Leto LXVI Mostnina plačana v golovln!. V Llubljanl, v torek, dne 6. septembra 1938 Slev. 204 $ Cena 1.50 nin Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 SEOVENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljub* ljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 75b3, Zagreb štv. 39.011, Praga-I)u naj 24.797 L prav a: Kopitar* jeva ulica štev. 6« Slovenski narod svojemu kralju ob petnajstletnici njegovega rojstva Praga, 5. septembra. KTS. Ashton Gvatkin, ki fts je včeraj popoldne vrnil v Prago, je takoj obiskal lorda Runcimana v njegovem hotelu in mu poročal o razgovorih, ki jih je v Achu imel s Konradom Henleinom. Runciman je po razgovoru z Gvatkinoin takoj telcfoničuo govoril z Londonom. Lord Runciman je po sestanku z Gvatkinom dal dopisniku Havasa naslednjo izjavo: »Gvatkin mi je poročal o razgovorih z Henleinom. Vtisi so zadovoljivi. Moramo pa se izogibati pretiranega optimizma.« Iz pisarne lorda Runcimana zanikajo vesti neke londonske agencije, češ, da misli lord obiskati Hitlerja. Merodajni krogi izjavljajo, da lord Runciman ne bo še tako kmalu zapustil Prage. London, 5. sept. KTS Zunanji minister Hali-fax bo ostal to pot nekaj časa v Londonu. Iz Prage poročajo, da je imel predsednik vlade dr. Hod-ža daljši sestanek z Ashtonom Gvatkinom. Angleška vlada je dobila poročilo britanskega poslaništva v Pragi o včerajšnjih razgovorih med Ashtonoin Gvatkinom in Henleinom v zvezi s Henleinovo avdienco pri Hitlerju. To poročilo zdaj vestno proučujejo. Poudarjajo, da je bil ta razgovor skrajno zaupnega značaja in da ga bodo tako smatrali tudi v londonskih uradnih krogih. Runciman je bil pri dr. Benešu fraga, 5. septembra, c. Lord Runciman je ob (11.30 bil sprejet pri predsedniku dr. Benešu. Ostal je pri njem do 13.30. Gvatkin je obiskal predsednika vlade dr. Hodžo in mu poročal o sestanku s Henleinom. Ob 17.30 popoldne se je sestal politični odbor ministrov, ki bo proučeval položaj. Praga, 5. sept. AA (llavas) Tajništvo lorda Runcimana sporoča: Lord Runciman in njegova soproga sta se snoči vrnila v Prago. Ashton Gvat-. kin se je včeraj v Achu sestal s Konradom Henleinom. Na tem sestanku sta govorila o llcnloi-nnvom obisku pri Hitlerju. Navzoč je bil tudi princ Hohenlohe. Gvatkin jc obiskal tudi Henleinovo soprogo. Predsednik republike dr. Beneš jc danes ob 11.30 sprejel lorda Runcimana. Hitler v Niirnbergu Niirnberg, 5. septembra. AA. (DNB.) Vodja rajha Hitler se je danes dopoldne ob 11 pripeljal s posebnim vlakom iz Monakovega v Niirnberg. Na razkošno okrašeni postaji so Hitlerja pozdravili namestnik voditelja Rudolf Hess, Gaulciter Strcicher in nurnbcrški župan. Velikanska mno- Ko danes obhajamo rojstni dan našega vladarja, kralja Petra II., se spominjamo njegovega pokojnega očeta, ki je postavil osnove močni in ugledni državi Jugoslaviji, ki jo spoštuje in z njo računa vsa Evropa. Krmilo te države bo prevzel kmalu njegov sin, ki je podedoval vse odlične vrline svojega velikega očeta. Iz države, ki so vanjo butali valovi velikih zmed in težav, ki so po vojni zajeli ves omikani svet, je v dvajsetih letih zrastla mogočna tvorba, ki je globoko zakoreninjena v državljanski zavesti in ljubezni ljudstva do skupnega doma, obdana od sosedov, ki jo spoštujejo in so z njo zvezani po prijateljskih dogovorih, ter upoštevana kot močan činitelj miru in blagonosnega sodelovanja med narodi naše celine. Velika in srečna je dediščina, ki jo bo upravljal naš vladar, ko zasede prestol, in njemu bo usojeno, da jo obogati še bolj po darovih svojega uma in po krepki volji, ki je glavna čednost Karadjor-djevičev. Naš mladi kralj dorašča v polnega moža v času regentstva svojega visokega sorodnika kneza-namestnika Pavla, pod katerim je naša država v notranjem in zunanjem pogledu dosegla po zaslugi njegove modrosti, ki si je izbrala najboljše in najsposobnejše može Jugoslavije za svoje sodelavce v vladi, najvišjo stopnjo razvoja do sedaj. Doba kolebanja, nesigurnosti, nerazumevanja pravih državnih in ljudskih potreb in času ter našim razmeram neprimernih metod je minula; napake, izvirajoče iz preživelih negodnih ideologij in strankarske ozkosrčnosti, so se popravile in se še popravljajo in ustvarilo se je jedro politične zrelosti, smisla za skupnost, odgovornosti za celoto in požrtvovalne podreditve posameznih interesov državnemu blagru, okoli katerega se zbirajo vse zdrave sile in zmožnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po neumorni in strogo smotrni delavnosti te vlade so se sprostile tudi vse naše ustvarjajoče sile v gospodarskem življenju, tako da je država dosegla toliko višino blagostanja, na kakršni do sedaj še ni bila, in ki se bo, kakor trdno upamo, še množilo, ter bo po pametnih socialnih zakonih prišlo v dobro vsem slojem ljudstva, predvsem našemu kmetu in delavcu. Kaj čuda, da si je država, v kateri vladata mir in red, katerega ne ustvarja sila, ampak vztrajno delo vlade v splošen prid, priborila v družbi evropskih narodov in držav ugled, ki se čedalje bolj veča, je iz nasprotnikov napravil dobre prijatelje in nam zaslužil v sedanjem resnem trenutku mednarodnega življenja, ko se odločajo velike stvari, mestp, na katerem moremo izpregovoriti važno in tehtno besedo. To je država, ki ji bo naš ljubljeni kralj Peter čez par let stopil na čelo, temeljito pripravljen na to najvišjo čast in nalogo po svoji visoki materi, skrbnih vzgojiteljih j«, velikih osebnih talentih ter po vsem ozračju, v katerem živi in iz katerega srka njegova mlada duša pobude, sile in zadržanje, kakor je potrebno modernemu vladarju s širokim razgledom, globokim poznavanjem ljudskih potreb in vztrajno voljo, ki jo vodita modrost in previdnost. Ni še vse narejeno, treba je storiti še veliko in predvsem poglobiti čustvo in voljo do čim soglasnejše skupnosti med nami, da bo naša država močnejša in močnejša. Našemu kralju pa, ki tako rad biva v naši sredini, kliče slovenski narod: Bog živi bodočega vladarja in ga nam ohrani dolgo, dolgo! London in Praga stalno v zvezi Vsi razgovori o čst. vprašanju strogo tajni Vse pričakuje Hitlerjevega govora žica je priredila Hitlerju navdušene ovacije. S Hitlerjevim prihodom v Niirnberg se začne zasedanje kongresa. Po odhodu s postaje je Hitler obšel častno četo in se med navdušenimi ovacijami prebivalstva odpeljal po bogato okrašenih ulicah v Nemški dom. Berlin, 5. sept. b. Notranji in zunanje-politični interesi Nemčije se koncentrirajo na strankarski kongres v Niirnbergu, ki se začne jutri. Letošnji strankarski kongres bo v znamenju nemške vojske, ki dobiva vso večjo važnost zaradi raznih zapletljajev. V Niirnberg pride 15.000 vojakov, ki bodo na veliki vojaški paradi v ponedeljek defi-lirali pred Hitlerjem in diplomatskim zborom. Računa se, da se bo v času kongresa koncentriralo v Niirnbergu 200.000 uniformiranih pristašev kanclerja Hitlerja. Danes zjutraj sta odpeljala iz Berlina dva posebna vlaka s pristaši Hitlerja in diplomatskim zborom. Na kongres pridejo predstavniki dveh velikih sil, da slišijo govor in poslanico kanclerja Hitlerja, kateri se pripisuje največja važnost z ozirom na sedanji položaj v Evropi. Kongres Nemcev iz lujine je zaključen Stuttgart, 5. septembra. AA. (DNB.) Včeraj je bil tukaj slovesno zaključen šesti kongres Nemcev, ki žive v tujini. Na veliko manifestacijo na trgu pred Bavarskim dvorcem je prišlo nad 100 tisoč ljudi. Minister rajha Gobbels je imel velik govor. Na manifestacijo so prišli najvišji funkcionarji narodno socialistične stranke in zastopniki vojaških in mestnih oblasti. Na proslavah žetve Praga, 5. septembra, b. Po vseh sudetsko-nemških mestih so včeraj priredili proslave žetve, »Dan žetve«. Na teh proslavah so govorili prvaki stranke. Najznačilnejši je bil govor, ki ga je imel v navzočnosti Hen-leina v Achu poslanec Wolner, ki je rekel, da je sporazum med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci mogoč edino na podlagi osmih točk, ki so bile sprejete v Karlovih Varih. Wolner je rekel, da Nemčija ne želi vojne, da pa mora 3 in pol milijona Nemcev, ki žive v češkoslovaški državi, dobiti pravice, ki jim gredo kot delu velikega nemškega naroda. O kakem kompromisu ni niti govora, temveč so zahteve, ki so jih zastopniki sudetskih Nemcev stavili v Karlovih Varih, izhodna točka za sporazum. Govor poslanca Wolnerja je vzbudil v političnih krogih veliko senzacijo, ker smatrajo, da ne more doprinesti k popuščanju napetosti. Zaradi tega so ni tre- 1 ba predajati kakemu opt;mizmu glede razgovorov. Smatrajo, da je Wolnerjev govor nekak odgovor na navodila, ki jih je Henlein prinesel iz Berchtesgadena. Praga, 5. septembra. AA. (ČTK). Sudetsko-nem-ška stranka je v raznih krajih priredila v nedeljo proslave žetve. Posebno pozornost je zbudila prireditev v Češkem Krumlovcu, kjer se je zbralo okoli 2000 ljudi. Govoril je senator Progner. Velik shod v Plznu Plzen, 5. septembra. AA. (ČTK.) Včeraj je bil na tukajšnjem velesejmu velik shod, ki se ga je udeležilo nad 50.000 Čehoslovakov. Na shod je prišel predsednik senata Soukup in mnogo uglednih osebnosti. Vsi številni govorniki so poudarjali, da Češkoslovaška želi sporazuma z V6emi svojimi manjšinami in da jim hoče dati koncesije, ki pa ne smejo biti nevarne za edinstvo Češkoslovaške. Velike povodnji na Moravskem Praga, 5. septembra. AA. (ČTK.) Še zmerom prihajajo vesti o veliki povodnji, nastali zaradi dežja zadnjih dni. Mnogo rek in potokov je prestopilo bregove. Poplave so ponekod katastrofalnega obsega. V gornjem toku reke Morave nad Rohatccm voda neprestano narašča in sega že 537 cm nad normalo. Med Rohatcem in Sudmo-jerico je ukinjen ves promet. Voda je preplavila cesto. Tudi spodnji tok reke dalje narašča. Ponekod se je voda razlila v pravo jezero. Reka Morava v zgornjem toku pada. V Olomucu je voda dosegla preteklo soboto 400 cm nad normalo, Povodenj je mnogo strašnejša od povodnji pred 12 leti. Praga, 5. septembra. AA. (ČTK.) Včeraj soi slavnostno otvorili praški jesenski velesejem. Ze včeraj si je velika množica ljudi ogledala paviljone tega velesejma. Francija zbira svojo oboroženo moč Pariz, 5. sept. c. Havas objavlja uradno pojasnilo, da je francoska vlada iz obrambnih ozi-rov in zaradi trenutnega mednarodnega položaja morala podvzeti več izrednih ukrepov. Ti ukrepi so bili potrebni zaradi tega, ker je Nemčija pod-vzela gotove korake nu nemško-francoski meji. Zato tudi francoska vlada incni, da so njene sedanjo varnostne odredbe potrebne. Da bi ohranila pravilno številčno stanje pri tehničnih in trdnjavskih vojaških oddelkih, je vlada sklenila vpoklicati rezerviste, ki pripadajo tem oddelkom. Vsi vojaki in vsi častniki, ki so na dopustu, se morajo tukoj vrniti v svoje vojašnice. Havasova poročilo opozarja javnost ,naj se no vznemirja in naj ostane mirna, ker jc hladnokrvnost ljudskih množic v takih trenutkih najbolj potrebna. Sicer pa se splošni položaj po zadnjih vesteh pomirjuje. Pariz, 5. sept. b. Dve francoski garniziji od luxemhurške pa do švicarske meje sta konfini-runi v svojih vojašnicah. Vsi častniki, podčastniki in vojaki, ki so odšli na dopust, so bili brzojavno poklicani nazaj v svoje čete. Kakor javljajo iz Motza, je Francija mobilizirala vse svoje tehnične fete. Nemški odgovor na govor Irancoskega zun. ministra Berlin, 4. sept. AA. (DNB.) Včeraj je v Pointu Gravesu govoril francoski zunanji minister Bon-net. List »Deutsche diplomatische Korrespon-denz« na ta govor objavlja članek, v katerem pravi med drugim: »Nikdo ne bo nikjer proti načelom, ki jih je postavil francoski zunanji minster. Ta načela so bila ideal francoskih vojakov v svetovni vojni, vendar pa tudi ideal njihovih nasprotnikov, Francija ne bo mogla storiti večje usluge za mir, kot pa ravno sedaj v primeru, ki ga je omenil tudi Bonnet, in ki v tem trenutku izziva največjo skrb, to pa na ta način, če bo stremela za tem, da sc praktično izvedejo načela pravičnosti in svobode. Če skušamo vse to opazovati v luči stvarnosti, tedaj na žalost ne bomo mogli mimo ugotovitve, di: so se v preteklih stoletjih na tej strani skušale odstraniti vse nevarnosti te vrste. Zato bi v Nemčiji vsi z največjim zadovoljstvom pozdravili, če bi v novih izjavah Bonnet zarisal načrt, ki ga Francija hoče uresničiti, in to praktično in energično, ne da bi pri tem hotela doseči svoje propagandno namene. Tedaj tudi Nemčija ne bo zamudila prilike, da bi šla po isti poti.« Med Poljsko, Romunijo in SSSR nova država za Žide Praga, 5. sept. m. Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, sta se Poljska in Romunija sporazumeli, da bosta glede rešitve židovskega vprašanja in pod vtisom zadnjih vesti iz Italije samostojno odločali o židovskem vprašanju. Pravi se, da bosta Poljska in Romunija uredili nn svoji meji posebno ozemlje približno 30.000 kvadratnih milj. na katerem bosta naselili 5 milijonov Židov. To ozemlje so bo preosnovnlo v židovsko državo, ki bo prevzela vse Žide iz Poljske in Romunije. Kakor zvemo, vlndn tudi v sovjetski Rusiji veliko zanimanje za to državo, in bi Rusi jn tudi pristala na to, da odstopi nn razpolago tej novi državi del llkrnjine. Zagrebška vremenska napoved; Oblačno. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno t dežjem na večji severni polovici. Slovenski dan v Kočevju Pretekla nedelja je bila v vrsti dogodkov, ki nam nizajo zgodovino slovenskega naroda in zgodovino države, veliko bolj pomembna, kakor pa bi bilo na površen pogled videti. Poleg mnogih drugih taborov po naši ožji domovini, ki so bili sicer lepi in za okrepitev narodne in državljanske zavesti v vsakem posameznem okolišu pomembni, vendar pa tolikim drugim podobnim taborom enaki, je bil tudi tabor v Kočevju, katerega zgodovinski pomen označuje maziv, pod katerim je bil napovedan in prirejen: Slovenski dan v Kočevju. Takega dne Kočevje v zgodovini svojega stoletnega obstoja še ni doživelo. Slovenci so živeli v njem in v okolici od pamtiveka, odkar je naš rod to zemljo naselil, toda slovenskega dne v Kočevju še ni Lilo. Razen kratkotrajnih znakov narodne pro-bude takoj prve dni po osvobojenju, po razpadu avstro-ogrske monarhije, še nikdar slovenska beseda in slovenska pesem ni tako pogumno in tako odločno odmevala v Kočevju, kakor v nedeljo. Odkar so Ortenburžani, začenši z letom 1267 in za njimi vsi tujerodni plemiški gospodarji, začeli v to po Slovencih redko naseljeno dolino naseljevati Nemce, se je za to ozemlje razvijal spor, ki je s prebu-ja.jočo se narodno zavestjo avtohtonega prebivalstva z naseljenci večkrat dosegal zelo ostro stopnjo. Toda naseljeni rod je imel do razpada avstro-ogrske monarhije za seboj državo in vso njeno moč, da je bilo avtohtono prebivalstvo vedno potisnjeno ob stran, kot neki rod, ki rima za seboj kvečjemu nekaj idealnih kaplanov, tu in tam kakega učitelja, ki se ne sramuje svojega porekla, kakega redkega izobraženca — in nič več, nobene moči in nobene .veljave. Po zlomu avstro-ogrske monarhije je naseljeno nemštvo postalo narodna manjšina, ikakor je takratni prevrat ustvaril toliko drugih narodnih manjšin v Evropi. Toda v Kočevju se je vsa leta doslej kaj malo čutilo, da Avstro-Ogrske ni več. Posebne zgodovinske okoliščine so prinesle, da tu pravega osvobojenja še ni bilo. Naseljeno nemštvo se zlepa ni moglo vživeti, da državnega poglavarja na Dunaju in njegovega umetnega varstva in njegovih privilegijev ni več. še bolj tuj pa je bil novi položaj tistim narodnim odpadnikom, ki^ so dolga leta kot za nagrado za svoje odpadništvo imeli pravico počivati v gospodarjevi senci in uživati izdajalski kruli z njegove bogate mize. Vse doslej se je o Kočevju govorilo kot o nekem tujerodnem otoku, proti čemur je avtohtono slovensko prebivalstvo vedno protestiralo, toda velikokrat z žalostjo in bridkostjo v duši, nikoli pa ti protesti niso mogli prodreti v svet, nikoli niso imeli izvršne moči. Spor za to ozemlje je neizprosno tekel naprej. V njem so ■najbolj vidne vloge igrali narodni odpadniki, ki se jim pisana suženjska uniforma zdi lepša ■kot preprosta, pa svobodna domača obleka. Nedeljski slovenski dan je postavil mejnik v ta razvoj. Sporno ozemlje je bilo na naj-slovesnejši način, ob asistenci nad 6000 glave množice, v besedi in pesmi proglašeno za naše: tla je to slovenska zemlja, da tod prebiva slovenski rod. To je bilo povedano tako na glas, da te proglasitve nihče ne bo mogel več ovreči. Povedano pa je bilo tudi, da velja za narodne manjšine ista gostoljubnost, ki je notorična za vse ozemlje naše države — ki jih pa zato seveda veže ista dolžnost do lojulnosti, kakor je to običaj po vsem svetu. Tako je bilo na Kočevskem za 20 letnico Jugoslavije vse postavljeno na svoje pravo mesto: avtohtoni narod, ki je nosilec države, in narodna manjšina, ki tu živi in je njeno razmerje do večinskega naroda in države določeno, za narodne odpadnike pa tu ni več mesta vsaj na belem dnevu ne, v mrak dvoživkarstva pa ne morejo več, ker je slovenski dan to sramotno pesem zaključil in jo nad vladal s svojo himno Prvič v zgodovini Kočevja je bila slovenska beseda na glas in javno govorjena, prvič je slovenska pesem neustrašeno odmevala po starem trgu, prvič je v Kočevju plapolala zastava države kot edino resnično, edino veljavno znamenje državne pripadnosti. Avtohtoni slovenski rod — dolga desetletja zatiran in zapostavljen — je ves priklil na dan in praznoval svoje osvobojenje v sijaju in navdušenju, kakršnega na običajnih taborih ni videti Kaj takega v Kočevju doslej še nihče ni uprizoril, ne Nemci, tudi takrat nc, ko jim je Dunaj dajal vso oblast, ne narodni odpadniki, ko je njihova politična igra najbolj cvetela. To more prirediti samo narod, ki je gospodar zemlje in ki hoče to potrditi pred vsem svetom. Ta narod je v nebrzdanem veselju pokazal, da čuti osvobojenje, sicer 20 let za ostalimi pokrajinami, pa vendar — svoboda jc toliko bolj sladka, ker se je bilo treba zelo trdo za njo boriti, domača beseda je toliko bolj častitljiva, ker ji je bilo tako težko priboriti tisto spoštovanje, ki ji doma gre. Slovenski dan v Kočevju je šele pokazal, da Dunaj tudi za Kočevje ni več glavno mesto, da je avstro-ogrska monarhija tudi za Kočevje razpadla, v triumfalnih sprevodih po mestu in v veličastnem zborovanju je pokazal, da je tudi nad Kočevjem Slovenija in da Kočevje tako spada v Jugoslavijo kakor Ljubljana, Maribor, Slavonski Brod in Skoplje Tu ni več nobenega otoka, na katerem bi veljala kaka druga postava kot po ostalem ozemlju države, to ni noben steber več, ki naj bi komu služil kot opora za kako stopnjo kam naprej. Kočevje je praznovalo slovenski dan in ga je praznovalo v vsem sijaju in veličini. Pa še ene značilnosti tega dne ne smemo preiti. Bolj kot kje drugod je narod tu pokazal svoje veselje in ponos, da ima v svoji sredi voditel je, ker v te odročne kraje le redkokdaj zaide kdo iz središča. Kakršnih pozdravov in izrazov ljubezni in vdanosti jc bil v Kočevju deležen dr. Korošec, je nepopisno. Narod je hotel pokazati svojo dušo. s katero se oklepa svojega materinskega naroda, in je to izrazil s tem, da je narodnega voditelja vse ure, dokler se je mudil v Kočevju, obsipal s pozdravi, rožami in vzkliki, da kaj takega v Kočevju še nihče ni doživel. Slovenski dan v Kočevju je zgodovinski dogodek. Prvič v zgodovini so naseljenci tu na glas slišali, da niso gospodarji, ampak narodna manjšina, ki nam mora priznati, da se do nje zelo gostoljubno obnašamo. Narodnim odpadnikom pa je bil oznanjen konec njihove puhle slave. . . Blum proti Daladieru V Franciji se pripravlja nov stavkovni val Pariz, 5. sept. Komunisti so zbrali v Parizu 50 tisoč ljudi, ki so v zimskem Vel.odromu poslušali rdeče demagoge in vpili: »Daladier mora odstopiti!« V llavru je proti vladi demonstriralo 20 tisoč ljudi, v Rouenu 15 tisoč, v Amiensu tudi 15 tisoč, v Nantesu 10 tisoč in v Troycsu 5 tisoč, napovedani pa so še drugi shodi. Gospod Blum v »Populairu« je kar ves iz sebe od radosti nad tem komunističnim napadom na vlado, ki zahteva več dela. Vzrok tega Blumovega zahrbtnega napada je v tem, ker želi, da bi zopet prišel na čelo vlade. To pa zaradi tega, ker bodo obenem z novim zasedanjem poslanske zbornice, ki se kmalu zbere, tudi volitve v senat in bi Blum rad dobil v roke oblast, da bi zadal senatu, ki ima protisocialistično večino, tisti udarec, katrega on že dolgo namerava. »Temps« je zaradi te taktike Bluma zelo ogorčen in pravi, da demagogi, ki so v Veku dromu hujskali francosko delavstvo, ki je v svoji duši globoko patriotično, niso kričali, kakor bi bili morali, ce bi bili pravi Francozi: »Domovina je v nevarnosti!« ampak napovedali splošno stavko zato, da bi v Franciji počivalo vse delo, medtem ko v drugih državah delo vre noč in dan, da bi domovina bila močna. Kako se to strinja s tem, pravi »Temps«, da listi skrajne levice dan na dan alarmirajo javnost, kako zelo da se oborožujeta Nemčija in Italija, njihovi voditelji pa zdaj napenjajo vso sile, da onemogočajo zvišanje dela in skušajo v tako resnem mednarodnem trenutku zopet iz-i zvati notranjo krizo. Težaki v Marseillu štrajkajo dalje, v Somi mi stavka 14 tisoč tekstilnih delavcev, tramvajski delavci, kakor tudi delavci in nameščenci javnih podjetij v Parizu pa se na štrajk žo pripravljajo. Belgrad pred kraljevim rojstnim dnevom Belgrad, 5. septembra, m. Z ozirom na jutrišnje praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. vlada v prestolnem mestu slavnostno razpoloženje. Vse hiše, palače in izložbe so okrašene s 6liko Nj. Vel. kralja, kraljevskega doma, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, z državnimi zastavami, preprogami, cvetjem in zelenjem. Danes zvečer je slavnostna seja belgrajskega občinskega sveta, katere 6e udeležijo tudi zastopniki narodnih, prosvetnih in .humanitarnih društev ter drugih organizacij. Po slavnostnem govoru mestnega župana Iliča bo po glavnih ulicah slavnosten sprevod. Pripravlja se velika baklada. Na Terazijah so postavljeni 20 m visoki stebri, na katerih se bleščijo v žarnicah kraljevske krone, na vsakem drugem stebru pa gorijo bakle. Na prostoru pred kavarno »Moskva« je belgrajska občina postavila 10 m visok emblem z inicialkami Nj. Vel. kralja Petra II., okolica pa je obdana na manjših drogih z državnim grbom in državnimi zastavami. Fon-tanela na Terazijah je preurejena tako, da se voda spreminja v zeleni, modri, rdeči in beli barvi. Nocoj bo tudi prirejena beneška noč na Savi, kjer bodo vsi čolni okrašeni z lampijoni in narodnimi zastavami. Iz notranjosti države že sedaj, posebno pa iz tujine, od naših kolonistov prihajajo vdanost-ne brzojavke o rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja. Letos se posebno kaže, kako lepo se državljani spominjajo rojstnega dne. Kakor vsako leto, bo tudi letos posebno lepa revija naših čet iz belgrajske garnizije na Banjici. Revije se bodo udeležili člani kraljevske vlade, diplomatski zbor in drugi odličniki. Tudi Zagreb se pripravita Zagreb, 5. sept. b. Danes na predvečer kraljevega rojstnega dne je vse mesto okrašeno s ■er Poljski montanisti v Ljubljani f Ljubljana, 5. septembra. Z večernim vlakom je dospela v nedeljo zve-Eer ekskurzija študentov rudarske visoke šole iz Krakova, ki jo vodi rektor g. prof. inž. Stanislav Skoczylas in ki ga spremljajo trije asistenti in več inženirjev s poljskih rudnikov. Na kolodvoru so Poljake sprejeli člani profesorskega kolegija rudarskega oddelka tehnične fakultete univerze v Ljubljani. Zvečer so naši montanisti kolegom pri Slamiču priredili prijateljski večer. V ponedeljek dopoldne so si ekskurzisti ogledali naš rudarski oddelek, nato pa še elektrotehnični institut, zavod za preiskavo materiala in mineraloško-petrografski institut. Vodja ekskurzije je z asistenti obiskal tudi dekana tehniške fakultete. Kolikor so imeli ekskurzisti še časa, so si ogledali Ljubljano. V kolodvorski restavraciji je bil Poljakom prirejen obed. Udeležili so se obeda člani rudarskega oddelka, dekan g. dr. Gosar, konzul republike Poljske g. univ. prof. dr. Štele, predsednik Poljsko-jugoslovanske lige, zastopnik rudarskega glavarstva in člani akad. kluba montanistov. Zdravice, ki so bile izmenjane pri obedu, so poudarjale potrebo čim tesnejšega sodelovanja slovanskih držav. S potniškim vlakom ob pol 14. so se ekskurzisti odpeljali v Trbovlje, kjer si bodo ogledali rudniške naprave. V programu ima ekskurzija še obisk več mest in rudarskih objektov v Jugoslaviji, kjer se zadržijo devet dni. Po obisku v Ljubljani so se izrazili zelo pohvalno o vzorni urejenosti naših sicer skromno opremljenih institutov rudarskega oddelka in ostalih institutov tehniške fakultete. Zelo so bili Poljaki navdušeni tudi z ogledom Ljubljane, katere lega in čistota jih je navdušila in so zagotavljali, da odnašajo iz Ljubljane najlepše vtise. Belgrad, 5. septembra. A A. Pravosodni minister dr. Milan Simonovič se je vrnil z dopusta in bo sprejemal stranke od 9. t. m. dalje. Po španskih bojiščih Nova ofenziva na Ebru Salamanca, 5. sept. Nacionalna armada generala Franca je začela novo ofenzivo, ki je že rodila velike uspehe na fronti reke Ebro, kjer so pred mesecem rdeči na odseku med Tortoso in Fajonom prekoračili reko. Narodna armada je začela napad pri Gandezi, ki je najmočnejša utrjena točka, na katero je najbolj pritikala rdeča armada. Napad je bil strategično in taktično sijajno začet in izveden. Nacionalno topništvo je neprenehoma od ranega jutra do pozne noči obstreljevalo marksistično črto. Topovi niso niti eno minuto molčali in vsa dolina reke Ebro je bila zavita v gosto meglo dima. Sovražnikovo topništvo je umolknilo, nakar je sledil strahovit napad nacionalne pehote, spremljan od strojnih pušk in od napredovanja tankov. Sunek nacionalne armade je šel preko Gandeie proti Corberi na veliki cesti iz Gandeze v Tarragono. Corbero je branila divizija »Karel Marx«, ki je imela povelje, da se mora upirati do zadnjega moža. Toda »Karel Marx< ni zdržal in vojaki so deloma v paničnem begu bežali proti Mori na Ebru, drugi pa so nataknili na bajonete bele robce in krpe ter se vdali. Gan-deza je rešena pritiska rdečih, ki so stali pred mestom komaj 800 metrov. Razen »Karla Marxa« sta trpeli tudi znana divizija »Lister« in 35. divizija, ki ima ime »In-ternacionala«. Nacionalci korakajo sedaj proti Corberi in ofenziva generala Franca bo šla sedaj proti Mori, kjer je najvažnejši in najmočnejši prehod rdečih pred Ebro. Nizozemska kraljica Vitjemina praznuje 40 letnico vladanja 'Amsterdam, 5. septembra. AA. (Keuter) Kraljica Viljemina se je danes triumfalno pripeljala v prestolnico. Amsterdam, 5. septembra. A A. (DNB) Slovesnosti za 10 letnico vladanja nizozemske kraljice Viljemine so dosegle vrhunec ob prihodu kraljice Viljeinine v prestolnico. Ko je kraljičin posebni vlak privozil na amsterdamsko postajo, je bilo tam zbranih na desettisoče ljudi, ki so navdušeno vzklikali kraljici. Na postaji so svojo vladarico pozdravili mestni župan in zastopniki oblasti, nato se je pa kraljica peljala skozi mesto, viharno po-zdravljana na vseh ulicah. Nacionalna društva so tvorila špalir po vseh ulicah, po katerih je šel 5 kitajskih divizij se umika proti Hanhovu Šanghaj, 5. septembra. Prodiranje japonske armade v smeri na kitajsko prestolnico Ilankov na Rumeni reki se počasi, a nevzdržno nadaljuje. Japonci prodirajo s petih strani. Kitajska armada pa, ki šteje v celoti 1 milijon mož, je zgradila najmočnejšo obrambno črto med Kiukiangom in Nančangom ob železnici, ki med tema dvema mestoma leče od vzhoda proti Hankovu. Japonska armada je to obrambno črto sedaj prodrla in pet kitajskih divizij se v neredu umika proti Hankovu. Japonska armada zasleduje 100.000 mož teh kitajskih divizij, ki se sedaj na svojem umiku nahajajo na polovici ceste med Kiukiangom in Nančangom. Japonci pa so zasedli strategično važno mesto na tej železnici pri postaji Teian. Japonsko časopisje hudo napada Anglijo, češ da podpira protijaponsko agitacijo v pristanišču Tientsinu. List »Jomuri« sprašuje Anglijo, kaj ima ona opraviti na Kitajskem? Japonski list piše, da hoče Anglija ustvariti Japonski težave zlasti v gospodarskem in finančnem oziru, ker Angliji ne gre v račun ustvaritev posebne severno-kitajske države, ki je v teku. Toda Japonska bo znala tudi ;te težave premagati. Šanghaj, 5. septembra, c. Listi poročajo, da bo kitajska vlada na septembrskem zasedanju Zveze narodov zahtevala, da se proti Japonski začno izvajati sankcije. Berlin, 5. septembra. AA. (DNB) Iz Moskve poročajo: Novi kitajski poslanik v Moskvi g. Jance je včeraj izročil državnemu poglavarju svoje po-verilnice. Jance je član osrednjega odbora Kuo-mintanga, zraven je pa rektor kitajske vojaške akademije in namestnik načelnika kitajskega generalnega štaba. * Tokio, 5. septembra, b. Danes je tajlun zajel otok Hikohi. Vse zveze s tem otokom so pretrgane in ni mogoče dobiti točnih poročil, kaj se dogaja. Kolikor se je moglo zvedeti, je bilo 390 mrtvih, 377 težko ranjenih, 346 oseb pa pogrešajo. Tokio, 5. septembra. AA. Tajfun, ki je zadnjih 36 ur grozil pokrajinama Asaki in Kobeju, je danes zajel tudi ti dve pokrajini. Poruval jc mnogo dreves in napravil tudi sicer mnogo gmotne škodn. Movrških žrtev doslej ni. Prometne zveze so pretrgane, šole zaprte. sprevod. Pred kraljičinim gradičem se je zbralo na tisoče pevcev, članov raznih pevskih društev, ki so zapeli več domoljubnih pesmi. Drevi in prihodnje dni prirede celo vrsto ljudskih svečanosti v proslavo kraljičinega jubileja. slovanskimi zastavami. Vsi zagrebški časopisi so objavili sliko Nj. Vel. kralja Petra II. in obširne članke o njem. Za jutri se pripravljajo velike svečanosti. Vse pridobitno delo bo počivalo. Mnoga društva so imela danes svečanostne seje, na katerih so govorniki govorili o našem mladem kralju in s katerih so bile odposlane vdanostne brzojavke. Smatra se, da bodo jutrišnje svečanosti tako v svojem obsegu, kakor s svojimi pripravami pre-kosile vse dosedanje svečanosti. Velik ukaz o odlikovanjih Belgrad, 5. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestnikov odlikovan z redom Karagjorgjeve zvezde 3. stopnje ministrski predsednik in zun. minister dr. Milan Stojadinovič. Belgrad, 5. septembra. AA. V imenu Nj. Vel, kralja in z ukazom kr. namestnikov od 5. septembra 1938 so bili na predlog ministrskega predsednika odlikovani: k. ♦ t ■■'•T r r t ;. ru-r"5 'i>(v.«. i . i ..j ..' > j < >• J t i , , . „ . , z redom jugoslovanske krone prve stopnje pravosodni minister Milan Simonovič in minister za gozdove in rudnike Bogoljub K u -j u n d ž i č ; z redom sv. Save 1. stopnje minister brez listnice Džafer Kulenovič, trgovinski minister Nikola K a b a 1 i n in minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Bujič; z redom jugoslovanske krone 2. stopnje član državnega 6veta dr. Radoje Jovanovič; z redom jugoslovanske krone 3. 6topnje člani državnega sveta S t e i n -metz, dr. Rudolf Sorodowski, dr. Maksi-miljan Doležal in Vulovič Danilo; z redom sv. Save 2. stopnje dr. Josif B a r i č, podpredsednik državnega sveta, ter člant državnega sveta Dragomir Todorovič, dr. Čiro Supilo, dr. Peter Miličič, Dragiša Le ovac, Vojislav N i k o 1 i 6, Luka P i s t e 1 i č in dr. Fr. S v e t e 1 j4 Z redom sv. Save 4. stopnje: šef glavne kontrole pri osrednji carinski blagajni v Ljubljani Mihajlo Jovanovič, šef krajevne kontrole pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Krešimir Ko-rošak, šef krajevne kontrole pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani Magolič Srečko; z redom sv. Save 5. stopnje arhivar glavne kontrole Radašin Antonijevič, preglednik računov pri krajevni kontroli finančnega ravnateljstva v Ljubljani .Valen Fuks. Osebne vesli Belgrad, 5. sept. m. Imenovani so za pro* fesorje 8. skupine sledeči dosedanji suplenti: Filip Terčelj v Ljubljani, Viktor Fabjan v Novem mestu, Vendelin Legiša v Celju, dr. Peter Eržen v Kočevju, Cvetko Skok v Svila j nem in Silvo Kopriva v Novi Gradiški. Pri direkciji državnih železnic v Subotici je imenovan v 3. skupini I. stopnje za pomočnika direktorja dr. Ivan Kavčič, dosedanji nai čelnik splošnega oddelka pri generalni dircki ciji državnih železnic v Belgradu. Napredoval je v 4. skupino 1. stop. Rudolf Mihelčič, višji svetnik v splošnem oddelku prometnega ministrstva, in za višjega svetnika 4. skupine 2. stop. v istem oddelku Franc Kranja, Imenovan je na filozofski fakulteti v Ljubljani za izrednega profesor ja botanike 4 skupi 1. stop. dr. Štefan Ilorvatič. Radio v poljskem stratoslernem letala Varšava, 5. 6eptembra. AA. (Pat.) Poljski stra- t06feirski balon bo imel s seboj poseben radijski aparat, ki bo oddajal in sprejemal vesti. Poljske radijske postaje so že organizirale sprejeme vseh teh poročil. Ker sc tudi inozemstvo zanima za te vesti, bo poljski radio povabil več inozemskih radijskih postaj, da sodelujejo pri tej oddaji. Balonski radijski aparat bo 4 ure oddajal vesti, 6 ur pa sprejemal. Angleški tisk sluti plebiscit v CSR London, 5. sept. b. člani Runcimanove misije so se tekom včerajšnjega dne razgovarjali z voditeljem sudetskih Nemcev Henleinom. Toda angleško časopisje o teh razgovorih nima nobenih direktnih obvestil. Vsi angleški časopisi trdijo, da kažejo pogajanja s Henleinom jako slabo, kar je posledica govora poslanca VVolnerja v Achu. Angleški listi mislijo, da je v nemškem proti-perdlogu naglašena potreba preorientacije češkoslovaške zunanje politike. V svojih komentarjih večina listov naglasa, da je predpostavka za na-daljna pogajanja plebiscit. V angleškem časopisju se opaža velik interes za Hitlerjev govor, ki ga bo imel na kongresu stranke v Niirnbergu in v katerem bo določil smernice nemške vlade za končno rešitev sudetskega vprašanja. Belgrad, 5. septembra, m. Poštni minister g. Cvrkič je ianko obolel. Kongres za zgodovino zdravilstva se nadaljuje v Belgradu Belgrad, 5. septembra. AA. Enajsti mednarodni kongres za medicinsko zgodovino je po zasedanju v Zagrebu nadaljeiai danes dopoldne zasedanje v Relgradu. Delegate je pozdravil minister za socialno politiko Cvetkovič. 40 letnica prve srbsfee zadruge v Novem Sadu Novi Sad, 5. sept. m. Tu so obhajali 40-lctnico obstoja prve srbske poljedelske zadruge, ki jc bila ustanovljena leta 1898. Proslavo so sc udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Iladžič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, podpredsednik senata Stevo Jankovič in več narodnih poslancev in senatorjev. Motorni vlaki začeli voziti Belgrad, 5. septembra, m. Danes so zastopniki tiska odpotovali z novim motornim vlakom iz Belgrada v Zagreb. Vlak je odšel iz Belgrada ob 6.30 in je prispel v Zagreb v 4 urah in 15 minutah, kar pomeni, da se je čas potovanja skrajšal skoraj za poloviro. Uradni predstavniki, časnikarji in potniki so bili z vožn jo jako zadovoljni. Vlak je tudi poceni, ker stane samo normalno voznino 2. razreda z majhnim dodatkom. Belgrad, 5. sept. m. Danes je bila seja belgrajske občinske uprave, na kateri je belgrajski župan Ilič zaprisegel 18 novih občinskih svetnikov. dim poldansko zborovanje, na katerem je bilo nad 2000 ljudi, zaključeno. Popoldanski nastop na Maletovem travniku jo močno oviralo deževno vreme, vsi odseki pa so vzlic temu vse svoje nastope vzorno opravili. Vaškemu fantovskemu odseku ob sijajni pri« reditvi čestitamo. Bog živil Zgodovinski slovenski dan v Kočevju V nedeljo 4, septembra je bil za Kočevje zgodovinski dan. Tega dne je v Kočevju taborilo slovensko ljudstvo, ki je prihitelo v tisočih od vseh strami obširnega kočevskega glavarstva. Zlasti >pa so vsi kTaji kočevske deželice same, koderkoli se govori slovenski jezik, tega dne poslali na kočevski dan svoje zastopnike, ki eo prihajali peš ali na vozeh ali kolesih. Takega dogodka Kočevje še ni doživelo, Nad vse mogočen je bil že sprevod z železniške postaje v mesto na kraj zborovanja. Za konjeniki je šlo 68 narodnih noš, za njimi fantje v krojih, nato dekleta v krojih, za njimi vrste gasilcev, nato pa goste trume kmečkega in delavskega ljudstva. Rakovniška godba je igrala koračnice, ljudstvo pa je pelo slovenske .pesmi. Sprevod je prišel na obširni prostor pred ljudsko šolo, kjer je vseuč. prof. dr. Lukman bral sv, mašo, nakar je blagoslovil novi prosvetni prapor. Medtem je na zborovališče .prišel voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, ki ga je množica sprejela z gromovitimi pozdravi. Nato je naš voditelj imel velik govor, v katerem se je spominjal 20 letnice naše Jugoslavije, rojstnega dne kralja Petra II. ter naglašal, da moramo Slovenci biti močni in izobraženi, da bomo nezlomljivi. Zakli-cal je Slovencem kočevskega okraja: »Niste sami, Mednarodni mladinski tabor v Pragi f. 1939 Snoči o polnoči so odpotovali v Brno, Prago \5n druga mesta bratske ČSR: Jože Hvale, Ivo Kermavner in Mica Pregelj, katere pošilja tjakaj predsedstvo ZFO, oziroma VDK v Ljubljani zaradi udeležbe mladine imenovanih organizacij na velikem mednarodnem mladinskem iaboru, ki bo prve dni meseca julija 1909 v Pragi. G. Hvaletu je izročena organizacija in vod-etvo celotne ekspedicije v CSR, g. Kermavnerju tehnično vodstvo — tekme, telovadba in šport — za ZFO, in isto delo za VDK pa gdč. Pregljevi. Ob priliki tega velikega tabora v Pragi bo tudi izlet celokupnega čel. Orlovstva. Slovesnosti 20 letnice Jugoslavije Dne 4 septembra so se vrSile proslave 20-letnice Jugoslavije v sledečih župnijah, ki jih je priredilo banovinsko tajništvo JRZ v Ljubljani: Preloka ob Kolpi — govoril je g. Snoj. Srednje Bitnje in Lom nad Tržioem — govoril g. St. Golob. Jezersko in Trstenik — govoril gosp. dr. Šmajd. — Št. Janž — govoril tajnik g. Tomaži n. Dole pri Litiji in Sv. Križ pri Litiji — govoril g. Puš. Polhov Gradec in Podgorica — govoril g. Miloš Stare. Horjul — govoril g. Cešnovar. Begunje pri Cerknici — govoril g. dr. Kamušič. Grahovo — govoril g. upr. Skubic. Soteska — govoril g. odvetnik Veble. Brusnice — govoril g. župan Brulc. Boh. Srednja vas — govoril inž. Sodja. Žiri — govoril dr. Cesnik. Sorica, Zali log — govoril Pengal. Javorje, Poljane in Davča — govoril g. Debeljak. Vsi shodi eo se prav lepo posrečili, ljudje so s navdušenjem sledili govornikom in vzklikali Jugoslaviji ter kr. domu. V večini krajev so sodelovali pevski zbori in godbe, shodi so bili na prostem, tako da je bila udeležba povsod prav lepa. Zlasti se je opazilo, da je bila lepa udeležba v obmejnih krajih v škofjeloškem okraju (Davča, Javorje, Sorica), pa se iz tega vidi, kako znajo naši ljudje, posebno ob meji, ceniti svojo lepo državo. Lep kmetsko-fantovski dan v Šmarju pri Ljutbjani Šmarje, 4. sept. Zadnji teden smo se kar nekam bali, kaj bo t našim taborom, ko je neprestano deževalo. Vendar smo se kliub slabemu vremenu pripravili, da dostojno sprejmemo množico ljudstva in odlične Boste, ki so se rade volje odzvali našemu vabilu, b pol desetih je bil prisrčen sprejem voditelja Kmečke zveze in okr. podnačelnika na postaji. Odtod se je razvrstil dolg sprevod konjenikov, voz, narodnih noš, krojev in drugega ljudstva proti cerkvi, kjer smo zagledali našega najvišjega gosta, ministra dr. Kreka. Kar na tihem je prišel z avtomobilom, tako da ga nismo mogli pozdraviti, kakor bi ga radi. Po službi božji se je zbrala tisočglava množica, pripravljena, da posluša besede svojih voditeljev. Prvi je spregovoril naš priljubljeni minister dr. Krek, čigar besede 60 bile z navdušenjem sprejete. Za njim je povzel besedo načelnik Kmečke zveze g. Brod ar, ki nas je pozival, da se organiziramo v Kmečki zvezi. Tretji govornik, dr. Lavrič, je poudarjal zasluge vlade dr. Stojadinoviča in dr. Korošca za slovenskega kmeta. Ravnatelj Zadružne zveze dr. Bas a j pa nam je izprašal vest, zakaj ne gre kmečki denar v domače hranilnice. Šmarci smo lahko hvaležni prirediteljem tega tabora, izbranim govornikom, posebno pa ministru dr. Kreku, ki nas je počastil s svojim obiskom in nam vlil novega poguma za delo v Kuioč-ki zvezi. Banovo darilo za kraljev roistni dan Kakor vsako leto, tako je tudi letos na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. g. ban dravske banovine obdaril vse one nižje državne in banovinske uradnike pri kr. banski upravi, ki imajo šoloobvezne otroke. Vsi ti uradniki prejmejo za vsakega takega otroka po 250 din. Vsega skupaj je g. ban v ta namen razdelili 25.700 din. Zahvala banovinskih nameščencev Zahvaljujemo se toplo gospodu banu dravske lanovine dr. Marku NatlaČenu, ki je mesto za-kuske ob sprejemu za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. daroval 2.">.000 din za šolske potrebščino otrokom banovinskih nameščencev. Za to lepo dejanje, s katerim je našim otrokom ob rojstnem dnevu našega kralja napravil največje veselje in staršem pomagal iz velikih skrbi ob začetku šolskega leta, se gospodu banu najlepše zahvaljujemo. Banovinski nameščenci. Slovo vzgojnega vodje Štular ja iz zavoda Pred tednom že je bilo na tem mestu poročilo o spremembi v vodstvu zavoda sv, Stanislava. V četrtek pa sc je dosedanji vzgojni vodja, častni konzisto-rialni svetnik Martin Štular poslovil od zavoda ter odšel na novo službeno mesto za župnika v Reteče. Ob slovesu se mu je g. ravnatelj dr. Breznik v imenu vsega zavoda zahvalil za vso ljubezen in skrb, s katero je kot vodja 16 let objemal zavod in vzgajal zavodsko mladino. Predvsem ie naglašal dve lastnosti na njegovi osebnosti, gorečnost m požrtvovalnost, ki ga še sedaj po tako dolgem in napornem delu ter kljub precejšnim letom vodita v dušno pastirstvo. G. svetnik se je še poslovil od čč. sestra in služinčadi, katerim je bil dušni pastir. Nato so ga spremili novi g. vodja kanonik Šimenc, g. ravnatelj dr. Breznik, g. ekonom Mar-kež z mnogimi člani profesorskega in prefektovskega zbora v Reteče, kjer so župljani novega župnika ljubeznivo in prijazno sprejeli. Tako ie dobil g. svetnik nov delokrog, ki si ga je v svoji gorečnosti, posvetiti se vsega zveličanja duš, želel, V analih zavoda sv. Stanislava pa bo ime vzgoj* nega vodje Martina Štularja zapisano z zlatimi črkami. Ko se je pokojni vladika dr Jeglič pred 16 leti odločil, da njega pokliče na najbolj delikatno mesto tako ljubljenega zavoda, je moral pač poznati njegovo idealno osebnost. In to je g. vzgojni vodja Štular vseskozi bil in je verno hodil po stopinjah svojega velikega prednika, sedanjega skopljanskega škola GnU dovca. Bil je mož takega kova, ki je svojo očetovsko skrb in ljubezen odeval v resen in strog obraz, a v dejanju je privrela na dan pristna krščanska ljubezen. Zavedal se je, da je cilj prave vzgoje discipliniran, utrjen značaj ter lepo duhovno življenje. Šestnajst let mu je lebdel ta cilj pred očmi, in na stotine naše dijaške mladine je hotel z varno roko privesti do tega cilja. Toda spričo narave mladega fanta, ki je ves neugnan in poln vsemogočih teženj, na katerem se kot na an-i teni love vsemogoči valovi sodobnosti, je bila ta nalo« ga resnično zelo težka. Lotil se je je s preskušeno Kristusovo metodo: coepit facere et docere (začel je delati in učiti). Skladnost njegovega življenja z besedami in nauki, ki jih je podajal, je bila njegova največja vzgojna moč, pred katero se je moral tudi neuklonlivi duh upogniti. Težko je bilo večkrat malemu nagajivčku, ki je zamenil svobodo domače hiše z zavodskim redom in točnostjo. Treba je bilo dobre volje od obeh strani, morda tudi stroge in karajoče besede vzgojnega vodje, da se je fantič sprijaznil z novim zavodskim življenjem. Okrogli in rdeči obrazek, prikupnejše vedenje, ki ju je mali nagajivček prinesel ob božiču domov, so glasno pričali o dobri in uspešni metodi vzgojnega vodje. Res je, študentu se je često zdelo, da je njegova vzgojna metoda zastarela, ker se ni lovila za najmodgmejšimi vzgojeslovnimi gesli, ki so često jako sumljiva, v resnici pa je bila ta metoda krepka, dobra in zdrava kot črn kmečki kruh, ki drži ves kmečki stan in z njim ves narod pokoncu. Mnogo nehvaležnosti in godrnjanja je moral gospod vzgojni vodja za svojo ljubezen in skrb prenesti, pa danes, ko so objestna študentovska leta že za nami ter z večje razdalje opazujemo ono življenje, dobro razumemo, da je bila za mladega Hcrkula boljša težavnejša in napornejša pot ter smo zato g. vzgojnemu vodji hvaležni, da nam je pomagal polagati trdne temelje naši življenjski zgradbi. Da, g. konzistorialni svetnik, ob Vas in pri Vas smo se mnogi naučili, kaj se pravi biti značajen, mož tihe odpovedi in dela, ter molitve. Prepričani smo, da ste si postavili v zavodu in v srcih svojih gojencev spomenik, trajnejši od brona, v nebesih pa prihranili ne-venljiv venec. Bog Vas živil Baragov dom v Dobrniču blagoslovljen Do 4000 ljudi se je v nedeljo zbralo v pri-* jaznem dolenjskem Dobrniču, kjer so blagoslovili novi prosvetni dom, ki eo ga na čast velikemu rojaku imenovali Raragov dom. Skoraj vsak do-brniški faran je sahi s svojimi rokami prispeval k temu domu, največ z delom, pa tudi z drugimi dajatvami, tako da je dom res last vse fnre. Jo pa ta dom menda najlepši, kar jih premore naša slovenska katoliška prosvela. Na taboru je govoril tudi minister dr. Krek, ki je bil burno pozdravljen. Nastopilo je nad 300 telovadcev. Naša slika nam kaže nastop 90 mladcev, ki so sijajno rešili 6vojo nalogo, in sicer so prav dobro telovadili in dovršeno krili svoje vrste, tako da bi bili marsikateremu nastopu za zgled. Vse uniformirane mladine, ki je pozdravljala g. škofa dr. Rožmana, ministra dr. Kreka, senatorja dr. Ku-lovca, je bilo nad 400. Dom je blagoslovil ljubljanski škof g. dr. Rožman, ki je imel pri tej priliki 6v. mašona prostem ter globok ccrkveu govor. mi smo z Vami!« Po tem govoru je bil dr. Korošec deležen takih manifestacij, kakršnih ni doživel še na nobenem drugem taboru. Govoirlo je še več govornikov, med njimi tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, dalje dr. Kuhar, kot zastopnik Narodnega odbora v Ljubljani, ki je kar vžgal ves tabor, ter nazadnje bojevnik za pravice kočevskih Slovencev duh. svetnik Škulj. Po zborovanju, s katerim je bil sklenjen dopoldanski del tabora, je 6prevod odšel 6kozi mesto pred Marijin dom. Dr. Korošec se je priključil sprevodu teT je v sredi svojih Slovencev korakal skozi kočevsko mesto. Ti dogodki ostanejo trajno v spominu vseh, ki so jih doživeli. Slika nam kaže dci zboirovalcev na obširnem trgu pred kočevsko šolo. Mladinski nastop na Vačah Vače, 4. sept. Ker je močno deževje preteklo nedeljo, 28. avgusta preprečilo napovedani mladinski tabor na Vačah, je bil v nedeljo, 4. sept. Pri Hostarju pod Vačami je bil sprejem gostov ter se je pred 10 vil na Vače pester sprevod, v katerem so bili jezdeci, domžalska godba, 80 slovenskih fantov v krojih. 10 Odeklet v svojih krasnih pestrih krojih, nad 300 obojnega naraščaja ter nad 300 mož in fantov v riviln. V sprevodu so tudi vozili voz starih Keltov izpod Slemška. Vaška nadžupna cer- I kev je bila za vse udeležence premajhna, da bi jih sprejela pod svojo streho, tako da so morali mnogi stati zunaj cerkve. Cerkveni govor je imel šinarski dekan g. Gornik. Po sv. maši, katero je daroval svetogorski župnik g. Zganjar, je na trgu začel mladinski tabor predsednik vaške prosvete, župan g. Kimovec, ki je predlagal brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, našemu voditelju dr. Korošču, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu. Nato je govoril šinarski dekan Gornik. Za njim je tabor v imenu zadržanega pokrovitelja, v.iškega rojaka, mariborskega župana dr. Juvana, pozdravil litijski župan g. Ilinko Lebinger. Z od-1 sviranjein državne iu fantovske himne je bilo do- Lepe slovesnosti v Kamniku Maistrova spominska plošča — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joselova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35. V nedeljo je Kamnik videl veličastno slav-nost, ki se je je udeležilo kakih 7000 ljudi. Vse mesto je bilo v cvetju in zastavah. iSlavnosti se je udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen, prihitela pa sta na slavnost tudi sinova pokojnega generala Maistra Ilrvoj in Borut, poleg neštete množice ljudstva pa skoraj vse slovenske narodne organizacije: Zveza Maistrovih borcev, Klub koroških Slovencev, Legija ko-raških borcev in Zveza bojevnikov. Vsa tisočglava množica se je zbrala na Šutni pred Maistrovo rojstno hišo, kjer je vse pozdravil kamniški župan g. Nande Novak, nakar je imel slavnostni govor v čast spominu generala Maistra g. dr. Žvokelj. Nato je bila odkrita Maistrova spominska plošča na njegovi roistni hiši. Za slavnostnim govornikom je govorilo še več drugih govornikov. Takoj po tej slavnosti se je uredil po mestu veličasten sprevod na Glavni trg, kjer je bila sveta maša. V sprevodu so korakali gasilci, fantje v krojih, dekleta ter 250 dijakov, članov »Bistrice«. Na trgu in v sosednjih ulicah se je zbralo 7000 ljudi, ki so bili pri sv. maši, ki jo je daroval kanonik g. dr. Klinar, ki je tudi pridigal. Po sv maši se je začel tabor, na katerem sta poleg pozdravnih govornikov govorila tudi ban g. dr. Natlačen ter župnik g. Fr. S. Finžgar. Na sliki \ io stopati po ulicah kamniškega mesta tu,., ministra Lansburvja, voditelja angleške delavske stranke, ki je prišel v Jugoslavijo ter je prav v nedeljo potoval na Brdo, kjer je bil sprejet od kneza namestnika Pavla. Visoki gost se je pripeljal v Kamnik v spremstvu svojih dveh tajnikov. V Kamniku se je udeleževal slavnostii odkritja spominske plošče, gledal je lepi sprevod, nakar se je kot veren Katoličan udeležil tudi svete maše na glavnem trgu. Njegovo pobožno obnašanje med sveto mašo pred oltarjem je bilo nad vse spodbudno za vsakogar. Takoj po sv. Obhajilu pa se je moral odpeljati, ker ga je čakala avdi-enca pri knezu namestniku Pavlu. Med gostim špalirjem je visoki gost stopal na eni strani spremljan od svojega tajnika, na drugi pa od g. Urvoja Maistra I pravile? Na svetu se veikrat gode stvari, ki so popolnoma nerazumljive. S tem pa ne mislim na primer na notranjo ali zunanjo politiko, v kateri doživljamo veikrat najbolj neverjetne in nemogoče dogodke in spremembe, ampak na zadeve vsakdanjega meščanskega življenja. Tako na primer imamo v dravski banovini, kakor se Slovenija uradno imenuje, mesto, ki je veliko in uživa tudi temu primeren ugled. V tem mestu je lokal, ki je bil dozdaj v neki hiši, ki je last občine, skrit za oglom tako, da pošteni publiki ni bil v spotiko. Vedeti morate namreč, gospod urednik, da se v tem lokalu zbirajo najrajši ljudje, ki so propadli v delomrinji in drugih moralnih hibah pa si lajšajo žalostno eksistenco v alkoholu, dočim fih pred vrati čakajo stradajoče žene in otroci. Zdaj naenkrat pa se je ta lokal preselil iz zakotja te hiše, kjer so ga posečali le stalni gostje iz ljubljanskih nižin, na prometno cesto, kjer s ta že dve staroznani ugledni gostilni ter veliko kulturno podjetje, ki niora nasproti sebi trpeti iganjarno in zbiranje moralno padlih elementov. Da bo stvor še bolj nerazumljiva, pa je treba vedeti, da so zaradi te neumestne preselitve žganjarne iz teme v polno luč deložirali poštenega obrtnika krojača, ki je imel v tej občinski hiši dvanajst let v najemu svojo delavnico in je najemnino vestno plačeval. Čemu to? Da zdaj uslužbenci velikega podjetja nasproti poslušajo zvečer tuljenje pijanih delomrž-nežev in propadajočih eksistenc pa da imajo številni pasanti in šolski otroci priliko opazovati žalostne postave in prizore okoli lokala, ki spada vse drugam, najmanj pa v poslopje, ki je last mestne občine, ne pa da so mu gotovi modri gospodje odkazali zdaj še tako odličen prostor. Izvedel sem, gospod urednik, da se je to zgodilo, ko je bil gospod župan dotičnega mesta odsoten in da v tem '(asu niso pomagali nobeni ugovori od različnih strani proti tej stvari, ki je vse kaj drugega kakor v čast in decorum tega mesta in se ne ve, kdo je tisti ki jo je zakrivil. Gospoda župana pa prosim v imenu vseh dostojnih ljudi, da temu gospodu do-peve, da nismo v kakšni smrdljivi kitajski Inki, kjer so take stvari v navadi, ampak v kulturni deželi, in da naj se stvar nemudoma uredi drugače ali vsaj vzpostavi prejšnje stanje, če že mora mestna hiša paradirati z žganjarno tretje vrste. Tudi t. nai film J. bil l.tos nagrajen n. Blenalu » Benetkal.1 P^^^/^^^rkrut^VtraS v pleaui umetnosti najti bvoJo srečo. V glavni vlogi nnSa slavna rojakinja MIJA iORAKOVA- SLAVENSKA m iuui ia nas rum jenu itioi nagrajen na stenam v seneiKam Labodja smrt PariSka opera — njen balet — njeno življenje, smeh in trpljenje! Muzikn Gounod in Chopin. Dane« ab 15., 17., IS. In 21. url pramiaral Kino Union Telefon 22-21 in dopolnitvah uredbe o olajšavah pri pobiranju prispevkov v fond za pogozdovanje od posestnikov nedržavnih gozdov«, »Navodilo za zbiranje statističnih podatkov o industriji«, »Posebno navodilo za zbiranje osnovnih (A) podatkov in izpolnjevanje obrazcev za tvrdke in tvornice«, »Ustanovitev carinskega odseka pri Ljubljanskem velesejmu«, »Odločba o spremembi taks za poštne nakaznice in poštne položnice« in »Razglas o imenovanju iz-praševalne komisije strokovnega izpita za učiteljice banovinskih kmetijskih gospodinjskih šol.« n 1 Predsl KINO SLOflA Tal. 27-30 Danes poiilednjiSI Neapeli v ognju poljubov Predstave danes ob 15.. 17., 19. in 21 ov i 1. url. I — V Gorico, Benetke, Milan ln Trst potuje 17. t. m. Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani z udobnim avtobusom. Izlet bo trajal 3 dni, stroški pa bodo znašali za vožnjo, prenočišče, hrano in vstopnine komaj 600 din. Vabmo člane in prijatelje. da se tega izleta udeleže in se priglase pri Upravi Rokodelskega doma v Ljubljani, Komen-skega ulica 12 vsak dan od 4 do 6 popoldne. Priglasi se bodo spreiemali le do vključno 6. septembra t. 1. Zato pohitite, da ne zamudite ugodne prilike! _ Kongres pravnikov v Novem Sadu. Legitimacije in spomenice so odposlane. Podrobni program dobe udeleženci v Novem Sadu. Člani iz Slovenije odpotujejo v petek, dne 9. t. m. ob 4.40 zjutraj, iz Maribora ob 2.50 zjutraj, ki se pridružijo v Zidanem mostu ljubljanskim udeležencem. Kongres se prične 10. t. m. ob 10 dopoldne, popoldne istega dne delajo sekcije, ravno tako v nedeljo 11. t, m. dopoldne. Istega dne se kongres popoldne zaključi; zvečer bo banket, v ponedeljek pa več izletov. Društvo Pravnik. Prvovrstno In zajamčeno Cisto domaČo » • » svežo in najizdatnejšo ▼ tiporaby homogeno in standardizirano, znamke Prcdovič d. d., ima stalno v zalogi Predovič Janlco, Ljubljana, Poljanska cesta 73 Prodaja se v. originalnih zabojih od 25 kg dalje iz skladišča Mesarska cesta 4 Zahtevajte ponudbe! Telefon 21-30 Koledar ,, Torek, 6. sept.: Caharija, prerok; Peregrin. Sreda, 7. sept.: Marko in tovariši, mučenci. Osebne vesfl — Duhovniške vesti ii lavantinske škofije. Imenovan ie bil za^kn. šk. duhovnega svetnika g. Rudolf Vadovič, župnik v Beltincih. - Umeščen je bil g. Ivan Orel, 1. kaplan v Vojn,ku ko župnik v Gornji Polskavi. - Nastavljeni eo bih za kaplane gg. sem. duhovniki: Alojzij Kovacič pri Sv. Tomažu pri Ormožu; Matija Jtous v Čren-aovcih in Martin Stefančič v Žalcu. Pri Sv. Mariji v Mariboru je bil nastavljen za kaplana fran-iiškan p. Mariofil Jelene. - Prestavljeni so bili aa kaplana: Ivan Koren iz Dolnje Lendave (11.) v Dobrovnik. Martin Lupše iz Jarenine v Vojnik (I) Franc Merkač iz Žalca (II.) v Jaremno, Ivan Buki« iz Črensovcev v Dolnjo Lendavo (11.) m Jlvan Zelko iz Dobrovnika k Sv Jakobu v Slov. goricah z delokrogom pri Sv. Martinu pri Vur- rg= Poročila »ta ee v iupni cerkvi sv. Marka v Zagrebu g. Marko Josip, odvetniški pripravnik »z Celja, in gdč. Sibila Miklaučič, abs. filozofinja iz Zagreba. Mlademu paru obilo sreče. = 60 letnico rojstva je 4. septembra 1938 v Zagorju ob Savi obhajal posestnik in rudniški strelni mojster g. Franc Pikel). Rodil se ,e kot sin rudarja in tudi sam že v mladih letih skusil bridkosti rudarskega stanu. Ko je stopil v zakon, še s sedaj živo zakonsko družico Pepco, ga je zelja, da si ustanovi lasten dom v domovini, gnala trikrat v Ameriko, kjer si je toliko prihranil, da si je v Zagorju ustanovil lasten dom. Vsi njegovi otroci so dobro preskrbljeni. Čestikam otrok, zetov m vnukov se tudi mi pridružujemo. — Živinski ln kramarski »ejem v Lukovlci pri Domžalah bo 9. septembra, kakor vsako leto. — Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15 je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 2 do 7; tudi v nedeljo in na praznik. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustne informacije brezplačno na razpolago. Poselite Veleselem in oglejte si v dveh razstavnih paviljonih bogate dobitke TOMBOLE najvelje v drŽavi ki bo 2. X. v Kranju Vrednost rseh dobitkov nad Din 200.000- — Nova odobritev veroufnih učbenikov. Ministrstvo prosvete je z odlokom z dne 13. avgusta t. 1. št. IV, 13.304 dalo novo odobritev veroufnima knjigama: Alojzij Stroj, Liturgika. Nauk o tiogo-častnih obredih III. izdaja s štiridesetimi slikami — in Alojzij Stroj, Kratka zgodovina katoliške Cerkve. II. izdaja z dvajsetimi slikami. Založništvo Jugoslovanske knjigarne je reno obema knjigama znižalo in prodaja Liturgiko in Kratko zgodovino katoliške Cerkve po 10 din. Mraz je tu Lutz-peči, Ljubljana VIT. Telefon 32-52 Glej Velesejem, paviljon »F«. _ Zaradi gradnje banovinske ceste 1/2 v odseku Podvin—Lesce so do nadaljnje odredbe zaprte za vozni promet: od 1. septembra 1938 bano-vinska cesta Lesce—Hraše in občinska cesta Pred- -trjj_Zapuže; od 9 septembra 1938 pa banovinska cesta 1/2 od odcepa od državne ceste pri Podvintt do Predtrga pri Radovljici. Promet je v tem času mogoč po občinski (subvencionirani) cesti: zveza H državno cesto št. II. (Zgošc) Hlebce—Lesce. _ V Službenem listu kraljevske banske upra-(ve dravske banovine št. 7i ie objavljena »Uredba p narodnih parkih«, dalje »Uredba o spremembah Hočeš biti s stenogra! strojepisec knjigovodja korespodent tajnik pis. uradnik dober trgovec vpiši se nujno v Trgovsko učilišče ln stenoirafski institut ROBIDA, Ljubljana Trnovska ul. 15 Cimprsi, ker je število učencev omejeno, — Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah, svetujemo, da se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega' trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zavod izobrazuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana možnost odpreti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo se predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah in tako se dijaki(inje) že v šoli praktično pripravljajo za nastop služb. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje in kar je najvažnejše, zidano le v šolske namene v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten. Ker je v lastnem poslopju, je šolnina najnižja. Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prospekte daje ravnateljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno, tudi v nedeljo in na praznik. Mraz je tu tf* Lutz-peči, Ljubljana VIT. Telefon 32-52 Glej Velesejem, paviljon »F«. — Kupcem letošnjih šolskih knjig sporočamo, da je Jugoslovanska knijgarna v Ljubljani znižala prodajno ceno Prezljevi Kemiji in mineralogiji za nižje razrede srednjih šol za 10 dni (prejšnja cena 4S din). — Noga smukne sama v čevelj, ako uporabljate Sanoped-prašek za čevlje. Stane le 2 din. Izdeluje drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Udeležite se enodnevnega izleta na Koroško dne 18. septembra. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. OKORN, Ljubljana, hotel SLON, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! — Sloves velesejemskih varietejnih arti-stov se je že zelo razširil, kar dokazuje najlepše že to, da bodo gostovali danes, na kraljev rojstni dan, na dvoru na Bledu. — Najvažnejše industrijsko središče v Južni Srbiji je Leskovac. V tem mestu deluje pevski zbor — moški zbor, ki nosi ime znanega srbskega skladatelja in dirigenta Staše Biničkega. Ta zbor, ki obstoji 6 let, priredi koncertne turneje in obišče v teh dneh Slovenijo. Priredil bo koncerte v Celju, Mariboru in v petek 9. t. m. v Ljubljani v veliki filharmonični dvorani. Na koncert bratskih pevcev opozarjamo, spored obsega narodno in umetno pesem. Vstopnice se dobe v knjigarni Gl. Matice. — Vremenska napoved. Evropas Topli zrak južnih krajev potuje v smeri središča ciklona, ki se zadržuje v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Hladni zrak iz severozahodne Evrope počasi vdira v pravcu vzhoda in jugovzhoda. V oblasti Karpatov in na Balkanu, kjer se srečujeta topli in hladni zrak, vlada močno pooblačenje z dežjem. Pretežno vedro je v oblasti Črnega morja in na južnih delih Balkanskega polotoka. Precej hladno in deloma oblačno vreme je v zahodni Evropi. — Jugoslavija. Oblačno z dežjem v zahodnih in severnih krajih. Delno oblačno v vzhodnem delu. Toplota se ni dosti spremenila. Minimum: Tuzla 6° C, marksimum: Hvar 30" C. — Napoved za 6. september: Pretežno oblačno z dežjem od časa do časa na večji severni polovici. Večje vedrine v vzhodnih in južnih krajih. V teku dneva se lahko pričakuje počasna razjasnitev vremena. — Sonce vzhaja ob 5.05, zahaja ob 18.07. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Josef« grenčice — Vlom v Delavski konsum v Nazarju. Ni še dolgo tega, ko smo poročali o predrznem vlomu v župnišče v Rečici ob Savinji, pa je vlomilska tolpa vlomila v Delavski konsum v Nazarju pri Mozirju. Vlomilec se je priplazil skozi vkno v trgovino, kjer je prišel do železne blagajne, vanjo vlomil in odnesel 10.901 din gotovine Prebrskal jc tudi vse predale in vzel iz miznice 400 din. Nabasal si je tudi večjo količino boljšega tobaka. Orožniki so takoj začeli z raziskovanjem, vendar pa še do sedaj vlomilca niso izsledili. Zdi se, tla se je pojn-vila v gornji Savinjski dolini vlomilska družba, ki sc obrtoma peča s tatvino in vlomi. Železna blagajna v Delavskem konsumu je bila zlomljena na način, ki so ga vajeni Kodrovi pomaga? i. — Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto tO^S/V) bo letos v nedeljo 11. septembra na Ljubljanskem velesejmu. — Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah In praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek !). septembra. Državni tljdtlJbcnel iii manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šoluincl Gledališče Ljubljana Torek, 6. eept.: Zaprto. — Sreda, 7. sept.: »Boris Godunov«. Izven. Znižane cene. — Četrtek, 8. sept.: »Gejša< (opereta). Izven. — Petek, 9. septembra: Zaprto. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: Dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in Mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Našel se je mlad lovski pes. Nahaja se na Poljanski cesti 49. Kdor ga je zgubil, ga dobi nazaj tekom treh dni proti nagradi. 1 Slavnostni obhod v proslavi kraljevega rojstnega dne bo drevi ob vsakem vremenu ter naj se društva in organizacije s svojimi zastavami zbero na Vodnikovem in Krekovem trgu ob 18.45, ker sprevod krene točno ob 19.30 z Vodnikovega trga, Pred škofijo, po Stritarjevi ulici in trimo-stovju, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Dolma-tinovi ulici, Ajdovščini, Tyrševi cesti, Aleksandrovi in Blervveisovi cesti, Gregorčičevi ulici, Gradišču, Gorupovi in Aškerčevi ulici, Zoisovi cesti čez šentjakobski most po Trubarjevi ulici, Trgu sv. Jakoba in po Starem trgu na Mestni trg pred magistrat, kjer zapojo združeni pevski zbori nekaj pesmi, nakar govori župan dr. Adlešiž ter se proslava zaključi z državno himno. Opozarjamo na razpored obhoda, ki je bil objavljen v nedeljskih dnevnikih. 1 Sprejem na banovini na kraljev rojstni dan. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen sprejema danes ob priliki kraljevega rojstnega dne čestitke in poklonitve od pol 12 dopoldne naprej v stekleni dvorani banske palače. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže sprevoda, ki bo danes zvečer ob 7 in en četrt v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče za člane je ob tri četrt na sedem na Krekovem trgu, kjer se bodo dobile tudi bakle Naj nikogar ne manjka pri tem slavnostnem sprevodu. 1 Zasavsko okrožje ZFO poziva svoje člane, da se udeleže slavnostnega sprevoda v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II., ki bo danes zvečer ob 7 in en četrt Zbirališče za člane je ob tri četrt na sedem zvečer na Krekovem trgu pred Malirovo hišo. 1 Pododbor Rdečega križa za mesto Ljubljano vljudno vabi svoje članstvo, da se udeleži današnjega sprevoda v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 1 Sedejeva družina vabi s tem svoje člane, da se udeležijo sprevoda na dan rojstnega dne kralja Petra II. 6. septembra 1938. Zbirališče na Krekovem trgu točno ob 7 zvečer. 1 Vojnim dobrovoljceml Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev nam pošilja vabilo, s katerim vabi vojne dobrovoljce v Ljubljani, da se polnoštevilno udeležijo proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 5. t. m. ob 20 v Sokolskem domu na Taboru. Voini dobrovoljci se udeležimo s praporom tudi svečanega sprevoda, ki ga priredi Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 6. t. m. Zbirališče ob 18 15 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigami. Vojni dobrovoljci sc v sprevodu uvrstijo takoj za aktivno vojsko. Reditelj tovariš Joco Žagar. 1 Rezervni oficirji. Dne 6. septembra bo ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. služba božja ob 9 v pravoslavni, ob 10 X rimsko-katoli- lld cerkvi. Dolinoat vseh rezervnih oficirjev je, da ee je udeleže v uniformi, v civilu pa oni, ki nimajo uniforme. Rez. oficirje vabimo, da se udeleže tudi svečanega sprevoda, ki ga priredi Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 6. t. m. Zbirališče ob 18.45 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Vrstni red za rezervne oficirje je za vojnimi invalidi. Pododbor rezervnih oficirjev v. Ljubljani. , 1 Maša za turiste ln izletnike bo v četrtek, na praznik, in prihodnjo nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.15, pred od-hodom turistovskih vlakov. i Razstava cerkvenih oblačil. Opozarjamo, da je razstava cerkvenih oblačil v II. nadstropju škofijske palače odprta samo še danes, jutri in na Mali Šmaren, vsak dan od 8 do 12 dopoldne in popoldne od 2 do 6. Porabite ugodno priliko in oglejte si lepa dela cerkvene umetnosti. 1 Razstava Bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu. — V času ljubljanskega velesejma razstavljata v Jakopičevem paviljonu tudi brata Nande in Drago Vidmar, na kar opozarjamo občinstvo. Slikarja Vidmarja sta dobra znanca naše umetnostne javnosti, ki bo znala ceniti njihovo vidno rast in razvoj. O razstavi sami, ki je odprta vsak dan od jutra do večera, bomo še poročali. 1 Komemoracija seniorjev bo v ponedeljek, 12. septembra ob pol 8 v frančiškanski cerkvi. 1 Skupina francoskih bojevnikov s solunske fronte »Poilus d'Orient« prispe na praznik, 8. septembra, skozi Bled ob 16.11 v Ljubljano. Po ogledu mestnih zanimivosti bo ob 20 večerja, nakar ee francoski bojevniki odpeljejo v Zagreb. 1 V LJubljani so umrli od 26. avgusta do 1. septembra 1938. Brezar Franjo, 76 let, žel. uslužbenec v p, in posestnik, Verovškova ul. 26; Gabrijelčič Josip, 61 let, pekovski mojster, Sv. Petra cesta 3; Velkavrh Anton, 52 let, polagalec parketov, brez stalnega bivališča, Znidaršič Ana, roj. Obreza, 85 let, vdova vinskega trgovca, Vr-hovčeva ul. 1; Knura Terezija, roj. Nagler, 43 let, žena tovarn, mojstra, Blejska Dobrava 66; Premk Edvard, 81 let, zasebnik, Borštnikov trg 1; Slabe Marjetica, 1 leto, hči trošarinskega paznika, Cesta na Brdo 145, Stumberger Miroslav, 75 let, višji davčni upravitelj v p., Napoleonov trg 7; Koste-!ecky Malvina, roj. pl. Knežič, 69 let, vdova ka-petana, Triglavska ulica 34, Bartel Anton, 85 let, gimnazijski profesor v pok., Jegličeva c. 7; inž. Haiser Ignacij, 69 let, inženir, Jesenice-Fužine, Cankarjeva ulica 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Grad Lucija, 39 let, hči posestnika, Drago-tnelj 4, obč. Podgorica; Golob Maks, 36 let, zobo-tehnik, Bistriška ul. 5, Domžale; Zhuber Klemen* tina, 79 let, zasebnica, Karlovška cesta 18; Teran Franc, 55 let, žel. uradnik, Dolenjska cesta 12; Žitko Milenka, 8 let, hči posestnika, Verd 31 pri Vrhniki; Kune Rozalija, roj. Kune, 30 let, žena posestnika, Rovte 93; Štefančič Josip, .42 let, sobni slikar, Zg. Lokvice 8, obč. Metlika; Slamnik Rajko, 1 dan, sin tovarn, delavca, Koroška Bela 132; Sojer Helena, 84 let, zasebnica, Vič, Cesta na Brdo 12. I V Ljubljani je zatišje. Javnost zanima, zakaj v poslednjem času ne prinašamo nikakršnih poročil o raznih nesrečah in nezgodah. Saj je zdaj v Ljubljani toliko prometa: velesejem, dijaški sejem in še toliko drugih stvari, pa da se ne bi niS zgodilo? Malo neverjetno je kaj takega, saj Ljubljana vendar ni mesto, ki bi bilo ob takih dneh brez nezgod. Vendar pa se to ne zdi čudno samo javnosti, temveč tudi uradnikom na reševalni postaji, kajti že zlepa ne pomnijo, da bi imeli tako malo dela kakor v zadnjih dneh. Celo prav navadnih voženj v bolnišnico ni skoraj ,pič. Danes nam sporočajo že pozno popoldne, da so šli z avtom na cesto samo štirikrat. V počitniških dneh, ko je bila Ljubljana skoraj prazna, pa so bili reševalci klicani vsaj po dvajsetkrat na dan. Tudi o raznih tatvinah in podobnih stvareh ni prav niS slišati. Na policiji sicer pravijo, da imajo z raznimi sumljivimi tipi, ki so jih aretirali oni dan pri raciji, čez glavo dela, vendar pa so prepričani, da so si s tem le nekaj pristorilii, kajti po velesejmu in drugod bi bilo prav gotovo precej tatvin in drugih prestopkov na njihov račun. Obenem pa je policija s tem, da je pred začetkom velesejma očistila mesto, storila tudi uslugo javnosti, ker je tako zavarovala prebivalce pred raznimi dolgo-prsteži. 1 Trg. učilišče Robida, Trnovska ul. 15, vpisuj« vsak dan tudi ob praznikih. 1 Anton Ravnik, prof. drž. konservatorija «ačn« 15. septembra s klavirskim poukom. Poljanska cesta 15, II. stop. 1 Vzor higienske špecerijske trgovine za Krekov trg je od včeraj dalje nedvomno bivša Perda-nova trgovina, ki jo je tvrdka Bogomir Motoh, zlasti na znotraj, moderno renovirala in opremila. — Nje slovite kavne mešanice, pražene na moderni žgalnici, in sploh vse najboljše špecerijsko blago, zlasti pa vzorna postrežba, bodo trgovini privabili kmalu dovolj odjemalcev. 1 Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno šolo Moste-Ljubljana se vrši dne 8. septembra od 10 do 12 na osnovni šoli. — Vodstvo. 1 »Staša Binički« je naslov pevskega zbora iz Leskovca v Južni Srbiji, ki ho koncertiral v Ljubljani v petek, 9. septembra in izvajal naslednji spored: 1. Milojevič: Na vrelu bratstva. 2. Krstič: Legoh da spavam. 3. Binički: Jesen staže. 4. Binički: Čuješ dušo. 5. Lhotka: Banda udarala. 6. Gotovac: Oj more duboko in Oj Marjane! 7 Adamič: Bog daj! III. del koncertnega sporeda ima izključno le narodno pesem na sporedu, in sicer dve narodni iz Leskovca in tri narodne s Sire v priredbi Viličiča, narodno iz Velesa: Meri« Tomče v priredbi šijač-kega ter odlomek Mokranjčevega I. rukoveta. Zbor vodi Stanko Viličič, profesor glasbe iz Skoplja Koncert bo v veliki filharmonični dvorani v petek, 9. t. m., vstopnice pa se dobe v knjigarni Glasb. Matice na Kongresnem trgu. i Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 2 do 7; tudi v nedeljo in na praznik. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustne iaforma-i cije brezplačno na razpolago. 1 Telefonsko številko 48-43 je dobil direktor trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« v Ljubljani. To spremembo naj si zabeležijo v telefonske imenike interesenti 1 Lepe breskve za vlaganje, kilogram 6 din, Fr. Kanm, Kongresni trg 8. 1 Profesorji (-ice), aktivni in v nenziji, ter komercialisti! Razpisanih je nekaj honorarnih učnih mest Čitajte današnji mali oglas »Pouk«. 1 Upokojenci! Prosto je mest o šolskega sluge. Čitajte med malimi oglasi. Do I pri L{ublfoni Na praznik, dne 8. septembra, ima zasavsko okrožje ZFO javni telovadni nastop. Ob 1 popoldne bo sprejem gostov iz Ljubljane, ob 2 litanije, ob 3 telovadba in po telovadbi zabava. Okrožni odbor prosi vse članice DK in člane za sodelovanje pri nastopu in vabi vse prijatelje naše mladi« ne, da se nastopa udeležijo. Slovenska fotografija na velesejmu Na letošnjem jesenskem velesejmu je prav gotovo lepo zaključena in skrbno pripravljena razstava fotografije najvažnejši del vsega velesejma. Če upoštevamo, da se je fotografija med Slovenci prav v zadnjih letih izredno razvila, potem nikakor ne moremo prezreti velikanskega vzgojnega pomena, ki ga ima ta razstava na slehernega amaterja, ki stremi za tem, da bi prišel iz začetniških načinov fotografiranja. Fotoklub Ljubljana je prav v tej smeri v letih svojega obstoja storil že zelo mnogo, največ pa s številnimi in pomembnimi razstavami, ki jih vedno prireja. Pri letošnji razstavi moramo s posebno pohvalo omeniti, da je tretji mednarodni razstavi umetniške fotografije priključena tudi splošna lazstava, ki vodi vsakogar, ki se le količkaj zanima za fotografijo, mimo začetkov fotografije do njenega sedanjega razvoja, pri čemer nam tudi pokaže nekoliko fotografske industrije. Tako je v paviljonu M v levem krilu ob vhodu pravično označena znamenita iznajdba Slovenca Puharja, ki je prvi fotografiral na plošče. Zanimive so zgodovinske fotografske kamere iz komaj polpretekle dobe in ki v primeri s sedanjimi kamerami nazorno kažejo, s kako velikanskimi koraki in skoki se je razvila v zadnjih desetletjih fotografija. Prav tam razstavlja Foto-klub značilne izreze svojega klubskega dela pri začetniških tečajih, predavanjih in ekskurzijah. Zanimive so številne revije iz tujine, v katerih je zastopana tudi slovenska umetniška fotografija. Vsestranski uporabno-nosti fotografije v sedanjem času služijo nadaljnji nazorni zgledi o astro- in mikro-foto-grafiji, rentgenski fotografiji itd. Delkin prikazuje pomen fotografije v kartografiji in razvoj aerofotografije za kartograme Bežno je očrtana pomembnost fotografije v sodobnem tisku in način montaže. Tudi barvna fotografija 'je z uspelimi barvnimi diapozitivi lepo zastopana. V tem paviljonu vzbuja upravičeno pozornost velika omara z odlikovanji članov Fo-tokluba, ki so si jih priborili večinoma na zamejskih razstavah, na katerih so vedno častno zastopali slovensko fotografijo. Poučna pa je Tazstava fotografij, ki so bile zbrane ob poslednjem natečaju ljubljanske občime in ki dokazuje, da tudi Ljubljana sama spretnemu fotografu nudi še vedno nešteto možnosti, od katerih bo imel korist tako mestni arhiv kakor tudi tujsko-prometna propaganda za Ljubljano. Lepa je temu priključena razstava Putnika, ki prinaša celostenske posnetke naravnih lepot iz vse Jugoslavije. V drugem paviljonu N, ki je tudi še posvečen splošnemu delu razstave, razstavlja fotografska industrija. Trgovina Jožko Šmuc iz Ljubljane razstavlja lep izbor fotografskih in povečevalnih aparatov. Industrija _razglednic, pri kateri razstavljajo tvrdke iz Ljubljane in iz Zagreba, pa z lepimi posnetki_ živo dokazuje, da naše razglednice niti najmanj ne zaostajajo za tujimi izdelki te vrste. Posebej moramo omeniti z okusom in občutjem posnete razglednice, pokrajine in cvetje tvrdke V. Kramarič, Ljubljana, Resljeva cesta, kakor tudi razglednice tvrdk Tičar in Pogačnik iz Ljubljane. Med tiskarnami, ki se v veliki meri bavijo tudi s fotografijo, sta razstavili Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani in Mariborska tiskarna. Zlasti je zanimiv oddelek Jugoslovanske tiskarne, v ka-iterem je poleg okusnih lepakov zlasti nazorno pokazan barvni tisk. Omenjamo posebej ličmo stensko sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Zanimiv je nadalje način tiska fotografske montaže sedanjega velesejemskega plakata. Posebnost svojo vrste pa so brez dvoma kopije barvnih fotografij na papirju, za katerih izdelavo je nabavila Jugoslovanska tiskarna vse naprave in ki jih ima doslej edina v naši državi. Pomembnost tega postopka bo prišla zlasti do izraza pri tiskanju najmodernejših barvnih reklamnih in tujsko-prometnih prospektov. Okusen je oddelek češkoslovaške fotografske industrije »Foto-chema«, zanimiva razstava Ihagee fotografskih kamer in naprav tvrdke Philips. V velikem paviljonu f, desno od glavnega vhoda, pe je dobila svoje mesto tretja mednarodna razstava umetniške fotografije, katere se je udeležilo 31 dežel s 1889 slikami. Žirija za izbiro slik je morala izločiti veliko število manjvrednih posnetkov in je tako prišlo na razstavo le 608 slik, torej pičla tretjina. Od zamejskih amaterjev se je udeležilo razstave 531 fotografov, le 375. pa so bila dela sprejeta. Od domačih amaterjev se je udeležilo razstave 82 fotografov, od katerih pa jih je le 48 prodrlo v razstavno dvorano. V primeri s prvo in drugo mednarodno razstavo je po številu slik in po udeležbi amaterjev sedanja razstava dosegla rekord. Kakšen pa je kvalitetni uspeh raz,-stave, pa bomo podrobneje poročali prihodnjič. Omeniti moramo le, da je vsekakor vredno pogledati to razstavo, seveda s katalogom v roki, ki kljub lepi opremi stane le 6 din. Poudariti še moramo, da paviljona z mednarodno fotografsko razstavo ni mogoče pregledati v nekaj minutah, in vsaj vsak amater, ki hoče imeti tudi kaj koristi od te razstave, naj žrtvuje nekaj ur, da bo mogel presoditi posamezne države in ob njih objektivno primerjati svoje znanje ali neznanje. Naj bo tako ali tako, škodovalo mu gotovo ne bo! kA tto Perilo je dražje kot milo! Ne varčujfe pri mifu-v ?tGiocondi« in sicer v naslovni vlogi, ki je pevsko in igralsko dovolj močna, da nudi umetniku možnost razviti vse svoje sposobnosti. In res nam je pevka v tej vlogi razkrila mnogo raznovrstnih vrednot. — Če govorimo o podajanju ge. Kun-čeve, je prav najprej izreči, da se naslanja to podajanje na veliko umetniško kulturo, javljajočo se predvsem v petju, a tudi v igri. Ko poslušaš to petje, te najprej privlači glas sam, ki je izrazito sopransko dramatičen in pri tem jak, čist in tehnično lepo izdelan. Posebna prednost glasovnega podajanja je melodična doslednost. Pevka zna v dno dojeti značaj melodije, ki jo podaja v resnici lepo; ton se prislanja k tonu z neko mehkobo in se z njim spaja v celoto, prav tako se jima pridruži tretji in še naslednji v blago linijo, ki valuje zdaj v večjih, zdaj v manjših lokih ter vodi s seboj poslušalca k vrelcu lepote. Menim, da je največja vrednota petja prav v tej kristalni metodiki, ki ni nikdar zastrta, tudi ne z vibracijo, pač pa polna barvnih nians. — Igra umetnice je dosledna in rekel bi, umsko izravnana. Zato učinkuje nekam hladno; a ne povsod. Mestoma se vzpne, kot da se je igralka prebudila v svojih čustvih in jim odprla pot skozi gibe telesa in mimiko obraza. To smo doživeli v poslednjem dejanju, kjer se je igralka vsa razgibala in podala sliko zeio pisanih potez duševnega življenja. V ostalem je bila predstava nekoliko razrahljana; a to bolj v splošnih potezah, dočim so ostali solisti zelo napeli sile umetniškega podajanja. Posebno je bila dvignjena Laura ge. Kogejeve in močan Alvise g. Betetta. Predstava je bila sorazmerno dobro obiskana; gostinja pa je bila deležna mnogo odkritega priznanja. V. U. Jesenice Napredek ZZD. S pametnim in stvarnim delom raste mlada delavska organizacija ZZD tudi v našem kraju. Od prvotnih 275 članov je čez nekaj mesecev napredovala in šteje danes nad 400 članov. V nedeljo dopoldne je bil sestanek članstva v Krekovem domu, na katerem je poročal agilni predsednik g. Rajner Franc o tekočih zadevah in o strokovnem delu v organizaciji. Sestanek je bil lepo obiskan in je videti, kako se delavstvo zbra okrog svojega stanovskega društva. Šolske potrebščine — v Krekovem domu! Poročila sta sc gosp. Stanko Savinšek, zobotehnik in urednik lista »Na mejah« ter gospo-dičnn Smole jeva, uradnica posojilnice nn Jesenicah. Poročil je mladi par ženinov brat, ki je pred kratkim bral tu novo mašo. Srečno življen-sko poti Mariborske vesli m Novi predsednik mariborskega okrožnega sodišča je nastopil mesto. Včeraj zjutraj je prevzel novoimenovani predsednik mariborskega okrožnega sodišča g. dr. Adolf Hudnik posle od namestnika dosedanjega vodje g. Janka Serneca. Novi predsednik je bil rojen 1. 1892 v Ljubljani, služboval je nekaj let v Ptuju pri okrajnem sodišču, potem pa ves čas pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Pridobil si je sloves kot izboren pravnik, izrober uradnik in dober predstojnik. Novi predsednik je včeraj napravil v Mariboru svoje uradne obiske. m Priporočljiv ženin. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je dopoldne zagovarjal 28 letni pekovski pomočnik Hubert Lilek iz St. Ilja, ki živi sedaj v Domžalah. Lilek je imel v Št. Il.ju nekaj časa svojo pekovsko obrt, ki pa mu je slabo šla ter je zlezel v dolgove. Imel je razmerje z Grelo Rifl, o kater je vedel, da ima pri starših shranjenih 15.000 din. Začel je dekleta nagovarjati, da bi se poročila, tik pred poroko pa jo je zopet pregovoril, da mu je izročila vseh 15.000 din. Ko pa je denar imel, ni hotel o poroki ničesar več vedeti ter je potem kmalu odšel iz Št. Ilja. — Riflova se je trudila, da bi mirnim potom dobila denar od svojega ženina nazaj, ker pa se Lilek za njene opomine ni zmenil, ga je prijavila. Lilek je bil obsojen na 8 mesecev zapora ter 600 din denarne globe pogojno na 2 leti pod pogojem, da v teku 6 mesecev povrne Riflovi 15.000 din, sicer pa bo moral sedeti. m Lanskim gledališkim ahonentom ostanejo njih dosedanji sedeži rezervirani do srede 14. septembra. m Dve izvirni slovenski opereti^ bosta letos na repertoarju mariborskega gledališča. Prvo — »Z obale na planine« je uglasbil kapelnik vojaške godbe kapetan Jiranek na libreto Danila Go-rinška, druga noviteta — »Zaroka na Jadranu«, pa je delo plodovitega skladatelja in rešiserja Pavla Rasbergerja, Libreto je napisala gospa Milena Rasberger-Fischer. _ SVOJI K SVOJIM: V CIRILOVOl m Odraslih moških statistov za predstavo »Hudičev učenec« potrebuje Narodno gledališče. Priglasi osebno pri dnevni blagajni. m Sprejem dece v mestna zavetišča. Tiskovine za prošnje za sprejem dece v mestna zavetišča se dobe pri mestnem socialnopolitičnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici ali pri upravi zavetišča za V. okraj v Magdalenski ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šolskega upraviteljstva in mladinskega predstojnika, je oddati 9. ali 10. t. m. pri upravi mestnega mladinskega doma ali pri upravi zavetišča za V. okraj. Deca, ki bo spre- jeta, bo pravočasno obveščena potom upraviteljstva šole, katero obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. t. m. po pouku in sicer po možnosti v spremstvu staršev. m Hude nesreče kolesarjev. Nedelja je bila za kolesarje nesrečen dan. Pred gostilno Kreuh v Košakih se je zaletel 25 letni Ivan Gasner iz Kun-gote zaradi prevelike brzine s tako silo v hidrant, da ga je vrglo več metrov daleč v železno ograjo ter je obležal nezavesten. — Na Teznem pri vodovodu se je ponesrečila 23 letna Marija Ploj iz Hoč. Pri zaletu v ograjo si je zlomila desno nogo. — V Rušah si je zslomil desno roko, ko se je zaletel s kolesom v ograjo, 14 letni Znidaršič Stanislav. Na vogalu Maistrove in Koroščeve ulice je povozil neki kolesar 8 letnega Fedorja Pernata, sina mariborskega odvetnika dr. Pernata. Fantek je zadobil zelo hude poškodbe na glavi in na rokah. Vsi navedeni ponesrečenci se nahajajo v bolnišnici. m Maistrovi borci se organizirajo. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru je začela z živahno organizacijo podružnic na podeželju. V nedeljo je bila osnovana taka podružnica pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Prisostvovalo ji je 50 Maistrovih borcev iz marješke župnije. Kmalu se bo osnovalo še več drugih podružnic Maistrovih borcev. m Obrtniki, ki se hočejo udeležiti s svojimi izdelki I. državne obrtne razstave, ki bo od 8. do 25. oktobra v Belgradu, dobijo informacije pri Slovenskem obrtnem društvu, Vetrinjska ul. 11-1. m Gostilničarji bodo gradili na Pohorju hotel. Združenje gostilničarjev v Mariboru 6e peča z načrti, da zgradi na Pohorju moderen hotelski obrat. Ustanoviti se namerava delniška družba, pri kateri bi bili udeleženi tudi zasebni interesenti. Hotel nameravajo graditi v bližini Ruške koče, do koder bo drugo leto že dovršena Pohorska cesta. m Požar na Tržaški cesti. V noči na ponedeljek je nastal na Tržaški cesti požar, ki je ta mestni predel precej razburil. K sreči pa je gorela samo lesena, s senom napolnjena baraka, ki je bila last šoferja Josipa Speršalca. Škoda znaša več tisoč dinarjev. Sumijo, da je ogenj zanetil kak brezposeln prenočevalec, ki se je zvečer spravil pod streho na seno, pa mu je padel ogorek cigarete v krmo. m Tujski promet v avgustu. Pretečeni mesec je dosegel tujski promet v Mariboru svoj letošnji rekord. Policiji je bilo prijavljenih 2294 tujcev, od tega 1295 Jugoslovanov, 589 Nemcev, 185 Čeho-slovakov, 61 Italijanov, 27 Madžarov, 27 Poljakov itd. Prenočnin je bilo 6545. To so pa samo pre-noSnine v hotelih in gostilnah, dočim je bilo število tujcev, ki so obiskali Maribor zlasti za časa Mariborskega tedna ter so prenočevali pri zasebnikih ali sorodnikih, gotovo še veliko večje. Celje C Pevsko društvo »Binički« iz Leskovca priredi drevi ob pol 9 pevski koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopilo bo 40 pevcev, ki slove po vsej državi kot najboljši pevci z našega juga. Občinstvo vabimo, da se koncerta polnoštevilno udeležil c Celjski šahovski klub otvori šahovsko sezono z brzoturnirjem v petek dne 9. septembra. Brzoturnir bo v igralni sobi kavarne Evrope in se začne ob 8 zvečer. Vabljeni člani in tudi nečlani. Splošni turnir se razpiše za 21. september. Prijave sprejema g. Grašer. Pravico udeležbe ima vsak član kluba. c Posnemanja vredno. Danes v torek bo celjski juvelir g. Lečnik Anton ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. pogostil 50 celjskih revežev v hotelu »Beli vol«. Zgled posnemanja vreden. , , . c Sestanek kongregacije gospa v Celju. Ubi-čajni mesečni kongregacijski sestanek bo ta me-!C na praznik Male Gospojnice 8. septembra. Na sestanku bo tudi sprejem novih članic. Kongrega-cijska sveta maša ostane v torek po drugi nedelji 13. septembra ob 8. c 10 letna deklica Klinar Frančiška je v soboto izginila neznanokam, Do 10 dopoldne je bila v šoli, odkoder se ni vrnila domov. Dekle ima rdeče pikčasto obleko, črn predpasnik in bele nogavice. Kdor bi videl otroka, naj to sporoči na naslov očeta v Novi vasi 36, Celje._ KINO UNION Danes: »Pomlad ljubezni.« Matineja: Poslednji pogan. Jutri: Hordubalovi. c Celjski župan g. Alojzij Mihelčič je prevzel pokroviteljstvo nad proslavo 30 letnice Prostovoljne gasilne čete v Arjivasi pri PetTOVČah, ki bo na praznik Male Gospojnice popoldne, združena z blagoslovitvijo novega prapora. Proslave se bodo udeležili številni člani celjske gasilske župe, za katero je ta dan nekak župni izlet. Ze jutri v sredo bo v Arjivasi ob 8 zvečer baklada. Goste bodo sprejemali na železniški postaji pri vseh popoldanskih vlakih. Proslava se bo pričela olj 3 popoldne. Vabljenil c Brat zabodel brata z nožem trikrat v prsi. V soboto pozno večer se je vračal 26 letni rudar iz Gabernega pri Laškem z neko družbo iz neke gostilne v Laškem. Med potjo pa je prišlo do prepira, katerega žrtev je postal Oblak. V družbi je bil namreč tudi Oblakov brat, ki je v podivjanosti zabodel z nožem v desno stran prsi svojega brata, da se je zgrudil nezavesten na tla. Tretji sunek noža je segel do pljuč. Oblaka so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. c Nesreča na Mrzli gori v Sav, planinah. Včeraj je plezal na Mrzlo g0T0 čez Hudi prask 26 letni pogodbeni poštar iz Radmirja pri Ljubnem Majcenovič Oskar. Pri plezanju mu je spodrsnilo in je padel 8 metrov globoko. Zlomil si je desno ključnico, dobil pa je tudi težke poškodbe po glavi in celem telesu. Zdravi se v celjski bolniš- nici. ,, c Jadralno letalstvo je od prvih začetnih poskokov nekoliko deset metrov in par sekund v svojem nevzdržnem razmahu uspelo, da lete sedaj motorna letala ure in ure in stotine km daleč. Na velikem aeromitingu v Levcu 18. septembra bo mogel vsakdo občudovati lepoto jadralnih poletov in smelost jadralnih pilotov akrobatov, ki bodo izvajati svoje akrobacije. Hrastnik Nov šolski upravitelj. Po odhodu zaslužnega šolskega upravitelja g. Lebarja Franja, ki je bil lansko leto upokojen, je vodil začasno upravitelj-ske posle g. Hofbauer Alojz. Vse prebivalstvo pa je težko čakalo na končno ureditev tega vprašanja. Sedaj ie bil imenovan za šolskega upravitelja g. Čander Davorin. Ta odlok šolske oblasti je bil sprejet pri vseh Hrastničanih z velikim zadovoljstvom. Zločin v Zg. Besnici pojasnjen Kranj, 5. sept. V »Ponedelejskem Slovencu« smo poročali o groznem zločinu, ki se je zgodil v noči med soboto in nedeljo z Zg. Besnici, vedeli pa nismo za prave krivce, pa tudi ne vzroka napada na nesrečnega Janeza Jerala. Že v nedeljo zvečer pa sta aretirani Vinko K., ključavničar, zaposlen v »Semperitu« v Kranju, stanujoč v Gor. Savi, in Miha D. iz Kalvarije pri Stražišču pod težo dokazov priznala orožnikom, da sta napadla nesrečnega Jerala, ko se je vračal iz gostilne Papler v Zg. Besnici. K. ga je napadel z nožem in mu zadal močno zarezo na desno stran vratut tako da mu je prerezal žilo odvodnico, potem pa ga je zabodel še pod rebra, medlem pa ga je D. tolkel s kolom po glavi. Pri zasliSanju sta se izgovarjala, da nista na-< meravala Jerala ubiti, ampak sta se eamo branila, kar pa menda ne bo držalo, ker Jerala ni imel pri sebi nobenega drugega orožja kakor žepni nož, ki pa ga je imel v žepu zaprtega. Ljudje v bližnjih hišah niso slišali nikakega vpitja, iz česar se da sklepati, da sta napadalca Jeralo brez najmanjšega povoda napadla in ju siromak še poznal ni, kakor je izjavil pred smrtjo. Kakor so že prvotno ljudje domnevali, gre tukaj za maščevanje Vinka K., čigar brata so pri fantovskem pretepu v Besnici pred 9 leti ubili* Kljub temu, da je bil Vinko K. takrat še otrok, je zaradi bratove smrti zasovražil vse Besničane in se sedaj maščevali nad nedolžnim Jeralom, dasi ni imel Jerala z ubojem Vinkovega brata nobene zveze. Krivca sta pri orožnikih torej priznala, da sta ubila Jerala, pri zasliševanju na okr. sodišču pa sta spet vse odločno tajila. Pa jima ne bo nič pomagalo, ker Vinkova krvava srajca in njegov kr* vavi nož dokazujeta, da je on kriv nesrečne Je-ralove smrti. Planinsko slavje na Okrešlju Celje, 4. septembra. Ob 80 letnici slovenskega Frišaufovega doma na Okrešlju se je nad 300 ljubiteljev planin zbralo ob planinsko okrašenem Frišaufovem domu, da tako pokažejo svojo ljubezen do planin. Proslava se je pričela s službo božjo, ki jo je opravil na prostoru za kočo navdušeni planinec g. župnik iz Solčave Leopold Arko. Po službi božji je izpre-govoril predsednik glavnega odbora SPD g. dr, Pretner iz Ljubljane. Poudarjal je pomen skupnega sodelovanja in tovarištvo med planinci, k temu pa naj nas navajajo in združujejo planinski tabori. Govornik se je spomnil v svojem govoru našega mladega kralja Nj. Vel. kralja Petra II. ter mu kot našemu mlademu planinskemu voditelju poslal s tabora vdane planinske pozdrave. Planinski pozdravi so bili poslani tudi ministru za vzgojo naroda dr, Bujiču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in banu g. dr. Marku Natla-čenu kot možem, ki so vedno razumeli, kaj je planinstvo in nam bili ob vsaki priliki naklonjeni, Predsednik Savinjske podružnice SPD g. dr. Hrašovec iz Celja je nato v lepi besedi podal zgodovino Frišaufovega doma in se zahvalil in pozdravil g. dr. Pretnerja, častnega predsednika Savinjske podružnice SPD svetnika Tillerja, g. župnika Arka, vse zastopnike bratskih podružnic in vse zbrane planince. Nato je podal zgodovino Frišaufovega doma, orisal trd boj okrog leta 1900 med mladimi naraščajočimi planinci in njihovimi severnimi sosedi, omenil delo in zasluge SPD, Kocbeka in Frischaufa, ki je trasiral pot do Jer-manovih vrat, ki jih je zgradila SPD s pomočjo gorskih vodnikov in domačinov. Ko je bil boj SPD z Nemci za slovensko planinsko kočo najhujši, je narava sama pomagala. Leta 1907 je ogromen plaz odnesel nemško kočo. SPD je sedaj z delom za novo slovensko planinsko kočo takoj pričelo. Načelnik Savinjske podružnice SPD Franc Kocbek je določil prostor, načrte je naredil g. inž. Skabeme iz Ljubljane, dela na domu pa Franc Piskernik, sin prvega oskrbnika Janeza Piskernika, za katerim je prevzel oskrbništvo koče znani in priljubljeni Fortunat Herle. — Ime je dobila koča po zaslužnem profesorju Frischaufu, ki je ljubil naše planine in si sam želel, da zgradi dom na Okrešlju SPD. Savinjska podružnica je danes lastnik ogromnega ozemlja od vrha Planjave do Mrzle gore, ta krasni kot pa je proglasila za narodni park. Ob koncu zborovanja je pohorski poet gosp. Zorzut iz Maribora s hitro in spretno skovanimi verzi pripravil planince v veselo razpoloženje. Upamo, da po želji voditeljev SPD tabor na 1 Okrešlju ne bo zadnji. Spod Nedeljski šport Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani živahno, če ne bi bili plavalci ZPK nenadoma odpovedali Iliriji, bi bila ta nedelja v zadnjem času brez dvoma ena najbolj s športnim programom zasedenih. Tako pa so seveda imeli prvo besedo nogometaši. V ospredju zanimanja je bila seveda prijateljska nogometna tekma med našim ligašem SK Ljubljano in med mariborskimi Železničarji. Ta tekma je bila zamišljena kot poslednji trening ligaškega moštva pred njegovim izletom — prihodnjo nedeljo — v Zagreb, kjer bo moralo odigrati težko tekmo z zagrebškim Gradjanskim. Ljubljančani so kmalu začutili, da imajo pred seboj šibkega nasprotnika, niso se trudili, zmagali pa so kljub temu s 4:0, dasi so zapravili najmanj trikrat toliko šans za gole. V nedeljo je pričel z rednim delom tudi prvi razred LNP-a. V Ljubljani je Mars proti pričakovanju premagal Hermežane s 5:4, popoldne pa je Reka odpravila Kovinarja s 6:0. V Kranju je gostovala Svoboda, ki je bitko s tamkajšnjim Kranjem izgubila pičlo, z 2:3. To so bile tekme v ljubljanski skupini, v mariborski skupini pa je v Mariboru Rapid krepko premagal pobrešlco Slavijo s 7:3, ČSK pa je v Čakovcu odpravil Muro s 3:1. V celjsko-trboveljski skupini je Celje premagalo Amaterje s 5:1, Atletiki pa so komaj ugnali žilavo Jugoslavijo z 2:1. Na nobeni včerajšnji nogometni tekmi pa ni bilo dobrega obiska. Državni kolesarski prvak je včeraj postal Zagrebčan Pokupec. Omembe vredno je dejstvo, da se je štirinajst dirkačev pripeljalo v cilj z enakim časom 4:34.10. Drugi je bil Ljubljančan Abulnar, tretji Slovenec Lavrih, ki je član belgrajske Fortune, četrti šele Prosenik, ki je imel defekt. Motociklistične dirke so v Zagrebu na dirkališče privabile domala 20.000 ljudi. Dirk so se udeležili sami sijajni dirkači, tudi najboljši ino-zemci so bili med njimi. Podrobni rezultati so naslednji: Motorji do 100 ccm: 1. Jakšič (Hrv. motoklub) na lilo, 2. Anžur (Hermes) na DKW. — Športni motorji do 2-30 ccm: 1. Šildhabel (Zagreb), 2. Lorenzi (Asinara). Turistični motorji do 600 ccm: 1. Šildhabel (Zagreb), 2. Likar. Športni motorji do 500 ccm: 1. Bulller (Anglija), 2 Nemec Sedan Gra\v, 3. Hubert Ilubmann. Slarič je imel spet defekt. Pri turističnih motorjih do 350 ccm je zmagal Kavčič (Hermes, Ljubljana). V Belgradu je bila proslava 15 letnice, odkar se Moša Marjanovič ukvarja z nogometom. Na tekmo med BSKom in Ujpestom je prišlo skoraj 8000 ljudi. Čisti dobiček te prireditve je dobil naš zaslužni igralec. Ni bila majhna stvar, In čisti izkupiček. Moša je dobil ca 100.000 dinarjev. Tekma sama se je končala neodločeno 1:1. V Bukarešti je igrala jugoslovanska druga (tako imenovana B) garnitura, ki je igrala z ro- munsko B-reprezentanco. Naše moštvo, v katerem je igral tudi bivši Ljubljančan Lah, ki je zdaj član belgrajskega Baska, je tekmo nesrečno izgubilo z 0:2. V Trstu je gostoval zagrebški Hašk, ki letos nosi naslov državnega nogometnega prvaka. Hašk je bil kompleten, le namesto Medariča je na desnem krilu igral Bondora, do nedavna član zagrebške Viktorije. Ilaškovci so igrali odlično. Gole sta zabila Kacijan in Bondora. Triestina je bila kompletna, ni pa igral njen famozni centerfor Trevi-san, ki trenutno služi vojaški rok. Občinstvo je odšlo z igrišča nekoliko razočarano, saj je pričakovalo, da bo zmagala Triestina. Zmaga nad odličnim italijanskim klubom je nova usluga zagrebških akademikov jugoslovanskemu nogometnemu športu, ki se zadnje čase svetu predstavlja* v razmeroma slabi svetlobi. V Belgradu je bil v nedeljo kvalifikacijski meeting za izbiro atletov, ki nas bodo v nekaterih disciplinah zastopali na balkanskih igrah. Junior Jugoslavije, talentirani Radonjič, se je kvalificiral s časom 11.1 za četrtega moža v štafeti 4X100 m, Račič (Ilirija) je bil drugi s časom 11.2. Pri kvali-< fikacijskem teku za štafeto 4X400 m se je za četrtega tekača kvalificiral Kling s časom 51.4; v izbirnem teku na 800 m je zmagal Nabernik (Pri-morje) 6 časom 2:02.3. Na 400 m (zapreke) je zmagal Banščak z 62 sekundami. Slab rezultat, še slabši pa so bili rezultati pri skokih. Prvi je bil tod Lazarevič, ki je skočil 6.49 m. Pri treningu na 1500 m je Krevs dosegel čas 4.13 in se plasiral pred Pogačnika. Lahkoatletski juniorski dvoboj med SK Planino in KAC-om iz Celovca se je končal z zmago mladih Kacovcev —■ 63:52 točkam. V Dubrovniku se je Jug pomeril s Triestino in prvi dan zmagal z rezultatom 37:29 točkam. Omembe je vreden rezultat sedemnajstletnega Šta-kule, ki je plaval na 100 m prosto 1:00.6. Tudi vaterpolo je Triestina izgubila, in sicer z visokim rezultatom 0:7. V Pragi je bila v nedeljo odigrana prva finalna tekma za srednjeevropski nogometni pokal. Igrala sta finalista praška Slavija in budimpeštan-ski Ferencvaroš. Tekma se je končala 2:2 in, kakor je videti, ima Ferencvaroš skoraj vse šanse, da si v drugi finalni tekmi v Budimpešti ponovno osvoji to dragoceno športno trofejo. Vesti športnih zvez, klubov in društev 1 S K Ilirija. Predsedstvo podiva člane uprave ln °ekc!j Hd u« rtrnvi mlnlnil obhoda novodom proslave rojstnoKR dneva Nj. Vel. kralja; zbirališče oli 19 pri Vodnikovem spomeniku. -- Redna odborova seja drovl odpaJo. Skupščina ekonomistov na Bledu V nedeljo, dne 4. septembra se je zbralo na »ledu v Parkhotelu lepo Število akonomistov, absolventov naše Ekonomsko komercijalne visoke gole in sličnih šol v inozemstvu. Zveza ekonomistov je postala že zelo močna organizacija, ki stremi za ureditvijo položaja svojih članov, ki naj bi z ozirom na svojo kvalifikacijo dobili primerno delo v našem gospodarstvu, katerega bi tudi država posebej priznavala. Dopoldne je bila seja uprave Zveze ekonomistov, popoldne pa je bila ustanovna glavna skupščina Zveze, ker je ministrstvo notranjih zadev že potrdilo pravila nove organizacije, ki je bila ustanovljena na lanskem kongresu ekonomistov v Zagrebu meseca junija. Skupščina je z aplavzom izvolila za predsednika viceguvernerja Narodne banke g. dr. Ivana Belina, za podpredsednika g Zdenka Kneza, predsednika ljubljanskega društva ekonomistov, za tajnika pa gdC. Noro Cekelius iz Zagreba in g. Lojzeta Pippa, tajnika ljubljanskega društva. S skupščine je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., nadalje pozdravni brzojavki predsedniku min. sveta g. dr. Stojadinoviču in min. trg. in industrije g. inž. Kabalinu. Skupščino je brzojavno pozdravil prorektor zagrebške Ekonomskokomer-cialne visoke šole g. dr. Milan Ivšič in član uprave Rvbar iz Carigrada. Po poročilu tajnika g. čekoviča, katerega smo 2o v izvlečku objavili, je podal poročilo blagajnika g. dr. Leon Jerovec iz Belgrada in je bila izg a-sovana razrešnica stari upravi. Nato je bilo sklenjeno, da bo sedež zveze v Belgradu. Z ozirom na potrebe sedanjega gospodarstva ie bilo sklenjeno, da se odpošlje trgovinskemu mi-nistru posebna depeša, v kateri ^Mevajo ekoncH misti, da se čimprej uveljavi uredba, s katero se uvaja v naše gospodarstvo nov poklic »gospodarski svetniki« in da se priznavajo absolventom visokih trgovskih šol posebni nas ovi (inž. comm. ali dr.). Dr. R. Fuks je predlagal, naj zveza eko- nomistov podpre akcijo dela zagrebških članov, ki so si ustanovili posebno društvo gospodarskih revizorjev, po katerem naj bi bila izključna kvalifikacija za revizorstvo diploma ekonomskokomer-cialnih visokih šol. Po teh debatah je bila soglasno in z aplavzom izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. Ivo Belin, podpredsednik Dra-gutin Radovič (Zagreb), Djordje Davidovič (Belgrad) in Zdenko Knez (Ljubljana), tajnika Slavko Cukovič (Belgrad) in Vilim Molnar (Zagreb), blagajnik dr. Leon Jerovec; odbor: dr. Nikola Gačeša, Amet Kemura, Po-duje Veljko, Milodrag Dimitrijevič, Ivan Avsenek, Kosta Pavlovič, Mihajlo Patrnogič Franjo Tavčar, dr. Ivo Šlaus, Ivo Masalovič, Bruno Merlak, Miloš Kneževič, Velimir Teodorovič in dr. Teofan Ristič, nadalje je bilo izvoljenih tudi 5 namestnikov. V nadzorstvo so bili izvoljeni: dr. Tomislav Bulat, dr. Ljubiša Olič, Grgur Depolo, dr. Borivoj Šola, Teodor Abramovič, dr. Drag. Bregant in Lojze Pipp, nadalje še trije namestniki. Po sklepu glavne skupščine ostane redni prispevek članov dosedanji. Prihodnja skupščina bo v Belgradu, kjer slavi tamošnje Združenje diplomiranih ekonomistov in komercialistov svojo desetletnico. Sklepno je povzel predsednik g. dr. Ivo Belin besedo ter dejal, da bo šlo prizadevanje Zveze ekonomistov za tem, da se čimprej reši vprašanje uvedbe gospodarskih svetnikov tudi v naši državi in da si pridobe absolventi naših gospodarskih visokih šol primerne naslove, s katerimi se bodo laže uveljavljali s svojimi zahtevami, ki so čisto upravičene. Slabo vreme je preprečevalo razgled po Bledu in po Gorenjski, zato so ekonomisti ostali na večerji v Parkhotelu, kjer so se dobro počutili. V ponedeljek so napravili nekaj izletov po Gorenjski in obiskali tudi tvornico Peko- Naše gospodarstvo v juliju Iz pravkar objavljenega mesečnega statističnega poročila Narodne banke je posneti, da e znašal promet v efektih na naših borzah julija 29 milij. din (junija 1938 38 mili]., julija 1937 25 milij.). V devizah je bilo prometa 234 (248, oz. 295) milij. din. . . .. Borzni tečaji v glavnem niso izkazovali posebnih izprememb. Tako so znašali povprečni tečaji v juliju (v oklepajih podatki za junij): vojna škoda 478.83 (479.55), 7% investicijo^ posojilo 98.69 (99.54), 4% agrarne obveznice 62.40 (b-.ZJ), 6% begluške obveznice 92.64 (91.36). ... Indeks cen na drobno je bil v naših glavnih mestih v juliju naslednji (v oklepajih poda ki za junij): Belgrad 91.4 94.9), Zagreb 90.9 (91.4), Ljubljana 88.9 (91.2), Skoplje 965 (97.4) Sarajevo 89.3 (90.9), v 10 glavnih mestih 91.5 (92.8J. Dotok vlog v denarne zavode. " Po padcu vlog v teku meseca maja: od 11.702 na 11.531 milij. so v juniju zopet narasle na 11 626 milij. in se s tem zopet približujemo stanju dne 1. aprila z 11.628 milij. din. Pripominjamo, da so dne 1. julija lani znašale vloge samo 11.012 milij. din in da so torej v teku enega leta narasle za 614 milij. din, kar je pomembna vsota. Gotovinske rezerve 20 največjih bank so znašale na koncu julija 514 milij. din pri 3.438 milij. din vlog. Lani so znašale na koncu julija gotovinske rezerve samo 415 milij. din pri 3.274 milij. din vlog. __ . „ ., Promet izkazuje nadaljne naraščanje: Število natovorjenih vagonov je naraslo od 141.000 v juniju na 155.000 v juliju. Lani je bilo v juliju na-tovorjenih 152.000 vagonov. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 51. avgust kaže (naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika y primeri z izkazom za 22. avgust): Aktiva: zlato v blagajnah 1.827.4, (+1.1). zlato v inozemstvu 17.0, skupna pod aga 1.844.4 (+1.1), devize izven podlage 390.9 (+24.76), kovani denar 401.4 (—23.26), posojila: menična 1493.4 (+15.5), lombardna 99.6 (+0.6), skupno ,1.593.0 (+16.1), razna aktiva 2.155.14 ( + 5.3). Pasiva: bankovci v obtoku 6.246.2 (plus 187.7), drž. terjatve 261 (+5.8), žirovni računi 1021.24 (—270.2), razni računi 1.167.7 (-t-OV.^J, skupne obveznosti po vidu 2.215.07 (—199.9), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 292.86 (+32.1). Obtok bankovcev in ofoveznostt po vidu 8.461.3 (—7.5), skupna podlaga s primom 2.370.1 (—1.4), od tega samo zlato v blagajnah 2.346.2 ( + 1.4), skupno kritje 28.01 (27.%) odstotkov, od tega samo v blagajnah 27.71 (27.75) odstotkov. Borza Dne 5. septembra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 237.20 do 238.80, v Zagrebu na 238 denar. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.27 do 14.47, v Zagrebu na 14.20—14.40, v Belgradu na 14.1715—14.3715. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.99—30.69, v Belgradu 30.65—31.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 578.353 din, v Belgradu 815.000 din. V efektih izkazuje Belgrad 1,737.000 din prometa. Lfnblfana — tečaji s primom i Amsterdam 100 h. gold. , , . 2377.41-2392.01 Berlin 100 mark ...... 1752.53—1766.41 Bruselj 100 belg ...... 738.95- 744.01 Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......211.80— 213.86 Newyotk 100 dolarjev .... 4348.50—4384.81 Pariz 100 frankov . . , ... 118.61— 120.05 Praga 100 kron ...... 150.74— 151.84 Trst 100 lir........ 229.69- 232.77 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.935, London 21.28, Newyork 441.5, Bruselj 74.375, Milan 23.1, Amster-dan 238.6, Berlin 176.1, Stockholm 109.725, Oslo 106.95, Kopenhagen 95, Praga 15.13, Varšava 82.3, Budimpešta 86.5, Atene 3.95, Carigrad 3.5, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.39, Beunos-Aires 112.25. Vrednostni oapirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—100, agrarji 61—63, voj. škoda prom. 482—483.50, begi. obv. 91.50—92.50. dalm. agr. 90—92, 8% Bler. pos. 97—99, 7% Bler. pos. 93—94, 7% pos. Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. pos. 97—98. — Delnice: Nar. banka 7.250—7.350, Trboveljska 175—178. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 do 99.50, agrarji 61—61.50, vojna škoda promptna 482—483, begi. obv. 91—92.50, dalm. agr. 91—91.50, 4% sev. agr. 60.50—61.50, 8% Bler. pos. 97.50 do 98.50, 7% Bler. pos. 93 den., 7% pos. Drž. hip. banke 99 den., 7% stab. pos. 97.50—98.50. — Delnice: Nar. banka 7.300 den., Priv. agr. banka 227 den., Trboveljska 173—175, Tov. sladk. Bečkerek 600 bi., Osj. livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadr. plovba 350 den., Oceania 760 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.75 den. (99.75), agrarji 62—62.75, vojna škoda prom. 481.50—482 (482), begi. obv. 92.25—92.75 (92.25), dalm. agr. 91.25-91.75 (91.50), 7% Bler. pos. 93.25 do 94. — Delnice: Priv. agr. banka (233, 232). 2itni trg Novi Sad 5. sept. Fižol bč., srem. brez vreče 310-320. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živina Svinjski sejem v Ptuju dne SI. avgusta t. 1: Dogon: 79 svinj in 92 prascev. Prodanih: 74 komadov. Cene: pršutarji 7 do 7.75 din, debele svinje 8 din, plemenske 6vlnje 6 do 6.50 din za 1 kg žive teže. Mladi prasci od 6 do 12 tednov stari 100 do 150 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litiji, dne 30, avgusta t. 1.: Voli I. vrste 5.75, II, vrste 5.25, III. vrste 4.50 din, telice I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.25 din, krave I vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 2.50—3.50 din, teleta I. vrste 6 50, II. vrste 5.50—6, prašiči špeharji 9.50, prašiči pršu-tarja 8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso l. vrste 12, II. vrste 10, svinjina 14—16, slanina 17—18, svinjska mast 19, čisti med 16, goveje surove kože 10, telečje surove kože 11—12, svinjske surove kože 4 din za 1 kg. Koruza 165, fižol 300, krcmfiir 125, pšenična moka 3.75, koruzna moka 225 din za 100 kg. Hmelj Žalec, 5. septembra. IV. uradno poročilo Banovinske hmeljsike komisije dravske banovine: Obiranje hmelja je splošno končano, vendar se je nabralo precej manj, kakor se je pričakovalo in po rezultatih obiranja sodeč bo znašal letošnji pridelek le kakih 13.000 stotov. Pač pa je blago splošmo prvovrstne kakovosti, zelo fine in prijetne arome ter pretežno brezhibno gladkozelene barve. Nakupovanje letošnjega pridelka se vrši v vedno večjem obsegu ter je zanimanje in po-vprašvanje za vse vrste blaga. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ter se plačuie po 22—25 din za kilogram; le slabše blago, ki pa je letos precej redko, se dobi tudi izpod na: vetlene cene. Računa se, da je prodano doslej iz prve roke že kakih 2300 stotov letošnjega pridelka. Žalec, 5. septembra. Hmeljarska zadruga poroča, da se pri sicer mirni, vendar čvrsti tendenci nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka ter plačuje za najboljše blago po 22—25 din za kilogrum Največ zanimanja je sicer za najboljše ter zlasti v barvi brezhibno gladkozeleno blago, vendar je vedno več povpraševanja tudi za dobro srednje in srednje blago. Iz Češkoslovaške poročajo, da se nabiranje nagiba h koncu, vendar ga slejkoprej ovira GLAVNA KOLElfTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG OajevaS ZAGREB Illca IS sporoča neobvezno, da so bili pri žrebanja V. razreda 36. kola državne razredne loterije dne 5. septembra 1938 izžrebani sledeči dobitki; 80.000 din št. 22872. 35.000 din št. 50775, 68831 25.000 din št. 31461, 86052. 20.000 din št. 79268. 15.000 din št. 90017. 12.000 din št. 63722. 10.000 din št. 2019, 16069, 16251, 32149, 567H 59222, 64743. 8.000 din št. 14661, 40212 44256, 69185, 75614, 82158, 82776, 85439, 93017, 99018. 6.000 din št. 2825, 9237, 11943, 16520, 18239, 18492, 18713, 26555, 29267, 31915, 32411, 36552, 37780, 72461, 40455, 44873, 45669, 47262, 79927. 5.000 din št. 263, 10177, 12688, 12920, 15229, 16748, 20363, 22338, 37294, 47664, 50527, 51634, 53744, 57109, 57350, 66723, 68559, 70370, 75740, 79802, 3.000 din št. 5083, 9554, 12285, 20521, 29978, 33825, 48091, 50175, 51522, 55529, 55594, 55737, 57527, 62768, 79931, 86360. Poleg teh je bilo izžrebanih ša 1300 dobitkov po 1000 dinarjev. Prihodnje (zadnje) žrebanje bo 7. septembra. slabo vreme; hmelj vedno bolj rjaviin bo zatai ostalo nekaj tudi neobranega. Splošno se ra« čuna, da bo pridelek manjši, kakor pa se ja pričakovalo in računalo. Z nakupovanjem se polagoma nadaljuj« po nespremenjenih cenah ter plačuje za letošnji pridelek Žatec 16—3t Kč, to je 24—31.50 din, ter Uštek in Roudnice 12—15Kč, to je 18 do &2.50 din za kilogram. Lljubtjanski velesejem Velesejem je bil doslej deležen že lepega obiska, kar je nedvomno uspeh prireditve, zlasti še, ker obiskovalci odhajajo v resnici zadovoljni. Ker so pa številne posebne razstave zelo obširne, predvsem razstava fotografije, se večina obiskovalcev vrača, saj ni mogoče, da bi si ogledali vse v enem dnevu. Mnogi so bili izredno presenečeni na razstavi fotografije, saj nikakor niso pričakovali, da se jim bo na nji odkrilo toliko novega in lepega. Prav tako je razstava likovne umetnosti za obiskovalce veliko presenečenje. Gospodarski oddelek velesejma zaradi obsežnih kulturnih razstav ni trpel, čeprav je nekoliko manjši, a je na njem tembolj živahno. Veselični prostor je posebno privlačen, ker nudi v resnici neprisiljeno zabavo. To velja zlasti za izvrstne varietejne predstave, saj se je velesejmski upravi posrečilo pridobiti artiste svetovnega slovesa. Popoldanske predstave so brezplačne, povsem zasedena je pa dvorana tudi zvečer, kljub vstopnini. Obsežni zabavni park nudi po utrudljivem romanju skozi paviljone prijeten počitek in zabavo, privlačuje pa občinstvo tudi v urah, ko je drugi del velesejma zaprt. ^ Tudi v knpfljskem pogledu beleži letošnji sejem že precej ugodne rezultate. Največ zanimanja je za pohištvo, za peči, preproge, glasbila, radioaparate, za stroje za obdelovanje lesa, za najrazličnejše obrtne izdelke in praktične novosti, katerih je prav posebno letos lepo število. Posamezniki so že zaključili prve kupčije, katerih pričakuje vsak razstavljalec, saj imamo letos za čas razstave dve nedelji in dva praznika. * Naše šole so zastarele. Učne metode na naših šolah že dalj časa ne ustrezajo več duhu časa; Kulturni obzornik II. evropski glasbeni festival na Slovaškem Dvanajst zaporednih večerov komorne glasbe je spletlo v pester niz dragulje raznolikega bleska, barve in svojstvene izbrušenosti. Saj so se predstavile mednarodni publiki skupine umetnikov, ki so po svoji narodnosti in načinu tako zelo različni. Mislim, da bi zanimalo tudi Slovence, s čim in kako se danes predstavljajo narodi v mednarodni glasbeni tekmi. Na prvem koncertu so se nam predstavili Cehi z O d f i k o v i m kvartetom, katerega predstavljajo gg. Rihard Zika, František Daniel, Vincenc Zahradnik in Bedrih Jaroš. Predvajali so izključno češki program, in 6icer Josefa Suka s kvartetom v B duru, op. 11. Sukovo težišče je v instrumentalni in komorni glasbi. Njegova inven-cija je pestra, bogata in v svoji svežosti očarljiva. S svojo subjektivno občutenostjo in izrazitim smislom za ton je znal vliti svojim delom tisto, kar ga je napravilo za muzika, katerega po pravici imenujemo idealnega. Drugi češki reprezentant je bil Janaček s kvartetom, ki je vzmknil pod vtisom Tolstega Kreutzerjcve sonate in v spomin desete obletnice smrti mojstra dne 12. Vili. 1928. Janaček je glasbeni realist, zasidran v narodni duši. Njegova dramat!čnost preide v lirična mesta, ki predočijo slovansko nežnost. Njegova preplavljajoča inspiracija se izraža v eruptivnosti glasbenih domislekov in silni dinamiki. Tretjo veličino češkega glasbenega stvariteljstva je predstavljal D v o f a k o v kvartet c dur op. 61. Iz Dvo-fakove glasbe veje češki duh tn diha zemlja, preko katere je burno divjala zgodovina prošlosti in Cehe zvarila v to, kar so danes. Dvohik, ta genij spontanosti in živ vrelec prvinskega ustvarjanja, je bil prvi češki glasbenik, kateremu so se na široko odprla vrata sveta. Iz njegove muzike veje vdanost, pobožnost in vnesenost, ki so oplodile njegove zamisli, da so si v prekrasnih zaključenih formah osvojile svet in ga prisilile, da je tega češkega giganta nesporno priznal. Baš v tej zadnji točki so umetniki pokazali vso svojo zrelost in poglobljenost ter virtuozno obvladanje inštrumentov. Drugi večer je bil posvečen m a d r i g a -lom. Tu se je odlikovala Anglija z znanimi The Tudor singers, katere vodi dirigent Cuthbert Bates Baš v tej formi so bili Angleži originalni in povsem samostojni (že od X. stol.). Posebno so izredne njih krepke ljudske melodike v svoji pragnantni karakteristiki. K tej izrazitosti se pridruži še svež humor, poglobljenost, prisrčnost in neka sramežljiva gracija. Angleški pevci so podali skladbe stilno dovršeno in tehnično prvovrstno. Predvajali so Morleya, Wilbyea, Gibbonsa, Weelkesa, Byrda, Tallisa, Tomkinsa, Vautera, De-liusa in Hovellsa. Izvajali so tudi »Qui confidunt in domino« od Krištofa Haranta s Polžič, motteto za 6 glasov. Zbor je štel šest ženskih in šest moški glasov, kateri so vsi dobro šolani in se v pevsko tehničnem sniiflu nagibajo k nemškemu načinu vodenja glasov. Velike stilske efekte pa dosegajo s sijajnimi pianissimi, čistimi in gibkimi koloraturami, pikantnimi stakati in smiselno odtehtano dinamiko Zelo je ugajala škotska narodna pesem, ki jo je aranžiral R. Vaugham Williams. Tudi tenorski solist Cecil Wigley je dosegel lep uspeh. Bil je to lep večer čiste vokalne harmonije. Tretji koncert je odigral poljski kvartet (Eugenija Uminska, Tomasz.Javvorski, Mieczi-slav Szaleski, Zofia Adamska). Igrali so kvartet d dur od Frančiška Lessela, Mozartov kvartet g dur (Kochel 387) in Zarembskega klavirski kvintet op. 34. V tej skupini je resnično igrala v vsakem oziru prvo violino ga. Eugenija Uminska, ki je skušala potegniti za seboj ostale partnerje. Njen ton je poln in zanosen, enako njeno podajanje, ki je temperametno in v muzikalnem smislu doživeto, občuteno in kleno. V klavirskem kvintetu so se ji soigralci najbolj polnovredno pridružili. Pianistka Janina Wysocka-Ochlewska je dopolnila skupino 7. igro, ki je tehnično dobra, n tonsko nekam medla. Lesselov kvartet ie pisan v IIaydno- vem duhu ter ga odlikuje ljubka svežost. Mozartov kvartet je mojstrovina, polna topline in globine, plod trudapolnega dela, kot je dejal Mozart llaydnu, kateremu je posvetil Šest svojih kvartetov, ki so vzor te forme. Zarembski je učenec Liszta, ki je kazal velik talent, a je mlad umrl. Njegov kvartet napravi vtis hotenja in darovitosti, a ne zadovolji, ker je v mladostni koncepciji ne-umerjen in izpade iz okvira komorne glasbe. Čudimo 6e, zakaj so Poljaki mednarodni publiki predstavili neznanega, neizdelanega skladatelja in pustili ob strani svoje najboljše. Kje so Szymanow-sky in drugi? Četrti večer so suvereno dominirali člani praškega kvarteta gg. Schweyda, Berger, Černy, Večtomov. Na tem koncertu so ti zreli, resni in poglobljeni umetniki prekosili sami sebe. Bili so kot nezlomljiva gmota, ki z elementarnostjo potegne vse v svoj magični krog. In res 60 navdušili poslušalce do skrajnosti. Tu nismo več govorili o tehniki, muzikalni liniji, dinamiki, plastiki itd., tu smo samo uživali veličino glasbe, posredovano po resničnih umetnikih. Igrali so -Krakov enodelni kvartet v e molu op. 28. Koncipiral ga je v starosti 16 let in vendar je to delo že zrelo in močno. Petrželkova suita, komponirana leta 1932, op. 28, sestoji iz štirih delov: preludium, scherzino, choral, rondino. Petrželka je konstruk-tivist in njegovo delo pretežno intelektualnega na-stroja. Vendar je v formi močan in samonikel. Klavirski kvintet Vitesla.va Novaka, op. 12, je mlajše delo, bolj romantičnega kolorita. Toda Novak je močna glasbene osebnost, ki je svoja dela preplavil z ustvariteljsko silo, veliko inspiracijo in jih zgradil v arhitektonsko močne in stroge tvorbe. V njegovi muziki zadone moravske in slovaške teme, ki v skladbah najdejo nove harmonične lepote. Novak je tvorec, brez katerega bi bila češka glasba danes skorajda nepopolna. Pianist František Maxian učenec prof. Kurza, je dopolnil umetniško četvorico z dovršeno igro in pel s klavirjem visoko pesem glasbene lepote. Ta večer je pomenil v prvi tretjini festivala v vsakem oziru višek. Vera Adlešič-Popovič. mnogi pripomočki, ki so v rabi, IzfiaJaJ« le h prejšnjega stoletja. Naše šole še ne poznajo fotografije kot učila, fotografije, ki je ne more nadomestiti nobena risba in ne še tako dober opis. Oglejte si samo posnetke s področja uporabnostne fotografije na velesejmski razstavi v paviljonu; >M<. Fotografije iz razvoja sviloprejke so vzoren primer, ki kaže, da bi takšne slike bile lahko izvrstna učila. To velja tudi za fotografije iz rastlinskega sveta. Človek se čudi tem bolj, zakaj s0 šole ne poslužujejo fotografij kot učnih pripomočkov, ko zve, da bi bila ta učila ne le najboljša, temveč tudi najcenejša. Berlinska obrtna razstava v Ljubljani Na mednarodni obrtniški razstavi t Berlin« so bili letos zastopani zelo čaetno tudi naii obrtniki, vendar si pa naša javnoet ni uetvarila dovolj popolne slike o pomenu udeležbe slovenskih obrtnikov na veliki mednarodni razstavi. Sele sedaj vidimo, kako častno eo zastopali našo obrt V Berlinu, ko eo razstavili svoje izdelke T paviljo-nu Zbornice za TOI na velesejmu. Razstava v tem paviljonu je veren poeneteU razstave v Berlinu; povsem točna je zlasti slovenska kmečka soba. V stenskih vitrinah so razstavljeni vsi odlikovani predmeti z razstave v Berlinu in ko jih občudujemo, se ne čudimo, zakaj so bili odlikovani. Skupno eo prinesli naši razstavljal« iz Berlina 10 odlikovani, ki eo tudi razstavljena v tem paviljonu. Med njimi je častno darilo izredno velika in lepa lita vaza, ki jo jo prejel Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani za razstavljene čipke. Vaza je darilo centralne italijanske obrtniške organizacije. Obrtniki in prireditelji berlinske razstave eo pa prejeli 9 bronastih medalj z diplomami, in sicerJ tesarski mojster K. Kavka za razstavljeni model lesenega mostu, zgrajenega čez Kokro pri Kranju; ta most je največji leseni predalčni most pri nas« Statične načrte je izdelal zanj znani statik inž, Dimnik S. Nekateri tujci, ki so videli model n« berlinski razstavi, so prispeli k nam nalašč zaradi mostu, da ga vidijo v naravi. Diplomo in medaljo je prejel tudi prireditelj naše razstave v Berlinu, zbornični tajnik dr. J. Pretnar, in sicer za; vzorno organizacijo. Helena Vurnikova je bila odlikovana za načrte paramentov. Kolb 4 Preda-lič za razstavljene smuči, J. Klemenčič iz Novega' mesta za keramiko, kipar B. Pengov in pasar L Žmuc za kelih, D. Puc za fotelj in J, Rebek za železna vrata. Vse te odlikovane izdelke lahko vidite na razstavi. Priznati je treba, da je tudi zdaj na velesejmu ta obrtniška razstava tako vzorno aranžirana, kakor je bila v Berlinu. Razstavo obiskujejo številni obrtniki, toda opozoriti je treba nanjo tudi vse druge obiskovalce, ker razstavljeni predmeti zaslužijo že po estetski strani, da si jih ogleda vsak. Kralj krotilcev zverin razočaral sultana Francoski manevri Siiiu BesaDvona so zda] veliki Irancoski manevri. Na sliki vidiš strojnico v kritja. rAUtM*% &u se vesse h mdorite des Gcddetiti? hhii „ MM* nm mm mm LE JAPON 45 LE CA NADA 48 LA FRANCE 50 LA SUISSE 60 LES i TATkralja krotilcev zverin« in ki je bil Bredi minulega stoletja tovrBtna zvezda Evrope, pripovedujejo njegovi »Spomini., ki bo pravkar izšli v Italiji. U p i 1 i o F a i m a 1 i se je rodil 1. 1826 kot deveti sin kmečke družine pri Viacenzi. Živahnega dečka je zmeraj nekaj vleklo iz tesnih domačih razmer. Najbolj je hrepenel po Franciji, ki se mu je zdela paradiž na zemlji, in komaj mu je bilo 11 let, se je odpravil tjakaj. Dospel je vprav v pustu tja in je bil pri več cirkuških predstavah, ki so ga tako prevzele, da 6e je vdinjal v cirkuško službo pri nekem gospodu Didierju. Upilijevo službovanje se je začelo s tem, da je moral naučiti psa in opico proizvajati razne skoke. Kakor povedo »Spomini«, je bil uspeh naravnost 6ijajen. Zato je Upilio sklenil, da bo s tema dvema živalcama sam prepotoval vso Evropo. Zares je kmalu dobil v Krakovu samo za en večer 30 cekinov, v Varšavi pa celo 256 poljskih tolarjev. Prišel je v Kopenhagen in Hamburg, kjer si je ra svoj kapital kupil hijene, dva volka in 14 opic. Toda sreča je bila tudi pri njem opoteča im v Bremenu je bii že brez svojih živali in brez beliča v žepu. Zatorej si je kupil na upanje dva črna pantra. Kako je treba s pantri ravnati, ni imel niti pojma. In ko je ves znojen prvikrat srečno odnesel pete iz njune kletke, je navdušeno vzkliknil: »Ah! Zdaj sem vendar človek!« Najel si je rojaka Pietra, ki je tudi napisal njegove »Spomine« in ki mu je bil za pomočnika. Ta Pieter, ki je nastopal tudi kot glumač, je širil 6lavo svojega mojstra po francoskih in laških časopisih. Navzlic rastoči slavi pa le ni šlo zmeraj vse gladko. Ko je imel Faimali opraviti z nekim 20 letnim ukročenim levom, se mu je pač posrečilo dati mu verigo okrog vratu. A ko bi bil moral lev na Večerni predstavi slušati, je strahovito zarjovel, na mah raztrgal verigo in planil na svojega krotilca. Prestrašeno in preplašeno občinstvo je zakričalo levu, pač zato, da bi Faimaliju kako pomagalo: »Zadosti, zadosti!« Faimali pa, ki je bil gibčen kot mačka, je znal z vzkliki in udarci z bičem tolikanj ukrotiti leva, da je živ prišel iz kletke in je že drugi dan jahal na 6vojem levu. S tem je bila njegova slava zagotovljena. A od prestalega strahu je krotilec postal v tej noči popolnoma plešast. Nato so postali celo v Carigradu pozorni na levjega krotilca. Sultan si je naročil dva črna pantra in je hotel, da ju Faimali sam privede k njemu. Kupčija je bila sklenjena v Bremenu. Faimali je dokupil še ducat levov in se je odpeljal v New-York, kjer sta bila zanj pripravljena oba »črna tigra«. Z dragocenima zverinama se Je pripeljal v Carigrad. Njegov prihod je bil zaeno slovesen vhod v mesto: Kletko s pantroma je peljalo šest TTancev in štirideset jezdecev na snežnobelih bel- Palestinska vojna Anglija Je poslala nove čete v Palestino. V Adlers-Kfttu je bila 18. pehotna brigada opremljena s tropskimi čeladami. cih Je jahalo pred krotilcem in njegovo kletko. Sultan, ki je kakor otrok ves vzhičen pričakoval zverini v svoji palači, je zahteval, naj Faimali stopi takoj v kletko k pantroma in naj mu ju osebno privede. Zaman je Faimali oporekal, češ da sta živali utrujeni od popotovanja, da sta zaradi hrupnega sprejema razburjeni in razjarjeni. »A meni je bilo rečeno, da se igrate z zverinami kakor s kužki!« je odvrnil sultan. Zatorej je stopil Faimali hočeš noče.š v kletko in je pobožal obe zverini in — je srečno prišel spet ven. »Zdaj pojdem pa še jaz v kletko in ju bom pobožal,« je dejal sultan. Ko so mu to odločno odsvetovali, je postal sultan hud in je zaukazal, naj krotilca kar izplačajo —- »... brez kake vljudne besede, brez darila ali da bi bil le za urico moj gost!« Nato je Faimali ponosno izjavil, da pantra sploh ne proda in je odšel z dvora. Potem so prišla leta slave po evropskih mestih. Pariz se je gnetel, ko je prišel krotilec, in oba »črna pantra« sta bila višek večera: Faimali je bil na konju, oba pantra ob njem in le tenka mreža je bila za ograjo med občinstvom in zverinama. To je bilo neskončno drzno in novo. »,Če bi ne bilo začelo deževati, bi bili ljudje do drugega jutra stali pred cirkusom,« je ponosno zapisal Dišeč »Spominov«. Več ko 100 mrtvih Največja železniška nesreča v zgodovini južnoindijske železnice se je primerila nedavno med Aya-lurom in Vadamaduro pri Madrasu. Vlak je iztiril. 100 potnikov je prišlo pod razvaline. Na sliki je videti, kako mrliče odpravljajo s tira. Leteči Škot Te dn! so na Škotskem spravili iz muzeja v Yorku 68 let staro lokomotivo in ji priključili sedem 57 let starih vagonov. Ta izredni vlak je peljal iz Kings Crossa v Cambridge 170 potnikov, oblečenih v obleke, ki so bile v modi pred šestdesetimi leti. Ta vlak je »leteči Škot«, ki je proslavil na ta način 50 let, odkar je vozil med Londonom in Cainbridgejem. Lokomotiva se imenuje Patrich Stirling št. 1 in je videti s svojim dolgim in ozkim dimnikom prav tako, kot lokomotiva, ki so jih gradili takrat. Zanimivo je, da vlak ob svoji jubilejni vožnji ni imel električne razsvetljave in da je torej ob prehodu 6kozi predore vladala v vagonih popolna tema ter da ima tudi pomanjkanje dolgih hodnikov, kakršne imamo v modernih brzovlakih, svojo nepraktično stran. Lokomotiva je tekla še precej naglo in ropot, ki ga je vlak povzročal, ni bii mnogo večji od ropota modernih vlakov. Le kratki in ostri udarci kolesja ob tir so spominjali na to, da je ta vlak manj prožen v evoji konstrukciji. Pot, ki je dolga 60 angleških milj, je prevozil v eni uri in 39 minutah. Eden izmed potnikov lega spominskega vlaka Mr. Malden, je pripovedoval poročevalcu nekega angleškega časopisa, da praznuje skupno z vlakom tudi on svoj jubilej; kajti z islim vlekom se je letn 1880 peljal v Durham študirat. Slike, ki so bile napravljene o priliki te jubilejne vožnje, nam kažejo modo iz liste dobe. Tudi tisti, ki se še spominjajo te mode, se čudijo radi velike spremembe. Posebno ženska obleka je bila zelo nepraktična; toda kljub temu ne moremo trditi, da bi ne imela svoje posebne lepote in ljubkosti. A časi in okusi se spreminjajo. Ozki in dolgi dimnik na lokomotivi je izginil ter prepustil mesto nizkemu in širokemu. Dolgi in široki ženski rokavi so tudi izginili; uveljavili 60 se kratki in ozki. A medtem ko dolgi dimnik iz leta 1880 ne bo nikdar več prišel v rabo, ne moremo tfrliti tega o ženskih rokavih. Kljub vsemu prizadevanju, da bi vlak bil času primeren, da bi bilo mogoče občinstvu, ki 6e je zbralo na vseh postajah, podati jasno predstavo, kakšen je tiil »leteči Škot« pred 60 leti, je bilo vendar nemogoče preprečiti nekaj času neprimernega: v nekem oddelku je sedel mož s polnilnim peresom v roki in se sklanjal nad križanko. Tega' v letu 1880 še ni bilo. Anekdote: „Ga ni doma!" Goethe je nekoč prišel k svojemu prijatelja iz mladih dni, Klingerju. Služkinja je za hip odšla in se vrnila, češ da gospoda ni doma. A Goethe je bil slišal njegov glas in je videl, da se je prijatelj nalašč potajil. Cez nekaj dni nato je pa Klinger prišel h Goetheju, češ da bi rad z njim govoril. »Ga ni doma,« je zavpil Goethe skozi okno. »Kaj?« se je začudil Klinger, »ali misliš, da ne poznam tvojega glasu?« Tedaj se je Goethe zasmejal, rekoč: »Veš kaj, prijatelj, ti si jako nevljuden človek. Ko sem bil jaz zadnjič pri tebi, sem tvoji služkinji verjel, da te ni doma, a M. nočeš verjeti meni?« Bolj pameten Na vlaku sta dva trgovca spoznala drug dragega, predstavila sta se in se začela razgovarjati. »Tako, tako, vi ste trgovec s suknom. Zakaj pa ne trgujete z Vilanovičem!« — »Zakaj ne? Zato, ker je bil on nekoč ženin moje sedanje žene...« — »No, to vendar ni v nobeni zvezi.« »... pa nočem imeti opravka s človekom, ki je bolj pameten, kot sem bil jaz.. .< Roman angleške himne Himna največjega cesarstva v zgodovini 6veta ima kar svoj roman. Po najbolj razširjenem mnenju je angleško himno napisal in uglasbil okoli leta 1740 znani pesnik Harry Carey. Prvikrat jo je pel na banketu, ki je bil prirejen v čast admiralu Vernonu, premagovalcu Špancev pri Porte Bella. Pesem se je začela tako: God save our the King, to je: Bog reši našega gospodarja. Ker pa Carey ni bil Bog ve kakšen komponist, je prosil Handlovega sodelavca Smitha, da mu je ta pomagal. Zaradi tega so začeli misliti, da je slavni saški skladatelj, ki je živel in umrl v Londonu, pomagal pri skladbi angleške himne. Na drugi strani pa zopet trdijo, da je Handl že prinesel to pesem v Anglijo uglasbeno in jo posvetil kralju Juriju I. Ta pesem, tako mislijo, pa je najbrž nastala po nekem napevu francoskega skladatelja Lullija, katero da je čul Hendl peti v ženskem samostanu v Saint-Cyru. Ta Lulli, ki je zelo rad 'paberkoval po tujih skladbah, je lahko vzel svoj napev tam, kjer je že poznan in posplošen. Tako pridemo do novega mnenja o postanku angleške himne. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je himna God save the King bila poznana v 17. stoletju. Zložil da jo je angleški glasbenik John Buli leta 1605 v čast kralju Jakobu I., ki se je skoraj čudežno rešil v neki zaroti. 16. julija 1607 je Jakob I. obiskal ceh trgovcev v Londonu in pri tej priliki je Buli zaigral na orglah svojo pesem. Pozneje je odnesel prvotni rokopis v Anvers, kjer je postal 1617 organist. Tu je tudi umrl 1628. Verjetno je, da je ta himna zelo stara, in sicer iz angleško-germanskega folklora, ker je bolj ali manj razširjena v raznih narodnih pesmih iz Bavarske, Prusije, Wurtenberga, Švice kakor tudi Amerike. Glasbenik, ki je to pesem vzel iz narodne pesmi in jo prenesel v Anglijo, je bil John Buli. To zadnje mnenje o postanku tako znane angleške himne zagovarjajo v zgodovinski znanosti, poleg tega pa še kljub temu navajajo razna mnenja, katera pa smo omenili. Nekaj odmora je prineslo v to življenje Fai-malijevo bivanje v Afriki, v alžirski puščavi, kjer mu je bilo uradno dovoljeno loviti leve. Lovil jih je v družbi nekega vojaškega ubežnika izpred Verduna, ki je že več lel živel ondi kot roparski poglavar nekega domačinskega plemena. Ob povratku je imel Faimali cirkus z 200 čistokrvnimi arabskimi konji, s 150 levi in levinjami. Imel je večje število tigrov, slonov in kakih 100 opic in drugih manjših živali. Mimo tega je imel še črne pantre, jaguarje, pume in še indijanske vojščake, plesalke in druge čudovitosti. Ko je takoj v začetku neke predstave v Parizu ušel mogočen lev in stekel v strah in grozo občinstva v cirkuško areno, je imel Faimali tako prisebnost, da je naglo pogral)il volneno odejo in je leva zavil vanjo kot v kak zavoj, ki ga je strkljal v kletko. Ko je 1. 1870 izbruhnila nemško-francoska vojna, se je krotilec zverin odpravil v domovino, nazaj v Italijo. V svojem rojstnem mestu se je poročil z artistinjo Albertino Parenti, nakar je bil le še družinski oče in kmetovalec, po čemer je zadnja leta hrepenel. Po dolgih letih mirnega zakonskega življenja je »kralj krotilcev zverin« spokojno umrl, ko se je bii nekoč sredi poletja močno prehladil. Iz San Frančiška poročajo z dne 1. septembra^ Zdravniški umetnosti se je posrečilo s prenosom roženice z oči neke 80 letne umrle starke ozdraviti slepe oči 43 letnega pastorja Hardinga iz Port-landa in 21 letnega pianista Mortona iz Sacramen-ta. Ko 60 jima sneli obvezo z oči, je pastor iz vsega srca vzkliknil: »Vidim, v i d i m 1« Mladi pianist, ki je bil od 1. 1932 slep, je pa ves vzhičen povedal, da sicer še ne vidi popolnoma, vendar že motno razloči predmete pred seboj. Nato ga je veselje tako prevzelo, da je od radosti omedlel. — Zdravnik, kateremu je uspela srečna operacija, pravi, da bosta oba spet popolnoma videla. Princ Edvard in princesa Aleksandra, otroka kenfi skega vojvodskega para, na sprehodu. Dva slepca sta spregledala Princ in princeska v otroškem vozičku -ZATO NA DOBAR ČEVELJ NAJBOLJŠA SPECI Al* POT PETNICA PALMA KONKAV Obisk vojnih dobrovolj-cev na solunsko bojišče Pred 20 leti — 15. septembra — je v zmagovitem naletu združena srbska in zavezniška vojska z vojnimi dobrovoljci prebila solunsko fronto in zadala vojski centralnih sil smrtni udarec. Sledilo je naše osvobojenje in zedinjenje in s tem ustvaritev Jugoslavije. Večina vojnih do-brovoljcev po letu 1918 ni imela prilike obiskati bojišč, kjer so s puško v roki pripomogli k zmagi. Zato so se vojni dobrovoljci ljubljanske in mariborske okr. organizacije vojnih dobrovljcev odločili, da obiščejo svoja nekdanja bojišča in da 6e ob 20-letnici naše države poklonijo spominu svojih tovarišev, padlih za naše osvobojenje. Obisk solunskega bojišča je zamišljen od 24. septembra do 2. oktobra. Potovali bi z brzovla-kom do Bitolja in bi od tu porabili 3 dni za obisk Kajmakčalana ter drugih važnejših točk solunskega bojišča ter po možnosti napravili tudi izlet do Presbanskega in Ohridskega jezera. Pri po-vratku bi obiskali Oplenac, v Belgradu pa vojni muzej in veličastni spomenik Neznanemu junaku na Avali. Ministrstvo prometa je za potovanje skega bojišča, do zaključno 12. t. m. ljubljanski hodom iz Ljubljane, odnosno iz Maribora v Bitolj in nazaj ter avtobusne vožnje bodo znašali največ 350 din. Preskrbljeno bo, da siromašnejši tovariši-dobrovoljci d6be, če ne brezplačno, pa vsaj po najnižji ceni prenočišče in prehrano. Ukrenjeno je potrebno, naj bi veljala četrtin-eka vožnja tudi za svojce dobrovoljcev. Organizacija obiska solunskega bojišča je v polnem teku Sn je nujno, da 6e priglase vsi oni tovariši (s svojci), ki se nameravajo udeležiti obiska solunskega bojišča do zaključno 12. t. m. ljubljanski odnosno mariborski organizaciji vojnih dobrovoljcev, pismeno ali pa osebno. S prijavo 6e vplača 230 din za železnico ter 20 din za stroške. Vsa nadaljnja navodila in morebitne izpremembe se bodo pravočasno objavile. — Okr. organizacija .vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. _,.„,.. i Tatvine na Dolenjskem Škocjan pri Mokronogu, 4. sept. V naši okolici 60 razne tatvine in vlomi, zlasti zadnji čas, skoraj na dnevnem redu. Tako je bilo v soboto popoldne v Dobruški vasi pri belem dnevu vlomljeno k posestniku Fabjanu Janezu. Tatovi 6o odhesli nekaj moške obleke, ženskega perila, Več parov čevljev, nekaj 6vinjske masti in 6e več raznega drugega blaga v skupni vrednosti okrog 1600 din. Takisto je bila odnesena vaškemu pastirju Rodiču vsa obleka, klobuk, čevlji, tako da sedaj revež nima drugega kakor tisto, kar je imel na 6ebi. Poslužijo se pa radi še drugih stvari. [Posebno jim diši žganje in vino. Pred dnevi je tudi bilo odneseno na Stari Bučki posestniku K. 3. okrog 30 litrov žganja. To se je zgodilo še na več drugih krajih. Orožniki 60 storilcem menda že na sledu in je upanje, da pridejo ti rokovnjači finalu na dan s svojimi grešnimi dejanji. Iz Julijske krajine \ »SvetogorskaKraljica«. Ravnokar smo prejeli Septembrsko številko tega zanimivega »mesečnika evetogorskega svetišča«. Naj navedemo kratek izvleček iz vsebine. Na uvodnem mestu prinaša zgodovinski članek dr. A. K. »Kako je bilo pred 400 leti«, v katerem je lepo povedano, kako ee jje začela svetogorska božja pot ravno v času naraščajoče moči luteranske vere. Drugi članek »Zaprte duhovne vaje« prinaša sliko zadnjih dekliških duhovnih vaj in naznanja, da se bodo od 18. do 22. septembra vršile še enkrat zaprte duhovne vaje za dekleta, od 16. do 20. oktobra pa za može in fante. V na novo uvrščeni rubriki »Naše novice« čitamo kratke beležke iz cerkvenega in podeželskega življenja. Pod naslovom »Močna žena« beremo o gostoljubni Cilki. »Iz svetogorske zgodovine« že pripoveduje, kako so Urško zaprli in kako jo Marija trikrat reši, ter kako so v letih 1540 do 1545 sezidali vrh Skalnice krasno cerkev v čast Materi božji. Poučna razpravica »Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo« nas vpeljuje v zvezdoznanstvo, Stričkov »kotiček« krepko zavrača zmoto: vse je narava. »To in ono« in »Drobiž« zaključujeta številko. Novi idrijski dekan. Naslednik nepozabnega msgr. M. Arka je postal msgr. Lojze Filipič, župnik in dekan v Grgarju. Ko novemu idrijskemu dekanu čestitamo in mu želimo obilo, obilo božjega blagoslova na odličnem, a težavnem novem mestu, moramo s priznanjem pohvaliti objektivno zadržanje rudniškega oblastva. Sprejem novega tržaškega škofa. Novi tržaški škof msgr. A. Santin je dospel v Trst v soboto, 3. sept. ob pol 5 popoldne. Na centralni postaji je bil med zvonjenjem vseh zvonov tržaških cerkva 6loveseno sprejet. V nedeljo, 4. sept. pred-ix>ldne je daroval v stolnici sv. Justa ob navzočnosti celokupne duhovščine, ki je utegnila priti, pontifikalno sv. mašo. V nedeljo, 11. sept. bo imel škof Santin svoj slovesni vhod v stolnico v Kopru. Želimo prav iz srca, da bi si msgr. Santin z res af)ostolsko ljubeznijo in pravičnostjo znal bolj pridobiti 6rca večine svojih novih škofljanov, kakor se je to zgodilo na Reki. V nasprotnem primeru bo kraljestvo božje na zemlji silo trpelo. Radio Programi Radio Ljubljana t Torek, e. sept.: 10 Prenos slube božje iz stolnice — IS Iz Daše domovine (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert jugoslovanske glasbe (Rad. orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Bogastvo sladkovodnih rib v Jugoslaviji (dr. 8. Stankovič) — 19.50 10 minut zabave — 20 Kolo za kolom se vije (plošče) — 20.10 Preureditev našega narodnoobrambnega dela (g. prof. Etbin Boje), — 20.30 Koncert. Sodelujeta: Slovenski vokalni kvintet ln Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos petja in godbo iz velesejemske restavracije Cesar. Sreda, 7. sept.: IS Okrogli napevi, veseli odmevi (plošče) — 1S.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Koncert salonskega kvarteta — 14 Napovedi — 18 Zvezde ln zvezdniki (plošče) — 18.40 Mladinska ura: September v naravi (g. M. Zor) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Meštrovičevi klasično-idealistični liki (dr. B. Mašič, Zagreb) — 19.50 Mozart: Beg iz Serajla, uvertura (plošče) — 20 Pisan večer. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, gg. Haršiag in Antunovič (kitara in mandolina) in g. Ivan Cimorma-n (harmonika) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke grlasbe iz velesejemske restavracije Volga. DrugI programi/ t* Tarek, f. sept.: Belgrad-Zagreb: » Igra, M Ork. kHuh| Huhl Huhl Velik res je tvoj napuhi Manjšg smo, a krasoticei Ti si stara, grda, s,. lice) Iglasta kot ježi Da veš, veš, ve-e-eš-š-š!$ Smreka od jeze še bolj pozeleni. >Sil SiiiJ Tiho vsi!« >Huh-huhl Grd je tvoj napuh!« j Bumček posluSa, se smehlja ln pazljivo ziblje sestrico Bunkico. Ko je prepir v vejah utihnil, polglasno zabrunda; A ko se zbudfS, Bunkica mala, jagod dobiš, sestrica zala, hruško maslenko, ajčkaj sladkrt, tepko medenko, sanjčkaj lep6. ves lonček medu. Aja-tutu, AJa-tutaJa, Bunkica aja, Kar, sestrica, spi, saj bratec bedil Bumček-medvedček je sinček-edinček. Bunkica je pa manjša sestrica, ki se še prav nerodno kobaca in neprenehoma vleče svojo dudico, sladko koreninico. Med kitajskimi teroristi24 Lokavo upanje me je privedlo do tega, da Sem vprašal hotelskega vratarja: »Ali me ni to noč ali to jutro nihče klical [k telefonu?« »Nihče, gospod!« Res, nisem mogel najti opravičila, da bi Eakril svoje diplomatsko preiskovanje. Vratarju sem pokazal naslove obeh oseb in ga povprašal za okraj, kjer so se nahajale te, meni neznane ulice. »Ta, gospod — kazal mi je naslov profesorja Koo-Hsueh-Fan-a — stanuje precej daleč, na oni strani cerkve Community; a drugi je prav nasproti glavne stražnice, kjer se križata Szechuen Road in Soochow-Creek. Torej ne daleč od tu. Glejte, ta tramvaj vas bo popeljal k njemu v pičlih desetih minutah.« Skočil sem na tramvaj, ki mi ga je pokazal, v trenutku, ko se je že pomikal. Veliko stražnico Settlementa som že dosti dobro poznal, tako da sem lahko izstopil, ne da bi koga vprašal Bil sem pa pri tem zelo radoveden, kako vozijo kitajski tramvaji. Du po pravici novem, so kitajski 'tramvaji bratci tistih tramvajev, ki jih lahko vidiš v kateremkoli provinicialncm mestu, ki se zadovoljuje s starikavim materialom in ima svojo vrednost le kot staro železo. Bolj me je zanimalo, kako sprevodnik pobira določeno voznino. Večina potnikov mu je plačala v coppersih, bakrenih novcih najnižje vrednosti, in siccr so mu odšteli štiri in dvajset novcev. Uslužbenec je jemal ta denar, a štel ga ni. Zadovoljen je. bil s tem, da je čutil v roki približno število teh novcev, potem jih je metal v ogromno vrečo, v kateri jih je bilo najbrž že na tisoče. , Ali. jc lahko tako nadziral, ne da bi manj- kal eden ali dva coppersa? Rekli so mi, da je to mogoče. Sploh pa povzročajo potniku v Šanghaju take majhne denarne menjave precej začudenja. Da stvar poenostavim, naj povem, da so Kitajci sprejeli za svojo podlago denar, ki ne obstoji: tael. Poslužujejo se denarja, ki je tujega izvo-mehikanski dolar. Trgovci na Nanking Roadu objavljajo cene elih. svojega blaga v taelih. Odjemalec ve lahko samo za dnevni tečaj mehikanskega dolarja (približno 72% šangliajskega tačla), in tako lahko preračuna. To pa najbrž ni kaj praktično, a bistri prj odjemalcih čut za matematiko, hkrati pa množi dobiček pri trgovcih. Ali mislite, da se ta denarna razmotrivanja hi ustavijo? Ne! Prvič sera izmenjal v neki trgovini bankovec za deset mehikanskih dolarjev, ko sem nameraval kupiti predmet, ki je bil vreden nekako en dolar Pričakoval sem torej, da bom dobil nazaj približno devet dolarjev. Kako sem se zmotil! Prejel sem jih enajst ali dvanajst. »Zmotili ste se,« sem prijazno rekel trgovcu Razumela se nisva, ker nisva govorila istega jezika, a ko sem mu molil denar, ki mi ga jc bil pravkar vrnil, je prav dobro vedel, odkod izhaja nesporazum. Namršil je obrvi in računal. Pokimal je in mi s tem hotel dati prav; z veliko kretnjo je pridal deharju, ki sem mu ga kazal, še dva novca po dvajset centimov. Nisem se branil. Ali naj bi uvrstil tega moža med blazneže ali med dobrotnike? Nekoliko pozneje sem povprašal Leclerca. »Pokaži mi svoj denar,« je rekel. Preštel ga je in mi razložil: »To je jasno. Imel si deset dolarjev. 7a en dolar si kupil blaga, in vrnili so ti dvanajst dolarjev. Sklepanje: ukradel si približno en dolar.« »Oh, moja glava!« »Takoj boš razumel. Tu dajejo vse banke, tako kitajske kakor tuje, dolarje v promet. Toda bankovec banke Y je včasih manj cenjen kakor bankovec banke X. Z druge strani pa velja srebrni dolar najmanj en dolar in dvajset centimov v drobižu. Imel si torej bankovec, ki je bil vreden v drobižu štirinajst dolarjev. Ko si pokazal prodajalcu denar, ki ti ga je bil vrnil, je mislil, da zahtevaš več. In dodal ti je še štirideset centimov.« »Glej, kako sera se varal,« sem vzdihnil. »Torej ta prodajalec ni ne blaznež, ne dobrotnik?« »Ne, ampak navaden lopov.« Od tistega dne. ko mi je Leclerc Tako razložil, nisem poskušal več šteti denarja, ki so mi ga vračali v trgovinah. Iz tega sem dobil koristen nauk, da mora biti človek v šanghaju pravi bankir ali finančnik, da si lahko nakupi vse potrebno. A Kitajci opravljajo to popolnoma enostavno. Oni namreč računajo strašno hitro s pomočjo kroglic, ki so nanizane na železnih žicah in s temi bi tudi jaz prav lahko zaznamoval svoje točke, kadar igram biljard. Toda tO me je precej oddaljilo od vožnje s tramvajem. Ta se je končala brez nezgode in ko sem prekoračil Soochow-Creek, sem sc znašel pred veličastnim policijskim poslopjem. Lahko sem našel stanovanje doktorja Chi-ang-Jen-Kai-a, a nn žalost mi je služabnik naznanil, da doktorja trenutno ni v šanghaju, ker se udeležuje zdravniškega kongresa v llong-Kongu. »Ostane profesor Koo-IIsueh-Fan ..» Vedno moramo poskusiti.« Policaj mi je pomagal in povedal šoferju avtotaksija profesorjev naslov in zopet sem sučili tako uslužno o vseli podrobnostih kitajskega letalstva, da sem se obrnil na vas za druge podatke...« »Prav ste napravili. Vt\s sem vam na raz« nolago, če vam more moje skromno znanje kaj) koristiti...« Njegove živahne oči so »e za naočniki, »! zlatom obrobljenimi, smehljale in pokazal mi je naslanjač. Damske plašče za jesen, dežne plašče, jesenske obleke športna krila in bluze, jutranje halje, pisarniške halje, otroško konfekcijo nudi pred vselitvijo v nove lokale po skrajno znižanih cenah, F. I. Goričar - Ljubllana Sv. Petra cesta 20. Komisijska trgovina Alojz Špetič se je preselila iz Cankarjevega nabr. 5/1 v Gajevo ulico 5 pasaža ,,Nehotičnik" Za cenj. obisk in nadalnjo naklonjenost se priporočam, ter beležim Alojz Špetič komisijsko skladišče Anastas Pavlovlč Ljubljana, Gajeva ulica 5 pasaža »Nebotičnik« 4 čevljarske pomočnike za mešana dela takoj sprejme Kolnlčar Franc, Duplje. (b) Pošteno dekle ki je vajeno nekoliko kuhinje ln postrežbe v gostilni, dobi službo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. (b) i2eeee5b Pisalni stroj prav dobro ohranjen, poceni proda Matellč Josip, Ljubljana, Groharjeva 3. Mati oglasi V mallb oglasih velja vsaka beseda 1 din: Zeultovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši inesek za mali oglas 15 din. • Mali oerlasl se plačujejo takoj pri naročilu. - Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. f t * i •v v • Službe ucejo Mlajši samec .pošten, razumen, vsestransko sposoben, vajen vsakega dela, Išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod §t. 14.217. (a) Trgovski pomočnik lzučen v knjigarni-, papirnici in galanteriji, mlad, pošten, dobrih staršev, išče službo v mestu ali na deželi. Gre tudi v skladišče. Naslov v podružnici »Slovenca« v Ce-yu. (a) msm Krojaškega učenca Ba moško delavnico, s potrebno šolsko izobrazbo takoj sprejme »Elite« — Jp^ežernova ulica, .(v) Pouk Prof. Šlajs poučuje privatno violiniste od najnižje do najvišje izobrazbe. Poljanska 15, stop. VIII. (u) II Objave Javna dražba tiajdenih predmetov bo 7. septembra na glavnem kolodvoru v Ljubljani, o llužbodobe Mesarskega pomočnika sprejme mesarski mojster Košak, Pokopališka ulica 35, Moste, Ljubljana, (b) 15 letno dekle z 2 razr. mešč. šole se želi Izučiti za šiviljo. — J. Kocman-, Rlfenk, St. Jurij pri Celju. (n) Urarskega pomočnika veščega vseh samostojnih del za takojšen nastop, iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 13464. Gaterista izurjenega, ki je tudi do ber brusač, sprejme par na žaga Neudauer-, Gor nja Radgona. — Nastop čimprej. (b) Honorarna učna mesta razpisuje nek zavod v Ljubljani. Ure se hono-riraj'o'f6—20 din. Naslednje leto služba stalna, dogovorno. V poštev pridejo le prvovrstni predavatelji, najboljšega nastopa, profesorji (-ice), aktivni in v pokoju, ter komercijalistl in oni, ki so Izprašani za trgovske šole oz. ki imajo to prakso. Pismene vloge s podatki službovanja-, stroke in starosti Je poslati takoj upravi »Slovenca« pod »Dober predavatelj in pedagog«. — Navedite tudi svoj prosti čas. (b) Prodajalka ali prodajalec se sprejme za vodstvo konzuma. — Potrebna je daljša praksa, brezpogojna poštenost in kavcija. — Ponudb brez navedbe zahtevkov se ne upošteva ln na nje ne odgovarja. Ponudbe na Upravo Joslpdol pri Ribnici na Pohorju. (b) Šolski sluga se sprejme za manjšo šolo v Ljubljani. Sprejme se le upokojenec (orožnik, stražnik-, železničar ali kak drugi), brez velike družine ali samec. Ponudbe je poslati takoj upravi »Slovenca« pod značko »Garantirano zanesljiv 14.216. Upoštevajo se le skrajno zanesljivi, resni, lepega nastopa. Ponudbi Jo priložiti priporočilo kake ugledne ljubljanske osebe. Navesti Je dosedanje službovanje-, starost, družinske razmere Itd., po možnosti priložiti sliko. (b) Novo hišo z že vpeljano gostilno tn mesarijo v prometnem kraju poceni prodam. — Naslov v upravi »Sloy,« pod št. 14.192. (p) VEČ STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v St. Vidu • se pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve se: Vižmarje 59. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovaleo — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj in Bod-ni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) I Automotor i Motorno kolo 150 ccm, športni model, v najboljšem stanju-, ugodno prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Motor« 1388. (f Širite »Slovenca«! Zvezke, beležke, mape, radirke, svinčnike, špičala, navadna in nalivna peresa, šolske torbe in nahrbtnike, risalno orodje, sploh vse za šolo Kupite najceneje v Irgovmi H. Ničman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2, telefon 40-01 Štajerska jabolka zrela, za marmelado, po 2 din kg. — »Jugosad«, Resljeva 4, tel. 48-37. (1 Na velesejmu v Ljubljani poskusite specijalitete svetovne tvrdke MArtini & nossi s. A. Torino in zahtevajte povsod VermounHi Martini Vermountn Martini Prq Clilanll Mcllnl_ Generalni zastopnik za Jugoslavijo trvrdka B. MOSER, ZEMUN Moserjeva ulica 1 floSKe svilene sralce trpežne, moderni vzorci Din 29-moShe tople sralce Din 24 -moShe nogavice močne, moderni vzorci Din 5 -moderne svilene Kravate Din T-damshe svilene Kom blneze in sralce Din 24-damsKe svilene maCKe Din 10-damsKe moderne svilene bluze Din 20-damsKe lilaCKe In Sralce tople in močne Din O- trpežne ZensKe športne bluze v vseh barvah in velikostih Din 10-Svllene nogavice ZensKe trpežne Din 0- in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja „ZORA" Ljubljana, MikloJileva t. 30 Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago po zelo nizkih cenah. Trgovci, obiščite nas, da si povečate Vaš zaslužek. Slive za žganje proda Marjan Glavnik -Ljubljana. (1) Kolesa, šivalni stroji po globoko znižanih cenah edino v trgovini Triglav, Resljeva cesta 16. Rabljena kolesa ln stroje vzamem v račun. (1) Dežne plašče, obleke, perilo itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14. |H _ (1) Šolske torbice in nahrbtnike v veliki Izberi priporoča I. Kra-vos, Maribor, Aleksandrova 13. (1) Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, LJubljana, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39 Cene konkurenčne. (1) Vnajem Lokal pripraven za vsako obrt, oddam s 1. oktobrom. — Cerkvena ulica 21. (n) Vtanoianja ODDAJO: Stanovanje oddam. Ižanska c. 375. č IŠČEJO: Majhno stanovanje enosobno, ali sobo s štedilnikom, suho in svetlo, iščemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.194. c 2 ali 3 sobno stanovanje s prltlkllnami Iščem ali vzamem v najem vilo na Jesenicah ali v okolici (Lesce, Žirovnica, Radovljica, Dobrava). Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (c) HaIIIIH"!/!! Stoječo otavo kupi Franja Kačič, Ljubljana VII, Celovška 67. Generator trofaznl 10.30 KVA>, motorje 60 KS, 3000-380, istosmerne motorje kupi Perles, Osijek. (k) Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana ,Wolfova ulica št. 3 ee0sc3 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano, najrajši nižje-glmnazijca. Strogo nadzorstvo. Tyrševa e. 99. D Grozdje za kuhanje žganja, obrana in mešana jabolka ln žganje (komovlco) ima Mljo Bablč, Rajlč. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ijobljana • Tyrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zve«e> Trgovina s kompletnim inventarjem, z dobro ohranjeno »Berkel« tehtnico za mešano trgovino, na prometnem kraju v Ljubljani, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »8000 din« 14.198. (1) Čevljarski stroji razne transmisije in železje za stroje ugodno naprodaj pri »INDUS« družba z o. z Ljubljana, Sv. Petra c. 72 Celutoidne Ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Stanovanja z oskrbo ali brez-, za dijake in posebej dijakinje išče »Chrlstofov zavod«, Domobranska cesta 15. -Prednost bližina zavoda in cerkve sv. Jožefa Itd. Iščemo le pri zajamčeno zanesljivih rodbinah — skrbno nadzorstvo. Potrebujemo boljša stanovanja, srednje cene in tudi najcenejša. — Pošljite le pismene ponudbe (osebno strank ne sprejemamo), navesti je vse podatke ln ceno. Zglase naj se tudi oni, pri katerih so naši dijaki (-inje) vsako leto stanovali. (D) Razno Cvetlice se Vam smehljajo. Fantastično pestre barve odražajo dallje, nageljni, baržunice in druge cvetlice, ki jih Je razstavila trgovina s semeni M. Berdajs (proj Urbanič) v svojih izložbenih oknih na Miklošičevi cesti št. 8 (nasproti hotela Union). Oko se ne more dovolj nagledati te lepote, ki je plod velikega truda zlasti v gojenju dalij. (r) Črnomelj Ker bo konec tega tedna montaža Lutz-peči v Posojilnici v Črnomlju — vljudno prosimo vse ce njene interesente, da se takoj pismeno obrnejo na našo tovarno v svrho in formacij, naročil ln ev. obiska našega monterja pri Vas. V primeru takojšnjega naročila odpadejo stroški monterja, ker smo Iste prevzeli sami. Rupena - Lutz, tovarna peči, LJubljana 7. Sevnica Ker bomo v kratkem imeli zopet montažo Lutz peči v Sevnici, vljudno prosimo vse cenj. Interesente, da se blagovolijo pismeno obrniti na našo tovarno v svrho Informacij, naročil In evont. obiska našega monterja pri Vas. Rupena - Lutz tovarna peči, LJubljana VII. (r) Nabavite si sedal specljalne reflektorje za zavoje in proti megli. Generalno zastopstvo: Jugoslavensko industrijsko i trgovacko d. d. Zagreb, Gunduličeva 17. Telefoni: 22-652, 22-651 Bosch-postrežba Ljubljana: Kralj« lože, Gosposvetska cesta 1 Bosch-postrežba Maribor: Alfred Marini, Tržaška cesta 16 Vse Za začetek šole! Starši! Dijaki! šolske potrebščine zvezke, risalno orodje, ravnila, pa-pir, barvice, tuše, svinčnike, radirke, mape, zlasti nalivna peresa, aktovke itd. Prav tako vse v zalogi za srednje tehnične šole dobite ugodno pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni trg 19) Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št 5 SPECIJALITETA FIRME bruno Moser veletrgovina z vinom Zemun Moserjeva ulica 1 — Telefon 37-555 Zalogo tudi v Javnem shladlštu v Liubljanl Zastopnik za Maribor in okolico g. Franc Vogrin //////////////7/ Marlbor» Majstrova 15/1. Tel. 26-64 FBUSKOGORSMI BISPR in Da se potrošniki obvarujejo neuspelih ponaredb naj zahtevajo izrecno izvirni fruškogorski biser, ki je zakonito zaščiten izdelek tvrdke B. Moser, Zemun. Pazijo naj. da ima zamašek žig »Fruškogorski bisere, kar jamči za izvirno polnitev. Poskusite ga rta velesejmu v Ljubljani! Ana roj. Kraje, soproga in Ada Ivanetič, Vida Hrovat, Anica Faller rojene Turk, hčere ter sin Stanko — javljajo strti globoke žafosti v svojem in v imenu vse ostale rodbine, dn jim je preljubljeni in preskrbni soprog, oče, odnosno tast, ded in brut, gospod Josip Turk okrajni šolski nadzornik v p., odlikovan z redom sv. Save in Rdečega križa, častni član raznih učiteljskih društev danes ob pol 14, v 75. letu starosti, dotrpel po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 6. t. m. ob pol 17 iz mrtvašnice sanatorija, Stara pot 2, k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. Radovljicn, Ljubljana, Novo mesto, Metlika. Budimpešta, dne 4. septembra 1938. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce« izdajatelj: Ivan Rakove? Urednik: Viktor Čenči«