V Sloveniji težave v prometu zaradi snega Župan Pisani o črtanju Vsak je svoje sreče kovač metropolitanske občine Pred sedemdesetimi leti je pirebrodil Sočo Primorski Št. 24 (20.957) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Pokrajin ne bo več. Kako pa naprej? Marko Marinčič Tudi deželni svet FJK se je prilagodil trenutnemu političnemu trendu v državi in odobril zakon o odpravi pokrajin. Namen je vsega spoštovanja vreden: poenostaviti sistem javne uprave in zmanjšati javne izdatke. Bodočnost bo pokazala, ali je izbrana pot najprimernejša. Marsikdo dvomi v to. Računsko sodišče je že posvarilo, da bi stroški utegnili celo narasti. Izginila bo namreč ustanova, ne pa funkcije, ki jih opravlja. Višje srednje šole, ceste, uradi za zaposlovanje, motorizacijo bodo ostali. Prav tako bo kdo drug prevzel skrb za energetiko, kmetijstvo, okoljski nadzor, kulturne dejavnosti, prostorsko načrtovanje in druge funkcije pokrajin. Uslužbenci bodo tudi ostali, le pod drugim delodajalcem, morda celo boljše plačani, če bo to dežela. Tudi sam se sprašujem, ali ne bi bilo pametneje začeti z varčevanjem drugje. Na primer pri pre-fekturah - ostankih že zdavnaj preseženega centralističnega ustroja države. Ali celo pri deželah, ki so v Italiji že več desetletij tisto pravo požrešno žrelo, v katerega se izliva neusahljiva reka javnega denarja. S tem ne mislim na ukinjanje dežel, temveč na temeljito shujševalno kuro, tako da bi ohranile zakonodajno vlogo, nadzor in koordinacijo krajevnih uprav, le-tem pa po načelu subsidiarnosti prepustile neposredne upravne funkcije. V tem okviru bi obstoj pokrajin bil še kako smiseln, tudi iz vidika ekonomičnosti in učinkovitosti. Obstoj pokrajin bi lahko dodatno osmislili, če bi hoteli res narediti red v sistemu, ki ga danes tudi v FJK označuje obstoj potratne mnogoterosti konzorcijev, javnih družb, teritorialnih zvez in vsakovrstnih upravnih svetov, kjer pogosto bivši politični veljaki preživljajo spokojna stara leta daleč od vsake volilne kontrole občanov. Pristna želja po prenovi sistema javne uprave bi morda ugriznila tudi v to kislo jabolko. Tako pa se ne morem znebiti vtisa, da so pokrajine le grešni kozel večne »gattopardovske« prebrisanosti, kjer je cilj navideznih sprememb ta, da se v bistvu nič ne spremeni. Morda pa se. Z odpravo neposredno voljenih lokalnih teles kakor tudi s snovanjem državnega volilnega zakona, za katerega bi si dovolil oceno, da je iz ustavnega vidika vprašljiv iz vidika spoštovanja temeljnih načel demokracije pa naravnost ogaben, bomo volivci v bodoče vse manj moteč element v manevrskem prostoru dominantnih elit. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 31. JANUARJA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 16 9 , , i i t-, uuuuu , RIM - Še en dan v znamenju nasilja in žalitev v poslanski zbornici Poslanci G5Z vsilili blokado parlamenta Grillovi pristaši vložili obtožbo proti predsedniku Napolitanu NAŠI OSKARJI - Podelitev našega dnevnika v partnerstu z ZSŠDI Slovesno in zabavno Ob glasbi in humorju smo nagradili najboljše športnike naših društev v sončnem letu 2013 RIM - Včeraj je poslanska zbornica po sredinih izgredih, katerih pobudniki so bili pristaši Grillovega Gibanja 5 zvezd, doživela še en dan v popolnem kaosu. Obstrukcija Grillovih pristašev se je začela že zgodaj zjutraj, ko je poslanec G5Z Vittorio Ferraresi oviral delo komisije za pravosodje Napovedal je, da bo vztrajal, dokler ne bosta odstopila predsednica Laura Bol-drini in kvestor Stefano Dambruoso, ki so ga Grillovi pristaši obtožili, da je oklofutal njihovo poslanko. Potem so se nemiri s prerekanji in prerivanji, katerih pobudniki so bili Gril-lovi pristaši, nadaljevali še v avli poslanske zbornice. Napetost je naraščala in nov kraval je nastal v komisiji za ustavna vprašanja, kjer so poslanci G5Z blokirali v dvorani poslance drugih političnih skupin. Na 11. strani Podpisali programski dogovor o železarni Na 4. strani Ervin Mezgec (SDGZ) o trgovskem načrtu Na 5. strani V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah smo športni uredniki našega dnevnika včeraj popoldne na prireditvi Naši oskarji 2013 tretjič v partnerstvu z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (in skupno dvanajstič) nagradili najboljše slovenske športnike naših društev za minulo sončno leto. V uro in četrt dolgi prireditvi, ki jo je v znamenju glasbe, sproščenosti in humorja vodila preizkušena dvojica Radia Trst A Evgen Ban in Marko Sancin, smo podelili rekordno število šestnajstih oskarjev, na oder pa spravili prav tako rekordnih, skoraj 50 mladih nominirancev. Prvič letos nismo »oskarjev« podelili samo športnikom ekipnih panog, temveč tudi ekipam in šestim drugim športnikom v posebnih kategorijah. Prvič smo prireditev neposredno video predvajali na naši spletni strani. Na 18. in 19. strani Ali bo na Krasu nastal geopark? Na 8. strani V Tržiču prijeli trojico z vlomilskim orodjem Na 12. strani V Sovodnjah stekle priprave na pustovanje Na 13. strani GORICA-NOVA GORICA - Na nekdanji meji Po desetih letih bo padel še zidek . ■ TSE ■ M i^i a <_- Trgovina "KLASJE" Ki A5 J b 2 ZDRAVO BIO WRAW0 I ' BmÊM Brezplačni vitaminsko mineralni fesi in analiza organov. Pregledamo še zakisanosf, kosti, vpliv stresa na organizem, ožilje,... uiuiuu.bioslile.org V Sežani na GRADIŠČU 12 za Pošlo Odprto vsak dan od 8.30 do 18.00 ob sobotah od 8.30 do 12.00 tel. 00386 5 7341007 - GSM. 00386 41552 545 splet: wuAjU.tngouinaklasje.si - e-pošta: inft@tpgouinaklage.si 9771124666007 2 0 Č etrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / SLOVENIJA - V skladu z napovedmi državo zajelo močno sneženje Težave predvsem na cestah, večje tudi število nesreč Zdrsi tovornjakov povzročili daljše zastoje med Vrhniko in Logatcem - Danes več dežja LJUBLJANA - Letnemu času primerno in v skladu z napovedmi vreme-noslovcev je Slovenijo včeraj zajelo močno sneženje, ki je ponekod na vzhodu popoldne ponehalo. Največ težav je bilo v prometu, saj se je zgodilo več prometnih nesreč in zdrsov tovornih vozil, ki so jih ves dan izločali iz prometa na avtocestah. Ves dan so zamujali avtobusi, pa tudi vlaki. Zimske službe, ki to zimo doslej niso imele veliko dela, so ponekod že v sredo popoldne in v noči na četrtek preventivno posipavale ceste, nato pa so se na teren odpravile ob začetku sneženja. Čez dan je bilo ponekod sneženje občasno močnejše, zato se je sneg prijemal cestišč in ceste niso bile ves čas splužene. Popoldne je prišlo do zastojev na vrhniškem klancu, kjer so v kolonah ostale ujete tudi vzdrževalne službe Družbe za avtoceste v RS (Dars), je za STA povedal vodja tehnične službe Darsa Andrej Sever. Sicer pa so plužno-posipne enote na terenu ves dan, do 12. ure so po slovenskih avtocestah po prvih ocenah potrosili od 700 do 800 ton soli. Čez dan so ponekod zamujali avtobusi, v železniškem prometu so bile dopoldne zamude le nekajminutne, popoldne pa so zaradi žleda nastajale zamude na progi med Pivko in Divačo ter med Pivko in Ilirsko Bistrico. Promet med Ilirsko Bistrico in Pivko je potekal z avtobusi oziroma z dizelskimi lokomotivami. V letalskem prometu čez dan ni bilo težav. Po podatkih agencije za okolje je dopoldne v Ljubljani zapadlo 15 centimetrov novega snega. Samo na področju Policijske uprave Ljubljana so do zgodnjega popoldneva obravnavali 36 prometnih nesreč, povezanih s trenutnimi vremenskimi razmerami. Snežna pošiljka je bila sicer dopoldne obilnejša še v Julijcih, na Koroškem in Kočevskem, drugje manj. Na Mariborskem, Ptujskem in v osrednji Dolenjski že od poldneva razen občasnih snežink ni snežilo več, dopoldne pa je zapadlo nekaj centimetrov snega. Tudi na Celjskem se je sneženje popoldne umirilo, medtem ko so bile ceste dopoldne občasno spolzke. Največ snega je zapadlo na območju Mozirja, okrog 30 centimetrov, v Velenju in Slovenskih Konjicah do 20 centimetrov, na Kozjanskem od 10 do 15 centimetrov, na območju Celja in Laškega pa dobrih 10 centimetrov. Včerajšnje sneženje je v Sloveniji povzročilo težave predvsem v prometu, zgodilo pa se je tudi več prometnih nesreč arhiv Na Koroškem je čez dan v višje ležečih območjih zapadlo od 20 do 25 centimetrov novega snega, v dolini pa do 15 centimetrov. Na cestah se je sicer zgodilo več prometnih nesreč, a brez hujših posledic. Na Gorenjskem, je do večera, ko je še snežilo, zapadlo med deset in 20 centimetrov snega. Zimske službe plužijo in posipajo ceste. Največ dela imajo v Cestnem podjetju Kranj, kjer imajo 47 vozil s posi-palci in plugi ter še nekaj druge mehani-zacije.Na gorenjskih cestah je sneg nekoliko upočasnil promet, veliko več nesreč v prometu kot običajno pa ne beležijo. V Posočju in na Idrijsko-Cerkljan-skem je čez dan zapadlo do 30 centimetrov snega. Promet za osebna vozila je bil dovoljen na vseh cestah, medtem ko je za priklopnike in polpriklopnike prepovedan na cestah Idrija - Godovič in Ajdovščina - Col - Godovič. Po napovedih vremenoslovcev bo danes bo po nižinah v notranjosti Slovenije deževalo, na severozahodu države pa povečini snežilo. Reke v jugozahodni Sloveniji, predvsem Vipava in Reka s pritoki, bodo presegle opozorilne pretoke in pričele poplavljati. Ob intenzivnejšem dežju lahko na tem območju že danes zjutraj hitro narastejo in poplavijo tudi manjši vodotoki. (STA) Omerzel uspešno prestal interpelacijo LJUBLJANA - Slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omer-zel je včeraj v DZ uspešno prestal glasovanje o interpelaciji. Zahtevo opozicijskih SDS in NSi za njegovo razrešitev je podprlo 28 poslancev, proti pa jih je glasovalo 47. Za interpelacijo so pričakovano glasovali poslanci SDS, NSi in SLS, a v opoziciji vsi pri glasovanju niso sodelovali. Na drugi strani je Omerzela podprla skoraj celotna koalicija. Pobudniki interpelaciji so ministru med drugim očitali zavajanje glede poslov njegovega podjetja Lastinski z Družbo za avtoceste v RS (Dars) in ne-spoštovanje sklepov vlade iz julija lani glede projekta gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Danes v Križu pri Sežani Korenine slovenskega morja KRIŽ PRI SEŽANI - Razvojno društvo Gmajnca iz Križa prireja danes ob 19. uri v vaškem domu v Križu predstavitev filma domačega avtorja Jadrana Sterleta z naslovom »Korenine slovenskega morja«. 50-minutni film govori o burni zgodovini slovenskega prostora s poudarkom na pomorski zgodovini slovenskih ribičev na obali od Barkovelj do izliva reke Timave. (O.K.) TISKOVNO SPOROČILO - Obisk slovenske generalne konzulke pri SSk Pogovor o zastopanosti Slovencev, izvajanju zaščite in čezmejnem sodelovanju TRST - Predstavništvo v italijanskem parlamentu in v krajevnih organih javne uprave, upravljanje teritorija, izvajanje zaščitnih določil, čezmejno sodelovanje ter mednarodni odnosi, vse to je bilo tema obiska generalne konzulke Republike Slovenije Ingrid Sergaš v Trstu pri stranki Slovenske skupnosti. Srečanje je potekalo na deželenem sedežu SSk, generalno konzul-ka pa je spremljala konzulka Eliška Kersnič Žmavc. Kot piše v tiskovnem sporočilu SSk so predstavnici Slovenije sprejeli deželni tajnik Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Gabrovec, pokrajinska tajnika za Trst in Gorico Peter Močnik in Julijan Čav-dek ter član deželnega tajništva Miloš Čotar. Damijan Terpin se je generalni konzulki zahvalil za pozornost, ki jo je izkazala s tem, da je že takoj na začetku obiskala edino samostojno slovensko stranko, nato pa ji je predstavil, kako je stranka organizirana in kako deluje, kdo so izvoljeni upravitelji od deželnega sveta FJK, obeh pokrajin na Tržaškem in Goriškem ter v številnih občinah vzdolž meje med Italijo in Slovenijo. Kot so še zapisali pri SSk, je bila glavna tema pogovora nov državni volilni zakon, h kateremu je stranka vložila nekaj amandmajev, da bi tako prišlo do uresničenja 26. člena zaščitnega zakona. Pri tem so predstavniki SSk Sergaševi obrazložili ustavno utemeljenost evropskega modela. Zaskrbljenost so izrazili ob ukinjanju pokrajin v FJK, kar bo po njihovem gotovo prizadelo raven zaščite, prizadet pa bi lahko bil tudi teritorij, saj je še vedno živa negativna izkušnja ukinjanja tržaške gorske skupnosti in komisarske uprave ostalih. Zaskrbljenost pa ostaja, da bodo prizadete tudi majhne občine. Velik poudarek so predstavniki SSk dali tudi pravici do pravilno zapisanega slovenskega imena in priimka v uradnih aktih. To se z veliko težavo uveljavlja in zahteva veliko naporov. Je pa temeljna pravica vsakega človeka, da ima svoje lastno ime in priimek pravilno zapisan in ne popačen, kot se žal večkrat zgodi. Pokrajinska tajnika za Trst in Gorico sta predstavila nekatere specifične probleme, ki zadevajo obe pokrajini. Peter Močnik je izpostavil vprašanje ravnanja s kraškim teritorijem, ki ga pestijo številna zaščitna določila in tako ne dovolijo kmetijskega in gospodarskega razvoja. Julijan Čavdek pa je omenil možnost, ki jo ima Gorica, da bi se s sodelovanjem z Novo Gorico rešila izoliranosti, vendar je delovanje EZTS-ja še mlačno in ni pravega prepričanja. Kot še piše v tiskovnem sporočilu slovenske stranke, se je generalna konzulka na koncu zahvalila za srečanje, SSk pa je izrazila željo, da bi bilo v prihodnosti takih srečanj več. V spomin na prvo srečanje pa je tajnik Terpin Sergaševi podaril nekaj t.i. belih priročnikov, ki opisujejo zgodovino Slovencev v FJK ter nastanek in razvoj stranke. zadeva patria - Sojenje peterici visokih funkcionarjev Patrie na Finskem Sodišče oprostilo obtožence Sodili so jim zaradi podkupovanja slovenskih predstavnikov - Močan odmev v Sloveniji - Janša: Doseg Murgel prekratek za finsko sodišče HELSINKI, LJUBLJANA - Finsko okrožno sodišče v Hameenlinni je predstavnike finske Patrie (na arhivskem posnetku ob naslovu) oprostilo vseh obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Sloveniji. Kot je odločilo, tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb podkupovanja. Sodišče je državi tudi naložilo plačilo sodnih stroškov v višini 1,235 milijona evrov. Glavni tožilec Jukka Rappe je v sporočilu za javnost že napovedal, da razmišlja o pritožbi na višje sodišče v Tur-kuju in da bo odločitev o tem sprejel prihodnji teden. Na zatožni klopi je bila peterica nekdanjih visokih uslužbencev Patrie, nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen, direktor prodaje Tuomas Korpi ter glavni finančni direktor Kai Nurmio. Obtoženi so bili podkupovanja slovenskih predstavnikov, da bi tako dosegli izbiro Patrie za nakup 135 oklepnikov za Slovensko vojsko. Leta 2006 je Patria s slovensko stranjo podpisala pogodbo v vrednosti 278 milijonov evrov. Krivdo so zavračali in vztrajali, da s poslom ni bilo nič narobe. Sodišče v Hameenlinni jim je zdaj pri- trdilo in razsodilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb o podkupovanju. V Patrii so že izrazili zadovoljstvo z razsodbo in jo ocenili za pričakovano. Wiitakorpi pa je dejal, da »je vseskozi zaupal v finski pravosodni sistem in bil prepričan, da bo ugotovil prava dejstva«. Izrazil je še pričakovanje, da se tožilstvo na sodbo ne bo pritožilo in da bo zanj zadeva končana. Glavni tožilec Rappe je za Wiitakorpija, Hulkko-nena, Niittynena in Korpija zahteval dve leti zaporne kazni oz. eno leto pogojne zaporne kazni za Nurmija. Zahteval je tudi pol milijona evrov kazni za Patrio, ki je v 73,2-odstotni lasti finske države. Za finsko televizijo Yle je Rappe še menil, da je na razsodbo sodišča vplivala tudi odločitev, da se ponovno loči slovenski primer od podobnega primera prodaje oklepnikov Hrvaški, kjer je med osumljenimi, da je prejel podkupnino, tudi bivši hrvaški predsednik Stipe Mesič. Komentarji na razsodbo na Finskem so v Sloveniji različni. Na Vrhovnem državnem tožilstvu, ki vodi proces proti še štirim posameznikom v Sloveniji, sodbe niso želeli komentirati. Poudarili pa so, da so sodišča v vsaki izmed treh držav, ki so se ukvarjale z zadevo Patria, »delala in odločala samostojno na pod- lagi podatkov, dokazov in prava, ki velja v teh državah«. Predsednik SDS Janez Janša, ki je bil skupaj s prokuristom Rotisa Ivanom Črnko-vičem in brigadirjem Tonetom Krkovičem obsojen v slovenskem procesu in po pritožbi trenutno čaka na odločitev višjega sodišča, se je odzval družbenem omrežju Twitter. Med drugim je zapisal: »Doseg Murgel prekratek za finska sodišča«. Karl Erjavec, ki je bil v času nakupa osemkolesnikov minister za obrambo, pa je izrazil upanje, da je finsko sodstvo neodvisno in da so sodbe korektne. Za Črnkoviča je po finski sodbi jasno, da mora zdaj pasti tudi obsodba v Sloveniji, Krkovičevega odvetnika Jožeta Hribernika pa je oprostilna sodba le potrdila v prepričanju, da bi morala biti izrečena enako oprostilna sodba tudi v Sloveniji. Odvetnik Walterja Wolfa Andrej Kac je prepričan, da bo oprostilna sodba na Finskem imela »neko resonanco« na višjem sodišču v Sloveniji. Nekdanja ustavna sodnika Tone Jerovšek in Lojze Ude ocenjujeta, da gre sodba na Finskem v prid ne-pravnomočno obsojenim v Sloveniji. V parlamentarnih strankah so bili v odzivih na sodbo zadržani in sodbe niso komentirali. Afera je sicer pred razsodbo na Finskem doživela tudi obsodilno sodbo na prvi stopnji na sodišču na Dunaju, kjer je bil na enoletno zaporno kazen obsojen posrednik Patrie Riedl. Walterju Wolfu pa zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli. Sodbe Wolfu prav tako še ni izreklo slovensko sodišče, saj je pred približno letom dni odšel v Kanado. Zanj je razpisana tudi tiralica. V Sloveniji trenutno poteka še sojenje upokojenemu brigadirju Petru Zupanu in slikarju Juretu Ce-kuti v t. i. zadevi Patria II. Zupan naj bi Cekuti predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil, Cekuta pa nato naprej Riedlu, za kar je na svoj avstrijski bančni račun prejel dobrih 460.000 evrov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 30. januarja 2014 3 DEŽELNI SVET - Soglasna odločitev, Gabrovec (DS- SSk) ni glasoval Pokrajine v Furlaniji Julijski krajini ukinjene TRST - Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine je včeraj soglasno odobril predlog državnega zakona št.1, ki spreminja statut FJK in ukinja pokrajine. Odločitev je deželni svet sprejel soglasno s 37 glasovi, kolikor je bilo tudi prisotnih deželnih svetnikov. Podpora je bila široka, velja pa omeniti, da se Igor Gabrovec, kot je napovedal že med razpravo v sredo, ko je jasno povedal, da zakonu nasprotuje, glasovanja ni udeležil. Še pred zaključnim glasovanjem so na predlog Pietra Paviottija (Občanska lista), ki je predstavil predlog, predsednika V. Komisije Vincenza Martinesa (DS) in načelnika svetniške skupine SEL Giulia Laurija odobrili tudi besedilo razlage zakonskega predloga in pooblastili predsednika deželnega sveta in načelnike svetniških skupin, da predlog vložijo v parlament in predsednika poslanske zbornice in senata zaprosijo, da predlog v skladu s parlamentarnim ko- POROČILO ledarjem čim prej odobrijo. Zakon, s katerim se ukinjajo pokrajine, ima osem členov. Prvi, četrti, peti in sedmi dobesedno »črtajo« besedo »pokrajine« iz avtonomnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Drugi člen opredeljuje vlogo občin, ki bodo opravljale »svoje upravne funkcije in tiste, ki jim jih bodo v skladu s pristojnostmi poverili z državnim ali deželnim zakonom. Deželni zakon določa oblike teh »občinskih funkcij«, za izvajanje katerih bo Dežela poskrbela za ustrezno financiranje. Tretji člen določa polnoletnost kot minimalno zahtevano starost za izvolitev za deželnega svetnika. Šesti člen pa predvideva, da javne uprave slonijo na »občinah, ki so samostojne ustanove z lastnim statutom. Osmi člen vsebuje prehodne določbe, ki predvidevajo, da bodo sedanje pokrajine ukinjene z datumom, ki ga bo določil deželni zakon. Pod katero »streho« bo prešla pokrajinska palača v Trstu? arhiv TRBIŽ - Danes Praznik slovenske kulture SKS Planika TRBIŽ - V občinskem kulturnem centru na Trbižu bodo danes ob 19.30 obeležili praznik slovenske kulture, ki ga sicer slavimo 8. februarja. Proslavo organizira Slovensko kulturno središče Planika, ki je pripravilo kulturni večer z naslovom Prešernova proslava na Tromeji: Od narečja do knjižnega jezika. Pokrovitelja prireditve sta občini Trbiž in Kranjska Gora, pri pobudi pa sodelujejo še Glasbena matica - podružnica Kanalska dolina, Vokalno instrumentalna skupina Triglavski zvonovi, Zbor Jepa Baško jezero in društvo Tomaž Holmar. V programu bodo nastopili učenci Glasbene matice, učenci osnovne šole iz Ukev in otroci, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika in druge dejavnosti, ki jih organizira Slovensko kulturno središče Planika. www.primorski.eu1 VIDEM - Koristna pobuda patronata Inac V FJK delež tujcev 8,4-odstoten Predstavili so jo včeraj - Kmečka zveza poskrbela za slovenski prevod - Skokovito naraščanje prošenj za socialne blažilce Informativna brošura za brezposelne TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je bilo ob koncu leta 2013 102.568 tujih državljanov, kar je 8,4% prebivalstva. Podatek izhaja iz letnega poročila o priseljencih, ki sta ga včeraj predstavila Karitas in fundacija Migrantes. Največ priseljencev je iz držav vzhodne Evrope, predvsem iz Romunije (okrog 20.000), Albanije (13.250), Srbije, Kosova in Črne gore (skupaj 13.217). 72% tujcev živi v vi-demski in pordenonski pokrajini. V poročilu še piše, da večina tujih državljanov dela v storitvenem sektorju, tretjina se jih ukvarja z negovanjem, gospodinjskimi in podobnimi dejavnostmi. Od julija 2012 do junija 2013 so varnostni organi ustavili na severovzhodnem obmejnem pasu 840 mi-grantov brez veljavnih dokumentov, največ je bilo državljanov Afganistana, Pakistana, Somalije in Eritreje. Od leve Erik Masten, Mariateresa Morretta, Carla Donnini in Ennio Benedetti nm SSG - Jutri ob 20.30 v Čedadu v gledališču Ristori Sodobna drama Plemena Nine Raine Ponudba SSG za Benečijo - V predstavi nastopajo izključno člani Slovenskega stalnega gledališča Od leve Romeo Grebenšek, Vladimir Jurc, Luka Cimprič, Lara Komar, Maja Blagovič in Nikla Petruška Panizon ČEDAD - Slovensko stalno gledališče bo v soboto zapečatilo svojo ponudbo za Benečijo z enkratno ponovitvijo najnovejše uprizoritve za veliki oder, sodobne angleške drame Plemena Nine Raine. Okvir zgodbe je dobro situi-rana družina z visoko izobrazbo, v kateri ni posebnih anomalij razen tega, da je najmlajši sin gluh. Iz te drugačnosti, ki omejuje in pogojuje normalno pogovarjanje, izhaja razmišljanje avtorice o sposobnosti ali nesposobnosti komuniciranja v sodobnem svetu z dodatno, aktualno noto, da že odrasli otroci živijo doma s starši, ker so kljub dobri izobrazbi brez zaposlitve. Mlada angleška dramatičarka se je z igro Plemena tenkočutno in duhovito, obenem pa problemsko zaostreno dotaknila temeljnih motivov sodobnega življenja in je osvojila gledališke odre širom po svetu. Slovensko praizvedbo je postavil na oder režiser Matjaž Latin. V predstavi nastopajo izključno člani igralskega jedra Slovenskega stalnega gledališča: oče Christopher je Vladimir Jurc, njegova žena Beth Maja Blagovič, hči Ruth je Nikla Petruška Panizon, sin Daniel Romeo Grebenšek, vlogi Billyja in njegove punce Sylvie pa odigrata Luka Cimprič in Lara Komar. Predstava bo na sporedu jutri ob 20.30 v gledališču Ri-stori v Čedadu in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. VIDEM - »Smo še v obdobju, ko se posledice gospodarske krize v vseh pokrajinah dežele še močno poznajo na brezposelnosti. To jasno dokazujejo podatki, ki jih je lani in predlanskim zbral Državni zavod za pomoč občanom Furlanije-Julijske krajine (Inac). Zato smo skupaj z našim partnerjem Cia in v sodelovanju s Kmečko zvezo izdali brošuro, ki je namenjena tistim, ki ostanejo brez dela. Brošura jim nudi vse informacije, kako naj zaprosijo za nadomestilo za brezposelnost na podlagi Socialnega zavarovanje za zaposlitev (Assicurazione sociale per l'impiego - Aspi).« Tako je direktorica deželnega sedeža Patronata Inac Mariateresa Morretta predstavila vodnik novih oblik socialnih blažil-cev (Aspi in mini Aspi) na včerajšnji tiskovni konferenci na videmskem sedežu Dežele FJK. Konference so se udeležili tudi državna predsednica Inaca Carla Donnini, deželni predsednik združenja Cia Ennio Be-nedetti in tajnik Kmečke zveze Erik Masten. Število prošenj, ki jih je patronat obravnaval lani, se je v primerjavi z letom 2012 povečalo za 67 odstotkov in za 300 odstotkov v primerjavi z letom 2011. Da bi se čim bolj približali prebivalcem dežele, pa so izdali tudi 2.500 izvodov brošure v slovenščini (italijanskih izvodov je bilo 36.550). Za slovenski prevod je poskrbela Kmečka zveza, je dodala deželna direktorica Patronata Inac. »Podatki dokazujejo da politika državne vlade za gospodarsko rast ni uspešna, saj se proces izgubljanja delovnih mest nadaljuje,« je nato povedala Donninijeva. »Bolj primerne so bile pasivne politike za socialne blažilce, ki so razširile krog ljudi, ki se lahko obrnejo na naš patronat. Te pobude so koristne tudi zato, ker nam omogočijo, da nudimo specifične odgovore za različne probleme, ki jih imajo ljudje, ki se poslužujejo naših uslug.« Masten, ki je najprej pohvalil prevajalca Matjaža Pečarja, je izrazil upanje, da bo ta brošura koristna tudi za slovensko govoreče brezposelne. »Tudi v kmetijstvu, čeprav še ne tako kot v industrijskem sektorju,« je dodal Masten ob robu konference, »se posledice krize začenjajo močno čutiti. V primerjavi s tem, kar se dogaja v ostalem delu dežele, jih sicer slovenska podjetja manj občutijo, bodisi ker so manjša, bodisi ker je produkcija bolj usmerjena v kakovost kot v količino.« (NM) 1 4 Petek, 31. januarja 2014 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tevam po varstvu okolja, zagotovitvi varnosti in ponovni industrializaciji območja brez zanemarjanja zaščite delavcev. Da je podpis pomemben rezultat, je prepričan tudi tržaški župan Cosolini, ki poudarja, da si varstvo okolja in zdravja ter industrijska prihodnost nujno ne nasprotujeta. Zadovoljni so tudi pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sin-covich, Umberto Brusciano in Claudio Cinti, ki zdaj zahtevajo čimprejšnjo objavo razpisa za prodajo škedenjskega obrata, poslanec Gibanja petih zvezd Lorenzo Battista pa je kritičen, saj pravi, da se še vedno noče razumeti, da sta potrebna zaščita zdravja občanov in industrijski model, ki bi bil alternativen jeklarstvu. Kot že rečeno, dogovora ni podpisala Pristaniška oblast, ki meni, da bi to privedlo do zmanjšanja prihodkov za to ustanovo in prevzema izrednega okoljskega bremena v višini kakih deset milijonov evrov, kar ni v njeni pristojnosti. Zaradi tega je za ponedeljek sklicala sejo pristaniškega odbora, ki ji bodo lahko sledili tudi novinarji. Programski dogovor za škedenjsko železarno je pod streho, a za zdaj brez pristanka Pristaniške oblasti. Dogovor so podpisali včeraj popoldne v vili Madama v Rimu italijanski ministri za gospodarski razvoj Flavio Za-nonato, za okolje Andrea Orlando, za ozemeljsko povezanost Carlo Trigilia in za delo Enrico Giovannini, podtajnik pri ministrstvu za infrastrukture in transport Rocco Girlan-da, predsednica deželne vlade Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani, tržaški pokrajinski odbornik Vittorio Zollia, tržaški župan Roberto Cosolini in predstavnik agencije Invitalia. S podpisom dogovora bodo v določenem in dogovorjenem časovnem roku ugotovili postopek ponovne industrializacije območja železarne, s tem da bodo ocenili in odobrili načrt o preureditvi, ki ga bo predložilo podjetje, ki bo zmagalo na razpisu, ki ga mora objaviti izredna uprava družbe Lucc-hini, so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj, kjer poudarjajo, kako se s programskim dogovorom prvič izvaja nedavno sprejeti odlok »Smer Italija«, ki omogoča združitev zahtev gospodarstva in varstva okolja v en sam projekt. Za uresničitev tega bo na voljo 42,5 milijona evrov, od katerih dobrih 26 milijonov deželnih in 15,4 milijona državnih sredstev iz načrtovanega sklada za razvoj in povezanost za obdobje 2014-2020. Poleg tega dogovor predvideva tudi posege za preoblikovanje in prekvalificiranje proizvodnje na tržaških industrijskih območjih: 15 milijonov evrov bo šlo za spodbujanje vlaganja v proizvodnjo, štirje milijoni pa za davčne olajšave za investicije v načrte sanacije in ponovne industrializacije. Poleg tega bosta ministrstvi za delo in gospodarski razvoj lahko tudi izvedli ukrepe za prekvalificiranje in izobraževanje delavcev, obenem je za državno vlado dokončanje tržaškega »pristaniškega huba« temeljna razvojna smernico in pomembna vrata za vstop na evropsko tržišče. Za deželno predsednico Serracchiani-jevo predstavlja podpis dogovora zelo pomemben in potreben korak za izhod iz zelo zapletene situacije, za predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat pa odgovarja zah- Selitev radiološkega oddelka glavne bolnišnice V ponedeljek se bo začela selitev radiološkega oddelka glavne tržaške bolnišnice v prostore tehnološkega pola v Ul. Stuparich 1 (na vogalu z Ul. Gatteri), sporoča generalni direktor bol-nišniško-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello. Selitev se bo zaključila 24. februarja. V torek bo na novem sedežu začel delovati odsek za ekografije, v sredo pa odsek za tradicionalno radiologijo. Nujne primere bodo medtem obravnavali v katinarski bolnišnici. Telefonske številke se ne bodo spremenile, pot do novih prostorov pa bo primerno označena. Podjetje zagotavlja, da bodo spremembe povzročile občanom čim manj nevšečnosti. Pokrajina razdelila 84.000 evrov za šport in rekreacijo Pokrajina Trst je razdelila 84.000 evrov za nakup opreme za športne in rekreacijske dejavnosti ter vzdrževanje športnih objektov. »Znesek za leto 2013 smo razdelili med društvi in drugimi osebki, ki so vložili prošnjo in izpolnjujejo pogoje,« je razložil podpredsednik pokrajine Igor Dolenc. Denar gre 113 osebkom, in sicer 88 na športnem področju (68.000 evrov) ter 25 za rekreacijo (16.000 evrov). Do 28. februarja pa sprejemajo prošnje za leto 2014. Prosilci so lahko občinske uprave, javne in zasebne ustanove, klubi in društva ter neprofitne rekreacijske skupine. Kolumbijski veleposlanik in kuvajtski generalni konzul »Kolumbija je ponosna, da je v Trstu, to je pa tudi priložnost za obogatitev naše kulture in naših podjetij.« To je v zlato knjigo tržaškega županstva napisal kolumbijski veleposlanik v Italiji Juan Sebastian Betancur Escobar, ki se je srečal s podžupanjo Fabiano Martini ob spremstvu častnega konzula Gaetana Longa in operne pevke Marthe Senn. Ambasador, ki se je vrnil v Trst po 20 letih, je obiskal tudi center za teoretsko fiziko, tovarno Illycaffe, znanstveni park in gledališče Verdi. Martinijeva pa je včeraj sprejela tudi generalnega konzula Kuvajta v Milanu, Abdulnasserja Buhkadourja. Italijanski premier Enrico Letta bo prihodnji teden potoval v Ku-vajt. Bukhadour je pojasnil, da je Kuvajt odprt in pričakuje gospodarske predloge iz Trsta. Podpisniki programskega dogovora niso skrivali svojega zadovoljstva WARTSILA - Tiskovna konferenca enotnega sindikalnega predstavništva »Krčenje za dobiček delničarjev« Samo pred mesecem dni so uvedli dopolnilno blagajno, zdaj pa je iz Finske kot strela z jasnega prišla novica, da namerava vodstvo družbe Wartsila odpustili deset odstotkov delavcev v raznih obratih v Evropi, med katerimi je tudi tovarna pri Boljuncu, kjer je zaposlenih približno 1150 delavcev. Eden od teh je tudi Damijan Coretti iz Lonjerja, ki se je včeraj popoldne udeležil tiskovne konference članov enotnega sindikalnega predstavništva v prostorih sindikata Cisl na Staroistrski cesti. Tako kot druge je poteza vodstva Wartsile presenetila tudi Corettija, saj ni bila pričakovana: »To je linija novih me-nedžerjev, vendar to ni zgodovina naše- ULICA TRENTO - Stanovalec v bolnišnico Požar v stanovanju, pravočasno gašenje Sinoči je gorelo v šestem nadstropju poslopja v Ulici Trento 13. Gasilci so prejeli klic ob 19.10 in s pravočasno intervencijo (foto Damj@n) preprečili hujše posledice. Požar naj bi prizadel dve sobi, rešilec pa je po navedbah službe 118 prepeljal v katinarsko bolnišnico eno osebo, in sicer zaradi vdihavanja dima. Služba 118 je potrdila, da ni v življenjski nevarnosti. ga podjetja,« nam je pred začetkom tiskovne konference povedal Coretti, po čigar besedah so bili odnosi v Wärtsili vedno korektni in dobri, zdaj pa bi novi me-nedžerji hoteli čim prej krčiti število delavcev, pri tem pa kroži sum, da bi tovarno želeli prodati ameriški družbi Rolls Royce. O sumu te prodaje se na tiskovni konferenci članov enotnega sindikalnega predstavništva v tovarni Wärtsilä Fabia Kanidiseka (Fim Cisl), Sashe Colauttija (Fiom Cgil) in Giacoma Viole (Uilm) ni govorilo, pač pa so sindikalisti ob potrditvi velikega presenečenja izrazili prepričanje, da se je vodstvo družbe za krčenje (v Evropi naj bi na deset tisoč zaposlenih službo izgubilo tisoč ljudi, v Italiji, kjer je okoli 1350 zaposlenih v obratih v Boljuncu, Neaplju in Genovi, pa naj bi odpustili kakih 130 delavcev, od katerih bo verjetno velika večina iz boljunskega obrata, čeprav vodstvo družbe ni še dalo smernic o načinu odpuščanja) odločilo bolj iz finančnih kot pa iz industrijskih razlogov: družba bo namreč z napovedanim krčenjem prihranila kakih šestdeset milijonov evrov, ki bodo služili za ohranitev oz. celo povečanje dividend delničarjev, tako da gre za krčenje, ki delničarjem prinaša dobiček. Zato sindikati namero družbe Wärt-silä ostro zavračajo ter zahtevajo njen umik ter poseg oblasti, institucij in politike. Odpustitev tolikšnega števila delavcev bi namreč imela hude posledice za tržaško ozemlje, kjer izginja tisto gospodarsko tkivo, ki je prispevalo k razcvetu in bogastvu Trsta, zato je treba iskati vlagatelje ter poskrbeti za zdrav, operativen in življenju prijazen razvoj. Poleg tega so člani enotnega sindikalnega predstavništva, ki so se včeraj pred in po tiskovni konferenci sestali s pokrajinskimi vodstvi Cgil, Cisl in Uil, napovedali nove korake v prihodnjem tednu: v torek bo avdicija pred člani tretje komisije tržaškega občinskega sveta, v sredo bo srečanje vsedržavne koordinacije enotnih sindikalnih predstavništev v obratih Wärtsile v Italiji, v četrtek pa bo skupščina delavcev. (iž) / TRST Četrtek, 30. januarja 2014 5 REPENTABRSKI ŽUPAN - Pogovor z Markom Pisanijem » Hvala bogu, da ne bo metropolitanske občine« Marko Pisani je bil včeraj pet minut pred osmo zjutraj že v svojem županskem uradu. Ponoči je snegpobelil 412 metrov visok Kru'gle vrh za županstvom na Colu in tudi pokrajina okrog osnovne šole in vrtca je bila rahlo zasnežena. Jutranji dež je raz-močil ceste, vse so bile prevozne, le ob strani je bilo nekaj rjave brozge. Poseg civilne zaščite ni bil še potreben. Repentabrski župan je imel natrpan delovnik. Najprej srečanje z občinskim tajnikom Giampaolom Giunto, nato instant-sestanek s podjetnikom iz Milj, zatem seja občinskega odbora. Kljub obremenjenosti je bil Pisani židane volje: novica o sredinem »odstrelu« metropolitanske občine v deželnem svetu ga je vzradostila. Kako ocenjujete dokončni mrk metropolitanske občine v Trstu? »Pozitivno, seveda! Hvala bogu je prišlo do razjasnitve. Vse je bilo prenagljeno.« Ste si oddahnili? »Kot sta že moja županska kolega, Sardoč in Premolinova, poudarila, bi bila ustanovitev metropolitanske občine za naše ozemlje pogubno. Občina Repenta-bor bi postala res ... periferija periferije. Verjamem, da bi bili dosti bolj zanemarjeni.« Zagovorniki metropolitanske občine so - med drugim - zagovarjali njen nastanek z boljšim upravljanjem, povezovanjem. Ali bi bilo res tako? »Dvomim. Okoliške občine že zelo dobro sodelujemo med sabo. Združenje Morje-Kras je le eden od številnih dokazov tega plodnega sodelovanja. Nadalje ne gre pozabiti na konvencije med občinami. Z njimi znižujemo stroške in ponujamo boljše servise in usluge našim občanom. In prav v tem vidim veliko razliko med delovanjem naših okoliških občin in tistim, kar nas bi čakalo z nastankom metropolitan-ske občine.« Katero razliko? »Mi neposredno skrbimo za naše občane. Poznamo jih, vemo za njihove potrebe. "Prilagoditev" uslug, ki bi jo želel Trst, bi bila za nas pogubna, in to predvsem v tem trenutku.« Zakaj prav v tem trenutku? »Ker prav sedaj se streže po pokrajinah. Slednje so povezovalni člen med krajevnimi upravami. Osebno mislim, da bi bilo treba vse, kar se tiče pokrajin in metro-politanske občine, dobro preštudirati.« Kaj menite o nameravanem ukinjanju pokrajin? »Menim, da so pokrajine potrebne. Predvsem pri povezovanju med državnimi projekti in Interreg projekti. Mogoče pa bi bila potrebna reorganizacija pokrajin.« V kakšnem smislu reorganizacija? »Morda bi lahko v naši deželi obstajali samo dve pokrajini: goriško-tržaška in videmsko-pordenonska. Tako zamišljeni pokrajini bi nato lahko postali operativni del dežele. Slednja bi ohranila zakonodajno funkcijo. To bi bila, po mojem, racionalna ureditev pokrajin, kajti ukinjanje pokrajin tako, kot je danes predvideno, gotovo ne predstavlja znižanja upravnih stroškov in birokracije.« Zagovorniki metropolitanske občine so menili, da bi njena ustanovitev znižala stroške. Ali bi to držalo? »Ne. Zastavilo pa bi drugo vprašanje, in sicer obstoja slovenske manjšine.« Bi bil njen obstoj ogrožen? »Ogrožene bi bile njene pravice. Naša občina ima večinoma slovensko prebivalstvo. Ko bi bila vključena v metropoli-tansko, bi se to razmerje razvodenelo.« Ali vas je - ko se je zastavilo vprašanje ustanovitve metropolitanske občine - kdo vprašal za mnenje? »Ne.« Z dežele? »Ne.« Marko Pisani arhiv Ali vas je vsaj tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato vprašal za mnenje, preden je vložil popravek, ki je omogočal nastanek metropolitan-ske občine? »Ne. Uradnega soočenja ni bilo.« Kako to ocenjujete? »Mi se nočemo zapirati vase, obdržati z vsemi zobmi status quo. Zavedamo se, da se družba razvija, da se spreminjajo potrebe. A ne moremo mirne duše sprejemati takega odnosa, odločitev z vrha, brez vsakega soočenja, brez vsake razprave in iskanja skupnih točk, s katerimi bi lahko v smislu reorganizacije naših zadev presegli metropolitansko občino. Seveda pa ostaja naša prva naloga nespremenjena: skrb za naše občane in za naše ozemlje. Mi, občani okoliških občin, smo v tej zvezi gotovo veliko bliže našim ljudem in veliko prej začutimo njihove potrebe.« Katere so največje potrebe in usluge, po katerih vaši občani sprašujejo? »Sedaj predstavlja največji problem podražitev davka na odpadke. Naši občani so ga precej občutili, čeprav smo skušali, v okviru zakonskih določil, obdržati obdavčitev na najnižji možni ravni in tudi nuditi občanom čim več olajšav. Tudi v tem primeru pa naše uprave niso imele nobene besede pri teh davkih. Zgodilo se je - nasprotno - prav tisto, kar se ne bi smelo.« Kaj? »V preteklih letih je bila naša občina med najbolj varčnimi, državni zakon pa je - paradoksalno - prizadel prav tiste občine, ki so bile najbolj varčne. Tako smo bili prisiljeni v podražitev, kar navsezadnje potrjuje žalostno ugotovitev.« Katero? »V naši državi biti priden se ne splača.« M.K. NOVI TRGOVSKI KOMPLEKSI - Pogovor z Ervinom Mezgecem »Olajšave trgovcem!« Predsednik trgovske sekcije SDGZ o spremembi trgovskega načrta tržaške občine Ervin Mezgec se na trgovino spozna. Že kot otrok je pomagal v trgovini v Ul. Risorta, takrat so še prodajali sladkor in testenine na drobno, se je včeraj spominjal. Predsednik trgovske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je pred tedni udeležil seje tržaške občinske komisije za trgovino, ko je bil govor o spremembi trgovskega načrta, ki je ta teden - na pobudo odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa -postala realnost. Združenje je bilo torej na pomembni seji prisotno, Mezgec je bil tudi pripravil pisni poseg, ko pa mu je predsednik komisije Marco Toncelli predal besedo je ... »previdno molčal,« kot je dam pojasnil, in takoj dodal: »... in prav je bilo, da sem ravnal tako.« Kajti: nameravana uvedba novih trgovskih kompleksov v občini je sprožila med raznimi združenji tržaških trgovcev žolčno razpravo in posege, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da se za novimi nakupovalnimi centri skriva politična ra-čunica. »SDGZ pa ni stranka, če bi posegel bi le škodoval združenju,« je ocenil Mezgec. »Združenje Confesercenti je na vse kriplje nasprotovalo sklepu odbornika Krausa. Omenjalo je nelojalno konkurenco, očitalo je, da bi kakim 300 novim delovnim mestom, kolikor naj bi jih napovedovali investitorji, morali postaviti kot gospodarsko protiutež izgubo 1.200 sedanjih delovnih mest, ki bi izpuhtela prav zaradi novih trgovskih kompleksov,« se je seje spomnil Me-zgec. Omenil pa je tudi »salto mortale«, ki ga je opravila Forza Italia: »Pred petimi leti ta stranka podprla odprtje novih trgovskih kompleksov, sedaj pa jim nasprotuje.« Kar je tudi prispevalo k zmešnjavi v Ervin Mezgec v trgovini v Ul. Risorta foto damj@n vrstah italijanskih združenj trgovcev. Vodja slovenskih trgovcev je ponudil sledeče razmišljanje: »Kot zastopnik malih trgovcev SDGZ bi moral gotovo nasprotovati odprtju novih velikih distribucijskih centrov. Iztok Furlanič ima v tem pogledu prav, ko ocenjuje, da bi zaprtje malih trgovin pomenilo velik socialni problem. Treba pa je vzeti v poštev tudi drugo plat: če nekateri investitorji hočejo investirati v tem mestu, jim ne moreš reči "Ne!"« Kaj storiti, torej, da se mestne trgovine ne bi izpraznile in spustile navojnice? »Na žalost se o tem ni govorilo,« je ugotovil Ervin Mezgec. Nekaj bi bilo treba vsekakor postoriti. Porast povpraševanja je v danih pogojih sila vprašljiva. Prav nasprotno: kupna moč družin nezadržno pada in ne kaže, da bi se kaj kmalu izvili iz sedanje gospodarske krize. Zato je Mezgec namignil na drugo možno rešitev. Trgovci so vse bolj pod udarom davkov. Predvsem davka na nepre- mičnine Imu in še posebej na davek na odpadke Tares. Za nekatere trgovine je davek Tares poskočil za 150 in celo za 250 odstotkov. To predstavlja za male trgovce ogromno breme. Zato bi morali preveriti, ali bi trgovci na drobno lahko bili deležni kakih olajšav pri plačilu davkov Imu in Tares, da bi s tem vsaj nekoliko zadihali. Mezgec se je ob koncu pogovora zaustavil tudi pri organizaciji, v kateri je že leta angažiran: »Slovensko deželno gospodarsko združenje je ena od redkih organizacij v zamejstvu, ki deluje pozitivno. Zadnja leta je delovalo dobro. Odbor sestavljajo večinoma 40-letniki, to so tisti, ki imajo svoje tvrdke, svoja podjetja, svoje trgovine. Ti tvegajo svoj kapital, zato tudi bolj zavzeto stopajo v vštric s časom, da jih slednji ne bi prehitel, kar je v gospodarstvu lahko pogubno. Mišljenje je vedno pozitivno naravnano, kar je razvojno tudi zelo pomembno.« M.K. GIORGIO RET Zadovoljstvo in misel na »novo« KGS Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Giorgio Ret je pretekli teden z resolucijo prvi opozoril na »nevarnost« ustanovitve metropolitanske občine na Tržaškem. Včeraj je bil vidno zadovoljen nad črtanjem tega kočljivega politično-upravnega vprašanja z dnevnega reda. »Z drugimi župani sem večkrat posegel pri deželnih oblasteh, da bi se odkrižali te nadloge. Slednje so se očitno zavedale, da bi "šli v vojno', če bi nam bila odločitev vsiljena. Naposled se je dobro izteklo, sedaj pa nas čaka novo, pomembno delo.« »Na deželi že omenjajo možnost uvedbe tako imenovanih širokih območij. To bi bila za nas priložnost, da bi, seveda z novimi aktualnimi, modernimi prijemi združili območje, ki ga je nekoč obsegala nekdanja Kraška gorska skupnost. Omogočila bi širšo povezavo z goriškim kraškim območjem, pa tudi - v okviru evropskih načrtov - z obmejnimi občinami v Sloveniji. To bi bila za vse nas res lepa razvojna možnost,« je ocenil nekdanji devinsko-nabre-žinski župan. M.K. TRGOVSKI NAČRT Kraus »požgečkal« trgovce Sprememba trgovskega načrta tržaške občine je izbila dno sodu, v katerem so do včeraj že desetletja sobiva-le tržaške italijanske trgovske stanovske organizacije. Dan po odobritvi sklepa odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa v mestni skupščini je osrednje tržaško italijansko združenje trgovcev Confcom-mercio predsednika Antonia Paolettija dalo objaviti v tržaškem italijanskem dnevniku celostranski plačan oglas z ostro kritiko na račun novih trgovskih središč, ki naj bi zadala smrtni udarec malim trgovcem. Odmevna pobuda pa ni bila prav nič po godu številnim drugim trgovskim organizacijam in združenjem, v prvi vrsti združenju obrtnikov Confartigia-nato, združenju Confesercenti in zvezi upraviteljev javnih lokalov Fipe. V celostranskem oglasu je med podpisniki, člani Confcommercio, objavljena tudi sigla Fipe. Njen predsednik Giorgio Vesnaver pa je včeraj »opozoril«, da ga ni nihče predhodno obvestil o oglasu in da ga ni nihče vprašal za mnenje. Osebno je menil, da ni mogoče pokazati hrbet novim investitorjem, sicer bodo investirali čez mejo, kar bi res predstavljalo udarec za mesto in trgovce. Predsednik Confesercenti Giuseppe Giovarruscio je ocenil, da krajevnih investitorjev ni, zato bi morali biti tuji investitorji dobrodošli, saj »konservativni prijemi ne koristijo nikomur.« Obregnil pa se je tudi ob samega Paolettija, ki naj bi bil po njegovem mnenju nedosleden: po eni strani nasprotuje novim trgovskim kompleksom, po drugi pa je dal v najem le-tem prostore trgovinske zbornice (Pao-letti je tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice ...) in odprl velik rezidenčni center v Ul. Diaz, ki dela konkurenco drugim manjšim hotelskim storitvam, ki so vključene v združenje Confcommercio. Skratka: odbornik Edi Kraus je s svojim odlokom kar malce »požgečkal« tržaške trgovce in njihova združenja. M.K. 6 0 Č etrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / BAZOVICA - Zadnje v nizu srečanj SKD Lipa o 20. stoletju Slovenci v povojnem času Prof. Jože Pirjevec o poti Slovencev skozi socialistično Jugoslavijo do osamosvojitve in vstopa v EU Dvajseto stoletje je pretreslo Evropo in svet. Svetovni vojni sta človeštvu prinesli marsikaj, predvsem izkušnje in žrtve. S koncem vojne pa se revolucija družbe ni zaključila. O tem, kaj se je dogajalo s Slovenci v povojnem obdobju, je presinoči predaval prof. Jože Pirjevec v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. S tem večerom se je zaključil niz srečanj v organizaciji SKD Lipa o dogajanju med prvo in drugo svetovno vojno ter povojnem obdobju. Tudi tokrat se je Pirjevec osredotočil na položaj in vlogo Slovencev. Veliko je dejavnikov, pojmov in dejstev, ki so se prepletali v kompleksni mreži dogajanja, v katero je bil vpet naš narod v takratni Jugoslaviji. In veliko je vprašanj, ki se nam odpirajo. Zakaj se je na primer politika samoupravljanja, ta poskus gradnje »socializma s človeškim obrazom«, izkazala za plitko utopijo? Partijci, ki so se zbirali okrog Tita, so razumeli, da ne smejo ponoviti istih napak, kot jih je storil Stalin, ki je socializem vodil na napačen in grob način. Tako so začeli prebirati utopične socialiste, odkrili so korenine evropskega komunizma in politiko samoupravljanja: »Samouprava bi preživela, če bi se partija poslovila od oblasti. Hkrati pa je samoupravljanje zahtevalo primerno izobrazbo: v Sloveniji bi se torej lahko še uresničilo, ker smo imeli intelektualce in ljudje so bili pismeni, na Balkanu pa ne.« Druga polovica 20. stoletja je bila zaznamovana z utopijami, iluzijami in ideološkimi konflikti. Na Slovence je vplivalo mnogo dejavnikov: od Stalinovega spora s Titom, Kardeljevega z Ran-kovicem, ko smo se oddaljili tudi od Hrvatov, notranjega spora med cerkvenimi in komunističnimi krogi (do katerega na Primorskem sicer ni prišlo), do neoliberalnega toka mladih idealističnih obrazov, ki so se na koncu pojavili na politični sceni. Vse to nas je leta 1991 pripeljalo do osamosvojitve. Slovenci smo v povojnem obdobju vse do danes igrali drugačno vlogo od tiste, ki jo lahko pripisujemo sorodnim narodom na Balkanu, kar se še vedno Prof. Jože Pirjevec foto damj@n pozna. »Naša slovenska meja je bila v vsem komunističnem svetu najbolj odprta že v 50-ih letih. To se pozna predvsem v kulturi in izobrazbi slovenskega naroda, ki se takrat začne vpenjati v Evropo in se hkrati oddaljuje od dogajanj na Balkanu.« Po Titovi in Kardeljevi smrti pridejo na dan napake in grehi in začne se strašna kriza. Slovenija takrat ujame evropski vlak in se začne razvijati po zgledu zahoda in Evrope, kjer se prebuja nov neoliberalni pogled na svet. Razkol med Slovenijo in ostalimi jugoslovanskimi državami je tako vedno večji. V Kosovu, ki ga Srbi smatrajo za zibelko svoje domovine, naenkrat izbruhne boj, ki ga balkanske države še danes plačujejo. Srbskemu nacionalizmu se pridruži še hrvaški in Jugoslavija se pogreza v vedno večjo bedo, vojno in revščino. Pot do osamosvojitve slovenskega naroda je bila dolga: moramo biti danes ponosni na to, kar smo in kar imamo? Zadnji preobrat smo imeli lani, ko so mlade sile, ki so šle na ulico, odplaknile Janeza Janšo. Slovenija je danes del Evrope, Schengena in NATA. Kar je poleg ekonomske krize za nas zaskrbljujoče, pa je sovraštvo, ki se je v povojnem obdobju razvilo med cerkveno hierarhijo in (današnjo) levico, ki narod še vedno razdvaja. Je vredno, da smo dosegli osamosvojitev in vstop v Evropo, ki ni bil lahek, in da obenem spet rušimo socialno državo? Barbara Ferluga OPČINE - Praznik sv. Janeza Boska Novogoriški oktet Vrtnica na koncertu * i * i S 1 ^ * i t » * * Openska župnija, mešani in moški zbor sv. Jernej ter društvo Finžgarjev dom bodo nocoj obeležili praznovanje ustanovitelja salezijanskega reda sv. Janeza Bo-ska z mašo in koncertom gostujoče skupine. V openski cerkvi bo slovesno mašo obogatil s svojim petjem cerkveni zbor sv. Florijan od Banov, ki ga vodi Melita Vidau Danieli. Ob 20. uri pa bo sledil koncert novogoriškega okteta Vrtnica. Priznani oktet ima za seboj že 33-letno pevsko zgodbo. Mednarodno prepoznavno skupino sestavljajo izbrani primorski pevci, ki so ponesli svoje pevske dosežke na razne evropske festivale, v Južno Korejo, Izrael in Jordanijo, a tudi v izselje-niška društva, ki povezujejo rojake v Argentini, Braziliji, Urugvaju, Avstraliji, Kanadi in Združenih državah Amerike. V letošnji sezoni je oktet izvedel 3 celovečerne abonmajske koncerte, gostoval je v Belgiji in Nemčiji, spomladi pa bo sodeloval na »Festival musicale delle nazioni« v Rimu. Mentor skupine je uveljavljeni dirigent Marko Munih. Na sporedu openskega koncerta bodo nabožne skladbe iz slovenske in mednarodne literature v širokem časovnem obsegu. ROP Okrogla miza o osnutku volilnega zakona Osnutek novega državnega volilnega zakona poimenovanega »itali-cum« bo danes ob 17.30 predmet obravnave pri okrogli mizi, ki jo združenje Daloghi Europei prireja v dvorani Novinarske zbornice na Korzu Italia 13. Uvedel bo docent ustavnega prava Marco Cucchini, sodelujejo poslanec Isidoro Gottardo, občinski svetnik Pietro Faraguna in senator Francesco Russo, moderira Giorgio Rossetti. Demokratični socializem za Slovenijo in EU Na pobudo združenja Marx XXI bo v torek 4. februarja v dvorani Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, v ulici Valdirivo 30, predstavitev nove slovenske antika-pitalistične stranke, ki snuje širšo socialistično fronto za majske volitve. Opisali jo bodo Anej Korsika, Ana Štromajer in Sašo Furlan. Začetek ob 18. uri. Biti dvajsetletnik v Tunisu ali Kairu Sociolog alžirskega rodu Khaled Fouad Allam bo danes ob 17.30 pri Enel Pointu v Tergesteu govoril na temo v naslovu in širše o pomenu in perspektivah ti. arabske pomladi. Knjižnice M.Malabotte Ravnatelj goriške državne knjižnice Marco Menato bo ob razstavi umetniške zbirke Manlia Malabotte v Skladišču idej danes ob 17.30 predaval na temo Malabotta in njegove knjižnice. O kraških pojavih Prof. Franco Cucchi bo danes ob 18.uri v stavbi Q nekdanje umobolnice pri Sv.Ivanu (Ul. Weiss 2, 1.nad-str.) predaval o jami Labadnici, kraških vodah in drugih kraških pojavih. Občni zbor v Hiši žensk Združenje Mednarodna hiša žensk vabi danes ob 18. uri na letni občni zbor na sedežu v Ul. Pisoni 3. Vabljene vse interesentke. Koncert socialnih pesmi V Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 bo drevi ob 21. uri predavanje in koncert socialnih pesmi, ki ga bo izvedel glasbenik Salvatore Panu. Glasbena predstava V Kulturnem domu v Trstu bo dre- vi ob 20.30 na sporedu glasbena predstava Edde Vidiz Premiata Ditta TRIESTE & Figli v režiji Leonarda Zanniera in Juliana Sgherle. Koncert v Verdiju V okviru koncertne sezone gledališča Verdi bo orkester tržaške operne hiše pod vodstvom Donata Renzet-tija izvajal dela Čajkovskega in Brahmsa, kot solistka pa bo nastopila violinistka Francesca Dego. Koncert bo drevi ob 20.30 (red A) in jutri ob 18. uri (red B). Včeraj danes Danes, PETEK, 31. januarja 2014 JANEZ Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.42 - Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 18.20. Jutri, SOBOTA, 1. februarja 2014 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,7 stopinje C, zračni tlak 1009,3 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 1. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Street«; Dvorana 4: 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; 16.45, 18.30 »Belle & Sebastien«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.00, 21.00 »The Wolf of Wall Street«; 16.20, 18.25 »Belle & Sebastien«; 16.40 »A spasso con i dinosauri«; 19.00 »The Counselor - Il procurato-re«; 21.40 »I, Frankenstein«; 16.30, 19.05, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 16.30, 19.00 »I segreti di Osage County«; 16.30, 19.00, 21.30 »La gente che sta bene«; 16.30, 18.50, 21.30 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 20.30, 22.15 »Il segnato«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 18.15, 21.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Dallas Buyers Club«; 16.30, 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »I segreti di Osage County«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutta colpa di Freud«; 16.15 »A spasso con i dinosauri«. M Izleti AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00 »La mia classe«; 21.30 »Spaghetti story«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage Coun-ty«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.00 »Nebraska«; 16.20, 20.00 »Tutto sua madre«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »47 Ronin«; 19.00, 20.40, 22.50 »Agent Ryan«; 18.00, 20.15 »Ameriške prevare«; 15.20, 21.30 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40 »Herkul: Začetek«; 16.00, 22.50 »Jaz, Frankenstein«; 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 21.10 »Ona«; 16.00, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 16.50, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 16.45, 19.20 »Zoran, moj nečak idiot«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.45, 20.00 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«; 16.45 »A spasso con i di-nosauri«; Dvorana 3: 16.15, 22.15 »Il segnato«; 20.30 »The Wolf of Wall KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA v Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine - »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa danes, 31. januarja, ter 3. in 7. februarja, od 16. do 19. ure. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski OV v Šempolaju za š.l. 2014/15. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini do danes 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v OV. Info na tel.: 040-2017370. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) od ponedeljka, 3., do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi na predavanje »Zdravo odraščanje - motnje prehranjevanja in zasvojenosti«, ki bo v torek, 4. februarja, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo Fani Čeh (Višja svetovalka za zdravstveno vzgojo - Zavod RS za šolstvo). DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. / TRST Četrtek, 30. januarja 2014 7 Župnija sv. Jerneja ap.-Opčine MeCPZ in MoPZ Sv.Jernej Društvo Finžgarjev dom vabijo na PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA v župnijski cerkvi na Opčinah DANES, 31. januarja 2014 ob 19. uri: slovesna sv. maša, ki jo bo oblikoval CPZ SV. FLORIJAN od Banov pod vodstvom Melite Vidau Danieli ob 20. uri: KONCERT OKTETA VRTNICA iz Nove Gorice ¿j Čestitke Ü3 Obvestila Loterija 30. januarja 2014 Bari 84 66 88 27 17 Cagliari 19 78 18 27 53 Firence 33 30 29 50 37 Genova 26 61 58 10 78 Milan 80 74 84 68 82 Neapelj 50 4 70 22 40 Palermo 34 57 86 66 55 Rim 85 26 41 63 80 Turin 42 12 58 53 33 Benetke 34 73 86 29 11 Nazionale 9 63 83 89 53 Super Enalotto Št. 13 7 21 28 45 59 90 jolly 74 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 12 dobitnikov s 5 točkami 1.035 dobitnikov s 4 točkami 34.297 dobitnikov s 3 točkami 9.006.855,64 € --€ -- € 19.177,05 € 224,55 € 13,48 € Superstar 65 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 22.455,00 € 155 dobitnikov s 3 točkami 1.348,00 € 2.359 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.625 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.252 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € V Gropadi naša SAVICA okroglo obletnico praznuje. Vse najboljše ji iz srca želijo mož Marjo, mama Ivanka, sestra Neda, Silvano, Patrick in Erika. SAVICA! Še na mnoga leta v zdravju, veselju in ljubezni ti želi vesela druščina Fogoler. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se začenja nov tečaj ac-quafitnessa, ki bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi sprošča, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celu-litisu. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, pon. 15.00-19.00 in sre. 14.00-18.00 ali www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. RAI 3/BIS: danes, 31. januarja, ob 21.10 bo na sporedu »Osebnost Primorske 2013«, v organizaciji Radia in Tv Koper ter Primorskih novic. Slav-nost je bila posneta v portoroškem Avditoriju v petek, 17. januarja. Nastopila sta tudi harmonikar Aleksander Ipavec in pevka Martina Feri, med nominiranci pa je bila Donatella Rut-tar. Vodenje prireditve je bilo zaupano Nataši Benčič ob pomoči Nataše Ralijan, televizijske Anelize. SKD SKAMPERLE, S.Z. BOR in VZPI-ANPI vabijo na otvoritev razstave KO JE UMRL MOJ OČE DANES, 31. januarja, ob 18. uri na Stadionu 1. maj Posega na predstavitvi: mag. Metka Gombač in dr. Mattiussi Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 21. ure do vključno 23. februarja SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE: Center otrok in odraslih Harmonija prireja tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Prvo informativno brezplačno srečanje bo potekalo danes, 31. januarja, ob 17. uri v Ul. Canova 15. Dodatne informacije na center.harmo-nija@gmail.com. TELOVADBA S PLESNO AEROBIKO poteka vsak ponedeljek, ob 19.15 v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vabi SKD Prešeren. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične pravljice »Sinjerdeča - Rossoazzurra« avtorice Maše Ogrizek. Predstavitev bo popestrila likovna delavnica, ki jo bo vodila ilustratorka Dunja Jogan. Pričakujemo vas v soboto, 1. februarja, ob 11. uri v knjigarni Lovat. ZUMBA - SKD Drago Bojan nadaljuje s tečajem ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v prostorih Dom Briščiki, v Bri-ščikih 77. Vabljeni na brezplačno, poskusno lekcijo. Info na tel.: 3480633569 (Katia). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 2. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in rezervacije na tel.: 3355476663 (Vanja). PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padri-čah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 3290695001 ali 340-2762765. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lau-ravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v ponedeljek, 3. februarja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM ZA SLOVENIJO IN EU - Na pobudo združenja MARX XXI, bo v torek 4. februarja, v dvorani Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, Ul. Valdirivo 30, predstavitev nove slovenske antikapitalistične stranke, ki snuje širšo socialistično fronto za majske volitve. Opisali jo bodo Anej Korsika, Ana Štromajer in Sašo Furlan. Začetek ob 18. uri. PLAY & LEARN: Tečaj angleškega jezika za otroke se bo začel v torek, 4. februarja, za skupino od 3 do 5 let, 16.45-17.35. Za otroke od 6. do 9. leta pa v četrtek, 6. februarja, 17.3018.20. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. TEČAJ LEPE GOVORICE IN ODRSKEGA NASTOPANJA za najmlajše se bo začel v februarju in trajal tri mesece. Radijski oder vabi starše, ki se zanimajo zanj, da kličejo najkasneje do torka, 4. februarja, na tel.: 3401209192 (Lučka). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 4. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 5. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. Po predsedniškem, tajniškem, blagajniškem poročilu in razpravi bodo sledile volitve novega odbora. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Domjo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizmancic@gmail.com. Toplo vabljeni! SLOVENSKI ABC - tečaj slovenskega jezika za otroke od 3. do 8. leta se bo začel v četrtek, 6. februarja, 16.2017.10. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI iz Občine Dolina (Domjo, Ricmanje -Log, Boršt - Zabrežec, Boljunec, Dolina - Mačkolje - Prebeneg) in ZB iz Sežane organizirajo (avtobusni prevoz) v soboto, 15. februarja, obisk zanimive razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani »Tito - obraz Jugoslavije«. Po ogledu in kosilu bomo obiskali še nekatera zgodovinska obeležja protinacifašističnega odpora. Prijave do 8. februarja. Tel. št.: 040228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina), 333-6843573 (Germano). [TT] Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. S Poslovni oglasi PISARNA TELEMARKETINGA s sedežem v Trstu IŠČE OSEBJE od 30 do 50 let za promocijo znane firme pohištva. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE 2 PRODAJALCA, od 30 do 50 let, za obisk svojih strank po dogovoru. Zahteva se dinamičnost, tudi brez izkušnje. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 347-4879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040-823828. GOSPO s Padrič, ki se je lani pozanimala za nošo (bluza), bi rada kontak-tirala. Tel. št.: 040-299820. IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15 v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. PRODAM lesene polizdelke - podesti in elemente za ograjo za izdelavo stopnic raznih lesnih vrst; tel. 0481882329 in 393-2989700. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. PRODAMO avto, škoda felicia iz leta 1998, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km, za 700,00 evrov. Tel. št.: 340-5706725. 81 Prireditve KMEČKA ZVEZA IN ZDRUŽENJE KRAŠKIH VINOGRADNIKOV vabita na strokovno srečanje »Rez vinske trte«, ki bo danes, 31. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. Na temo bo predaval strokovnjak Alessandro Zanutta. Sledila bo degustacija kraških vin. PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA - Župnija sv. Jerneja ap.- Opčine, MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej ter Društvo Finžgarjev dom vabijo na praznovanje danes, 31. januarja, v župnijski cerkvi na Opčinah: ob 19. uri bo slovesno sv. mašo oblikoval CPZ SV. Florijan od Banov pod vodstvom Melite Vidau Danieli, ob 20. uri bo koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice. SKD SKAMPERLE, S.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, ki bo danes, 31. januarja, ob 18. uri v veži Stadiona 1. Maj. Svoj poseg bosta na predstavitvi imela mag. Metka Gombac in dr. Mat-tiussi. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v Kulturni dom na Colu, na ogled komedije v tržaškem narečju »El magiordomo in giallo«, v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali. 20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB, v organizaciji ZSKD in JSKD, bo 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. PRVI KONCERT 20. revije kraških pihalnih godb bo v nedeljo, 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo GD Prosek (dir. Ivo Bašič), PO Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič in Simon Tomažič), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič), gost večera Vrhovska vaška godba (dir. Leander Pegan). SKD VESNA vabi v nedeljo, 2. februar- ja, ob 18.30 v Ljudski dom v Križ na ogled predstave »Ona-On« v izvedbi Patricije Jurinčič in Lovra Finžgarja. SKD VIGRED vabi, ob 8. februarju -dnevu Slovenske kulture, v nedeljo, 2. februarja, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju, na uprizoritev »Tri male račke«, v izvedbi MTKB in sorodniki. Igra je primerna za vse, otroke in odrasle. Ob tej priliki bo tudi mogoče poravnati društveno članarino za 2014. SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: v nedeljo, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresni-ček Radovana Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad. DSI vabi v ponedeljek, 3. februarja, na večer z Jožetom Dežmanom, ki bo predstavil slovenski zgodovinski magazin »SLO-časi-kraji-ljudje« ter ob tem govoril na temo: Tabuji padajo, učimo se dialoga! Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 4. februarja, predstavitev italijanskega prevoda prvega dela trilogije »Prišleki« Lojzeta Kovačiča (I nuovi arrivati. La scuola dell'esilio). O delu bosta spregovorila prof. Miran Košuta in Mas-similiano Schiozzi, ki bo vodil tudi krajši pogovor s prevajalko Darjo Be-tocchi. Nekaj odlomkov iz romana bo prebral Matija Kralj. Predstavitev spada v niz dogodkov, ki jih ob dnevu slovenske kulture, v sodelovanju z raznimi ustanovami in društvi, promovira Slovenski klub in so namenjeni tudi italijanskemu občinstvu. Vabljeni ob 18. 30 v kavarno San Marco! SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi v sredo, 5. februarja, ob 20. uri na potopisno predavanje Bruna Križ-mana »No hay falta de cobre en Chile (V Čilu nam ne manjka bakra)«. KRD DOM BRIŠČIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Gosta večera bosta MoPZ Kraški dom in slikar Marjan Miklavec. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: MePZ Mačkolje in člani Mladinske skupine. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. Prispevki Namesto cvetja na grob Marice Gruden darujejo Sava, Sonja in Pia 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Slavice Hussu vd. Conestabo darujejo Miran, Ivanka in Alenka 50,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek. V spomin na drago gospo Joli Gruden darujejo nabrežinske cerkvene pevke 50,00 evrov za domačo cerkev. V spomin na dragega moža, očeta in nonota Pepija daruje družina Legiša 100,00 evrov za MoPZ RZ. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami , aplikacijo s spletne ^ trgovine \\ j □ Available on the App Store 8 0 Č etrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / OPČINE - Na srečanju v organizaciji Pokrajine Trst tudi primer idrijskega geoparka Geopark priložnost za turistični razvoj Krasa O tem razmišljajo v okviru čezmejnega projekta Kras/Carso - Igor Dolenc:»Park ne bi prinesel novih omejitev« Na Krasu resno razmišljajo o čezmej-nem geoparku, ki bi lahko privabil večje število turistov - predvsem ozaveščenih obiskovalcev, ki ljubijo naravo in kulturo, po-hodništvo, kolesarjenje in jamarstvo. Snovanje tovrstnega parka je ena izmed dejavnosti, ki jih razvijajo partnerji čezmejnega projekta Kras-Carso, katerega nosilec je Občina Sežana. Da bi javnost bolje razumela, za kaj gre, je Pokrajina Trst v sredo priredila delavnico in nabito polna dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah dokazuje, da je zanimanje veliko. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je potrdila, da pokrajinska uprava (dokler bo še obstajala, op. nov.) podpira čezmejni projekt in zamisel o geo-parku. Kot je pozneje razložil Stojan Gorup, direktor Inkubatorja Sežana, je geopark »območje z izjemno geološko in drugo dediščino, ki razvija geoturizem«, temelji pa na strategijah za trajnostni razvoj ozemlja. Gorup je pojasnil, da je geopark »orodje za ohranjanje geološke dediščine ter za spodbujanje geoturizma in trajnostnega razvoja«, pa tudi »orodje za izobraževanje o našem planetu«. Povedal je, da bi morali čez-mejni geopark sočasno ustanoviti v obeh državah (po vzorcu parka Karavanke), čeprav so na meji med Irsko in Severno Irsko ustanovili park Termanagh-Cavan v dveh stopnjah. »Po naših računih bi kraški geo-park lahko prinesel 1,5 milijona evrov dodatnega priliva,« je dejal Gorup. Na svetu je 92 geoparkov, v Evropi 58, v Sloveniji pa eden. Prav primer Geoparka Idrija je bil v sredo v središču pozornosti: podžupan Idrije Bojan Režun je opisal pot do ustanovitve geoparka (2010) in njegovega vpisa na seznam organizacije UNESCO (2012) ter seveda njegove značilnosti in prednosti. V Idriji so se za to odločili leta 2007, ko so tudi obiskali geopark v Provan-si, sledilo je nabiranje informacij ter nasvetov in tkanje vezi z drugimi geoparki v Evropi. Sprva so hoteli vključiti ves Trnovski gozd s šestimi občinami, a ni bilo zadostnega zanimanja, zato je Občina Idrija nadaljevala sama. Idrijski geopark vrednoti krajevne znamenitosti (Idrijsko rudišče, Antonijev Srečanje v polni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah foto damj@n rov, Divje jezero, Idrijski prelom) s tematskimi potmi, poljudnimi vodiči, izobraževalnimi programi, otroškimi delavnicami, razstavami in promocijsko-prodajnim programom, pomembno vlogo imajo spletna stran in socialna omrežja. Profesor Franco Cucchi je govoril o projektu HydroKarst, v okviru katerega čez-mejni partnerji proučujejo Timavo in skrbijo za zaščito kraških vodnih virov, »saj je Timava od Škocjana do Štivana vezna nit kraških naravnih lepot«. Podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc je poudaril, da geopark ne bi prinesel novih vinkulacij, obstoječe omejitve pa lahko postanejo priložnost za turistični in vsesplošni razvoj Krasa. Geoparki so blagovne znamke, ki privabijo turiste in pripomorejo k boljšemu upravljanju ozemlja. Strah pred novimi omejitvami je med krajevnimi prebivalci in upravitelji vsekakor prisoten, zlasti zaradi izkušenj s programom Na-tura2000. Tako kaže študija, ki jo je predstavila Marjetka Kljun. Večina vprašanih pa se strinja, da je treba varovati Kras in ga bolje tržiti, predvsem na slovenski strani je zelo občuteno pomanjkanje delovnih mest. (af) V knjigarni Lovat predstavitev slikanice Maše Ogrizek Sinjerdeča / Rossoazzurra in ustvarjalna delavnica Pri Založništvu tržaškega tiska je tik pred ljubljanskim knjižnim sejmom izšla drobcena dvojezična slikanica z naslovom Sinjerdeča / Rossoazzurra, knjižni prvenec avtorice Maše Ogrizek, literarne kritičarke in filozofinje. To je zgodba o Sinji, ki odkriva čudoviti notranji svet svoje matere. Slikanica je namenjena tako materam kot njihovim hčerkam in vsem, ki so okusili sladko-grenki smisel starševstva. Avtorica, literarna kritičarka Maša Ogrizek je ob izidu knjige zapisala: »Sinjerdeča je moja literarna prvorojenka; porodila se mi je nekega dne med meditacijo, ko sem se potapljala globoko v svoje telo in občutja. Ta drobna knjižica je povabilo, da svoje otroke spustimo vase, da bodo razumeli našo bolečino in z nami delili radost. V prvi vrsti je namenjena materam in hčeram v želji, da bi negovale sinjo zračnost in rdečo strastnost tega pomembnega odnosa.« Prepoznaven pečat je slikanici dala ilustratorka in oblikovalka Dunja Jogan, ki je navdih našla v naslovu: » ...sinja in rdeča ...odločila sem se, da bom uporabila ravno te dve barvi: sinjo in rdečo. Pravljica govori o potovanju hčerkice v mamino telo, zato sem si zamislila sinje in rdeče žile, ravno takšne kot jih ponazarjajo v knjigah medicine ...Navdihnili so me tudi mamini lasje, po obliki in podobi kot bi bili nadaljevanje maminega ožilja navzven. Odločila sem se za bolj abstraktno tehniko, saj nekatere zadeve ostajajo skrite in tudi odprte za različne interpretacije.« Knjižico bodo predstavili v knjigarni Lovat jutri ob 11. uri. Predstavitvi bo sledila ustvarjalna delavnica z Dunjo Jogan, na kateri bodo otroci spoznavali barve in njihov pomen, z risbo pa bodo skušali izpovedati, kako so doživeli zgodbo o Sinji. Na Stadionu 1. maj razstava Ko je umrl moj oče ... KD Slavko Škamperle in ŠZ Bor v sodelovanju s pokrajinskim VZPI, vabita na otvoritev zgodovinske razstave »Ko je umrl moj oče - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«, ki bo danes ob 18. uri na Stadionu 1. maj (Vrdelska cesta 7), v glavni veži. Posegli bodo zgodovinarji mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač in dr. Dario Mattiussi, ki so si razstavo zamislili. Razstava bo na ogled do 23. februarja, od ponedeljka do sobote od 10.00 do 20.00. La Contrada - Vse o Evi Od danes do nedelje bo v Bobbiovi dvorani gledališča La Contrada v go-steh priljubljena Pamela Villoresi s predstavo, ki sloni na eni največjih filmskih uspešnic na žensko tematiko: gre za slovito Vse o Evi, Eva con-tro Eva v italijanskem prevodu, zgodbo o zvezdniški gledališki igralki, ki ji mlajša tekmica, pod krinko prijateljske občudovalke, prevzame vlogo in delno tudi slavo, ne uspe pa ji prevzeti ljubljenega moškega. V filmu Jo-sepha L. Mankiewicza iz leta 1950 sta igrali Bette Davis in Anne Baxter, na italijanskih odrih nastopata Pamela Villoresi in Romina Mondello. Konzulka Sergaš na TV V nocojšnji rubriki slovenskega televizijskega dnevnika TDD predstavlja bo okoli 20.50 v studiu nova generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš. V razgovoru z novinarjem Fabiom Gergoletom bo predstavila svojo dosedanjo službeno pot na ministrstvu za zunanje zadeve RS in na veleposlaništvu v Rimu ter prve vtise o razmerah v FJK ter v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Ovadia bo počastil don Galla V gledališču Miela se bodo jutri ob 18. uri spomnili priljubljenega, na strani mladih in oporečnikov angažiranega duhovnika Andrea Galla, ki je maja lani umrl v 85. letu starosti. Spomin nanj bo podal igralec Moni Ovadia, ki te dni nastopa v Mieli, sodelovala bosta tudi glasnik skupnosti San Benedetto al Porto v Genovi Domenico Chionetti in socialni aktivist Ales-sandro Metz. GRŠKA SKUPNOST - Danes odprtje novega muzeja Muzej, v katerem se blešči ... V stavbi ob grško-pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja bodo danes odprli muzej grške skupnosti Costantino in Mafalda Pisani. Razstavni dvorani so uredili v prostorih grške skupnosti na Nabrežju 3. novembra, v prvem nadstropju stavbe s hišno številko 7. Odprtje je predvideno ob 17.30. Bogati tržaški muzejski ponudbi se tako pridružuje še muzej mestne grške skupnosti. Slednja živi v mestu že več stoletij, njeni člani so del tržaškega vsakdana, njihova imena se pojavljajo tako v telefonskem imeniku kot na pročeljih palač ali uličnih tablah: Carciot-ti, Costantinides, Galatti, Ralli ... Tržaška grška skupnost je bila prvotno (v 18. stoletju) združena s srbsko, saj ju je povezovala skupna pravoslavna vera. Zahajali sta v isto cerkev sv. Spiridona ob Kanalu, leta 1782 pa so Grki stopili na samostojno pot in si dobrih štirideset let kasneje tudi zgradili svojo cerkev na tržaškem nabrežju: cerkev sv. Nikolaja, ki gleda na morje, od koder so Grki tudi pripotovali v Trst ... Bogastvo skupnosti, ki je že stoletja vpletena v mestno tkivo, se kaže tudi v novem muzeju, ki so ga odprli s pomočjo prostovoljcev združenja Touring Club (ti bodo namreč trikrat tedensko dežurali na muzejski razstavi). Kot pojasnjuje njen pobudnik Antonio Sofianopulo, so želeli na enem mestu zbrati kulturno bogastvo grške skupnosti, ki je bilo doslej očem večine skrito. V muzeju so zbrali predmete, ki so last tržaške skupnosti, a tudi iz zapu- Pogled na razstavne prostore, ki so jih uredili na Nabrežju 3. novembra foto damj@n ščin nekaterih mestnih grških družin. V dveh večjih razstavnih prostorih se kar blešči od pozlačenih in srebrnih ikon iz različnih zgodovinskih obdobij (od 15. do 20. stoletja) ter raznih litur-gičnih predmetov. Med raznimi kelihi in križi je tudi skoraj dve metra visok »epitafios«, pozlačena in bogato izrezljana lesena skulptura, ki predstavlja Kristusov grob in jo v velikonočnem času še danes izpostavljajo v cerkvi. V muzeju pa so na ogled tudi bolj »laični« vidiki življenja tržaških Grkov: portreti njihovih najvidnejših predstavnikov in dobrotnikov, spričevala učencev, ki so obiskovali nekdanjo šolo z grškim učnim jezikom, ki je delovala v mestu. Obiskovalci bodo lahko s pomočjo informativnega materiala, ki ga bodo dobili v muzeju, spoznali mar- sikaj zanimivega o zgodovini posameznih slik in uporabnosti nekaterih predmetov. Kot je na predstavitveni konferenci podčrtal Sofianopulo, so muzej uredili iz želje, da bi predvsem mladim predstavili del svoje zgodovine, istočasno pa tudi večkulturno in več-versko podobo mesta. Ki ohranja, kljub neverjetno vihravemu dvajsetemu stoletju, svojo raznoliko dušo. (pd) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 30. januarja 2014 9 ŽARIŠČE Avtonomija na novoletnem sprejemu Julijan čavdek dvk Tradicionalni novoletni sprejem, ki ga stranka Slovenske skupnosti prireja vsako leto v drugi polovici januarja, je letos z razliko od prejšnjih imel nekoliko poseben pečat. Številčna prisotnost udeležencev je potrdila zanimanja za ta dogodek, ki je vsekakor nek »letni mejnik«, saj predstavlja vedno poseben in pomemben pogled ter oceno na stanje slovenske narodne skupnosti v deželi FJK iz področja političnega udej-stvovanja. Temu potrjuje vedno večja prisotnost pomembnih predstavnikov slovenskih in deželnih inšti-tucij. Letos je na srečanju imela posebno težo udeležba in govor predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Janka Vebra, ob prisotnosti ministrice Tine Komel, predsednika Deželnega sveta FJK Franca Ja-copa in številnih drugih osebnosti slovenske, deželne in državne politike. To dokazuje, da je Slovenska skupnost kot edina manjšinska zbirna stranka upoštevana in spoštovana, kljub temu, da je večkrat sma-trana kot nek moteč element v t.i. družbi multikulture in integracije. Verjetno se še nismo dokončno znebili predsodkov do pojma, da je za manjšino neobhodno potrebno biti tudi samostojen politični subjekt. Z vidika prisotnosti je bilo opaziti manjši upad s strani strankinih somišljenikov in izvoljenih predstavnikov, ki je mogoče delno opravičljivo z istočasnimi dogodki, ki so se odvijali na Tržaškem in Goriškem. Kakorkoli že, je to pokazatelj, ki ga bo morala SSk v prihodnosti vzeti bolj resno v poštev. Ne gre pozabiti, da se je novoletni sprejem rodil tudi z namenom po skupnem srečanju strankinega telesa, njenih somišljenikov in predvsem tistih, ki stranko SSk zastopajo v raznih izvoljenih telesih deželne in krajevne javne uprave. Ob vsem tem pa je bila posebnost letošnja novoletnega sprejema SSk prisotnost dveh vidnih predstavnikov strank SVP in PATT, evropskega poslanca Herberta Dorfmanna in poslanca Pokrajine Trento Lorenza Baratterja. Oba sta v njunih posegih potrdila in tudi utemeljila koncept avtonomije, ki je še posebno pomemben, ko gre za prostor, kjer živijo avtohtone narodne in jezikovne skupnosti. V času, ko se tako na državni kot na deželni ravni razvija projekt reforme krajevne uprave, ki postavlja pod vprašaj osnovne subjekte, občine in pokrajine, sta tako Dorfmann kot Baratter posredovala izkušnjo dolgoletnega uspešnega upravljanja, ki sloni na obratnem prepričanju. Še posebno v takih kriznih časih je potrebno, da o lastnem teritoriju lahko samostojno odločajo tisti, ki na njem tudi konkretno živijo. Izničenje tega postavlja pod vprašaj sam obstoj narodnih in jezikovnih skupnosti, saj se brez avtonomije znajdejo v nekem odtujenem stanju in padejo v stanje več- jega ali manjšega kulturnega rezervata. To pomembno vprašanje zadeva seveda Italijo in ni naključno, da je Dorfmann pri tem omenil sramotno oddajo Porta a Porta, kjer sta bili grobo napadeni obe avtonomni pokrajini in seveda oseba novega predsednika Pokrajine Bocen, s pretvezo, da bi morali glede na njihovo blagostanje več prispevati za državne blagajne. Zadeva pa tudi Evropsko unijo, ki se pripravlja na prenovo parlamenta in kljub nekaterim pomembnim dokumentom, ni še dala pravega odgovora na potrebe narodnih in jezikovnih manjšin. Pri tem pa najbolj izstopajo ravno želja po priznanju in možnost samostojnega odločanja o lastni usodi. Ključni koncept avtonomije, ki sta ga oba gosta iz Trenta in Bocna predstavila, je bil tudi ena glavnih vsebin posega deželnega tajnika SSk Damijana Terpina, ki je še enkrat potrdil nasprotovanje slovenske stranke v odnosu do krčenju osnov javne uprave, pokrajin in občin. Prav to bo hud udarec proti tisti šibki avtonomiji, kolikor jo še premoremo Slovenci v FJK. Spomnil pa je tudi na priložnost, da se pri pisanju novega volilnega zakona, kljub neuspešnosti skupnega predstavništva, uresniči določba zakonske zaščite za zagotovljeno oziroma olajšano izvolitev slovenskega parlamentarca, ki naj sloni na načelu samostojnega nastopanja, da bi tako bili politični subjekt tudi v parlamentu. DIVAČA - Spominski pogovorni večer v divaški knjižnici Ob 110. obletnici rojstva pisatelja Bogomira Magajne DIVAČA - Tako kot se bodo na Sežanskem v letošnjem letu spomnili 110-le-tnice rojstva pesnika Srečka Kosovela, so se enake obletnice rojstva pisatelja in zdravnika dr. Bogomirja Magajne spomnili tudi na Divaškem. V divaški knjižnici že vrsto let potekajo spominski večeri, na katerih osvetlijo življenje in delo vremskega rojaka dr. Bo-gomirja Magajne, pisatelja po ustvarjalnem opusu, zdravnika-psihiatra po poklicu, po življenjski opredelitvi pa izrazitega humanista. Sporočilo tokratnega pogovornega večera, ki ga je organiziral domači arhitekt Stojan Lipolt v sodelovanju z divaško knjižnico in Razvojnim centrom v okviru pogovornih večerov z naslovom »Divača - mesto nad Reko«, je, da v današnjem času ponovno obudimo zanimanje za Magajnovo literaturo, tako mladinska dela kot tudi dela za odrasle. Zbrane je najprej nagovoril divaški župan Drago Božac, ki je Magajno označil kot izredno plodnega pisatelja, ki je užival lepote Vremske doline, jih ponesel s seboj v Ljubljano, Zagreb, pa tudi v taborišča v Italijo v času 2. sv. vojne, bil pa je tudi ugleden vodja psihiatrične klinike v Ljubljani. Uvod v pogovorni večer je s slikovnim materialom o znamenitih osebah pripravil povezovalec večera Stojan Lipolt. O svojem stricu pa je pisateljev vnuk Ivko Spetič, tudi sam pisatelj, pesnik, esejist in pravnik, med drugim v orisu njegove življenjske poti dejal, da je uvaja! mlade pisce (kot so Lojze Kovačič, Peter Božič, pesniki zbirke Pesmi štirih) v literarni svet. Literarni zgodovinar dr. Zoltan Jan je Magajnov literarni opus razdelil na otroško literaturo in literaturo za odrasle. Kot pri Kosmaču, Bevku, Preglju in drugih tudi pri Ma-gajni prevladuje primorska tematika, kjer jemlje motive iz Vremske doline, deloma pa tudi s Tržaškega. Imamo pa dve izjemi (roman Gornje mesto in Graničarji), kjer seže po motivih iz drugih pokrajin. Čeprav Ma-gajna ni bi poročen, so zanimivi in slikoviti Udeleženci nedavnega spominskega večera ob 110. obletnici rojstva Bogomira Magajne o.k. njegovi ženski liki. Poleg rednega poklicnega dela in pisateljevanja, pa je bil tudi pravi veseljak. Ob tem se je držal pravila, da se vsak honorar zapije ali podari osebam, ki so v stiski. Za vrhunec njegovih del smatram mladinska dela kot so Povest o punčki Maji, Rac-ko in Lija...,« je med drugim poudaril Jan. V tretjem delu večera je dober poznavalec Magajnove poklicne poti in literarnega opusa Črt Kanoni spregovoril tudi o svojem očetu Janezu Kanoniku, ki je bil tesen Magajnov sopotnik, saj sta se skupaj šolala, bila v partizanih in službovala v Psihiatrični kliniki na Studencu pri Ljubljani. Zbrani so si ogledali tudi dvominutni družinski film o Kanoniju in Magajni. Ker pa je bil Magajna tudi pevsko talentiran, bil je baritonist predvojnega akademskega pevskega zbora, ki ga je vodil France Marolt, so v njegovo čast zapeli domači pevci pod vodstvom Vladislava Ko- Olga Knez ODPRTA TRIBUNA Predlog novega volilnega sistema nedemokratičen in diskriminatoren do Slovencev Stojan Spetič Kar se dogaja sedaj v parlamentu je naravnost škandalozno. Voditelja PD in Forza Italia, Matteo Renzi in Silvio Berlusconi, sta dosegla jekleni pakt o volilni zakonodaji, ki predstavlja pravo klofuto ustavnemu sodišču in njegovim stališčem. To, kar nam pripravljajo, ne obstaja nikjer v demokratični Evropi, kvečjemu v Erdoganovi Turčiji, kjer je 8% vstopni prag bil nalašč zapisan proti zastopstvu Kurdov. Vrnimo se v rimski »suk«. Renzi in Berlusconi sta na koncu zakoličila volilni sistem, po katerem bo dobra tretjina volilcev ostala brez zastopnikov, ker si jih bodo pobrali »demokrati« in Berlusconijeva desnica. Na osnovi primerjave z izidom lanskih februarskih volitev bi bilo, z novimi vstopnimi pragovi, v parlamentu zastopanih 24 milijonov volilcev, dobrih 10 milijonov pa ne. Ustavno sodišče pa je pisalo v svoji razsodbi o nujnosti, da je parlament reprezentativen ... Dogovorjeni volilni sistem ne predvideva pravice volilcev, da sami izbirajo svoje poslance. Kje pa! Na glasovnici bodo njihova imena v trdnem vrstnem redu. Ker jih bo od tri do šest, je jasno, da bo imel možnosti izvolitve nosilec liste, vsi ostali bodo »za lepo videt«. Na koncu bodo v parlamentu tri večje stranke (PD, Forza Italia in Gibanje 5 zvezd) in njihovi najtesnejši zavezniki (Montijeva Scelta civica, drugi sredinci in Severna liga, za katero je predviden poseben »deželni prag«). Vendolove SEL ne bo, niti če bi se spet povezala s PD. Renzi ji daje praktično samo možnost, da se razpusti in vstopi v Demokratsko stranko, kjer bi ji morda ponudili miloščino nekaj poslancev. Kar je malo verjetno, posebno še, odkar se je kongres SEL odločil, da pristopi k skupni evropski levičarski listi s Ciprasom, čeprav s pomisleki. Kaj pa narodne manjšine? Južni Tirolci so zase poskrbeli, navsezadnje so tam večina. Zaščitili so celo italijansko manjšino v Bocnu. Tudi v Dolini Aoste so frankoprovansalci večina na svojem ozemlju in bodo ohranili zastopanost v lastnem volilnem okraju. Slovenci pa se lahko obrišemo pod nosom. Verjetnosti, da bo parlament ponudil olajšano zastopanost, je zelo, zelo malo, ali celo nič. Ne samo zato, ker so poslanci PD umaknili svoje popravke. Pravzaprav je skupno manjšinsko zastopstvo razpravljalo o možnih popravkih in dopolnilih, ki smo jih tudi orisali sogovornikom v Rimu, vendar se je iz uradov PD izcimilo nekaj povsem drugačnega in težko prebavljivega: predlog o 10-odstotnem volilnem pragu za našo narodno manjšino. Na deželni ravni, kot velja za ostale manjši- PISMA UREDNIŠTVU Zaskrbljujoče dogajanje v SSG Z zaprepaščenjem berem na PD z dne 29.januarja, da je predsednica Upravnega odbora SSG vložila tožbo proti umetniški vodji, ki jo je sam odbor pred letom dni imenoval. Kot dolgoletna abonentka našega teatra si upam trditi, da kaj takega pri nas nismo še doživeli. Ali bomo v bodoče gledali na odru gledališča take igre, namesto da bi nam postregli z dramskimi deli, ki jih je naš odličen ansambel sposoben bolje igrati? Tako vedenje ni najboljši način, da bi pridobili nove obiskovalce v gledališče, bolj verjetno je, da bomo zgubili še tiste najbolj zveste. Ali se bomo odslej Hi ne, bi to pomenilo od 80 do 100 tisoč volilcev. Za Slovence je ta prag nedostopen, kot bi bil malo verjeten uspeh v okrožju (predlog PD), ki bi zajelo tudi tržaško mestno središče. Navsezadnje je v preteklosti bilo drugo tržaško senatno okrožje bolj periferno, brez središča, saj je vključevalo le Sv.Jakob, Ške-denj in Kolonkovec. Poznejši Matta-rellum pa je imel mešano beneško-go-riško-kraško okrožje, ki tudi ni veljalo za tržaško mesto. Ob tako visokem vstopnem pragu bi kvečjemu prišel v poštev »evropski model«, ki ga zagovarja SSk in je omenjen tudi v enem izmed (umaknjenih?) popravkov posl. Blažina. Vendar bi to pomenilo, da se moramo Slovenci dogovoriti za skupno listo vsaj z delom italijanskih demokratov, da bi podprli s svojimi glasovi doseg volilnega praga. SVP (SSk) predlaga bolj racionalno rešitev, in sicer oblikovanje volilnega okrožja na ozemlju vidne dvo-jezičnosti, torej brez tržaškega mestnega centra, in prag 7%. Na deželni ravni pa predlaga prag 1%, kar ustreza 8 do 10 tisoč glasov, torej potencialni volilni moči etnične stranke, ki jih je lani zbrala 7 tisoč. Če bo PD vztrajala pri tako visokem volilnem pragu za slovensko manjšino je samoumevno, da se ji bo to prej ali slej maščevalo. Če pa hoče vsaj deloma ugoditi naši slovenski manjšini, ki ji je v preteklih letih obilno namenjala svoje glasove, se mora glede vsebine popravkov dogovoriti s SVP, ki svojih dopolnil ni umaknila. Bomo videli. Na koncu še besedo o senatu, ki bo po Renzijevi zamisli ukinjen. Berlusconi je kajpak zadovoljen, da bo raz-puščen višji dom parlamenta, posebno še, ker so ga pred dobrim mesecem izgnali zaradi nedostojnosti. Problematično je, ali bodo senatorji sprejeli tako kazen in glasovali za lastno ukinitev. Če bi tudi v tem primeru prevladala slepa strankarska disciplina, bo senat postal nekakšna zbornica krajevnih uprav in dežel, praktično brez zakonodajnih pristojnosti. Ni izključeno, da bodo v tem primeru poslali parkrat mesečno v Palačo Madama enega izmed slovenskih deželnih poslancev, kar pa nikakor ne more nadomestiti izgubo mesta v zbornici, če bo ostala edino zakonodajno in politično pomembno telo v državi. Zato se s tem nikar ne tolažimo. posluževali sodiščnih dvoran, namesto da bi našli bolj kulturne poti poravnave? Za zaključek naj uporabim res zlate besede pisca iz Renč (glej pismo uredništvu obljavljeno na PD istega dne): »v kulturi naj bo čim več ali sploh samo - kultura«. Silvana Valoppi 10 0 Č etrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / BONAWENTURA/MIELA - V sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK Moni Ovadia tokrat glasnik hasidijske judovske dediščine KONCERT - Tržaško koncertno društvo Kvartet Jerusalem na visokem nivoju Je Jezus Kristus pel? Nedvomno, ker je bil Jud, kar priznava tudi katoliška Cerkev. Moni Ovadia, nadvse uspešen in prijeten posredovalec judovske kulture, je na svojih nastopih šegavo izzivalen. Zase sicer pravi, da je agnostik, zagovarja pomen ateizma, vendar pripada judovski kulturi. Kot sam prepričljivo razlaga, je judovstvo širši pojem od verske pripadnosti. Z judovsko kulturno zapuščino, pa če je današnjemu svetu prav ali ne, je prežeta vsa tako imenovana zahodna civilizacija. Začenši z ameriško. V ZDA se je namreč v različnih zgodovinskih fazah preganjanja Judov zateklo veliko pripadnikov te versko-narodno-kulture skupnosti. Še posebej je zaznaven vpliv hasid-izma, ki se je razvil na območju vzhodne Evrope. In od koder so ga s silo skušali iztrebiti. O tem, o značilnostih hasidij-skega judovstva, Moni Ovadia pripoveduje na nizu tržaških nastopov. Stalno gledališče FJK v sodelovanju z zadrugo Bonawentura/Gledališče Miela je srečanja z Monijem Ovadio uvrstilo v »drugačno« gledališko ponudbo, znanega gledališčnika pa do nedelje gosti teater Miela. Tri in tri: tri »usodna« srečanja so navedla Ovadio, da je pripravil dve urni solo nastop Register grehov (Il registro dei peccati); trije pa so tudi izrazni načini, ki označujejo ha-sidijsko tradicijo. Spodbudili so ga francoski teolog Teilhard de Chardin, judovski teolog in filozof Franz Rosenzwieg in njegovi ljubljeni pisci humorističnih zgodb v jidišu. In v čem so po Ovadii »močni« Judje, Moni Ovadia nastopa do nedelje na odru gledališča Miela na nabrežju pno settanni še posebej hasidijski? V pripovedovanju, petju in humorju. Tipičen ha-sidijski Jud, pripoveduje Ovadia, je reven, preprost, a z bogato duhovnostjo. Tak, da je spravil v bes mogotce in nasilneže vseh dob, predvsem naciste. Skratka, gre za Juda, kakršnega radi slikajo antisemiti. V ilustracijo: nacistični oficir v lepi uniformi nekje na zasedem ozemlju sreča tega »tipičnega« Juda in ga nadere. Zadere se nanj: »Svinja!« Jud se prikloni: »Veseli me.« In se pred- glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Canzoni contro la natura Zen Circus Combat folk, alternativni rok La Tempesta Dischi, 2014 Ocena: ★★★★★★★★ Zen Circus, eden najbolj uglednih italijanskih rok bendov, je prejšnji teden izdal svojo osmo ploščo Canzoni contro la natura. Skupina iz Pise je že skoraj dvajset let aktivna na italijanski neodvisni glasbeni sceni, »kakovostni skok« pa je opravila leta 2009, ko so se fantje odločili, da bodo besedila svojih pesmi začeli pisati v maternem jeziku. Andrea Appino, kitarist in izreden tekstopisec, je začel tako s svojimi besedili zajemati širšo in »leno« italijansko publiko. Toskanski roker je danes nedvomno eden boljših italijanskih rok-pesnikov, tega pa se je oktobra lani zavedla tudi žirija prestižne glasbene nagrade Tenco, ki je Appi-nu podelila nagrado za najboljši prvenec leta. Appino je namreč lani izdal svoj prvi plošček Il Testamento, ki je po mnenju marsikoga ena izmed najboljših italijanskih plošč zadnjega desetletja. Na predstavitvi novega albuma Canzoni contro la natura, prejšnji teden v milanski knjigarni Feltrinelli, je Appino publiki zaupal, da je bend nujno potreboval enoletno pavzo, med katero so se lahko člani zasedbe v miru posvetili svojim glasbenim projektom. Po enem letu pa so Appino, basist Massimiliano »Ufo« Schiavelli in bobnar Karim Qquru z novim elanom sami posneli novo ploščo. Canzoni contro la natura je, kot se temu pravi, »concept album«, oziroma plošča, na kateri sledi večina komadov nekemu skupnemu konceptu. V tem primeru je to napačen odnos, ki ga človek ima do narave in okolja nasploh. Glavno sporočilo albuma lepo razložita genialni pesmi Canzone contro la natura in Albe-ro di tiglio. Kritiko današnji družbi nadaljuje Appino tudi v prvem singlu Viva, tipični »Cir-cus« pesmi, v kateri se pesnik zgraža nad hitrim in neizprosnim razpadanjem vrednot italijanskega človeka. »Nonno, e questo il futuro che sognavi te?«, se Appino sarkastično sprašuje v naslednjem folk rok komadu Postumia, v katerem podrobno opiše težave, s katerimi se morajo danes soočati tridesetletniki, med katere spada tudi sam Tencov nagrajenec. Novo leto se je komaj začelo, plošča Canzoni contro la natura pa je že kandidatka za enega izmed boljših albumov leta! stavi. Ni kaj, to je humor, ki te razoroži. Za vsako od navedenih značilnosti je Moni Ovadia navedel več primerov. Bral je krajše pripovedi, zapel molitev in seveda povedal nekaj vicev. Sintezo te kulturne identitete, ki se vrhunsko še danes izraža v marsikateri ustvarjalni dejavnosti, je po prepričanju znanega raziskovalca-interpreta zelo poetično podal Marc Chagall: na njegovih slikah ljudje lahkotno lebdijo v zraku nad revnimi hišami. (bip) Tržaško Koncertno društvo je v sezono 2013-14 vključilo samo dva godalna kvarteta: res škoda, kajti zvočnost štirih godal blagodejno vpliva na dušo, toliko bolj, kadar je tudi program lep in izvajalci na visokem nivoju. Kvartet Jerusalem nedvomno sodi med najboljše sestave mlajših generacij, kar je razvidno iz bogate in mednarodno uspešne kariere, ki se je razvijala pretežno v ZDA, v zadnjem desetletju pa tudi v Evropi. Violinista Alexander Pavlov-sky in Sergej Bresler, violist Ori Kam in čelist Kyril Zlotnikov so se srečali lete 1993 med študijem na konservatoriju v Jerusalemu, kjer poučujejo prvovrstni predstavniki rusko-judovske šole: to pomeni vrhunsko tehniko, toplino zvoka, skratka, dragoceno dediščino in, če zraven dodamo muzikalnost in čustveno predanost godalcev, si lahko pričakujemo odličen rezultat. Kvartet je izbral lep program, ki se je odprl z Mozartovim kvartetom v B-Duru KV589; partitura je nastala po naročilu pruskega cesarja Friderika Wilhelma II, ki je bil tudi dober čelist, zato je Mozart glasbilu posvetil veliko pozornosti in mu dal vlogo, ki je skoraj enakovredna prvi violini. Drugi iz trojice pruskih kvartetov (skladatelj bi jih moral spisati šest, a usoda mu je prekrižala načrt) je formalno izredno dovršen in spominja na šesterico, ki jo je Mozart posvetil Haydnu: eleganca in humor povezujeta vse štiri instrumente v dialog, ki so ga mojstri izpeljali stilno neoporečno, ubrano kot zmorejo umetniki, ki so globoko osvojili vsebino. Še lepše emocije nam je dala druga skladba, Kvartet št.1, ki ga je Leoš Janaček poimenoval Kreut-zerjeva sonata. Najprej istoimenska Beethovnova skladba, nato Tolstojeva povest sta moravskega skladatelja navdihnila do take mere, da je kvartet naravnost dramaturško zgrajena skladba, kjer se strasti prepletajo v pripovedni obliki, najprej z ljubezensko zamaknjenostjo in drhtenjem, nato s strastjo, ki čustva napne do skrajnosti, do tragedije. Škoda, da se je Janaček kvartetu posvetil le v poslednjem obdobju svojega življenja, kajti njegova umetnost je izredno sporočilna: čeprav imajo godala tudi trše, bolj moderne prijeme, je njihova čustvena spevnost vseskozi izredno primerno izkoriščena. Doživeto, trepetajoče, pa tudi strastno in silovito so mojstri interpretirali partituro, ki sodi med viške 20.stoletja. Tudi v drugem delu koncerta smo poslušali češko glasbo: Kvartet št.1 v e-molu »Iz mojega življenja« je Bedrich Smetana spisal v težkih okoliščinah, ko ga je zdravje zapuščalo in gluhost pahnila v globoko depresijo. Sam skladatelj je raztolmačil sosledje stavkov, ki se nanašajo na različna obdobja, od brezskrbne mladosti s petjem in plesi (drugi stavek je Polka) do postopne obsesije, ko mu je v ušesih začela piskati nota E. Izraelski mojstri so zelo prepričljivo po-ustvarili Smetanovo izpoved in nam zapustili zelo pozitiven vtis, od kristalnega, pa tudi toplega zvoka prve violine, do predanosti druge, markantne osebnosti violista in čudovitega muziciranja čeli-sta. Občinstvo je kvartetu dolgo ploskalo ter iztržilo ljubek dodatek, 3.stavek iz Mozartovega Kvarteta v C-Duru KV 157. Katja Kralj GLASBENA SCENA - Slovenska vokalna skupina v ponedeljek v Trstu Perpetuum Jazzile, potem pa še Venditti, Pezzali in Tarja Turunen V naši deželi bo v prihajajočem mesecu februarju kar nekaj vrhunskih glasbenih dogodkov, v ospredju pa bo zlasti Trst s tremi pomembnimi koncerti. PERPETUUM JAZZILE - V ponedeljek, 3. februarja (s pričetkom ob 21. uri) bo v tržaškem gledališču Rossetti težko pričakovan nastop slovenske vokalne skupine Perpetuum Jazzile. Gre za morda najbolj pomembno tovrstno skupino v Evropi. Pevke in pevci skupine Perpetuum Jazzile žanjejo uspehe kjerkoli nastopajo in zlasti v Sloveniji predstavljajo glasbeni fenomen, ki je uspel dvakrat zapored napolniti do zadnjega kotička ljubljanske Stožice. Skupina je znana zlasti po reinter-pretaciji številnih pop in jazz uspešnic. Cene vstopnic v predprodaji so sledeče: parter A in B 36,00 €, parter C in povišani parter 31,00, prva galerija 28,00 €, druga galerija 22,00 €. ANTONELLO VENDITTI - V torek, 11. februarja (ob 21. uri) bo v Trst prispel rimski pevec in teksto-pisec, ki sodi gotovo med najbolj priljubljene kantavtorje stare generacije. Antonella Vendittija niti ni treba posebej predstavljati, saj ga na apeninskem polotoku pozna vsakdo. V našo deželo (v Trstu bo edini koncert v Furlaniji Julijski krajini) prihaja v sklopu turneje '70-'80 ...Ritorno al Futuro, s katero predstavlja okoli po Italiji vse svoje največje uspešnice, in teh je res nešteto. Nekako kot protagonisti celovečerca, po katerem turneja nosi ime, bo tudi Antonello Venditti nekako skakal iz sedanjosti v preteklost in obratno, saj bo med svojim nastopom prepeval tako uspešnice, ki so prekoračile mejo štiridesetih let starosti, kot pesmi, ki jih je vključil v zadnji album. Lilly, Sotto il segno dei pesci, Buona Domenica, In questo mondo di ladri, Roma Ca-poccia, Le cose della vita, Le tue mani su di me, Marta, Sara, Compagno di scuola, Notte prima degli esami, Bomba o non bomba, Modena, Ci vorrebbe un amico, Giulio Cesare, Piero e Cinzia, Ricordati di me in še bi lahko naštevali: vse to boste lahko poslušali v gledališču Rossetti. Cene vstopnic: Parter A in B 74,75 €, Parter C in Povišani parter 69,00 €, Prva galerija 57,50, Druga galerija 46,00 €. MAX PEZZALI - Med pevce srednje generacije sodi Max Pezzali, ki je lani praznoval 20 let glasbenega delovanja in je ob tem pomembnem jubileju izdal tudi nov album Max 20, ki je doživel nepričakovano dober odziv s strani občinstva in bil več tednov na vrhu lestvice najbolj prodanih italijanskih albumov. V albumu dobite 5 novih pesmi (med temi L'universo tranne noi in Ragazzo inadeguato, ki sta leta 2013 postala prava hita) in 14 duetov z drugimi znanimi italijanskimi pevci. V teh duetih je Max prepeval vse uspešni- ce, ki so zaznamovale te dve desetletij kariere, ki se je začela z zelo znano Hanno ucciso l'uomo ragno. Max Pezzali prihaja v Trst v torek, 12. februarja (ob 21. uri). Nastopal bo v športni palači Cesare Rubini (oziroma PalaTrieste). Vstopnice so še na razplago po sledečih cenah: Oštevilčena spodnja tribuna 46,00 €, Oštevilčena zgornja tribuna 40,25 €, Neo-številčena zgornja tribuna 34,50 €, Stojišče 40,25 €. TARJA TURUNEN - Za finsko pevko Tarjo Turunen bo koncert v vi-demskem gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine edini italijanski nastop v sklopu turneje Colours in the Road 2014. Vidmu bo nastopila v nedeljo, 16. februarja ob 21. uri. Koncert so prenesli za dva dni, saj je bil prvotno predviden 14. februarja. Tarja Turunen je simbol metal glasbe in med pobudnicami te glasbene zvrsti tudi za nežnejši spol. Zaslugo za tak uspeh nosi že kot pevka legendarne skupine Nightwish, katero je zapustila zaradi nesporazumov med samimi člani. Odločila se je za samostojno pot in izbira je bila po vsej verjetnosti pravilna. Turneja Colours in the road po evropskih dvoranah in gledališčih je namreč posledica uspešnega trženja njenih albumov. Vstopnice: Parter 46,00 €, Prva galerija 40,25 €, Druga galerija 34,50 €, Tretja galerija 28,75 €. I.F. / ITALIJA, SVET Petek, 31. januarja 2014 1 1 RIM - Predsednica Laura Boldrini bo disciplinsko ukrepala proti poslancem G5Z V parlamentu še en dan prerivanja in prerekanja Grillovi pristaši formalno vložili obtožnico proti predsedniku republike Napolitanu Delo parlamenta je bilo včeraj zaradi ovir in prerivanja, ki so ga sprožili poslanci Grillovega gibanja, skoraj popolnoma onemogočeno ansa RIM - Včeraj j poslanska zbornica po sredinih izgredih, katerih pobudniki so bili pristaši Grillovega Gibanja 5 zvezd, doživela še en dan v popolnem kaosu. Obstrukcija Grillovih pristašev se je začela že zgodaj zjutraj, ko je poslanec G5Z Vittorio Ferraresi oviral delo komisije za pravosodje Napovedal je, da bo vztrajal, dokler ne bosta odstopila predsednica Laura Boldrini in kvestor Stefano Dambruoso, ki do ga Grillovi pristaši obtožili, da je oklofutal njihovo poslanko. Potem so se nemiri s prerekanji in prerivanji, katerih pobudniki so bili Grillovi pristaši, nadaljevali še v avli poslanske zbornice. Napetost je naraščala in nov kraval je nastal v komisiji za ustavna vprašanja, kjer so poslanci G5Z blokirali v dvorani poslance drugih političnih skupin. Nastal je splošen kaos s kričanjem in obtožbami, medtem pa so kvestorji zaprli dostop do predsedstva zbornice in urada predsednice Laure Boldrini, da bi preprečili okupacijo, tako kot se je zgodilo v dvoranah, kjer so zasedale komisije. Sekretar Demokratske stranke Matteo Renzi je obnašanje Grillovih pristašev označil kot popolnoma ne-sprejemljvo, kajti, namesto da bi, kot proglašajo, delali v dobro države, so parlament spremenili v ring, ovirali delo in blokirali demokracijo. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini je obnašanje Grillovih poslancev opredelila kot skrajno problematično in napovedala ustrezne sankcije, kot jih predvideva pravilnik parlamenta. Medtem pa so parlamentarci Gibanja 5 zvezd včeraj tudi formalno vložili v obeh vejah parlamenta obtožnico zoper predsednika republike Gior-gia Napolitana. Grillov poslanec (in podpredsednik zbornice) Luigi Di Maio je zagovarjal obnašanje svojih kolegov in dejal, da se je predsednik republike iz »sodnika prelevil v igralca« in vrhovi vladne večine se po njegovem sedaj sestajajo na Kvirinalu. Napolitano naj bi bil kriv veleizdaje, ker ja pomilostil ameriškega vojaka Josepha Romana, ki je bil obsojen zaradi ugrabitve Abuja Omarja. Poleg tega je predsednik obtožen poseganja v sodstvo in sodišče v Palermu. BEJRUT - Nevladna organizacija HRW Asad obtožen uničenja več tisoč sirskih domov BEJRUT - Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada obtožila, da je razdejal več tisoč domov kot način kolektivnega kaznovanja skupnosti, ki podpirajo opozicijo. Do uničenja domov naj bi prišlo v Damasku in v provinci Hama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nevladna organizacija je v novem poročilu sirsko vlado obtožila, da je z buldožerji in eksplozivom »z zemljevida izbrisala cele soseske«. »Ta nezakonita rušenja so zadnji dodatek k dolgemu seznamu zločinov, ki jih je zagrešila sirska vlada,« poudarja raziskovalec HRW Ole Solvang. Organizacija s sedežem v New Yorku je med julijem 2012 in julijem 2013 zabeležila sedem tovrstnih primerov, od tega dva v provinci Hama v osrednji Siriji in pet v Damasku ter njegovi okolici. S pomočjo satelitskih posnetkov so ocenili, da je bilo uničenih za najmanj 140 hektarjev območij, kar je približno enako površini 200 nogometnih igrišč. Prizadeta območja naj bi bile utrdbe opozicije, borci za človekove pravice pa dodajajo še, da le malo dokazov podpira trditve vlade, da gre za del prizadevanj za ureditev urbanih območij. »Uničenja nadzorujejo vojaške sile in pogosto sledijo bojevanju na teh območjih med vladnimi in opozicijskimi silami,« navaja skupina. Dodajajo še, da podobnega delovanja niso uspeli zaslediti na območjih, kjer večinoma živijo podporniki režima. Lokalni prebivalci uničenih območij so HRW povedali, da pred rušenjem niso bili obveščeni in da tudi niso dobili nikakršne odškodnine. V sirskem konfliktu je bilo od marca 2011 ubitih več kot 130.000 ljudi. Več milijonov jih je moralo zapustiti domove. (STA) KIJEV - Krizi v Ukrajini ni videti konca Predsednik Janukovič očital opoziciji, da namerno stopnjuje napetosti Ukrajinska opozicija se kljub sredini odločitvi parlamenta o amnestiji vseh priprtih protestnikov ne bo uklonila, temveč bo nadaljevala s protesti ansa KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je včeraj opoziciji očital, da namerno stopnjuje napetosti in tako povečuje krizo v Ukrajini. Istočasno je prvič priznal, da so državne oblasti naredile nekaj napak in da bi morale bolj poslušati zahteve ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Opozicija nadaljuje z zaostrovanjem razmer in poziva ljudi k uporu v mrazu zaradi političnih ambicij nekaterih voditeljev, kar ni v redu,« je Janukovič zapisal v sporočilu, potem ko se je opozicija odločila, da bo kljub zakonu o amnestiji za vse prijete protestnike nadaljevala s protesti. »Zakaj politiki ne pozivajo k miru in razumevanju, temveč počnejo ravno nasprotno ter podžigajo strasti s svojimi neodgovornimi pozivi. Mislijo samo na svojo priljubljenost in se ne ozirajo na življenja in zdravje ljudi,« je dodal predsednik. Janukovič, ki je sicer trenutno na bolniškem dopustu zaradi bolezni dihal, pa je priznal, da bi moral bolj upoštevati razpoloženje v državi. »Pokazal bom večje razumevanje za zahteve in ambicije ljudi ter upošteval napake, ki so jih oblasti naredile. Menim, da lahko skupaj Ukrajini in njenim prebivalcem povrnemo mir,« je še zapisal predsednik. Janukovič je še dodal, da bodo vse obveze oblasti, kot je zakon o amnestiji, izpolnjene, še piše AFP. Ukrajinska opozicija se medtem kljub sredini odločitvi parlamenta o amnestiji vseh priprtih protestnikov ne bo uklonila, temveč bo nadaljevala s protesti, je napovedal eden od opozicijskih voditeljev Vitalij Klič-ko. Poleg tega je Evropsko unijo pozval k sankcijam proti predsedniku Viktorju Ja-nukoviču.Ukrajinski parlament je v sredo po večurni razpravi sprejel zakon o amnestiji za vse prijete protestnike, a le, če se bodo protestniki najprej umaknili iz zasedenih vladnih poslopij. Opozicija, ki zahteva amnestijo brez pogojevanja, o zakonu ni glasovala in kot je dejal Kličko, odločitev parlamenta ne bo prispevala k pomiritvi razmer. »Opozicija ostaja na položajih,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Protestniki so tako tudi včeraj ostali v večjem delu središča Kijeva in so na barikadah celo postavili lesene opazovalne stolpe. Prav tako še vedno zasedajo ključne stavbe mestnih oblasti. Kličko se je poleg tega v prispevku za včerajšnjo izdajo nemškega časnika Bild zavzel tudi za sankcije EU proti predsedniku Janukoviču. Kot je dejal, bi lahko unija zanj sprejela prepoved potovanja v države članice, dokler ne podpiše razveljavitve sporne zakonodaje, uper-jene proti protestnikom in osvoboditve priprtih protestnikov. Krizi v Ukrajini tako kljub temu, da je Janukovič ugodil nekaterim zahtevam protestnikov, še ni videti konca. V začetku tedna je odstopil premier, parlament pa je razveljavil sporno zakonodajo, uperjeno proti protestnikom. Množični protesti v Ukrajini so izbruhnili konec lanskega novembra, ker Janukovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pridružitvenega sporazuma z EU. Protesti so konec decembra in v začetku januarja postopoma izgubljali zagon, nato pa so znova s polno silo izbruhnili sredi januarja, ko je parlament potrdil sporno zakonodajo, s katero naj bi omejili protestno gibanje. V Kijevu se je v sredo mudila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, na srečanju v Budimpešti so o razmerah v državi razpravljali tudi premieri držav Višegrajske skupine (Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske). Ti so v izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov in obsodili nasilje. (STA) Amanda Knox in Raffaele Sollecito obsojena za umor Meredith Kercher FIRENCE - Sodišče v Firencah je sinoči na 28 let in pol oz. 25 let zapora obsodilo ameriško študentko Amando Knox in njenega nekdanjega fanta Raf-faela Sollecita za umor britanske študentke Meredith Kercher v Perugi. Nekdanji par je bil že obsojen za umor, vendar je bil leta 2011 na sodišču oproščen, ker naj bi bili nekateri dokazi zbrani nezakonito. Vrhovno sodišče je nato leta 2013 razveljavilo odločitev sodišča in zahtevalo novo sojenje. Umor Kercherjeve je leta 2007 sprožil veliko medijsko pozornost. Kercherjevo so na pol golo in s prerezanim vratom našli v postelji. Sum je padel na sostanovalko Knoxovo, njenega bivšega fanta in njunega znanca Rudyja Guedeja, ki so ga kasneje zaradi pomoči pri umoru obsodili na 16-letno zaporno kazen. Odvetniki Knoxove in Sollecita so že napovedali pritožbo, Kno-xova, ki je v ZDA pa je dejala, da ne bo prišla v Italijo. Tadic izstopil iz Demokratske stranke BEOGRAD - Nekdanji srbski predsednik Boris Tadic je izstopil iz Demokratske stranke, katere predsednik in vodja je bil v letih od 2004 do 2012. Po njegovem se v politični blok okoli stranke vračajo politiki, ki so ji prinesli sloves v afere zapletene in skorumpirane stranke, poroča srbska tiskovna agencija Ta-njug.Tadic se je odrekel tudi mestu častnega predsednika stranke. Ob tem je zagotovil, da njegov izstop ni usmerjen proti članom stranke, pač pa se je zanj odločil ravno zaradi njih. »Srbija potrebuje novo Demokratsko stranko, ki bo prevzela tveganje za prihodnost,« je poudaril. Je pa Tadic zanikal govorice, da se želi na predčasne parlamentarne volitve marca podati z novo stranko. Tadic se je z vrha Demokratske stranke poslovil, potem ko ga je na predsedniških volitvah leta 2012 premagal Tomislav Nikolic. ZLATO (999,99 %%) za kg 29.495,34 -583,69 SOD NAFTE (159 litrov) 107,97 $ +0,11 I I ■ EVRO 1,3574 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. januarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 30. 1. 29. 1. dolar 1,3574 1,3608 japonski jen 139,28 139,73 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,594 27,540 danska krona 7,4622 7,4625 britanski funt 0,82380 0,82210 madžarski forint 310,97 307,37 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2312 4,2130 romunski lev 4,5110 4,5193 švedska krona 8,8347 8,8005 švicarski frank 1,2233 1,2255 norveška kron 8,4680 8,4380 hrvaška kuna 7,6605 7,6465 ruski rubel 47,58025 47,7235 turška lira 3,0808 3,0445 avstralski dolar 1,5459 1,5535 braziljski real 3,2955 3,3172 kanadski dolar 1,5167 1,5173 kitajski juan 8,2302 8,2402 indijska rupija 85,0840 85,1110 mehiški peso 18,1111 18,1150 južnoafriški rand 15,2700 15,1676 1 2 Petek, 31. januarja 2014 APrimorski r dnevnik ow o k Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-NOVA GORICA - Župana Arčon in Romoli kakor svoja predhodnika Po desetih letih bo padel zidek na meji ZVEZA ANMIL Delovni invalidi z novim vodstvom V Tržiču je potekal pokrajinski kongres zveze delovnih invalidov ANMIL, ki ima v goriški pokrajini 1513 članov. V novo pokrajinsko vodstvo so bili izvoljeni Emil Jelen (dosedanji predsednik), Maurizio Visintin, Marino Tusset, Giovanni Punzo, Albino Figelj, Zdravko Leghissa in Claudio Sdraulig; v deželnem odboru bo goriško pokrajino predstavljal Maurizio Visintin, medtem ko sta bila za delegata na osmem državnem kongresu zveze ANMIL (13.15. marca) imenovana Emil Jelen in Marino Tusset. Člani novega vodstva bodo med sabo določili novega predsednika in podpredsednika, ki bosta bila na čelu pokrajinske sekcije zveze ANMIL prihodnjih pet let. Betonski zidek na nekdanjem mejnem prehodu Škabrijelova-Erjavčeva Župana Matej Arčon in Ettore Romoli bosta 12. februarja ob 10. uri s skupnimi močmi porušila del betonskega zidka na mejnem prehodu Škabrijelova-Erjavčeva. S tem simbolnim dejanjem bosta spomnila na dogodek, ki se je zgodil natanko pred desetimi leti in celo ob isti uri, pomenil pa je prvi korak k odstranjevanju meje med mestoma Novo Gorico in Gorico in obenem državama Slovenijo in Italijo. Njuna predhodnika, Mirko Brulc in Vittorio Brancati, sta tedaj pred očmi številnih prisotnih domačih in tujih medijev ter občanov z obeh strani meje odstranila zeleno žičnato ograjo na meji pred novogoriško železniško postajo. Tam je kasneje nastal skupni trg obeh Goric: trg Evrope oz. Transalpina. Letošnji dogodek se bo začel streljaj stran od omenjenega trga: župana bosta z združenimi močmi ob 10. uri najprej podrla del omenjenega zidu, ki še vedno nakazuje potek meje tik ob nekdanjem mejnem prehodu Erjavčeva. Pol ure zatem bo sledil osrednji dogodek na Trgu Evrope: odprtje razstave »Desetletje brez meje« no-vogoriškega fotografa Primorskih novic Lea Caharije ter goriškega fotografa in tudi sooblikovala našega dnevnika Pierluigija Bum-bace. Razstava njunih fotografij, ki so nastale ob odstranjevanju mejne ograje, bo umeščena v prostor omenjenega trga, katerega polovica sega na slovensko, polovica pa na italijansko stran. Tudi fotografije bodo pričale o dveh perspektivah na dogodek - pogled z italijanske strani na slovensko bodo osvetlile Bumbacove fotografije, Caharija pa je zgodovinski dogodek ujel v objektiv s slovenske strani. Prisotne bosta na trgu nagovorila oba župana - Arčon in Romoli -, sledil bo kratek pogovor z avtorjema fotografij. Zapel bo še pevski zbor osnovne šole Solkan. »Program še ni v celoti dokončno dorečen, saj se o določenih stvareh še dogovarjamo,« pojasnjuje Nika Simoniti Jenko, koordinator-ka za mednarodne odnose na novogoriški mestni občini. Z odstranitvijo žičnate ograje je Slovenija simbolno podrla mejo z Italijo že pred uradnim vstopom v Evropsko unijo, ki se je uresničil 1. maja 2004. Po odstranitvi ograje so stekle priprave na izgradnjo skupnega trga obeh Goric. Trg krasi mozaik Franka Vecchieta s fragmenti številke 57/15 - gre za oznako mejnega kamna, ki je stal na tistem mestu. (km) GORICA - Za ohranitev pokrajin UPI se bo pritožil »Kaj naj rečem? Delajo to, kar so obljubili med volilno kampanjo. Vendar mi ne bomo ostali križem rok in bomo uresničevanje sklepa skušal najprej preprečiti v Pordenonu, kjer se ravno letos izteka mandat pokrajinskemu svetu. Prepričan sem, da bomo z eno lepo "pritožbico" uspešni in da bomo uspeli ohraniti pokrajine pri življenju, saj predstavlja njihova ukinitev pravo de-magoško odločitev.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta na celi črti nasprotuje včerajšnjemu sklepu deželnega sveta, s katerim se v Furlaniji-Julijski krajini ukinjajo pokrajine. »Na odločitev, ki ni v skladu z italijansko ustavo, se bo pritožila zveza italijanskih pokrajin UPI,« napoveduje Gherghetta in poudarja, da je odločitev dežele škandalozna, saj bo ukinitev pokrajin prinesla več stroškov kot dobička. Predsednik goriške pokrajine pravi, da bi se morala deželna vlada lotiti resne reforme krajevnih uprav, najprej pa bi morala začeti ravno pri deželi. »Ukiniti bi bilo treba cel kup deželnih služb, konzorcijev in uradov, za delovanje katerih gre na kupe denarja; poleg tega bi bilo treba poenostaviti celotno deželno zakonodajo in šele zatem se začeti pogovarjati o tem, kako se nek prostor upravlja,« poudarja Gherghetta in se sprašuje, ali ima dežela sploh svojo politično linijo. »Če jo ima, ni nikakor jasna,« poudarja Gherg-hetta, ki se z ukinitvijo pokrajin res ne more sprijazniti, saj je po njegovem mnenju de-magoška in povsem nepotrebna, saj ne bo prinesla bistvenih prihrankov. »Deželni odbornik Paolo Panontin napoveduje, da bo veliko prihranil tudi na osebju; sprašujem se, kako bo storil? Bo mogoče koga odslovil? V resnici bistvenih prihrankov ne bo, kar smo dokazali z obsežno dokumentacijo, vendar je na deželi niso vzeli v poštev. Zaradi tega nam res ne ostane drugega kot na sodišču dokazati, da so naša prepričanja pravilna,« zaključuje Enrico Gherghetta. Na deželi je ukinitev pokrajin podprla tudi desna sredina, čeprav je bil goriški de- Enrico Gherghetta Rodolfo Ziberna želni svetnik Ljudstva svobode Rodolfo Zi-berna do tega kritičen. Po njegovih besedah so v levi sredini tako pohiteli z ukinitvijo pokrajin tudi, da bi preprečili nove pokrajinske volitve na Pordenonskem, kjer se kot znano letos spomladi pokrajinski skupščin izteka mandat. Ziberna je opozoril, da je pordenonsko pokrajino zelo uspešno vodila desna sredina, ki ji je bila sedaj dejansko odvzeta možnost, da bi se še enkrat predstavila volivcem. GORICA Univerza: hočejo isti tretma kot Pordenon Za Gorico zahtevajo enak tretma, kakršnega namerava dežela FJK nameniti Pordenonu. Iz deželnih palač v Trstu se je razširil glas, da naj bi deželna vlada povišala finančno dotacijo za potrebe por-denonskega sedeža Videmske univerze. V Gorici je završalo. Med prvimi je vzrojil deželni svetnik Ljudstva svobode Rodolfo Ziberna. »Nedvomno je treba vlagati v izobraževanje, saj prihodnost sloni na inovacijah. Zaradi tega je nedvomno treba veliko vlagati v univerzitetni sistem, pri čemer pa ne gre nikogar zapostavljati Gorice. Goriška pokrajina je na osmem mestu državne lestvice mladinske brezposelnosti, zato pa Gorice ne gre še dodatno oškodovati tudi na področju izobraževanja,« poudarja Ziberna in pojasnjuje, da v Gorici zelo dobro sodelujeta Tržaška in Videmska univerza, razvoj goriškega univerzitetnega pola pa podpirajo tako občina kot pokrajina, Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica. »Da smo natančnejši, občina, Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica letno namenijo 300.000 arhitekturni fakulteti Tržaške univerze, ki se je v celoti preselila v Gorico s splošnim zadovoljstvom vseh. Zaradi tega sem prepričan, da bi morala za razvoj goriškega univerzitetnega pola tudi dežela prispevati dodatnih 300.000 evrov,« poudarja Ziberna, ki je prepričan, da mora dežela posvetiti Gorici enako pozornost, kakršno bo posvetila Pordenonu. Podobnega mnenja je tudi goriški župan Ettore Ro-moli, ki je glede tega vprašanja že pisal predsednici deželne vlade Debori Ser-racchiani. »Presenečen sem ob novici, da namerava deželna vlada zagotoviti večletni prispevek pordenonskemu sedežu Videmske univerze, zato pa sem predsednico pozval, naj zagotovi Pordenonu in Gorici enak tretma in naj spodbuja dogovarjanje med Tržaško in Videmsko univerzo v vidiku okrepitve njune prisotnosti v Gorici z vzpostavitvijo sodelovanja med sličnimi univerzitetnimi tečaji,« poudarja goriški župan Ettore Romoli. Da je treba okrepiti univerzitetno ponudbo na Goriškem, je prepričan tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Po njegovih besedah je tudi treba univerzo povezati s teritorijem, s podjetji in krajevnimi upravami. »Univerze se ne smejo zapirati vase, pač pa se morajo vključiti v krajevno gospodarstvo in družbeno življenje ter predlagati rešitve za izhod iz krize,« zaključuje Enrico Gherghetta. TRŽIČ - Karabinjerji prijavili trojico Kradli naj bi tudi gorivo V prtljažniku so skrivali nož in vlomilsko orodje - Poostren nadzor v industrijski coni in na sedežih navtičnih klubov Zaradi posesti orožja in vlomilskega orodja so na sodišču prijavili tri romunske državljane, stare 24, 25 in 40 let. Karabinjerji so v sredo pod večer ustavili za pregled avtomobil »station wagon« z nemško registrsko tablico pred rimskimi termami v tržiški industrijski coni. Potem ko so pregledali dokumente voznika in potnikov, so odprli prtljažnik in v njem našli 21-centimetrski voz, razno vlomilsko orodje, dve veliki ročki za gorivo in plastično cev. Karabinjerji so omenjene predmete zasegli, med pre- verjanjem dokumentov pa so ugotovili, da so v Nemčiji izdali nalog za zaplembo avtomobila. Karabinjerji so zato zasegli tudi avtomobil, medtem ko so trojico prijavili goriškemu sodišču zaradi posesti vlomilskega orodja in orožja. Čeprav tega ni mogoče dokazati, je trojica po vsej verjetnosti odgovorna tudi za razne kraje goriva, do katerih je v zadnjih časih prišlo v tržiški industrijski coni in v raznih marinah, kjer so neznanci ukradli tudi več izvenkrmnih motorjev. Zaradi porasta tovrstnih kaznivih dejanj so karabinjerji okrepili nadzor v tržiški industrijski coni in tudi na sedežih navtičnih klubov. Pri svojem delu so bili tržiški kara-binjerji z ovadbo trojice očitno uspešni, ne glede na to pa napovedujejo, da bodo s poostrenimi nadzori vztrajali. Pri tem pozivajo krajane, naj jim sporočijo, ko opazijo sumljive osebe med potikanjem po navtičnih privezih ali med vožnjo po stranskih ulicah. Karabinjerji poudarjajo, da je vsako opozorilo pomembno za preprečevanja novih tatvin in kraj, ki oškodovance vsakič zelo prizadenejo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. januarja 2014 13 SOVODNJE - Priprave na Karnivalov pust Kljub višjim stroškom in strožjim predpisom bodo pustarji vztrajali Prirejanje sovodenjskega pustnega sprevoda je vse bolj težavno; stroški se višajo, varnostni predpisi so strožji, pokrovitelji stiskajo pas. Pa vendar odborniki pustnega društva Karnival se ne predajajo slabi volji in si prizadevajo, da bi bila tudi letošnja pustna povorka čim bolj množična in vesela. To jim sodeč po številu že najavljenih udeležencev očitno uspeva, saj bo na letošnji povorki približno toliko pustarjev kot v zadnjih letih, čeprav bo med vozovi nekaj odpovedi. Kako potekajo priprave na sovo-denjski sprevod, smo vprašali Bernarda Florenina, starosto slovenskih pustarjev na Goriškem. »Tudi pustarji še kako občutimo negativne posledice splošne gospodarske krize; veliko pokroviteljev je odpadlo, drugi so precej znižali svoje prispevke. Zaradi tega si prizadevamo, da bi se dokopali do finančne pomoči dežele Furlanije-Julijske krajine. Po mojem mnenju si jo še kako zaslužimo, saj bomo letos priredili svojo že 17. pustno po-vorko,« poudarja Florenin in pojasnjuje, da se stroški iz leta v leto višajo zaradi vse strožjih varnostnih predpisov. »Letos bomo morali celotno traso povorke zavarovati z ograjami, najem katerih je zelo drag. Tudi kioski morajo spoštovati nove zakonske predpise, poleg tega moramo pripraviti obsežno dokumentacijo, imeti moramo osebe, ki so zadolžene za varnost, prisotni morajo biti prostovoljci civilne zaščite, gasilci, zdravniško osebje,« našteva Florenin in pojasnjuje, da se tudi številna društva soočajo s težavami. »Letos v Sovodnjah ne bo vozov iz Križa iz s Praprota, ki so bila v prejšnjih letih vedno med najlepšimi. Tudi Gabr-ci letos ne bomo zgradili voza, tako da se bomo udeležili povorke kot skupina,« pravi Bernard Florenin, ki je od vsega začetka med glavnimi pustnimi mojstri pri gabrskem društvu Skala. Florenin pojasnjuje, da v društvu še kako pogrešajo Oskarja Jurna in Ladija Boškina, ki sta umrla letos oz. lani. »Oskar je bil pravi izvedenec za gradnjo vozov, Ladi je skrbel, da je bila vsa dokumentacija urejena. Brez njune pomoči in še zaradi nekaterih težav smo se letos odpovedali pustnemu vozu, prihodnje leto pa bo treba strniti vrste in spet zgraditi voz - naj bo majhen ali velik,« poudarja Florenin in napoveduje, da za letošnjo povorko voz že gradijo v Sovodnjah, Štandrežu in Štmavru. Po njegovih besedah se ravno Štmavrci želijo vrniti na pota stare slave, ko so posegali po prvih mestih tako v Gorici kot na Opčinah in v Sovodnjah. Za zaključek Florenin razlaga, da Karnival še naprej sodeluje tudi z odborom posoškega pusta. »Tako je na skupnih plakatih po zaslugi naše po-vorke prisotna tudi slovenščina,« pravi Florenin in pojasnjuje, da je za sovo-denjski sprevod pomembna za zbiranje sredstev tudi pustna loterija. Srečke so že v prodaji, prva nagrada je enotedensko križarjenje po Sredozemlju, druga pa vikend v Parizu. (dr) KARNIVAL Tridnevno pustovanje z vrhuncem 2. marca Vrhunec letošnjega Sovodenjskega pusta bo v nedeljo, 2. marca, ko bo v Sovodnjah z začetkom ob 14. uri tradicionalni sprevod pustnih vozov in skupin. Ob zaključku pisanega mimohoda bo nagrajevanje pod ogrevanim šotorom, kjer bo za ples in zabavo poskrbela glasbena skupina Happy day, ki že nekaj let uspešno nastopa na Sovo-denjskem pustu. Tridnevno pustovanje v priredbi društva Karnival se bo sicer začelo že v petek, 28. februarja, ko bo ples z DJ-ejem. V soboto, 1. marca, bo zaigrala skupina Studio 80. Za popestritev petkovega in sobotnega večera bodo poskrbele Karnivaline. Brhke plesalke so na sovodenjskem pusto-vanju prvič nastopile lani, spričo velikega uspeha pa so se odločile, da se vrnejo v Sovodnje z novimi plesnimi koreografijami, s katerimi nameravajo tudi letos navdušiti praznično razpoložene pustarje. Posnetek se nanaša na lanski pustni sprevod v Sovodnjah, ki je glede množičnosti udeležencev potolkel rekorde iz minulih let. Pustarjev so našteli preko 1200. GORICA - Pust V spotiko so jim računi in zaprti Korzo Goriški pustni sprevod bo letos v nedeljo, 23. februarja. »Okvirno bomo imeli kakih osem vozov in osem skupin. Namesto voza iz Praprota se bo povorke udeležil še en voz iz Slovenije,« glede udeležbe na letošnjem goriškem pustu v imenu prirediteljev napoveduje Mauro Mazzoni in poudarja, da so zelo zaskrbljeni zaradi pomanjkanja sredstev. »Še izračunati moramo, koliko sredstev dejansko imamo na razpolago. Nekako naj bi uspeli kriti vse stroške, čeprav bomo morali nekaj denarja črpati iz svojega pustnega sklada, ki se počasi izsušuje. Za prihodnje leto nam bo verjetno ostalo bolj malo denarja, tako da smo za pustni sprevod 2015 že zdaj zelo zaskrbljeni,« pravi Mazzoni in pojasnjuje, da je vse težje priti do finančne pomoči, seveda so tudi stroški vse višji. »Vsaj z varnostjo letos ne bo težav; lani smo pridobili vsa potrebna dovoljenja, ki veljajo dve leti. Tako smo zaskrbljeni edino za odsek Korza Verdi pred ljudskim vrtom, ki ga trenutno zaseda gradbišče. Upajmo, da se bodo gradbena dela zaključila do 23. februarja,« pravi Mauro Mazzoni. TRŽIČ - Zaradi nižanja prispevkov in zamud pri izplačevanju Skrbi jih jubilejni pust Za letošnji sprevod je dežela dala na razpolago 37.500 evrov - Prireditelji zahtevajo zagotovila za prihodnje leto V goriški pokrajini je prestolnica pustnega dogajanja Tržič, kjer se na torkovi pustni povorki običajno zbere tudi preko trideset tisoč ljudi. Tržiško združenje Pro Loco je ravno zaradi množičnosti in privlačnosti prireditve s pripravami za letošnje dogajanje začelo že pred meseci, ko so največjo neznanko predstavljali deželni prispevki. Dežela jim je namenila 37.500 evrov, vendar se prireditelji pusta pritožujejo, da so denar dobili komaj decembra, kar jim je povzročilo vrsto organizacijskih težav. Kljub vsemu je program letošnjega pustovanja začrtan: v torek, 4. marca, dopoldne bosta Sior An-zoleto in njegova dolgonoga nevesta obšla vse mestne rajone, opoldne bo notar Toio Gratariol prebral Anzoletovo oporoko na Trgu Republike, ob 14. uri se bo začel pustni sprevod. Medtem ko imajo za letošnji pust dovolj sredstev, pa vlada za prihodnjo iz- vedbo velika zaskrbljenost. Leta 2015 bo na vrsti 130. pustovanje in hkrati bo Sior Anzoleto prebral svojo 50. oporoko, zaradi česar hočejo v društvu Pro Loco čim prej izvedeti, koliko sredstev bodo imeli na razpolago in kdaj jih bodo prejeli. Podobno zahtevo postavljajo deželi tudi druga društva, ki sodelujejo pri organizaciji pusto-vanja; če ne bo zadostnih zagotovil, jih ne bo na spregled, poudarjajo predstavniki pustnih društev in skupin, ki so seveda najbolj zaslužni za uspeh tržiškega pustova-nja. Pri združenju Pro Loco pričakujejo, da jim bo primerno pozornost izkazala tudi občinska uprava, ki jih je letos razočarala. Začetno je bilo predvideno, da bo občina namenila 20.000 evrov za pust in 10.000 evrov za praznik vina. »Potem ko je dežela zagotovila 37.500 evrov prispevka, je občina predlagala, naj se zadovoljimo z 10.000 evri za pust, saj naj bi bilo 20.000 evrov po mnenju občine bolj potrebnih za praznik vina,« pojasnjuje predsednica združenja Pro Loco Brunella Papa. Uvod v pustni čas predstavlja pobuda »Magnemo fora de casa«, v okviru katere gostilne in restavracije iz Laškega ponujajo jedilnike po posebno ugodnih cenah. Letos bodo sodelovali lokanda Ter-rarossa v Selcah, gostilna Al Commerciu da Giovvani v Pierisu, Club House Marina Lepanto v tržiški industrijski coni Li-sert, gostilna Boscarol v Ronkah, piceri-ja A le casate v Pierisu, gostilna Bepi Meo v Škocjanu, ristopub Mini Max v Tržiču, picerija Polimeno v Tržiču, bufet Al Falco v Tržiči, gostilna Gigi v Beglianu, restavracija Villa del Contado v Ronkah, restavracija La Sciantosa v Tržiču, gostilna Ta'l Curtivon v Turjaku, gostilna Ai Tigli v Štarancanu, restavracija Ai Cacciatori v Foljanu, restavracija Balkan Express v Tržiču in gostilna Alle pietre da Beato v Vidmu. GORICA - Humanitarni projekt Mladi premoščajo zadrego pred starimi in onemoglimi Mladi brez meja. Na prvi pogled naj bi šlo že spet za klic k preseganju državne mejne črte. Dejansko gre za humanitarni projekt, namenjen mladim, ki se v oblikah prostovoljnih dejavnosti v primernih oblikah približajo starostnikom in tudi mlajšim nepokretnim osebam s preseganjem tistih meja, ki so včasih razumljivo še bolj pa neupravičeno prisotne zaradi privzgojene zadrege pred onemoglimi telesi. Dejavnost je potekala v okviru pobude »Giova-ni senza confini«, ki jo je vodilo neprofitno združenje Incontriamo, ustanovljeno leta 2004 in s sedežem v Za-graju. Doslej je vanjo vstopilo okrog sedemdeset mladih obeh spolov v starosti od 14 do 24 let. Ukvarjajo se s klasičnimi oblikami mladinskega povezovanja in s prostovoljnim humanitarnim delom v domovih za starostnike v Gradišču, Pierisu, Ronkah, Foljanu, San Giovanni ob Nadiži in Tržiču. Njihov pristop se spreminja iz kraja v kraj in se prilagaja na različne osebne in skupinske okoliščine, a skupni imenovalec je vključevanje ostarelih v živahen odnos, dejavnosti, sprehode, celo ples z invalidskimi vozički, risanje, vsebinsko zavzeto gledanje filmov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja ... brez omalovaževalne patetike, temveč pristno, sproščeno, doživeto. O vsem tem in marsičem drugem - na primer o anketnem vprašalniku z rezultati odgovorov glede de- javnosti in počutja v njej - je teklo poročanje v torek dopoldne v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gorici. Udeležilo se ga je okrog trideset oseb, ki pa so se postopoma porazgubile, kajti resnično je bilo dosti pozdravnih posegov (predstavniki pokrajine, občine, dežele, socialnih združenj zgornjega in spodnjega Posočja ter Trsta, same fundacije, konzorcija CISI in seveda združenja Incontriamo), ki so jim sledila prava strokovna predavanja s psihološkimi, metodološko raziskovalnimi in statističnimi vsebinami. Nekaj je sicer bilo tudi projektiranih diapozitivov, ki so popestrili izvajanja in v podobah prikazali, kakšni so pravzaprav odnosi, pobude in vzdušje med varovanci ter varovankami in prostovoljci. Predavale so Teresa Vescovi, Anna Maria Boileau, Laura Richelli in David Cernic iz Zagraja, do nedavnega predsednik združenja, ki mu je nasledil Alessio Zavardi. Spodbudni so odzivi na šolah, kjer člani združenja Incontriamo »novačijo« prostovoljce. Preveč jih je, da bi se vsi uspeli usposobiti z osnovnimi pravili vedenja, znanja, pristopov, ki so primerni za druženje s starostniki ali z invalidi na vozičkih. Za zaključek še pomembna postavka: na desetine mladih se skozi takšno večplastno izkušnjo usposobi za vrsto dejavnosti, ki jim bodo gotovo pomagale pri zaposlovanju na delovnih mestih v sociali, zdravstvu, vzgoji in izobraževanju. (ar) GORICA - Bogdan Soban razstavlja v galeriji Ars V tretji dimenziji Likovnikovi programski algoritmi simulirajo človekov ustvarjalni proces Do konca februarja je v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku na ogled razstava likovnih del Bogdana Sobana. Na odprtju v sredo minulega tedna je umetnik spregovoril o sebi in svojem delu prek pogovora s predsednikom društva Ars Jurijem Paljkom. Med drugim je povedal, da je študiral strojništvo, več kot 25 let pa se je v službi ukvarjal z računalništvom. Kot programerja ga je izzivalo vprašanje, ali more stroj sam kaj izumiti oz. vsaj simulirati kreativnost. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so si »osebni računalniki« utrli pot med širše množice in se naglo razvili, je Soban svoje raziskave in zlasti načelo naključnega dogajanja še poglobil. Odkar je upokojen, je dejal, »uživa v pisanju novih programov« in še naprej »vrta v matematične formule«. Njegove slike namreč nastajajo na osnovi računalniških programov, ki jih sam piše. Ko jih zažene, začenjajo razvijati nenavadne ustvarjalne sposobnosti, tako da ustvarjajo neskončno vrsto edinstvenih in neponovljivih slik; te - trdi avtor - niso primerljive s poznanimi metodami drugih avtorjev. So-banovi programski algoritmi, ki dejansko simulirajo človekov ustvarjalni proces, samostojno »proizvajajo« oz. »kreirajo« podobe predvsem abstraktnega tipa. Zato je ta pristop znan pod imenom »genera- Bogdan Soban in Jurij Paljk fotol.k. tive art«. Gledalec lahko na ekranu spremlja nastajanje slik, ki se rojevajo ena za drugo in za vedno izginjajo, če jih ne shrani. Na neki način se lahko »sprehaja v tretji dimenziji« in v virtualnih svetovih išče zanimive motive. Soban prepušča stroju pri ustvarjanju največjo možno svobodo, on - po svojih estetskih kriterijih in okusih - samo opravi izbor slik. Ogled je možen po urniku Katolike knjigarne. 498 0 Četrtek, 30. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / NOVA GORICA - Župan in lastniki iščejo skupne rešitve Prihod salona pohištva v železniško remizo je vse bolj pod vprašajem Kot kaže, je prihod Rutarjevega Dipa v novogoriško železniško remizo na Majskih poljanah pod vprašajem. »Lastnik remize, Immorent, se je zavezal, da prekine vse aktivnosti, kar se tiče umestitve pohištvene trgovine Dipo v remizo, in da najprej reši medsebojne obveznosti, potem pa da poiščemo skupno rešitev za remizo,« je včeraj no-vogoriški župan Matej Arčon za Primorski dnevnik povzel vsebine napovedanih pogovorov, ki jih je imel pred nekaj dnevi s predstavniki graškega Im-morenta. Na podlagi zadnjih pogovorov z lastniki župan tudi ocenjuje, da obstaja velika možnost, da dogovori glede trgovine Dipo niso le zamrznjeni, temveč da v remizi trgovine s pohištvom sploh ne bo. »Zadovoljen sem, da so se pogovori z lastniki remize nadaljevali in da je obojestranska želja, da izpolnimo obveznosti iz pogodbe, čeprav si jo vsak interpretira po svoje. Želja in cilj je, da do konca februarja dobimo skupno rešitev in v marcu zadevo tudi podpišemo. Do takrat velja zagotovilo z njihove strani, da trgovine Dipo v remizi ne bo. Ko bomo ta dogovor in zaključek obojestranskih obveznosti podpisali, se bomo tudi skupaj dogovarjali o morebitni vsebini v remizi,« je zadovoljen župan. Za komentar smo včeraj želeli vprašati tudi Dragana Ašanina, vodjo Di-po Slovenija, a je bil zadržan na službenem potovanju v tujini in nam zato pred torkom ne more posredovati nobenih informacij, je povedal. Omenjene obveznosti iz pogodbe se nanašajo na tripartitno pogodbo, podpisano leta 2008 med tedanjim Primorjem, Immorentom in novogoriško mestno občino, še preden se je na Majskih poljanah začela gradnja Obija in kasneje Su-pernove. V njej so določene obveznosti, ki jih je vsaka stran dolžna izpolniti. Im-morent po županovih besedah še ni izpolnil pogodbenih obveznosti o izgradnji komunalne infrastrukture na območju Prvomajske ulice, medtem ko občina ni izpolnila obveznosti o pridobitvi gradbenega dovoljenja za drugo fazo odvodni-ka deževnice v Sočo. Po objavi novice, da v nekdanjo kurilnico oziroma obračališče parnih lokomotiv prihaja pohištvena trgovina, ki namerava v celoti zasesti objekt, je zavrelo v lokalni skupnosti. Novo- Železniška remiza na Majskih poljanah goriški župan je izrazil odločno nasprotovanje temu, da bi v remizo kot edina vsebina prišla trgovina s pohištvom, oglasili so se tudi iz Društva za Goriško-Bohinj-sko progo, kjer so znova opozorili na izjemen pomen objekta, kakršnega ni v evropskem merilu. Remiza je z občinskim fotok.m. odlokom zaščitena kot objekt tehnične kulture, v veljavnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu pa, ohlapno sicer, piše, da je treba del objekta nameniti za javne vsebine oziroma kulturne dejavnosti, kar pa se očitno ne bi zgodilo. Katja Munih ŠTANDREŽ - Pred sedemdesetimi leti se je Viljem Zavadlav udeležil pohoda v Benečijo Čez Sočo s puško nad glavo Pod vasjo Morsko pri Kanalu je v noči s 30. na 31. januar 1944 reko prebrodilo 2500 borcev XXX. divizije NOV V noči s 30. na 31. januar leta 1944 je skozi vas Morsko pri Kanalu 2500 borcev prebrodilo reko Sočo in krenilo v slovensko Benečijo v okviru pohoda XXX. divizije Narodnoosvobodilne vojske. Ob 70. obletnici tega pomembnega dogodka smo se pogovarili z devetdesetletnim Viljemom Zavadlavom iz Štandreža, ki se je pohoda v Beneško Slovenijo kot mladi, komaj dvajsetletni partizan tudi sam udeležil. Razburkana leta vojne vihre so se za Zavadlava pričela, ko so ga nekega januarskega jutra leta 1943 karabinjerji prisilno vpoklicali v vojsko in ga skupaj z drugimi mladimi sovaščani odpeljali na služenje vojaškega roka v kraj Fossano v Pie-montu. Po kapitulaciji Italije 8. septembra leta 1943 se je Zavadlav vrnil na Goriško in brez oklevanja stopil v partizane. Svojo borčevsko pot je po skoraj triletni vojni odi-sejadi sklenil v Ljubljani, kjer je dočakal osvoboditev. Danes o svojih takratnih pogumnih, mladostniških izbirah Zavadlav pravi: »Kljub prisili smo se v posebnih bataljonih dobro imeli. Redna italijanska vojska je zagotavljala marsikatero udobje: od strehe in toplih oblačil vse do zajamčenega dopoldanskega in večernega obroka. Kot mladi fantje smo si mislili, da bo tudi v partizanih tako. Izkazalo se je čisto nasprotno: pri partizanih se ni nikoli jedlo z veliko žlico. Bili smo idealisti, borili smo se za boljšo in pravičnejšo družbo«. OD BANJŠKE PLANOTE DO PODUTANE »S prijateljem in sovaščanom Borisom Nanutom ter z vsemi ostalimi tovariši v četi znotraj 17. brigade Simona Gregorčiča smo cel mesec januar leta 1944 prebili na Banjški planoti. Tu smo bili pred okupacijskimi silami na varnem, saj v tistem obdobju esesovsko policijsko poveljstvo generala Globočnika ni izvajalo obsežnejših hajk proti partizanskim enotam oziroma "banditom. Dneve smo preživljali v gozdovih, kjer se je skrival ves logističen aparat enot, noči pa na vaseh. Spali smo na senikih, ob slabih vremenskih razmerah pa so nas krajani gostili tudi v notranjosti svojih hiš. Kljub latentnemu tveganju so nas domačini vedno lepo sprejeli, redki so bili primeri ovadb. Položaj na Gorenjskem pa je bil v primerjavi s Primorsko čisto drugačen. Nasprotovanje določenega dela civilnega prebivalstva osvobodilnemu boju je bilo na Kranjskem zelo močno - to sem spoznal kasneje, ko sem se s partizanskimi enotami tja preselil,« pripoveduje Za- r M 9 P" vadlav in nadaljuje: »Prav gotovo je tistega dne ukaz za pohod na Benečijo prišel iz vrhovnega štaba 9. korpusa v okviru prizadevanj za priključitev Primorske k matični domovini. V roku nekaj ur smo se vsi mobilizirali, ko je legla noč, pa smo vkorakali v Beneško Slovenijo«. MRZLA VODA JIM JE SEGLA DO PASU »V mrzli noči smo se z Banjške planote spustili proti Kanalu, točneje v zaselek Morsko. Celo noč smo hodili po stezah ob makadamski glavni cesti. V naši četi smo imeli tudi nekaj mul, na katere smo nato-vorili težko orožje: minomete in mitraljez angleške izdelave. Vedno smo bili na preži, da bi ne kdo pripeljal mimo. Sicer je bilo takrat prometa bore malo, tako da smo v temi lahko prihajajoče vojaško motorno vozilo takoj opazili,« se spominja Zavad-lav. Na vprašanje, kako pa je konkretno potekalo prečenje rečne struge, sogovornik odgovarja: »Vodostaj Soče je bil takrat čisto različen od današnjega. Soča v tistem predelu ni bila globoka in tudi ne pretirano deroča. Z nahrbtnikom in puško nad Viljem Zavadlav v partizanih (levi na fotografiji levo) in na svojem štandreškem domu (desno) foto vas, arhivv.z. glavo smo stopili vanjo in se držali drug ob drugemu, da bi tok reke ne slučajno koga odnesel. Ko smo prispeli na drugi breg in je adrenalin pojenjal, nam je pričel mraz po razmočenih oblačilih lesti v kosti. Čeprav snega takrat ni bilo, je bila temperatura krepko pod ničlo. Komandir ni dovolil, da bi četa postala, navkreber smo marš nadaljevali vse do Liga. V bližini zaselka se je četa ustavila: končno smo se lahko odpočili in posušili. Po nekaj urnem postanku smo se spustili v beneške doline, kjer smo prečili še plitvo Idrijco in nadaljevali vse do Podutane«. O logistični obsežnosti operacije narodnoosvobodilne vojske, ki je v Benečijo poleg enot, premaknila tudi premične bolnišnice, strelivo ter propagandne in druge odseke pa Zavadlav pojasnjuje: »Čeprav smo slutili, da gre za veliko operacijo, smo šele kasneje izvedeli, da je poleg naše čete in brigade tisto noč samo pri zaselku Morsko - kjer danes stoji spominsko obeležje -, Sočo prečilo okrog 2500 borcev«. »V Benečiji sem preživel približno štirinajst dni, k sreči naša četa ni bila vpletena v spopade s sovražnikom. Ukvarjali smo se predvsem z organizacijo mitingov in delitvijo partizanskega tiska, ki sta imela kot cilj mobilizacijo domačinov v aktivni boj proti okupatorju. Mislim pa, da je poveljstvo ob obujanju narodnostne zavesti hotelo v končni fazi tudi dokazati, da so v Benečiji ob partizanskih oddelkih brigade Garibaldi ter Osoppovcih prisotne tudi enote NOB,« pravi Zavadlav, ki se beneških vasi spominja kot revnih in osamljenih zaselkov. IZ BENEČIJE NA KRANJSKO Po operacijah v Benečiji se je Zavadlav z borčevskim vzdevkom »Vili« umaknil skupaj s četo mimo Brd na Pred-mejo, kjer je iz Gregorčičeve brigade prestopil v vrste 19. brigade Srečka Kosovela. Kmalu zatem je bil dodeljen novoustanovljeni enoti VDV (Vojska državne varnosti), s katero se je pomaknil na Kranjsko. Tu se je lahko od blizu soočil s slovenskim protikomunističnim uporom. »V bližini Ljubljanske pokrajine je bilo jedro vsakega večjega središča ali vasi pod nadzorom vaških straž Slovenske domobranske legije,« pojasnjuje Zavadlav in s ponosom ugotavlja, da so kljub temu enote VDV uspele izpeljati kar nekaj uspešnih jurišev. »S pomočjo nekaterih domačinov smo v neposredni bližini domobranske postojanke vdrli v lekarno. Brez enega strela smo iz obrata odnesli precejšnje zalogo zdravil, ki so bila nujno potrebna za naše ranjence v gozdovih,« pripoveduje o uspešni akciji Za-vadlav. Naj na tem mestu še pristavimo, da je pred leti Viljem Zavadlav s pomočjo Alda Rupla svoje spomine iz uporniške mladosti vlil tudi na papir. Tako je nastala drobna knjižica, ki jo je Zavadlav le v nekaj izvodih poklonil svojim najdražjim. (VaS) NOVA GORICA Pater in borec na poti sprave Nagradil ju je predsednik Borut Pahor Slovenska polpretekla zgodovina je kot bumerang, ki se vrača nazaj, zato se narod z njo mora soočati, je dejal slovenski predsednik Borut Pahor po podelitvi priznanja Jabolko navdiha patru Bogdanu Knavsu in predsedniku NOB Nova Gorica Vladimir-ju Krpanu za mašo za žrtve vojne. Izpostavil je, da si ljudje želijo strpnosti in sprave. Dejal je še, da se je potrebno vprašati, kako se soočiti z zgodovino, da bo zadoščeno resnici in dostojanstvu. Iz svetlih strani zgodovine bomo po njegovih besedah morali izvleči nauk zgodovine, iz temnih opomin za naša prihodnja ravnanja, da bomo ne glede na razlike v pogledih na preteklost znali živeti skupaj strpno in povezani kot narod. Kot je povedal predsednik, je ta zamisel skupne maše »sama po sebi vredna občudovanja v svojem plemenitem sporočilu«. Tisto pa, kar je po mnenju Pahorja še bolj pomembno od poteze sprave, je navdušenje ljudi in sprejemanje sporočila sprave za svoje vodilo. Izrazil je zadovoljstvo, da se je javnost na to pobudo tako pozitivno odzvala. V zadnjih letih so že bili poskusi v smeri sprave, vendar jih ena ali druga javnost ni želela kot take sprejeti. Tokrat je bilo po njegovih besedah drugače, saj je javnost to dejanje pozdravila. To kaže, da ljudje želijo preseči razdvojenost ter iti po poti strpnosti in sprave. Krpan je poudaril, da pri 49 borčevskih krajevnih organizacijah že razmišljajo, kako bi ta spravna dejanja nadaljevali. »Čas celi rani, vendar se te celijo hitreje, če kdo pomaga,« je dodal. Po besedah p. Knavsa, ki je lani deloval na Sveti Gori pri Gorico, sedaj pa je gvardijan frančiškanov v Šiški, si ljudje želijo medsebojnega spoštovanja kljub različnim pogledom. P. Knavs in predsednik NOB Nova Gorica Krpan sta dala pobudo za skupno mašo na Sveti Gori za padle partizane, talce, internirance in druge žrtve vojne, do katere je prišlo oktobra lani. Vladimir Krpan GORIŠKI PROSTOR Petek,31 . januarja 2014 1 5 / »Svetlobni pih«, 2013 V GORIŠKI GALERIJI STUDIOFAGANEL Svetlobni pih Sergia Scabarja Fotograf Sergio Scabar bo v goriški galeriji Studiofaganel predstavil svoje najnovejše delo. Osemdeseta leta minulega stoletja pomenijo zanj vsebinsko prelomnico: s človeških likov pozornost preusmeri k naravi. Novo razvojno pot ubere tudi njegova fotografska tehnika, ki je vse bolj obrtniška, črno beli toni so mračni, posnetki pa unikatni. Razstavo z naslovom »Svetlobni pih« bodo odprli danes ob 18. uri v galeriji v Ulici XXIV Maggio in bo na ogled do 22. februarja. Katalog je uredil Andrea Occhipinti, za predstavitev in kritiško besedilo bo poskrbel muzejski kustos Saša Quinzi. NOVA GORICA Letošnje leto posvečajo plesu Junija pričakujejo preko 3.000 plesalcev Novogoriška mestna občina zadnjih nekaj let posamezno leto posveti znani osebnosti, ki je zaznamovala goriški prostor. Lansko leto je posvetila Silvanu Furlanu, letošnjega pa ne posveča posamezniku, temveč plesni umetnosti. V občini delujejo številne plesne skupine, društva in plesalci, ki dosegajo uspehe tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Dogodke, ki bodo potekali skozi leto, so strnili pod skupni naslov »Plesna doživetja 2014«. Program so oblikovali v sodelovanju s številnimi plesalci, plesnimi šolami in društvi ter institucijami s področja kulture na Goriškem. Prva dogodka se bosta odvijala že prihodnji teden: v ponedeljek, 3. februarja, bo ob 19.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici na ogled plesna predstava »Rdeči čeveljčki« plesne skupine Vrtiljak Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje iz Vipave in M&N Dance Company. Plesna predstava, pri kateri sodelujejo tudi gibalno ovirani posamezniki na invalidskih vozičkih, je doslej doživela že deset ponovitev. V sredo, 5. februarja, pa bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica slovesnost mestne občine Nova Gorica ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Soba z razgledom«. Na programu bo plesna predstava M&N Dance Company in svetovnega prvaka v brea-kdanceu Tomija Čineja. Eden od izstopajočih dogodkov iz letošnjega sporeda je tudi državno prvenstvo Plesne zveze Slovenije, ki se bo odvijalo v Športni dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj v zadnjem tednu junija. Plesna zveza Slovenije je namreč letos izbrala prav Novo Gorico za izvedbo tekmovanja, ki bo prvič tudi združilo vse plesne zvrsti. V mestu takrat pričakujejo preko 3.000 plesalcev iz vse Slovenije. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče FURLANSKO GLEDALIŠČE »TEATRI COMIC FURLAN« v Kulturnem domu v Gorici ob 20.45: 1. februarja gledališka skupina I Trigeminus iz Manzana s sklopom skečev »Il mior dal cabaret furlan«; vstopnice za posamezne predstave v knjigarni Antonini na Korzu Italia 55 v Gorici. »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 1. februarja »L'airone e il grande fiu-me«, 15. februarja »La grande fore-sta«, 22. februarja »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri dramski odsek PD Štandrež s komedijo »Trije vaški svetniki«, tekst Max Real - Peter Militarov, režija Jože Hrovat. V četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nakup vstopnic pri blagajni pred pričetkom predstave. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 14. februarja, ob 21. uri »A letto dopo Carosello«, nastopa Mic-hela Andreozzi; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 31. januarja, ob 20.45 »La fabbrica dei preti«, napisala in igra Giuliana Musso; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 31. januarja, ob 20. uri »Hrup za odrom« (Michael Frayn); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ~M Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo danes, 30. januarja, ob 21. uri koncert orkestra Laboratorio 2.0 konservatori-ja Tartini iz Trsta, posvečen Thelo-niusu Monku. Vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. februarja ob 20.45 bo koncert skupine Tango Inmortal; informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Župančič v Ul. Brolo v Gorici danes, 31. januarja, od 8.30 do 10.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole začne v ponedeljek, 3. februarja, in se bo zaključilo v petek, 28. februarja. Vpisovanje bo potekalo v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, nezahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava do četrtka, 6. februarja, in prisotnost na sestanku istega dne ob 20. uri na društvenem sedežu; nformacije in prijave na andrej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 17.15 »Belle & Sebastien«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 3: 17.45 »A spasso con i di-nosauri«; 19.50 - 22.00 »Tutta colpa di Freud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »La gente che sta bene«. Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 3: 16.30 - 18.10 »Hercules -La leggenda ha inizio«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: 16.15 »A spasso con i di-nosauri«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-ta colpa di Freud«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Mali veliki panda« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Dej mi, no!« (Filmsko gledališče). I!3 Obvestila DRUŽBA ROGOS organizira ob Svetovnem dnevu mokrišč v nedeljo, 2. februarja, ob 15. uri vodeni ogled naravnega rezervata ob izlivu Soče. Glavne protagonistke bodo ptice, ki prezimujejo na otoku Cona (sive gosi, žličarke, kreheljci...). Vodeni ogled bo v italijanščini, svetujejo primerno obutev; obvezna prijava po tel. 3334056800 ali inforogos@gmail.com. Število mest je omejeno. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj- Prakse in priložnosti V gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica (Delpinova 9) bo danes ob 10.30 okrogla miza o primerih dobrih praks, še neizkoriščenih priložnostih in izzivih čezmejnega in mednarodnega sodelovanja na področju kulture na Goriškem. Gostje pogovora bodo Igor Komel, Pavla Jarc, Mateja Zorn, Tadej Stolic in Marjan Bevk. Kras in Cejevi akvareli V kavarni Hic Cafle pri pevmskem mostu v Gorici bo danes ob 18.30 Roberto Ferrari govoril o Krasu in krasoslovju skozi oči naravoslovca. Iztočnico za njegov govor so ponudili akvareli Jožeta Ceja, ki so tam na ogled še do 7. februarja. Znamka za Simonitija Na gradu Dobrovo bo danes ob 16. uri predstavitev priložnostne poštne znamke ob stoti obletnici rojstva Rada Si-monitija. Po predstavitvi sledita odprtje in ogled razstave o življenju in delu Rada Simonitija; pripravila jo je Ivanka Uršič iz Pokrajinskega arhiva Nova Gorica. (km) Razstava se seli v Tržič Čezmejno likovno razstavo »Isonzo Soča - Senza confini Brez meja« bodo danes ob 18. uri odprli v občinski palači (t.i. Palazzetto Veneto) v Ulici S. Ambrogio 12 v Tržiču. ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). ZSKD obvešča, da bo danes, 31. januarja, goriški urad zaprt. DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE sklicuje redni občni zbor na društvenem sedežu na Palkišču v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Priložnost bo za poravnavo članarin, dobrodošli bodo predlogi za nove dejavnosti in pobude. Občni zbor se bo zaključil ob prigrizku s klobasami in zeljem. 12. POHOD PO TRIM STEZI ŠEMPETER prireja športno društvo Mark Šempeter v nedeljo, 2. februarja, s startom s Trga Ivana Roba v Šempetru od 9.30 do 10.30. Možna izbira dolžine trase in sicer 6, 10 ali 15 kilometrov. »LABOR FJK - DELAVNICE MLADINSKEGA DELA« je projekt, ki pomaga mladim pri ustanavljanju lastnih podjetij; do 5. februarja bodo morali zainteresirani nasloviti sintetično predstavitev projekta na naslov fvgla-bor@gmail.com, popolnejšo kandidaturo z raznimi dokumenti pa bodo morali do 10. februarja poslati na naslov UPI (Unione delle Province del Friuli Venezia Giulia), Trg XX Set-tembre 2 - 33100 Videm. Razpis je na spletni strani pokrajine Gorica www.provincia.gorizia.it. POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. 0 Prireditve »SIJAJ, SIJAJ SONČECE« - ljudska pesem v besedi in glasbi. KD Danica vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture v soboto, 1. februarja, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Nastopili bodo ŽVS Danica, otroci OŠ Vrh in MPZ Miren. Priložnostno besedo bosta imela Blaž Pucihar, avtor zbirke »Pojdi z menoj, s pesmijo po Sloveniji« in Irma Toman za založbo Oka. Ob priložnosti bo potekalo društveno včlanjevanje. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica va- bijo na pobudo »La Rosa di Gorizia a tavola!«, večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v gostilnah Primožič in Vecia Gorizia danes, 31. januarja, Ca' Di Pieri 1. februarja, Al Fa-legname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. V KNJIGARNI UBIK RINASCITA na Drevoredu San Marco 29 v Tržiču bo danes, 31. januarja, ob 18. uri predstavitev romana Goričana Alberta Sorgeja z naslovom »Mare Nero«. »MULI FEMO FESTA!!!« v organizaciji operaterjev centra za duševno zdravje in združenja FUSAM v dnevnem centru Mare pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v soboto, 1. februarja, od 18. ure dalje večer z glasbo v živo z lastnimi inštrumenti, sledila bo družabnost s »pa-štašuto«. V soboto, 1. marca, od 18. ure dalje pustna družabnost z večerjo in glasbo v živo z lastnimi inštrumenti ter nagrajevanje najlepših mask. V DVORANI BERGAMAS v Gradišču bo v soboto, 1. februarja, ob 21. uri gledališko-plesna predstava z naslovom »Le mie lettere d'amore«; informacije na info@actistrieste.org (tel. 040-3480225) ali na a.ArtistiAssocia-ti-CircuitoCinema (tel. 0481-532317). MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo potekala v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri. Vabljeni učenci osnovne in srednje šole; informacije po tel. 0481-533495. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Tatiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni harmonikaši. DIJAŠKI DOM GORICA prireja v torek, 11. februarja, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Monte-santo) 84 v Gorici srečanje za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika. Nasveti in navodila za starše«. Sodelovali bosta Suzana Pertot, psihologinja, in Matejka Grgič, jezikoslovka. IZLETI Z E'STORIABUSOM po sledeh prve svetovne vojne: 15. februarja si bodo izletniki v spremstvu Lucie Pil-lon ogledali kraje in spomenike prve svetovne vojne v goriški občini. 15. marca bo izlet vodil Pierluigi Lodi z obiskom planote pri Asiagu. 29. marca si bodo izletniki ogledali reko Pia-ve, spomenike, kostnico in muzej prve svetovne vojne v Fontigu. 12. aprila bo zgodovinar Marco Cimmi-no pospremil udeležence na Banjško planoto. Prijave pri združenju eStoria po tel. 0481-539210 in na even-ti@leg.it. Med izleti bo potekalo tudi fotografsko tekmovanje »eStoriabus in un click«, v okviru katerega bodo nagradili najlepše fotografske posnetke izletnikov. 0 Mali oglasi DARUJEMO železne knjižne police; tel. 0481-531733. POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 0038640272290. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Odette Cal-ligaris iz bolnišnice na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Agostino For-narelli iz bolnišnice v stolnico in na pokopališče; 11.30 Attilio Comar iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. Torek, 28. januarja 2014 Vsak je svoje sreče kovač e je A -T Ko je Natalie Kogan kot trinajstletno dekle prišla v ZDA iz Rusije, se je trdno odločila, da bo tu uresničila svojo srečo po pravih načelih American dreama: trdo delo bo pripeljalo do uspehov in sreče. Po dvajsetih letih, ko se je naučila angleščine, diplomirala, bila zaposlena pri svetovno znanih podjetjih, se poročila in postala mama pa je opazila, da sreče vendar ni ulovila. Izkoristila je očeta, ki je znanstvenik, in začela raziskovati kaj sreča sploh je ter iskati recept za srečno življenje. Kmalu je opazila, da se je iskanja lotila na napačen način ... Življenje sestavljajo trenutki. Mnogo je trenutkov sreče, a ker so tako tre nutni, se 4 jih večkrat niti ne zavemo. Znanstvene raziskave kažejo, da so ljudje srečnejši, bolj zdravi in bolj produktivni, če se koncentrirajo na pozitivne plati svojega življenja in srečne trenutke delijo z drugimi. Natalie je torej sklenila, da ne bo več razmišljala o »srečna bom, ko« temveč v smislu »srečnejša sem, ker ...«. A to spoznanje, ki je njeno življenje obrnilo na glavo, ji ni bilo dovolj! Hotela ga je deliti z drugimi in narediti nekaj konkretnega, da bi ljudje lažje odkrivali drobce sreče, ki se redno pojavljajo v njihovih življenjih. Zamislila si je novo družbeno omrežje s pomenljivim imenom Happier- Srečnejši, kjer bi ljudje delili le pozitivne misli, sli- ko, stavek ali dejavnost, ki je polepšala njihov dan in jim pričarala nasmeh na ustih. Poleti 2012 je tako v Bostonu odprla stran Happier. Od takrat se priljubljenost strani kar nalezljivo širi s srečnimi trenutki, ki jih delijo njeni uporabniki. Mnogo navdušenih uporabnikov se je odzvalo tudi z zahvalnimi pismi, kjer poročajo o spremembi, ki jo je »filozofija« spletne strani prinesla v njihovo življenje. Ustanoviteljico strani Happier pa veseli tudi dejstvo, da je med uporabniki strani velik odstotek mladih, ki se radi zatekajo varno prista- rna/fe m« v I II HAPPIER A ¿¡fj nisce p°- zi-tiv-no-sti. Znanstvene raziskave kažejo, da je število otrok in mladostnikov, ki boleha za depresijo, predvsem v ZDA, vse večje. Negativnosti pa je v obdobju svetovne krize vse več tudi na drugih družbenih omrežjih, kamor se pritihotapi v obliki objavljanja člankov, fotografij, misli in komentarjev. Spletna stran lahko v tem primeru postane življenjska filozofija, ko si vsak dan, vsaj enkrat vzamemo čas, da ozavestimo srečo, ki nas obdaja in se nam vedno spet nasmiha v najrazličnejših oblikah. Deliti ta poseben trenutek z drugimi pa nas še dodatno bogati. Stari slovenski pregovor ima torej vendar prav: vsak je svoje sreče kovač! S. • V i zamejc, ce ttt Vsi smo že njeni člani, kljub temu, da je skupina na Facebooku nastala šele pred nekaj dnevi. V prvih 24 urah ji je sledilo že preko tisoč Slovencev v Italiji. A samo število še ne priča o njenem uspehu. Primerna je za vse nas, saj nas združuje pod naslovom Si zamejc, če. Nedokončani stavek prav kriči po tem, da bi ga dopolnil s svojo ironično, iznajdljivo, zgodovinsko kulturno mislijo in se tako zapisal na virtualni imenik njenih uporabnikov. Kdaj se pojavi odmevna skupina, če ne v izpitnem obdobju, ko je Facebook že sam po sebi izredno mamljiv? Iz minute v minuto se pojavljajo zanimive debate. Tematike so kar se da raznolike: za nas tipični izrazi in kalki iz italijanščine, naše prehrambne in druge navade, spomini na kraje, ki so zaznamovali generacijo, za zamejce pomembni zgodovinski in družbeni dogodki, kulturniki, politiki, in druge zamejcem znane osebe, filozofsko-lingvistične debate o pojmu »zamejec«, »zamejstvo«, »manjšina« in drugi, bolj specifični in manj obči zamejski pogovori. Marko Feri je stran ustvaril z namenom, da bi Fa-cebook in človeško radovednost uporabil naši skupnosti v korist. Zbirka ironičnih in manj ironičnih objav se bogati, Marko pa bi stran rad uporabil kot neformalno informativno stran zamejcev, kjer bi se lahko srečali z »zamejskimi« informacijami vseh vrst. Cilji so neomejeni in odprti dopolnjevanju vseh, ki s(m)o njeni člani in stran dejansko trenutno soustvarjaj(/m)o. Če se sprehodimo po malem morju objav, lahko kmalu opazimo, da so na strani prisotne vse generacije, od srednješolskih zelencev do izkušenih upokojencev, iz narečij pa je dobro razvidna tudi krajevna raznolikost njenih članov. Bo morda družbenemu omrežju uspelo to, kar sicer današnji družbi ne uspeva in sicer vzpostaviti medgeneracijski dialog? Da o povezovanju med tržaško in goriško pokrajino ne govorimo? Presenetljivo srčen je odziv zamejcev, ki so trenutno po svetu in se jim še bolj toži po naši zemlji in njeni specifiki, ki jo je težko zaslediti kjerkoli drugje in jo je tujim prijateljem tudi težko obrazložiti. Zanimive komentarje prispevajo tudi zamejci, ki se delovno, študijsko ali drugače dnevno srečujejo s prebivalci matične države, s kulturnimi razlikami, ki nas večkrat ločujejo in smešnimi pripetljaji, ki so nastali zaradi le teh. Očitno je stran napolnila neko vrzel v zamejstvu. Vrzel, ki jo odpira sodobni svet, ko se vključevanje širše družbene iniciative vedno spet pokaže kot zmagovalna poteza. Vrzel, ki jo je treba manjšati z ustvarjalnimi sodobnimi prijemi pri tem pa seveda ostajati zvesti temu, kar smo. Radovednost pa naj ostane tisto vodilo, ki naj stran vedno bogati s kulturnimi, zanimivimi, aktualnimi temami! Za zaključek, pa naj si še sami privoščimo dopolnilo stavku: Si zamejc, če ... ob petkih bereš ŠUM! Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se- Šepeta se- Šepeta se- Šepeta se Z glavo in srcem se gre povsod Roman Z glavo in srcem se gre povsod, (v italijanskem prevodu »Con la testa e con il cuore si va ovunque«), izšel pri založbi Mondadori 2013, je avtobiografsko nastal izpod peresa osemindvajsetletne Giusy Versace, ki je leta 2005 na enem izmed svojih tolikih poslovnih potovanjih doživela hudo prometno nesrečo v kateri je bila izgubila obe nogi. V njem Versacejeva pripoveduje o svojem življenju pred in po nesreči. Kako je bilo prej lepo živeti udobno, brez skrbi, v zavetju bogastva svoje družine, ki je lastnik modne hiše Versace in kako se ji je življenje radikalno spremenilo odkar se je morala spopasti z ne lahko in kruto življenjsko resnico. Sprejeti spremembo sebe, svojega telesa in duševnosti in predvsem skušati vzeti po- novno življenje v svoje roke, še bolj odločno in pogumno, ne da bi pri tem izgubili upanja v boljšo prihodnost. Kljub težkim trenutkom rehabilitacije v katerih dvomi, da ji ne bo uspelo se postaviti ponovno na noge, ji nazadnje uspe. Giusy Versace odkrije ljubezen do vrednot, katerim prej »kot zdrava« oseba ni dajala toliko pomembnosti in pozornosti. Odkrije zanimanje do športa, agonisti-čnega teka in postane prvakinja v šprintu na 100 in 200 metrov na Italijanskih paralimpij-skih tekmovanjih v Grossetu in doseže še vrsto drugih pomembnih nagrad. Zgodba Giusy Versace je grenka, a vosti in bi jo lepo vzeti za zgled. Šumov-ci jo našim zvestim bralcem toplo priporočamo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, Bö. januarja 2014 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Osebnost Primorske 2013 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Film: The Russell Girl - Una vita al bivio 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Pasion prohibida 14.50 Detto fatto 17.00 Serija: Cold Case - Delitti ir-risolti 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Ob-biettivo pianeta ^ Rai Tre Canale S Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il peccato e la vergogna 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Madre, aiutami! 23.20 Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 23.00 Nad.: Revolution 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Le in-vasioni barbariche ^ Tele 4 21.05 Film: Pearl Harbor (dram., i. B. Affleck, A. Baldwin, J. Garner) u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Nad.: My life 16.05 Film: Marnie 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Aktualno: Quarto grado 0.00 Film: Match Point (dram., r. W. Allen, 1. S. Johansson) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi stadio 16.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.4015.50, 18.35 Risanke, otroške nan. in odd. 11.30 Odpeti pesniki 11.55 Sveto in svet 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.55 Odd.: Moja soba 16.20 Kaj govoriš? 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Koncert ansambla Spev: Po Slakovi poti 2013, 1. del 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 9.30 Zabavni kanal 10.20 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.2019.10 Točka 15.30 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 16.15 Prisluhnimo tišini 16.40 Alpe-Donava-Jadran 17.15 Migaj raje z nami 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Putinove olimpijske igre 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.20 Film: Shirley 22.35 Film: Še ena ljubezenska zgodba (T Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 8.00 9.30 Poročila 9.40 Slovenska kronika 10.00 Redna seja Državnega zbora: 21. redna seja DZ, prenos 21.30 Žarišče 21.50 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Dok.: City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Film: Addio, vecchio west 17.00 Tg events 17.15 Ora musica 17.30 Mediteran 18.00 Firbcologi 18.20 Bukvo-žerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 K2 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Serija: Al bed and breakfast 23.30 Avtomobilizem 23.45 Copeam Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.00 Komelovi prijatelji 20.00 Na Postojnskem 20.30 Predstavljamo 21.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.10 16.50 Nad.: Vihar 8.05 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.0010.15, 11.25 Tv prodaja 9.1510.30 Nad.: Ko listje pada 11.40 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.30 Serija: Tv dober dan 13.30 Serija: Svingerji 14.00 Serija: Gasilci v Chi-cagu 14.55 Serija: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 22.05 24UR - novice 20.00 Film: V dobri družbi 22.35 Film: Mala bomboniera 23.05 Eurojackpot Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1016.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.05 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Nan.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Mamica je poljubila Božička! 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Prvi maščevalec - Stotnik Amerika 22.20 Film: Maščevanje lovca na glave RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 4. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas- a VREDNO OGLEDA Petek, 31. januarja Rete 4, ob 24. uri Match point Velika Britanija, ZDA 2005 Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johansson, Emily Mortimer, Jonathan Rhys - Meyers in Brian Cox Prvi Allenov film, ki ga slavni Woody zaradi denarnih težav ni posnel v rodnem New Yorku, temveč v Londonu. Zgodba, thriller, je postavljena v visoki sloj angleške družbe. Govori o družbenem vzponu Chrisa, irskega mladeniča, nekdanjega teniškega asa, in strašnih posledicah njegove nadutosti. Protagonist je razpet med dvema ženskama, in ker ne vidi izhoda, se odloči za skrajno rešitev. Nola, lepa američanka, postane namreč kamen spotike med Chrisom in njegovo ženo Chloe. S poroko s Chloe se njegovo življenje materialno zelo spremeni, a vseeno je Chris v resnici zaljubljen v svakovo zaročenko Nolo. Strast pa kmalu preraste v obsedenost, ki prisili Chrisa da seže po najhujši odločitvi. sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5512.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Petek, 31. januarja 2014 APrimorski r dnevnik Ministrica Komelova zamudila tudi škeč Voditelja Evgen Ban in Marko Sancin sta ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Tini Komel pripravila tudi škeč, ki pa ga nista mogla uprizorila. Slovenska ministrica je namreč zamudila prireditev. »Ni problema. Ga bomo prihranili za boljše čase. Prej ali slej vas bomo znova gostili na podobni prireditvi pri nas v zamejstvu,« sta voditelja po prireditvi »zagrozila« ministrici Komelovi. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E »Take prireditve še bolj združujejo« V odsotnosti ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel, ki je na Opčine zaradi slabega vremena in slabih razmer na avtocesti prišla šele na koncu prireditve, je imela generalna konzulka RS Ingrid Sergaš polne roke dela, saj je morala večkrat na oder (podeljevala je naše oskarje). Komelova se je opraviči la i n povedala: »Tovrstne pri reditve so v času krize več kot dobrodošle, saj združujejo ne samo športnike, temveč tudi vse, ki so zraven. Lepo je bilo, da je bila dvorana polna. Le tako naprej«. NAŠI OSKARJI 2013 - Slovesna podelitev na Opčinah Letos šestnajst priznanj Premagali smo zakoreninjeno zamejsko prepričanje! Kljub temu, da sta voditelje prireditve Evgen Ban in Marko San-cin preko video napovednika na naši spletni strani že od srede napovedovala, da »za-kuske ne bo«, je dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah na prireditvi Naši oskarji 2013, na kateri smo tretjič v partnerstvu z ZSŠDI (in skupno dvanajstič) nagradili najboljše slovenske športnike naših društev za minulo sončno leto, pokala po vseh šivih. Če gre tako naprej, bo treba pač za prihodnje izvedbe najti večjo dvorano. Še nekaj nam je šlo narobe: vreme. Pa ne zaradi nagrajencev in nominirancev, ti so se prireditve skupaj s svojimi sorodniki in z odborniki svojih društev udeležili v skoraj sto odstotnem obsegu, temveč zaradi odsotnosti uglednih gostov iz Slovenije. Zaradi zelo težkih razmer na slovenskih cestah je namreč udeležbo na prireditvi, še prej pa načrtovani obisk pri ZSŠDI v Trstu in Gorici, odpovedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, ministrica za Slovence iz zamejstva in po svetu Tina Ko-mel pa se je iz Budimpešte do Opčin preko zasnežene Slovenije prebila tik ob koncu ure 18 minut dolge prireditve. Vseeno hvala! V vsem ostalem se nam je prireditev, sodeč po razpoloženju v dvorani in odmevih, posrečila, za kar ima veliko zaslug tudi duo Ban in Sancin, ki je vsilili nagrajevanju vrtoglav ritem v slogu košarkarske NBA-lige. Kljub temu, da smo letos podelili rekordno število šestnajstih oskarjev, spravili na oder prav tako rekordnih, skoraj 50 no-minirancev, Ban in Sancin pa sta ob pomoči »častnega gosta«, bralca nominacij in duhovnega vodje prireditve Marija Čuka (hvala Mario!), vse skupaj začinila še z glasbenimi in satiričnimi vložki, je vse skupaj minilo, kot da bi trenil. V pravem sproščenem, športnem slogu. Brez pompa, ampak, zdi se nam, dovolj slovesno tudi za nagrajence. Bilo je dosti aplavzov, dosti smeha, najdaljši in najbolj občuten aplavz pa se je v dvorani sprožil, ko se je Ban spomnil našega dolgoletnega preminulega fotografa Davorina Križmančiča, ki ga le malokdo v dvorani ni poznal. In še misel predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina, izrečena po prireditvi: Ali lahko sploh kdo v zamejstvu danes pripelje v dvorano toliko število mladih hkrati? A. Koren VSE V DOSJEJU NA www.primorski.eu Zgoraj, dobitniki oskarjev; levo, odgovorni urednik PD Udovič, predsednik ZSŠDI Peterlin, ministrica Komel, konzulka Sergaš in Peterlinov predhodnik Kufersin fotodamj@n Oskarji 2013 NAJBOLJŠI KOŠARKAR Peter Franco NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ Edvin Carli NAJBOLJŠI ODBOJKAR Ambrož Peterlin NAJBOLJŠA ODBOJKARICA Vera Balzano NAJBOLJŠI MLADI NOGOMETAŠ Erik Rebula NAJBOLJŠI MLADI KOŠARKAR Martin Ridolfi NAJBOLJŠI MLADI ODBOJKAR Jernej Terpin NAJBOLJŠA MLADA ODBOJKARICA Petra Grgič NAJBOLJŠA ČLANSKA EKIPA Sloga Tabor NAJBOLJŠA MLADINSKA EKIPA Jadran under 19 TRENER LETA Matjaž Antonaz BREZ MEJA Radenko Kneževič ODMEVEN MEDNARODNI USPEH Jaro Furlani MLADI UPI Luca Carciotti Andraž de Luisa Metka Kuk APLAVZ in ŽVIŽG Čuk na prestolu, Amsterdam in naša pozabljivost Ocene, top inflop naše noči oskarjev. RadioAktivna dvojica - Voditelja večera, »šovmena« Evgen Ban in Marko Sancin sta s sproščenim vodenjem, vici, mimiko in smehom pritegnila pozornost gledalcev, ki se niso dolgočasili. 1 ura in 18 minut dolg program je šel hitro mimo. Naj izjave in provokacije - Marko Sancin: »Član jadralnega kluba Čuka pardon Čupa« (Mario Čuk na prestolu, skoraj v vlogi »tronista«, je bil malo v zadregi, gledalci pa so počili v smeh). Evgen Ban umetnosti kotalkarici Metki Kuk: »Kje bo naslednje tekmovanje?« »V Amsterdamu« »Aaa, tja te pelje trener Mojmir (Kokorovec op. av.), ampak bržkone ne na tekmovanje.« »Je kot moja kustodja« (Marko San-cinu se je postavil ob enkrat višjemu in širšemu košarkarju Petru Francu) Flop - Pred začetkom prireditve smo čakali na odbojkarice. Predstavnice ženskega spola so se kot zadnje prikazale v dvorani openske banke. Pričakovali smo, da morda zato, ker so se lepo »nališpale«. Prišle so oblečene v trenirki... Pozabljivost - Članki za tiskano izdajo, za splet, za facebook, neposredni TV prenos v živo, obveščanje nagrajencev. Vse smo mrzlično pripravili na PD!. Pozabili pa smo na napis Primorski dnevnik v dvorani. Transparent smo skušali obesiti zadnji trenutek. Ni nam uspelo. »Nostra culpa«, črna pika. Zamudniki - Prireditev si lahko kadarkoli ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu. Radijski ponovitvi pa boste lahko prisluhnili v nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 na valovih Radia Trst A. (jng) ! Na www.primorski.eu v sekciji dosjeji več o oskarjih: fotogalerija, video ske-či Bana in Sancina, popolni seznami kandidatov za nominacije (izbranih je bilo pet najbolj glasovanih), sestava volilnih komisij, zlata knjiga, profili zmagovalcev, utemeljitve ZSŠDI. Španska korida, Liz Taylor, Inter, Matej Čemic, mediji, Border Bastard In zmagovalci so ... Kot se spodobi je tempo prireditvi dal ... šport. Zaradi predčasnega odhoda nekaterih nagrajencev so razglasili najprej najboljšega mladega košarkarja. Oskar je prejel osemnajstletnik Martin Ridolfi, ki je zdaj najbolj perspektiven mladinec in si kot tak edini nabira minutažo tudi v članski ekipi Jadrana. Kot vsak mladi športnik, bi si tudi sam zaželel med profesionalce, je zaupal na včerajšnji prireditvi, vendar kot ga opisujejo tudi trenerji, je še trdno z nogami na tleh. Da lahko napreduje više, se mora še veliko naučiti, je priznal na odru. Že drugič zapored je strokovna komisija izbrala za najboljšega mladega odbojkarja Jerneja Terpina, napadalca goriške Olympie, ki je kljub mladim letom (še ni dopolnil osemnajst let) eden od stebrov članske ekipe. Primerjava z Matejem Černicem ga je na odru začudila, seveda pa bi bil zelo rad naslednik našega najboljšega odbojkarja vseh časov (raje, kot naslednik očeta Simona). Odbojkarica Zaleta Petra Grgič, ki kot edina igralka svojega letnika (1996) redno igra v članski ekipi projekta, je bila za najboljšo mladinko izbrana drugič zapored. Svojo prodornost in zagrizenost na mreži sicer ni dokazala tudi na odru, kjer je stopila pred mikrofon Evgena Bana kar bojazljivo. Erik Rebula, ki je pri 18 letih že stalni član kriške Vesne v promocijski ligi, je prejel največ točk v izboru za najboljšega mladega nogometaša. Z voditeljema se je hitro ujel, saj so vsi trije navijači Interja. Kljub temu ga vedno bolj veselijo goli Vesne. Letos jih je dosegel že dva. Ob šaljivih novinarskih izjavah športnih novinarjev, ki jih je prebral Marko Sancin, se je nad novinarje obregnil tudi najboljši nogometaš v članski kategoriji vratar kriške Vesne Edvin Carli. Pritožil se je, da stopijo v ospredje vratarji samo takrat, ko grešijo. Očitno pa je bil v sončnem letu 2013 zelo dober, saj ga je komisija izbrala za naj- boljšega. 28-letni vratar je že šest sezon standardni član postave kriške Vesne. Košarkarski prestol je tokrat prevzel Peter Franco, nenadomesljivi center Jadrana v državni diviziji C. 36-let-nik še nima naslednika, zato upa, da bodo mlajši »zrasli. Sam sem stal v vrču z vodo,« se je pošalil. Napovedal je še, da bo igral, dokler bo zdržal na igrišču. Oskrajev se nikakor še ni naveličal Ambrož Peter-lin, odbojkar članske ekipe Sloge Tabor Televita. Peterlin je oskar za najboljšega odbojkarja osvojil že šestič, skratka, podoben je nekdanji hoolywoodski zvezdi Liz Taylor. Voditelju Banu pa je odvrnil, da si ne želi, da bi bili Peter-lini v zamejski odbojki kot Kennedyji, saj si ne želi njihovega tragičnega konca. Vera Balzano je bila med odbojkaricami letos najboljša. »Ko bi mogla, bi ob razglasitvi skočila visoko v zrak«, a se je zadržala, nam je zaupala. Igralka Zaleta si prvega mesta namreč ni pričakovala. 22-letna odbojkarica je v minulem letu napredovala do take mere, da je zdaj nepogrešljiva igralka začetne postave v deželni C-ligi. Letos prvič smo izbrali tudi najboljše ekipe. V članski konkurenci si je prvo mesto prisvojila Sloga Tabor Te-levita, ki je bila tudi med nominiranimi ekipami Našega športnika. V moški B2-ligi so v lanski sezoni prvič v zgodovini kluba drugo leto zapored obdržali v prvenstvu državne ravni, letošnjo sezono pa niso začeli najbolje. rener in igralec Gregor Jerončič je sicer pojasnil, da držijo zdaj »bika za roge«, saj počasi napredujejo. Kot kaže se bo španska korida nadaljevala. Ekipi, ki je lani pisala zgodovino projekta Jadran, je šla nagrada za najboljšo mladinsko ekipo. Oskar je v imenu ekipe, ki je nastopala v prvenstvu U19 elite, dvignil igralec Andrej Žerjal. Priznal je, da jim je na državnem finalu v bistvu zmanjkala želja po zmagi, ki pa jih je ponesla do tja. Jadranovci so se lani uvrstili na državni finale prven- stva, s čimer so dosegli enega najboljših rezultatov kluba v mladinskih prvenstvih. Letos prvič smo podelili tudi šest posebnih nagrad. Oskar za najboljšega trenerja si je zaslužil Matjaž Anto-naz. Zaradi njegove odsotnosti je dvignil nagrado predsednik Sirena Peter Sterni. Antonaz, ki zdaj deluje pri Sireni, z mladimi jadralnimi upi slovenskih klubov v Italiji piše tačas uspešno zgodbo. Tri posadke je pripeljal v mednarodne vode. Oskar Brez meje je dvignil 34-letni nogometaš Radensko Kneževič, ki nastopa pri Krasu že natanko deset let. Kljub temu da igra v Repnu že dolgo, pa se kraško-repenske tradicije še ni nalezel. Prihodnji teden bo odigral 300. tekmo, v dresu Krasa pa je dosegel tudi že 188 golov. Jadralec TPK Sirena Jaro Furlani se je v letu 2013 izkazal na mednarodni ravni. Kot član posadke Team Cheeref je osvojil v razredu RC44 svetovni naslov, v razredu farr30 pa je bil 3. na svetovnem prvenstvu. Ob jadranju je Furlani uspešen glasbenik skupine Border Bastard. Note hard roka so tako zadonele tudi v dvorani, glasbo pa je prijetno presenečeni Jaro pospremil s širokim nasmehom. Novinarji Primorskega dnevnika smo oskar podelili še mladim upom: mladinskemu reprezentantu Slovenije v oritantacijskem teku Andražu De Luisa, ki nastopa za padriško-gropajsko Gajo in je samozavestno povedal, kako se pripravlja tekmovalec na ta tekmovanja, jadralcu Luci Carciottiju, ki je uspešno zaključil nastope v otroškem razredu optimist, zdaj pa jadra v dvosedu z Mirkom Juretičem. Nagrado je prejela še Metka Kuk, kotal-karica Poleta, ki je bila v minuli sezoni finalistka na državnem prvenstvu (19. mesto) in je zmagala nekaj mednarodnih tekmovanjih. Priznala je, da je trener Mojmir Ko-korovec »zelo hud«, a najbrž je prav to razlog za njene uspehe. (V.S.) / ŠPORT Petek, 31. januarja 2014 19 NAŠI OSKARJI 2013 - Priznanja ZSŠDI Klepet s Cirilo Kralj, Borisom Salvijem in Robertom Makucem Združenje slovenskih športnih društev že dolgo let vsako leto podeli priznanje zaslužnim športnim delavcem in trenerjem, od predlani v okviru prireditve Naš športnik. V soju žarometov so priznanje tokrat prejeli nekdanja od-bojkarica in zdaj eden od organizacijskih in pedagoških stebrov nabrežinskega Sokola Cirila Kralj, »duša« košarkarskega odseka ŠD Breg Boris Salvi ter dolgoletni odbojkarski trener OK Val Robert Makuc, ki je zdaj v okviru projekta o združevanju na Goriškem trenerjev pomočnik Fabrizia Marchesini-ja pri Olympii v deželni C-ligi. V utemeljitvi priznanja za Kraljevo je vodstvo ZSŠDI med drugim zapisalo, da je že kot igralka zmogla vnašati v svojo igro na igrišču velik smisel za kolektiv, vedrino, gledišča, ki so obarvana z optimizmom, pripravljenost na vsestransko in neizbežno žrtvovanje, ki je bistveno pri gradnji vsakega uspeha. Vse te svoje značajske in vedenjske vrednote Cirila Kralj ohranja vseskozi v življenju: kot steber svoje družine, pa tudi kot pedagog v telovadnici, pri delu z najmlajšimi in kot uspešen organizator odbojkarske dejavnosti v domačem društvu. Za Borisa Salvija so zapisali, da ga je košarka prevzela že v najstniških letih, ko je sam igral v mladinskih vrstah Brega, po diplomii iz stomatologije v Ljubljani pa se ga je strast metanja na koš ponovno oklenila in v njem v letih izklesala izvedenca, strokovnega vodjo, ki ogromno svojih energij in večino prostega časa, ki mu ga dopušča zahteven Robert Makuc, Cirila Kralj in Boris Salvi poklic, preliva s kapilarno in programsko organizacijo v rast košarkarske sekcije pri AŠD Breg. O Robertu Makucu pa so med drugim zapisali: najprej navdušen od-bojkar je kaj kmalu začutil v sebi klic in prepričanje, da lahko predvsem kot trener veliko pomaga mlajšim generacijam do odbojkarskih uspehov. To svojo predanost je nadgrajeval s študijem in z vsakodnevno prakso v telovadnici in se v letih razvil v enega naših najbolj izkušenih poznavalcev odbojkarske igre, ki nikakor noče stopati v ospredje, ampak se drži načela, da sta samo trdo delo in pravilno načrtovanje tista, kar človeka - in torej tudi trenerja - v pravi luči oplemenitita in mu tudi v javnosti dajeta pra- fotodamj@n vo veljavo. Mogoče pa del svoje potrpežljivosti in težkega veslanja med čermi črpa prav iz izkušenj iz kajakaškega športa, nad katerim je tako navdušen, da bi lahko mirno presedlal v čoln, če bi se zgodilo, da bi mu kdo vzel odbojko. Kot je za prireditev Naš športnik že tradicija so bili nagrajenci ZSŠDI sinoči protagonisti kratkega klepeta, odgovarjali pa so na vprašanja Evgena Bana in Marija Čuka. Iz njihovih posegov je polno prišla do izraza njihova navezanost na svoje društvo in na domače ozemlje, kar je skupna značilnost vseh naših odbornikov in trenerjev, ki jim za uveljavitev in razvoj naše narodnostne skupnosti v Italiji, nobena žrtev ni pretežka. IQPIMIVV?;-#f ' ^ L r , / ± A, 7 Mario Čuk (desno) na svoje prestolu med branjem nominacij, zgoraj pogled na del prepolne dvorane fotodamj@n SOČI 2014 - Peter Prevc, adut reprezentance Slovenije Psihologa ne potrebuje LJUBLJANA - Smučarski skakalec Peter Prevc bo na igrah v So-čiju eden glavnih slovenskih adutov za kolajne. Dobitnik dveh odličij z zadnjega svetovnega prvenstva, ki je to zimo prišel do prvih posamičnih zmag v svetovnem pokalu, bo olimpijski naslov lovil tako v posamični konkurenci kot z ekipo, s katero je to sezono dvakrat stal na najvišji stopnički. 21-letnik iz Dolenje vasi je ta čas v središču medijske pozornosti, z vsakim njegovim novim uspehom, ti si sledijo iz tedna v teden, se ta le še stopnjuje. «Glede na to, da moram po uspehih tudi po šest- in večkrat povedati iste stavke, si lahko predstavljate, kako je to. Kasete žal nimam, da bi se lahko posnel in se nato ob ponavljajočih se vprašanjih znova in znova predvajal. Tako da, nič ... Tega se je treba kar nava-diti,» je z rameni skomignil najboljši slovenski skakalec, ki se tudi v soju žarometov dobro znajde. Zaveda se, da bo pritisk nanj pred Sočijem ogromen, zato se veliko ukvarja tudi s psihološko pripravo pred nastopi: «Ta je pomembna in tudi sam se ukvarjam s psihološko pripravo. Razvil sem način, kako se pripraviti na tekmo, da imam pravo miselnost, 'našpiče-nost', da potem dobro skačem. Za zdaj se s tem ukvarjam sam, saj doslej še nikoli nisem čutil potrebe po psihologu. Mnenja sem, da če sam pri sebi najdeš rešitev, boš težavo najlažje rešil. A treba je biti kritičen do sebe.» Kljub mladosti olimpijsko izkušnjo že ima, saj je kot najstnik nastopil na igrah v Vancouvru leta 2010, a kot sam poudarja, je razlika Peter Prevc je na nemško-avstrijski Novoletni turneji z dvema tretjima mestoma potrdil, da je v odlični formi ansa s Sočijem ogromna. «Pred Vancou-vrom sem bil star komaj 17 let. Olimpijski nastop sem vzel bolj kot vsako drugo tekmo. Pred igrami sem tekmoval na olimpijskem festivalu mladine, na mladinskem svetovnem prvenstvu, potem pa so prišle še olimpijske igre. Pol leta pred igrami nisem bil še niti v A-reprezen-tanci, tako da ni bilo nobenega pritiska, nihče me ni 'matral' celo zimo. Letos je povsem drugače. Vidim, da so olimpijske igre res velika tekma, še sploh, kar se tiče medijske pokritosti, zato je treba biti še toliko bolj zbran.» Na letošnjem olimpijskem prizorišču je že bil, tako da v Soči ne gre prvič. «Lani, ko smo bili tam, je bilo to še veliko gradbišče. Skakalnice so bile vse na pilotih, dvignjene od tal, okolica je bila eno samo blato in beda. V bistvu smo bili sredi zelo velikega gradbišča. Vsi se s pričakovanjem vnovič odpravljamo tja, da vidimo, kaj so zgradili,» je v smehu povedal Prevc in se strinjal, da ko je skakalec v dobri formi, je vseeno, kakšna je skakalnica: «Res je drugače. Veliko lažje je, ker veš, na kaj je treba biti skoncentriran, da ne narediš prevelike napake. Lažje tudi zadihaš.» Po uspehu na lanskem svetovnem prvenstvu v Predazzu, kjer je osvojil dve kolajni, srebro in bron, je v šali dejal, da si bo zlato raje okrog vratu nadel v Sočiju. «To so bile šale, ki se jih velikokrat poka, takrat ko človek dobi malo samozavesti. Ampak treba je ostati na realnih tleh.Konkurenca bo izjemna. Poglejmo samo, koliko je bilo letos različnih zmagovalcev v svetovnem pokalu. Vsaj toliko je favoritov za zlato olimpijsko medaljo, če pa dodamo še srebro in bron, je pa takšnih skakalcev že med 20 in 25.» JADRANJE Sivitz Košuta in Farneti 2. v Miamiju MIAMI - Četrti dan regate za svetovni pokal v olimpijskem razredu 470 sta jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, po nekaj slabih nastopih, končno zable-stela v pravi luči. Potem ko sta v 4. regati zasedla solidno 10. mesto, sta se v peti uvrstila nič manj kot na 2. mesto. Za sabo sta pusitla tudi olimpijskega prvaka Beltcherja in Ryana ter vodilna v Miamiju evropska prvaka Francoza Bouveta in Mion. Skupno sta naša jadralca napredovala na 17. mesto. SCHUMACHER - Po enem mesecu v globoki komi so na kliniki v Grenoblu začeli postopek prebujanja nekdanjega zvezdnika avto-mobilističnega športa Michaela Schumacherja. Kdaj bo nekdanji dirkač pri zavesti, pa ni še mogla napovedati. ROKOMET - Tržaški Palla-mano Trieste bo danes v kraju Martina Franca začel svojo pot v sklepnem četveroboju za italijanski pokal. Danes ob 14. uri se bo pomerila z močnim Carpijem, za katerega igra tudi najboljši Italijan Michele Skatar. NBA - Goran Dragič (Phoenix) spet izjemno razpoložen. Proti Milwaukeeju je v samih 23 minutah dosegel 30 točk. Iz igre je metal 913, za tri točke 4-5, ob tem pa je zadel tudi vseh osem prostih metov. KOŠARKA - Drevi V Nabrežini slovenski derbi moške D-lige Košarkarski vikend se bo ta teden začel že danes z derbijem deželne D-lige med Sokolom in Kontovelom. Kot na vsakem derbiju je zmagovalca težko napovedati: na prvem derbiju letošnje sezone je bil za las boljši Sokol, ki pa se mu zdaj ne pišejo ravno najlepši časi. Že šest krogov ni okusil zmage, tako da zdaj krvavo potebujejo točke, če se želijo izigniti play-outu. Konto-vel pa je prejšnji teden le zadihal po zmagi nad CBU-jem, tako da se je na derbi lahko mirno pripravljal na treningih. »Foku-sirani smo na derbi, na taktične prijeme. Vemo, da moramo biti pozorni na Štoklja, na prvem derbiju je bil odločiel Saša Fer-foglia, pod košem pa je treba premagati Vi-sciana. Vemo, da moramo izkoristiti vse naše vrline, predvsem pa hitrost, pozorni pa moramo biti tudi na consko obrambo,« je napovedal organizator igre pri Konto-velu Marko Gantar. Pri Kontovelu si predvsem želijo dokazati, da je bil prvi poraz na derbiju spodrsljaj. Po sobotni zmagi je vzdušje v ekipi zelo dobro. Derbi pa je za Sokol prava priložnost za preobrat po šestih zaporednih porazih. »To je pokazatelj stanja v ekipi, ki ne trenira. Tri četrtine se borimo, nato pa zmanjkajo moči in razsodnost,« razlaga nosilec Sokola Niko Štokelj. Ekipa kompromisov namreč je bila na to najbrž obsojena, čeprav je Štokelj zaupa soigralcem, ki imajo dovolj izkušenj, da bodo znali obrniti stran : »Ni panike. Odigrati moramo umirjeno in ohraniti sproščenost. Derbi je prav gotovo lepa priložnost za zmago, ki jo krvavo potrebujemo. Želja in morala zato sta na naši strani.« Skoraj gotovo ne bo Umka, ki še ni saniral poškodbe, ostali nosilci pa bi morali biti prisotni, vključno s Štokljem, ki je na prejšnji teden dobil hujši udarec v levo roko, a kot kaže bo stisnil zobe in igral. Derbi bo v nabrežinski telovadnici ob 21.00. (V.S.) 31 Torek, 28. januarja 2014 VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 960 970 980 990 1000 1010 VREME, ZANIMIVOSTI / Kanin Vogel Kranjska Gora Krvavec...............95 Cerkno........ne obratuje Rogla..................70 Piancavallo...... . . . .170 Forni di Sopra .......180 Zoncolan............180 Trbiž .................150 Osojščica ............120 Mokrine .............270 Še neobjavljen posnetek koncerta Milesa Davisa Velerie Trierweiler ni v krizi, je »bolj razočarana kot jezna« NEW YORK - Založnik Milesa Davisa se je odločil izdati še neobjavljen posnetek koncerta, ki ga je jazzovska legenda odigrala leta 1970 v New Yor-ku. Posnetek dve uri trajajočega nastopa naj bi na zgoščenki izšel 25. marca, je poročanje New YorkTimesa povzela nemška tiskovna agencija dpa.Da-vis je omenjeni koncert odigral kmalu po izidu svojega albuma Bitches Brew. Po delih je sicer izšel na drugih albumih, vendar v močno predelani različici, celoten posnetek pa je doslej krožil zgolj med zbiratelji. Skladatelj in trobentač Miles Davis (1926-1991) je bil eden ključnih glasbenikov 20. stoletja. Velja za enega velikih inovatorjev v jazzu, bolj kot katerikoli drug jaz-zovski glasbenik pa je vplival tudi na rock and roll. PARIZ - Bivša partnerka francoskega predsednika Francoisa Hol-landa, Valerie Trierweiler je za včerajšnjo izdajo francoskega tednika Paris Match dejala, da se je počutila, kot da je »padla s stolpnice«, ko je izvedela za razmerje Hollanda z igralko Julie Gayet. Zaradi razhoda s Hollandom je sicer bolj razočarana kot jezna. »Govorice sem slišala, a do govoric prihaja o vseh. Slišala sem jih tudi o sebi, ves čas. Temu nisem posvečala pozornosti,»«je pojasnila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Ob tem je novinarka za svoj časnik še zatrdila, da sedaj ni v krizi, saj zanjo to ni prvi razhod, je pa bolj silovit, saj je deležen medijske pozornosti. 100 odtenkov vsakdana Ne zamudite zadnjih dni. Še je čas, da postanete naročniki Primorskega dnevnika. naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. APrimorski r dnevnik Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu