nama do poludne. Potem smo odšli skupno in Jurij naju je spre-t ljal v via Torino, kamor sva bila povabljena. Fulvia naju je naprosila, naj jo oprostiva za nekaj časa, da se obleće. To sem izkoristil, da sem hitel domov in da sem tudi napravil toaleto, a po svojem povratku sem jo našel v elegantnem temnozelenem kostimu z velikim ovratkom Medici in z bršljanovo vejico v laseh. Ta temna barva je izvrstno pristoiala njenemu bledemu obrazu »n visoki ovratnik je nekolike zakrival rezke črtt njenega dolgega vratu. Ni bila lepa. In vendar je imela na sebi nekaj privlačnega. Ali so bile njene tjubeznipolne oči, ali pa neskončna milina, ki je ožarjala ves nje obraz, posebno pa ustnici ? Ali je bil nje lepi glas, mamljiva sila njmega petja? Ne, to morem zagotoviti, da sem jo občudoval Kot umetnico, ali ljubil sem jo kot žensko. Tudi če ne bi pela, bi jo b I vseeno ljubil ? Morda še bo'j f Nje pošteni, skoro otroško odkriti značaj, ki ie mogel do entuzijazma vroče ljubi i — to je bil >; nje posebnost, izvirnost njenega duha, a pred vsem ie bil „amor", ki je delal, da sem občutil vpliv nje simpatične osebnosti. VenHar je bila Fulvia, kakor je bila oblečena, lepa dama, in ponosem sem bil na to zaljubljen vanjo. Čutil sem se tako sreč nega da jo ljubim, in tako užaloščenega, da jo smem le idealno ljubiti, z naslovom prijateljice, da nisem natšel v hiši one znanke besed, ki bi oživile konverzacijo. Tudi Fulvia je bila zamišljena In je govorila le v odstavkih, da je potem povedala kaj čudnega po svojem načinu. Potem je zopet obmolknila. Govorili smo o m kam družinskem očetu, ki je na začetku svoje karijere umrl ter zapustil ženo in dva otroka v bedi in pomanjkanju. „Ubogi mož I« je vsktiknila Fulvia, ne bo mogel čuti maše žadušnice Verdija!" Naši gostitelji so bili jako fina rodbina, z veliko nežnočutnostjo ia čednostmi sveta. Spogledali so se preštrašeno. Fulvia ni opazila tega, marveč se je zopet poglobila v misli. Trudil sem se d* bi živahno govoril in se šalil, da bi pedantom spravil iz misli drzno izjavo Fulvie Da bi podžgal svojo navidezno veselost, sem izpil Čašo za ča$o; kmalu sem bil tako razburjen, da sem s svojo živahnostjo obrnil na se pozornost družbe. Sicer pa sem poznal srce Fulvie n.itanćno in sem vedel, da se je le v svojem nag e-nju do čudnih izrekov včasih kazala nelju-bezn.ivo, ki pa jim je bila nje duša tuja. Na koncu večera sem predlag >1, da kaj zložimo za rod >ino nesrečneža, ki je umrl, predno je čul mašo Verdija! Ali družba je zelo hladno sprejela moj predlog; delal sem se, kakor da ne opažam tega, in sem zbiral male darove v neki etui za cigarete. Ko smo sešteli, je bik> 520 frankov. Mej tem je bil rmen bilet 500 frankov in 20 frankov v drobiž >. Pogledi vseh so se obrnili v ta rmeni bilet. Gostje so se predobro poznali, da bi se mogli drug druzega obdolževati lake po-tratnosti. Istotako pa niso mislili, da H bila mlada umetnica, ki ni imela niti sočutne besede za onega nesrečneža, inog a darovati toliko. Vsi so gledali na-me z nekako sočutnim občudovanjem, kakor da hočejo reči: Velikodušen je, ali hrupna glava, to bo imelo ialosten konec. Onega iutra sem videl v roki Fulvie tri note po 500 trankov, ki jih je prejeta od imprezarija ; to je bil prvi obrok v naprej plačane skromne gaže. Vedel sem torej dobro, od kod je prišel ta razsipni dar. (Dalje.) svoto 5000 kron; ravno toliko sta namenila dunajski kliniki. Slednjič sta podarila večje svote vojnim pomožnim akcijam v vseh onih provincijali obojestranskih državnih polovic, kjer se nahaja kako njuno posestvo in kjer je zajedno sedež nadvojvodske posestne u-prave. CIcmenceau proti samaritanskeinu postopanju z nemškimi ranjenci. BORDEAUX, 20. (Kor.) Clemcnceau prihaja v »Home libre« z vprašanjem, ali naj bi se v Franciji se nahajajoče nemške ranjence enako negovalo, kakor francoske ranjence. Očita poveljniku XVIII. armadnega zbora (Bordeaux) Oulartu, da je damam Rdečega križa, ki niso hotele stre-či nemškim ranjencem, rekel, da se s takim postopanjem onečaščajo. Da dokaže, da nemški ranjenci niso vredni istega pomilovanja, navaja Clemenceau celo vrsto vesti o nemških grozodejstvih, seveda brez vsakih dokazov. Objava je napravila neugoden vtisk. Kolera v srbski armadi. SOFIJA, 20. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo iz Niša: Morala v srbski armadi jc popolnoma uničena. Dosedaj je bilo kon-statiranih v srbski armadi 12.000 slučajev kolere. Dnevno umrje 200 do 300 mož za kolero. Državna banka je bila dirigirana iz Valjeva, Gornjega Milanovca in Kra-tjujevca v Niš. V nekaterih artiljerijskih polkih se je baje moštvo uprlo in uničilo lastne topove. Neresnične vesti o mirovnih ponudbah Nemčije. BERLIN. 20. (Kor.) »Norddeutsche Ali-gerneine Zeitung« piše: »Reuterjev urad« razširja iz \Vachingtona vest, da je baje tamkajšnji nemški veleposlanik izjavil, da je Nemčija pripravljena skleniti mir, če bi se nemško ozemlje v Nemčiji ne zmanjšalo. Take vesti imajo samo namen, vzbuditi utis, da je Nemčija kljub zmagam že sita vojne. Nemčija v sedanjem trenotku niti ne misli na to, da bi predlagala kake mirovne ponudbe. Nemčija zasleduje le en namen, namreč: da izvojuje vsiljeno ji vojno častno do konca. Za nevtraliteto Norvegije In Švedske. BERLIN, 20. (Kor.) \Volffova pisarna javlja iz Kristijanije: Fritjof Nansen je imel tu predavanje, v katerem je zahteval enoletno vojaško službo za Norvegijo in tesno militarično združenje s Švedsko kot predpogoj za to, da si skandinavski polotok ohra i sedaj in za bodočnost svojo neodvisnost in samodoločbo svoje usode. Te zahteve podpira vse časopisje. V predavanju je izvajal dalje: Razpoloženje v zadnjih dneh došlih vesti, glasom katerih angleško in francosko časopisje krivično kritizira vedenje Norvegije, je najjasneji dokaz o trenotnern kritičnem položaju severa. Švedska in Norvegija morata ostati združeni. Usoda obeh je spojena. Nevarnost, ki bi došla od zunaj za eno, bi bila obenem nevarnost tudi za drugo. Obe kraljestvi sta trdno odločeni braniti svojo nevtralnost, in če bi bilo potrebno, tudi z orožjem. Evropa mora biti u ver jena, da bo Norvegija — ako bi bila napadena od kake države v svrho odstopa od nevtralnosti in od pravic, ki izhajajo deželi iz nevtralnosti — branila svojo nevtralnost do zadnje kaplje krvi. Isto se more reči brez dvoma tudi o Švedski. Cesar Viljem podelil velikemu knezu me- klenburg-šverinskemu železni križ. SCHVVERIN, 21. (Kor.) Csar Viljem je podelil velikemu knezu meklenburg-šve-rinskemu železni križ. Stran !L .EDINOST41 it 234. I %T imel ravno odmor, ko sta se nad nami pojavila 1200 do 1500 metrov visoko dva aeroplana. Ležali smo v skupinah na trati. Naenkrat začutim v desni nogi nad peto pekočo bolečino. Mislil sem, da me je sosed iz neprevidnosti sunil z bajonetom. Toda istočasno z menoj so zakričali tudi mnogi drugi tovariši in konji pri nekem vozu, ki je stal v bližini, so se pričeli plašiti. Pogledam nogo in vidim, da se mi je zarila jeklena pušica globoko v meso. Mnogim mojim tovarišem se je prigodilo še huiše, enemu je priletela pušica v obraz ter mu predrla lica in usta, drugi je ležal ; kakor na zemljo pribit, enemu konju je ti-' čala pušica v očesu. Naše začudenje je 1 bilo veliko. Pušice niso mogle priti od nikoder drugod, kakor iz aeroplanov, ki sta krožila nad nami. Rane niso bile zelo težke. Kakor pripovedujejo drugi ranjenci, je padlo takrat na oni nemški regiment _ _ . . . ... . . "" okoli 50 pušic, približno 33 odstotkov teh Gradcu. Dosedaj m bilo znano, da je bil | pušic je zadelo svoj cHj Pu§ice so iz je_ Sličice z volne. General Hindenburg pri Kraljevem kla, 8 milimetrov debele, 10 centimetrov dolge, 16 gramov težke. Spodnja tretjina pušice je masivna, ostali dve tretjini ob-stojite iz Štirih jeklenih dolgih šivank, katerih prerez kaže sliko zvezde. Rane, ki jih prizadevajo te pušice, običajno niso nevarne. Strel v glavo ali prsa pa more biti smrtonosen. Rane se kmalu zacelijo. Domače vesti. zmagoslavni generalni polkovnik pl. Hindenburg v letu 1866 kot poročnik 3. gard-nega pehotnega polka v bitki pri Kraljevem Gradcu ter ie dobil za svoje hrabro vedenje red rdečega orla 4. vrste z meči. Seill so se na bojnem polju. Kološvar-ske novine pišejo mnogo o zanimivem slučaju, ki se je dogodil mlademu socijalistu Flamerju. Bil je vedno na čelu vsem gibanjem za delavstvo, vodil je vedno deputacije in načeloval sprevodom, pogosto je prihajal v spopade s policijo, posebno pa s šefom policije, s katerim se ni ravno prijazno gledal. Na bojnem polju pa se je mladi socijalist izkazal z veliko hrabrostjo. Nekega dne je bil v Galiciji ranjen, pa je vendar obvezoval svojim tovarišem rane. Naenkrat je prišel do nekega oficirja, ki je ležal s težko rano na nogi. Fla- mer se je pripognil k njemu. Bil je šef p^^v ranjencev 97. pešpolka Iz Sol- policije v Kološvaru, njegov poznani so- nogradaL Uredništvo »Edinosti« je prejelo vražnik. Flamer pa se je spustil takoj k v nede|j0 siedeče pismo ranjencev 97. peš-njemu in mu nudil prvo pomoč, povezavsi i p^j^ iz Solnograda: mu krvavečo rano----Sef policije mu je; »s|avno uredništvo! Spominjajoč se po ponudil roko in se mu zahvalil s solzami j 7 tednih na§e miie jadranske obali, kli-v očeh--------čemo Vam mili bratje in sestre tam doli Kološvarski listi pišejo o tem dogodku ganljive članke, ker je bil Flamer jdko popularen v vsem mestu. In tedaj je padla bomba...! Neki ranjeni častnik je pripovedoval sotrudniku nekega nemškega lista, kako je bil ranjen od sovražnikove bombe. Bilo je po bitki. ob sinji Adriji gromovit »Živio«! 97. peš-polk je bil v bitki, ki se je pričela dne 8. septembra levo od Držali smo se seveda dobro; nismo se ozirali na velike izgube, ampak prodirali vedno naprej in marsikateri Rus se nam je podal. Sedaj smo tu v Solnogradu in sicer v Vojna pošta nas je zopet dosegla, pak smo j različnih bolnišnicah, kjer nas dobro stre- poseli v hlad nekega drevesa, da čitamo i žejo in zdravijo.« časopise, došle iz domovine. Okolo nas je ležalo moštvo, utrujeno od dolgotrajnega boja. Naš stotnik je začel čitati, a mi smo željno poslušali, da čujemo, kaj je novega pri nas doma. Naenkrat je začel stotnik stiskati papir, dokler se mu ni obraz naravnost popačil vsled ozlovoljenja. Posegli smo po novinah, da vidimo tudi mi, kaj ga je tako razburilo. In tedaj smo morali citati, kako so nemške žene naše sovražnike Francoze, ki smo jih doveli kot ujetnike, sprejele navdušeno, nudeč jim darov in — vročih pogledov. Čut ozlovoljenja je prevzel tudi nas. Naš stotnik je rekel: Grdobe ženske, ki so pogazile nemško svoje poštenje! Mi se tu borimo za njih, mi krvavimo, naši ranjenci ginevajo tu, one pa obdarjajo naše sovražnike! V tem trenotku je padla bomba. Stotnik in še en naš tovariš sta se zvalila mrtva na tla. V njunem obrazu je bil še sedaj tisti izraz ozlovoljenja in zgražanja. Jaz in prijatelj sva ostala le lahko ranjena in sva odnesla seboj stud nad onimi ženskami. (Kakor znano, so nekatere ženske v Draž-danih sprejele francoske ujetnike s cvetjem in jedili.) Žalostno svidenje. Mlada BerlinČanka. ki se je pred 14 dnevi ločila s svojim zaročencem, je prejela od njega list, odposlan iz — Berlina. Naznanil jej je, da je »lahko ranjen« in da ga more obiskati v bolnišnici. Prisrčno je bilo to svidenje, a vendar žalostno. »Lahko ranjeni« je bil — brez roke! Ali naslednjega dne je dobilo dekle zopet pismo. »Ne veš še, draga, vse Ranjeni slovenski iantje Solnograd, dne 20. 9. 1914. 97. pešpolka. „VEČERNA EDINOST4* izide danes ob 5 in pol popoldne. Da odškodujemo nase naročnike, ki dobivajo sedaj list v zmanjšani obliki, bodo dobivali od sedaj naprej tudi „Večerno Edinost44 kot brezplačno prilogo k zjutranjemu izdanju. Postni in telefonski promet S privoljenjem vojnega ministrstva se bodo od 20. septembra dalje privatni paketi do teže 10 kilogramov in v obsegu 80 centimetrov dopuščali za od pošiljanje po vojni pošti v vsako smer, toda le taki z uniformnimi in opremnimi predmeti (vštevši čevlje in perilo), če so zaviti v nepremočljive snovi (v povoščeno platno) ali lesene zaboje. Pošmi urad, kjer se pošiljatev oddaja, je opravičen zahtevati, da se paket odpre v svrho ugotovljenja njega vsebine. Ce se otovoritev odreka, ali če se konstatira, da vsebina ne odgovarja napovedbi, je take pakete odklanjati. Za take pakete je plačevati sledeče pristojbine: do teže 5 kilogramov 60 vinarjev, za vsak nadaljnji kilogram. ali del kilograma pa 10 vinarjev. Pristojbine je plačati takoj pri oddaji. K temu se opaža: Javnost pritiska na vojaške oblasti, naj bi zopet dovolile odpo-šiljanje privatnih paketov k armadi. Te- žave, ki se postavljajo na pot takemu pro-resnice.« Izgubil sem v boju tudi eno no-:metUf so v sedanjem času skoro nepre-go. A ko sem te videl tako zdravo in čvr-| mag|jive poleg drugih okolnosti, ki se ne sto, se ne morem odločiti zato, da bi te i morejo razpravljati tu, so tudi v silni razvezal na-se, siromaka.« — A dekle? Cez| prostranosti bojišča, v slabih komunika-dve uri je sla zopet v bolnišnico, ali — cijskih razmerah na tem ozemlju, v nc-z duhovnikom, ki ju je takoj poročil. Palice belgijskih franktirerlev — puške! Znano ]e, da se je belgijsko prebivalstvo borilo proti nemškim četam z neko posebno vrstjo pušk. O teh nenavadnih puškah piše v »Neue Freie Presse« neki inženir: Na podlagi svojega mnogoletnega izkustva morem trditi, da te puške, ki jih je belgijsko prebivalstvo rabilo proti nemškim vojakom, izhajajo iz Francoske. Samo v Franciji obstoji tvrdka, ki fabricira take puške. Izključno ona ima patent na njih. — Ta puška sestoji iz cevi, ki je obložena z lesom. Ko si izvlekel roČ palice, ostaja magazin naboja svoboden. Ta magazin vsebuje navadno tri naboje kalibra 7—8 milimetrov. 2e enostavnim pregibom prsta je naboj potisnjen v cev. Mal pritisk pod ročem zadostuje, da se puške izpro-žijo. Potem dva prijema in puška ima zopet obliko povsem navadne palice in nikdo ne sluti, da je nesumljivi sprehajalec tnalo preje rabil smrtno orožje. Ona tvrdka prodaja take puške Ie na veliko. Iz tega sledi, da je v Belgiji velika množina takih pušk v uporabi. Ostro oko pa vendar izpoznava tako palico po ročaju in pa po tem, da se med palico in ročaiem nahaja razmerno širok obroč, v katerem je skrit vijak, ki omogoča nabijanje. Novo francosko orožje. Nemški vojaški zdravnik pripoveduje v Munchener Med. \\ ochenschrift : Najnovejše orožje uporabljajo Francozi. Francoski avijatiki se ne poslužujejo fe bomb temveč tudi jeklenih pušic. katerih učinek jc jako zanimiv. Neki ranjenec pripoveduje: Naš regiment je možnosti, da bi se pritegnilo številno vozil za poštne transporte, v vednem premikanju čet, in pa v dejstvu, da je bil velik del čet v zadnjem času v neprestanih bojih, tako, da se ni moglo misliti na to, da bi se poštni vozovi pošiljali za njimi. Zadnja dva imenovana momenta sta bila nadalje vzrok, da so se na raznih poštnih uradih nagromadile paketne pošiljatve, ki jih ni bilo možno dostaviti, vsled česar se je bilo na teh uradih bati, da se zaustavi obrat. Ce pa bode vendar vzlic opisanemu položaju od 20. septembra dalje zopet dovoljeno odpošiljanje paketov k armadi, se je to odredilo v prizadevanju, da se v večji meri ugodi željam prebivalstva, ki jim se ne more odrekati opravičenosti. Izreč-no pa treba naglašati, da se, žal, tudi v bodočnosti ne more z gotovostjo računati na točno odpošiljanje paketov in gotov dohod tja, kamor so namenjeni. Zato ie svariti zlasti ubožnefše sloje, naj ne pošiljajo z vojno pošto kakor pakete predmetov, ki zahtevajo troškov, in to tembolj, ker so naši vojaki od strani vojske preskrbljeni s sredstvi v obrambo proti mrazu. Samoobsebi umevno je, da so voj-no-poštni paketi podvrženi posebnim o-mejitvam. Ker se je pokazalo, da velik del k armadi dospelih paketov vsebujejo pokvarjene jedi in druge nerabljive, prejemnika brez potrebe obremenjajoče pred-mete^ se bodo odslej dopuščali le paketi z ijori označeno vsebino. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Poštni prrniet z Egiptom je ustavljen. Promet s povzetji z neiii- ško državo se zopet vrši. Preračunjevalno razmerje za poštne nakaznice z nemško državo je določeno z 21. septembrom dalje s 100 kronami = 80 mark. Obrat na Južni železnici Od 21. septembra dalje je zopet začel obrat nastopnih vlakov: Proga: Trst — Krmin. Brzovlak št. 28/1001 iz Trsta ob 8.10 zvečer, v Krmin ob 10.14 zvečer. Proga: Krmin — Trst. Osebni vlak št. 1012/81 iz Krmina. ob 5.03 zjutraj, v Trst ob 7.35 zjutraj. V podporo vpoklic ancev in ajih družin. Vsi nameščenci tukajšnejga deželnega sodišča. okrajnega sodišča za civilne in o-nega za kazenske stvari, kakor tudi oni državnega pravdništva so se brez razlike razreda obvezali puščati 1 odstotek mesečnih plač do konca vojne v podporo vpoklicanim in njih družinam. Prihod ranjencev. Predvčerajšnjim, v nedeljo, je dospelo v Trst z raznimi vlaki južne železnice 14 ranjencev. Od teh so bili spravljeni v prostore društva »Au-stria« prostaki 97. pešpolka Ivan Blažič, Ivan Dujec, Bernard Monfalcon, Josip Ciacotin in Viktor Mohovac ter prostak S. pešpolka Ivan Benčič in lovec 20. lovskega bataljona Josip Dolgan. Na svoje domove so pa bili poslani prostak 27. pešpolka Ivan Sluga in prostaki 97. pešpolka Marin Cergolj, Dominik Defranceschi, Karel Ukmar, Atilij Vouk in Josip Pirja-vec ter četovodja 97. pešpolka Artur Cornelutti. ____ Dva požara. Včeraj zjutraj ob polde-vetih so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da je nastal požar v hiši štev. 321 na Istrski cesti. Šli so takoj na označeno mesto s tremi brizgalnimi vozovi pod poveljstvom njih načelnika Paolija. Gorela je hiša Josipa Lenardona, obstoječa iz pritličja in enega nadstropja: v pritličju stanuje lastnik hiše, a v prvem nadstropju je bil senik: in ravno tu je bil iz neznanega vzroka nastal ogenj. Ko so prišli gasilci, ie že gorela streha, vsled česar so se gasilci omejili na to, da so skušali rešiti spodnje prostore, kar se jim je tudi posrečilo. Škoda je precejšnja, vendar ni še točno ocenjena; sicer je pa Lenardon zavarovan. — Tekom gašenja se je gasilec Fran Ferluga, ki stanuje v Rojanu štev. 716 precej težko pobil na desni nogi in desnem licu. Prvo pomoč mu je podelil zdravnik s zdravniške postaje, potem so ga pa prepeljali v mestno bolnišnico. — Ob 3 popoldne so pa bili gasilci pozvani v staro prosto luko, kjer je bil nastal požar v skladišču štev. 26. Ko so pa prišli tja, da bi gasili, so gasilci zvedeli, da je bil ogenj le mala stvar in da so ga že delavci sami pogasili. Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Danieli Ivan, mesec dni, Vrdela št. II; Bizjak Nikolaj, 9 mesecev, ul. O. Carducci št. 12; Sosič Marija, 65 let, Kolonja št. 335; Norde Nikolaj, 67 let, zagata Sv. Tekle št. 14. — Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Zaffutta Marija, 82 let, ul. del Rivo št. 19; Legat Helena, 91 let, ul. dei Fab-bri št. 1; Toscan Marija, 2 meseca, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 365; Pe-truša Fran, 48 let, ul. Sv. Frančiška Asiš-kega št 2; Rampini Antonija, 66 let, ul. del Boschetto št. 11; Cerocchi Alojzija, 15 mesecev, ul. del Crocifisso št. 3; Struppi Marija, 72 let, ul. dei Carradori št 1; Damini Ahilej, 63 let, ul. Sv. Nikolaja št. 2. — V mestni ubožnici dne 19. t. m.: Lauzien Mihael, 88 let. — V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Nadovera Ana, 5 mesecev; Badin Senza, 6 mesecev; Cernutti Peter, 8 mesecev; Frankovič Jordan, 10 let; Tence Alojzij, 24 let; Luin Josip, 21 let; Macchi Tulij, 2 meseca; Berlot Julij, 33 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 18. t. m.: Por-tada Anton, 52 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 19. t. m.: Smrdel Fran, 30 let. ._ Za Rdefl kriz. Uprava „Edinosti" je prejeta dalje se sledeče darove: Župni upravitelj Alojzij Peterlin v Ospu poslal za: Plavje K 1212; Sv. Barbaro K 13; Elerje K 8 12. K. Skorušek, Trst K 5, Vinko Grgič, Padriče K 2; Fran Žagar R ? ; Ilaš H'nko, Lupogfava K 3; otroci na Prošeku nabrali 1.60. Skupaj v tem izkaiu K 52.84 Prej izkazanih_. . K 5134.92 Skupaj . K 5187.76 Za družine vpoklicanih. Uprava „Edinosti" je prejela dalje še sledeče darove: Župni upravitelj Alojzij Peterlin v Ospu poslal za: Plavje K 19.12, Sv. Barbaro K 13, in Elerje K 8.10. Skupaj K 40.22. • • • mi Izkiz darov dospelih deželnemu vojnopomožnetnu uradu pri c. kr. namestništvu v podporo družin vpokHcancev. Druga oddaja predsedstvu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu doSlih darov K 200. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kopru h. Portorose dospeli darovi K 609.62. Istotam dospeli darovi iz občine Colmo K 57. Viktor vit. Pfusterschmied. c. kr. linijski kapitan v p. v Trstu K 20. Baronica Uršula Parisi v Trstu K 1000. Dr. Fran pl. Strobach c kr dvorni svetnik v p. v Trstu K 30. Društvo nemških avstrijskih železniških uradnikov, krajm skupina Trst K 200. Lina Minas Trst K 30. Nabrano potom župnega ura rta v Barkovljah, in sicer: Pogrebno društvo v Barkovljah K 50, v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah nabrano K 45, Starec Joško, gostilničar v Barkovljah K 10, Andrej Fonda K 8. Po 6 K : Družina Scheimer, Svetko Martelanc ml. Po 5 K: Pertot Štefan, Vodopivec Ljudevit, (Jorup Ivo in Petijević M. Po 2 K : Schmutz M., Ramrotlr Pertot Jak., Messner, Scheimer Edv. star., Stekar Alojzij, H. M. in Ersepke Jos. Penso Filip K 3, Taccani Angel K 4. Po 1 K: Schmutz Fran, Pertct Josip, mesar, Živec Jak., Konder R., Spanger Fr., Silla Ivan, Kokorovec Just, Civardi Jak. Pertot 1. M., Pn Alb. Šturm Gašper, Pertot M., Bekar Ivana, Tavčar Roza, Pi-ošelj M., Starec Magd., Španger Ivan, Ćerne Uršula, Fonda Ivan, Negode Jos., Kosovel Raf., Zupan Iv., Zabrič Josip, Škerl Herminija. Po 60 vin.: Rožanc Iv., Kabuza Lucija, Malek Fani. Živec Martin 50 vin., N. N 40 vin. Nabrano v gostilni Štefana Pertota K 1.59, v gostilni Joška Starca K 5. Družina Hofmann K 10, družina Stokel-Zuttioni K 20, družina pl. Macchio K 10, družina Miglievich-Marzini K 14, družina Tavella-Štoka K 3, družina Te-deschi K 2, M. Z. K 1, A B. M K 1. (Skupaj iz Borkovelj K 260.20). Okrajnemu glavarstvu v Tolminu dospela zbirka župnega upravitelja Antona Rutarja v Bukovem K 152, od kaierih polovica K 76. Okrajnemu glavarstvu v Gorici dospeli darovi K 1292.88. Škofijskemu ordinarijatu v Poreču od župnega urada v Motovunu dospelo K 35.86. Min na, Villy in Fiitz Renner v Trstu K 200. Posojilnica in hranilnica v Podgradu K 100. Adolf Brunner pok. Jakoba v Trstu K 1000. Potom „Piccola" (dne 11. 9.) K 70. Potom „Piccola" (dne 13. in 14. 9.) K 51. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Poreču iz občine Buje dospelo K 50. Istotako iz občine Viži-nada K 293.45. Istotako iz občine Oprtalj K 112.60. Skupaj v tem izkazu K 7689.»5. — Prenos iz VII. izkaza K 76.834 71. Skupna svota vseh dosedaj dospelih darov znaša torej 84524-56 in 100 frankov v zlatu. V Trstu, dne 22. septembra 1914. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulic! delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti. HALI 0 □□ se računajo po 4 stot. besedo« Mastno ti-kaae besede se računajo enknit vef. — Najmlajša i j ristojbiua zn.a3:t 4l> stoiJJk. : □□ DO □□ >1; Slovenska družina in stanovanje. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. Iščem dva dobra čevljarska pomočnika. - Peter Dobre, Sv. Ivan G<19. 1001 10 7o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERHflK O.TDSCHER ZDRAV- KONC. ZOBNI TEHNIK TRST (JUCA CASERMA, 13II. nad Heblovnnn soba najem gospodu ali £0<