SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 31	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	24	de	agosto	-	24.	avgusta	2000
Imejte ponos državljanov KAKO BOMO VOLILI?
Iz pridige nadškofa dr. Franca Rodeta za Veliki Šmaren na Brezjah
Na praznik Marijinega vnebovzetja po vseh slovenskih župnijah obnovimo posvetitev naši nebeški Materi. S tem dejanem vdanosti izražamo svoje zaupanje v h)eno priprošrjo in v moč rjenega vars-tva Mariji se izročamo s prošnjo, da bi bili vselej zvesti Kristusovemu evangeliju 'n bi živeli kot njeni vdani otroci. Naj bo te posvetitev izraz naše osebne, svobodne te zrele odločitve.
Ko se danes izročamo Bogu po rokah deviške Matere, se naša srca dviga, j o „k Marji v nadzemeljski raj“... To upanje pa nas ne sme odvračati od naših sedanjih, ^meljskih nalog. Kajti večno bivališče pri Bogu si pripravljamo v tem minljivem času, ko skupni z vsemi ljudmi dobre v°lje gradimo zemeljsko mesto in so-°blikujeino zgodovino, ko vanjo vnašamo vrednote, ki so odsev večnih Božjih lastnosti: brezpogojno spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, Pravičnost in enakopravnost med ljudmi, sPoštovar\je dostojanstva in svobode vsakega človeka, medsebojno razumevanje te duh sprave. Prav spoštovanje človeko-Vega dostojanstva se po tragičnih izkušnjah 20. stoletja, zaznamovanim s fašiz-teom, nacizmom in komunizmom, uveljavlja kot naj višja vrednota sodobne civilizacije. V očeh kristjanov je to dejstvo Utemeljeno na svetopisemski trditvi, da je Vsak človek ustvarjen po Božji podobi, da Je za vsakega človeka Božji Sin daroval Svoje življenje, da vsakega v globinah hjegovega srca nagovarja Sveti Duh. Cerkev na Slovenskem, zvesta Jezusu Kristu-Su, spoštuje to dostojanstvo in si zarj Prizadeva, „ne glede na raso, barvo kože, sPol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, Premoženje, rojstvo ali kakršno koli drugo okoliščino". To je mjglobja zahteva haše vere, podprta s strahotno preiz-kušnjo množičnih pobojev, krivičnih obsodb in zaporov, dolgoletnega zatiranja in diskriminacije, ki smo jo prestali slovenski katoličani in številni drugi rojaki sredi 20- stoletja v imenu razrednega boja in Evolucije, ateizma in svetle prihodnosti.
Cerkev na Slovenskem se spušča v demokratično razpravo z vsemi, ki si pri-Zadevajo za ta vzvišeni cilj. Zato tudi -lavno pove svoja stališča in poglede, da bi 0 vseh pomembnih vprašanjih človekovega in narodovega življenja, skupaj z vse-tei, ki v srcu dobro mislijo, našla ntjboj Ustrezne rešitve. Do tega ima tudi vso Pravico. S svojimi prizadevanji noče niko-
Občinski odbor Slovenskih krščanskih etnokratov (SKD) Trebnje je 18. avgusta s°glasno sklenil, da ,,konča svoje dolgolet-0 in uspešno delo in se pridruži Bajukovi °vi Sloveniji - Krščanski ljudski stranki (NSi)“.
„ k°t. so sporočili iz občinskega odbora KD Trebnje, so vsi člani občinskega in va člana nadzornega odbora konstituirali Jteeiativni odbor za ustanovitev stranke 0va Slovenija za občino Trebije. Za pred-
gar žaliti, nikogar zapostavljati. V njej tudi ni nobene želje po oblasti, nobene volje, da bi se postavila na mesto demokratičnih ustanov in se dvignila nad pravno državo, kot ji nekateri neutemeljeno očitajo. Ne more pa pristati na to, da bi ji kdor koli prepovedoval sodelovanje v javnih razpravah, saj bi to pomenilo, da pristaja na okrnjeno demokracijo, ki je to le še na papirju. Načelo ločitve Cerkve od države ne more pomeniti izločitev Cerkve iz družbe in sooblikovanja njenih stališč.
Družba, kjer smejo javno razgrinjati in širiti svoje poglede le nekateri, ni demokratična. Osemnajsti člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah je glede tega nedvoumen, ko zagotavlja pravico do svobodnega javnega ali zasebnega izražanja prepričanja ali vere, in to ne le posamezno, ampak tudi skupaj z drugimi.
Ko govorim o Cerkvi in njenih pravicah v javnosti, ne mislim samo na škofe in duhovnike. Mislim tudi na vas, kristjane laike. Vsi smo sestavni del te družbe in tega naroda, zato nikakor ne smemo biti brezbrižni za to, kar se dogaja med nami. S polno odgovornostjo moramo zavzeti svoje mesto v tej državi in izpolniti nalogo, ki nam jo je Bog zaupal. Imejte ponos državljanov, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti in so polnopravno vključeni v življenje tega naroda. Polnopravno in suvereno. Knjti suverenost, ki smo jo razglasili pred desetimi leti, ne sme ostati zapisana zgolj v naši ustavi. Naseliti se mora v nas in nas notranje spremeniti v svobodne in odgovorne državljane, ki se zave-d<jo, da je ta država stvar nas vseh, res publica. Postati moramo bolj ponosni, samozavestni in pokončni kristjani in Slovenci. Kolikor več bo med nami samozavestnih in pokončnih ljudi, toliko bolj resnično demokratična bo slovenska družba. To je za kristjana obvezno, kajti Bog ne mara suženjskih poklonov. Ko se zavzemamo za človekovo dostojanstvo in druge vrednote, gradimo Božje kraljestvo na zemlji. To je podoba, odsev, zametek večnega kraljestva, ki ga bo Bog vzpostavil ob koncu zgodovine.
Kot kristjani imamo dolžnost, da v tem zemeljskem trenutku delamo na tem, da bo naša Slovenija bolj uspešna in ugledna v svetu, bolj plemenita in kulturna, bolj odprta za življenje in bolj sproščena.
Skratka, čim bolj podobna tisti večni Sloveniji, ki bo nekoč vzeta v Božjo sla-
sednika iniciativnega odbora je bil izvoljen Marjan Peter Pavlin.
V občinskem odboru SKD Trebr\je tudi ugotavljajo, da ni nobene potrebe, da bi se združitveni proces na občinski ravni nadaljeval. Člani občinskega in nadzornega odbora SKD Trebnje tudi sporočajo, da „stranka SLS+SKD Slovenska ljudska ne ravna v skladu s sklepi združitvenega kongresa bivših strank SKI) in SLS in ne spoštuje svojega statuta."
Kot je že našim bralcem znano, je predsednik Republike Slovenije razpisal redne volitve poslancev Državnega zbora RS. Volitve bodo v nedeljo, 15. oktobra 2000. Po Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97-odločba US) ima volilno pravico vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja, t.j. 15. oktobra 2000 dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Ta pravica (in dolžnost, moralna seveda, ker po slovenskih zakonih državljan ni obvezan, da se volitev udeleži) pripada tudi Slovencem, ki živimo izven meja matične države.
Okoli te zadeve je bilo že precej debate, zlasti zaradi težav, s katerimi se nenehno srečujemo in ki nam otežkočajo možnost izvajati to pravico. Kljub vsem težavam se ob vsakih volitvah tudi nekaj premakne na bolje. Vedno bolje je organizirano pošiljanje glasovnic, ustavno sodišče je podaljšalo rok, v katerem morajo biti glasovnice v Sloveniji na pet dni po volitvah. V svoji zadpji odločbi pa je tudi ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, da zakon ne ureja stalne evidence volilne pravice tudi za naše izse(jence. Vendar doslej slovenski parlament še ni odpravil tega neskladja z ustavo.
Sedanji zakon določa, da volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo, lahko glasujejo po pošti, ali na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, če to sporočijo Republiški volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja in če država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Državljani, ki nimajo stalnega prebi-vališča na območju Republike Slovenije (in to so skoraj vsi v Argentini živeči rojaki) pa morajo istočasno vložiti tudi zahtevo za vpis v posebni volilni imenik.
Predsednik vlade Andrej Bajuk pravi, da želi vlada delovati s polno odgovornostjo do konca, ne glede na volilno kampanjo. Kot je povedal za Mag 16. avgusta, je vlada zadovoljna s tem, kar je dosegla v dveh mesecih. Glavno opravilo vlade je usmerjeno na področje evropske zakonodaje, zato mora čim bolje izrabiti čas, ki ga ima na voljo, in pospešiti proces pridruževanja Evropski zvezi.
Predsednik države je volitve razpisal tako, kot jih je, pravi Bnjuk, verjetno pa bodo zaradi predvolilne politične neopera-tivnosti strank in parlamenta nastali kakšni zaostanki. Zatrdil je, da se bo vlada zavzemala, da bi v tem obdobju v DZ vsaj v proceduro vložila čim več gradiva in zakonov. ,,Tako bomo pred Evropo kazali resnost za ta skupni projekt, o katerem v Sloveniji ostaja trdno politično soglasje. Za EZ je zelo pomembno, da ve, da trdo delamo in da ima Slovenija resne namene." Pri pripravi poročila o izvrševanju proraču-
Republiška volilna komisija pričakuje, da bo, poleg glasovanja po pošti, letos organizirano tudi glasovanje na diplomatsko konzularnih predstavništvih, v kolikor bodo pridobiljena soglasja državnih organov držav, v kateri se nahaja diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije. To je bilo potrjeno s strani veleposlaništva RS v Buenos Airesu, ki je tudi razpečalo zadevne napotke in posredovalo uradni formular, s katerim zahtevamo vpis v posebni volilni imenik (glej str. 4). S podpisom veleposlanika prof. dr. Janeza Žgajnarja je to gradivo prišlo na vse slovenske skupnosti v Argentini.
Formular že razpečavajo po naših naseljih zastopniki političnih strank in predstavniki organizacij. Možno ga je dobiti po domovih pa tudi v Slovenski hiši v Buenos Airesu ali pa ga fotokopirati iz str. 4.
Pozneje bomo objavili, kje konkretno bodo volitve; veleposlanik dr. Janez Žgajnar nam je zatrdil, da je že odobreno, da bomo lahko volili preko našega veleposlaništva, najverjetneje v naših Domovih kot za prejšnje volitve.
POT DO VOLITEV
Formular zahtevka je torej treba izpolniti in najkasneje do 15. septembra 2000 (30 dni pred dnem glasovanja) poslati Republiški volilni komisiji (Slovenska 54, 1000 Ljubljana - SLOVENIJA)
Zahtevek vsebuje:
- osebne podatke državljana (ime, priimek, rojstni datum);
- podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Slovenji oziroma, če tega ni mogoče ugotoviti, izjavo državljana, v kateri volilni enoti in volilnem oknju bo ures-
Nad. na 2. str.
naje vlada naletela na podatke in sklepe, ki resnično zbijajo skrb, pravi predsednik vlade. Odgovornost za primarjkjaj na področju pokojninskega zavoda bo morala sprejeti prejšija vlada, saj so problemi dolgoročne in sistemske narave. Kot pravi, stvari niso pravilno ocerjevali, neprimerno pa se mu zdi, da nekateri sejejo strah z ocenami, da zdaj vlada ne bo izplačevala pokojnin. Glede kadrovskih zamenjav - Zagožnova stranka je namigovala, da je bila v vladnih odočitvah preglasovana - je Bijuk povedal, da je sedaija vlada doslej sprejemala sklepe samo s soglasjem. Potrdili niso nobene odločitve o kadrovskih zadevali, če zarjo ni bilo popolnega soglasja. Zdaj si prizadevajo ugotoviti, kako naj vlada delije še naprej. Načelo soglasja bodo obdržali, saj se osredotočajo na področje evropskih zadev, prepričan pa je, da bodo brez težav dosegli sporazum, ki ga zahtevajo nove okoliščine in da bodo še naprej sprejemali sklepe s soglasjem.
STRAN 3:
Mladinski dan v San Martinu
VO.
Pristopi k NSi
Bajuk pri Magu
liwiwin'Mim inwimimmiw
Nasa skupnos
—--------------------1
Iz življenja	|
Rast XXIX — maturantje Slov. srednješolskega tečaja Marka Bajuka
— se je po uspešnem potovanju po Sloveniji vrnila. Skupino sta vodila dipl. časn. Tone Mizerit in Bogdan Magister.
V torek, 8. in 15. avgusta je bil v župnijski cerkvi Maria Auxiliadora v Ramos Mejia tečaj za predzakonce v letu 2000.
V četrtek, 10. avgusta, je bila seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši; vodil jo je predsednik Tone Mizerit.
V soboto, 12.avgusta, je imel v Našem domu v San Justu koncert Komorni zbor Ave iz Ljubljane.
Isti zbor je pel v nedelo, 13. avgusta pri maši v Slovenski vasi. Po maši je bil kratek koncert.
Prav tako je bil v nedeljo, 13. avgusta, v Slomškovem domu v Ramos Mejiji 30. Mladinski dan. Ob 8. uri je bil začetek tekmovanj, sledilo je dviganje zastav in mladinska maša. Nato je bilo skupno kosilo. Zbor Ave nas je obiskal in razveselil s pesmijo Rezijanka. Ob 18,30 se je začel kulturni program, nato pa prosta zabava.
Kako bomo.
Nad. s 1. str.
ničeva! volilno pravico;
naslov državljana v tujini, na katerega mu je potrebno poslati volilno gradivo.
Zahtevku mora biti priložen tudi dokaz o državljanstvu, ki se lahko dokazuje na enega od naslednjih načinov:
z navedbo serijske številke potnega lista, izdanega po zakonu o potnih listinah Republike Slovenije;
s potrdilom o državljanstvu; z odločbo o pridobitvi ali ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije;
z izpiskom iz rojstne matične kpji-ge ali drugo listino pristojnega organa, iz katere je razvidno državljanstvo Republike Slovenije.
Zahtevek mora biti osebno podpisan.
V formularju tudi - če želite - podčrtajte zahtevo, da boste volili na našem konzularnem predstavništvu.
Politične in civilne organizacije naše skupnosti nudijo možnost, da se zahtevki pošljejo skupno. V ta namen priporočajo, da izpolpjen in podpisan formular rojaki čimprej vrnejo osebi, ki ga je posredovala. Vsi zahtevki se bodo zbrali in bodo pravočasno dostavljeni volilni komisiji.
Z naše strani pa bomo sproti obveščali vsako novico glede volitev in bralcem tudi obrazložili nadaljnji postopek, da bodo s čim manjšim trudom lahko izrazili svojo državljansko voljo.
Dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je v nedavnem pismu pozival vse rojake po svetu, naj se teh volitev udeleže. Takole je pisal: “Od vsakega slovenskega volilca doma in v tpjini bo odvisno, če bo Slovenija od 15. oktobra 2000 naprej obrnjena v lepšo prihodnost. To smo dolžni vsem živim in mrtvim Slovenkam in Slovencem iz preteklosti in sedanjosti, ki so se z velikimi žrtvami več desetletij borili in izborili samostojno slovensko državo. Po njihovih idealih in vrednotah, ki so stoletja vzdrževale naše prednike v njihovem osebnem in javnem delu in življenju, naj naša država temelji na osnovah resnične demokracije in zavezanosti slovenstvu.
Storimo ta mali korak za človeka, velik za slovenstvo. Volimo, da bo drugače."
Tudi v nedeljo, 13. avgusta je bilo družinsko srečanje staršev in prijateljev Balantičeve šole v Našem domu. Po maši je bil skupni zajtrk, nato so bile igre in tekmovanje otrok.
Na Pristavi je bila šolska družinska prireditev ter počastitev častnih članov. Sledilo je skupno kosilo in otroška tombola.
Isto nedeljo je bilo v San Martinu žegnanje in v prostorih Slovenske hiše je bil občni zbor „Mutuala Sloge“.
V Argentini je bil 13. avgusta „Dan otrok". Tudi v naših središčih so bili otroci deležni prisrčnih pozornosti.
V ponedeljek, 14. avgusta, je bilo v Slovenski hiši izredno zborovanje SLS+SKD območja za Argentino in Južno Ameriko. Zborovanje je vodil predsednik inž. Jernej Dobovšek.
V četrtek, 17. avgusta, je Sanmartin-ska zveza žena-mati imela razgovor z Ani Novak-Provenzano o vrtnarstvu. Sledil je redni sestanek.
V soboto, 19.avgusta, je bil v Slovenski hiši 31. Glasbeni večer mladinskih organizacij. Priredila sta ga SDO in SFZ.
V nedeljo, 20. avgusta, je bilo slovensko romanje v Lourdes. V spodnji cerkvi so bile litanije Matere božje, nato je bila romarska maša.
MPZ San Justo je ob začetku praznovanja 30-letnice obstoja izdal novo CD ploščo „Koncert v Slovenski filharmoniji", ki vsebuje tudi Ramirezovo „Misa criolla“. Zveza slov. mater in žena pa že pripravlja božične voščilnice z osnutki Andrejke Dolinar, Janike Omahna, Veronike Sparhakl, ge. Rupar ter Andreja Makeka.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije
Tone Mizerit
BAJUK V SAZU
Predsednik vlade Andrej Bajuk je obiskal Slovensko akademijo znanosti in umetnosti - SAZU in v pogovoru z vodstvom te najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove izpostavil nalogo in željo vlade, da spodbija (ne le omogoča) razvoj znanosti in umetnosti. Za prihodnost Slove-
		
9		
Ir		
		
		
nije je namreč potrebno, da znanje, izobrazba, ustvarjalnost ter z njimi povezana kultiviranost postanejo splošno bolj cenjene in spoštovane dobrine. Premier meni, da mora slovenska država veliko več sredstev nameniti predvsem za razvoj mladih znanstvenikov. Kot je dejal predsednik SAZU France Bernik, so govorili o sedanji vlogi in prihodnjih nalogah SAZU, pa tudi o tretji slovenski univerzi, ki naj bi bila že kmalu ustanovljena na Primorskem.
MLADI ROMARJI V RIM
Nadškofove besede iz uvodnika veljako tudi nam!
Več kot tisoč mladih iz Slovenije je bilo prisotnih v Rimu, kjer so skupaj z vrstniki z vsega sveta praznovali 15. svetovni dan mladih. Praznovanje v večnem mestu je pripravil papeški svet za laike; prišlo je nad milijon in pol mladih romarjev iz 120 držav. Osrednja dogodka, veliko bedenje in sklepno evharistično bogoslužje, pri katerih je sodeloval tudi papež Janez Pavel II., sta naredila velik vtis pri udeleženih slovenskih mladih, kot so povedali pri vrnitvi.
Že stari Rimljani so vedeli, da če primanjkuje kruha, je treba povečati obrok cirkusa. Nekuj takega človeku pride na misel, ko pregleduje dnevne dogodke, med katerimi so vredno zastopani razni škandali. Ti pa po eni strani res pritegujejo in nasičujejo javno pozornost, a tudi vedno globje izpodkopljejo zaupanje državljanov v javne ustanove. To pa lahko postane nevarno.
UMOR V SENATU
Te dni prisostvujemo sprevodu bivših peronističnih funkcionarjev (z Alderetejem in Marjo Juljo na čelu), ki se morajo pred sodiščem braniti zaradi domnevnih poneverb in nelegalnega bogatenja za časa vladarja. Prav tako smo lahko brali o sodnem postopku, uveden proti bivšima ministroma Ermanu Gonzalezu (obramba) in Guidu Di Tella (zunarje zadeve), pod katerima se je izvedela osporavana produia (tihotapstvo) orožja v Kolumb jo in na Hrvaško. To je že stara zadeva, o kateri smo svojčas precej pisali.
Nov pa je škandal okoli obtožb podku-povarja v senatu ob glasovarju za reformo delavske zakonoduje. Ta obtožba se je kar nenadoma spočela in razburila duhove v senatu. Govorice so dosegle tako velik obseg, da je moral dogodek zanikati sam minister za delo, ki je jasno dejal da „tukaj nihče ni plačal ničesar za delavsko reformo”.
Seveda ministrova izjava ni stvari napravila konec. Nasprotno, raste iz dneva v dan in že zadobiva velikost ustavne krize. Vso stvar sta začela peronistična senatorja Antonio Cafiero in Jorge Villaverde, ki sta javno obtožila ..nekatere” kolege, da so za glasovanje prejeli „osebne usluge”. Govorilo se je o denarju, govorile se je o političnih privile-gjih, a ne omenjena senatorja ne drugi znani tožilci niso točno vedeli povedati, ne kdo nuj bi podkupoval ne kdo naj bi bil podkup jen, ne kakšna naj bi bila cena domnevno kup jenih glasov, niti da bi za obtožbe prispeval kake dokaze.
Problem ni enostaven in predstavja dve možnosti: ali je do omeijene korupeje (podkupovanja) res prišlo, kar bi seveda pomenilo hud udarec tako za vlado kot za opoziejo; ali pa so vse le hudobne govorice, kar je tudi nevarno, ker očividno nekateri politični krogi hočejo škodovati ugledu vlade in ugledu nekaterih krogov opozieje in se pri tem ne ozirajo na etiko in moralo postopkov. Eno ali drugo dejarje predstavja neke vrste umor javnega zaupanja v ustanove, ki so temej demokratičnega živ-jerja v državi.
PODTALNA BORBA
Jasno, da vlada na to ni bila pripravje-na. Zato je tudi reagirala neenotno. Medtem ko je predsednik De la Rua spočetka stvar omalovaževal, se je podpredsednik Ohacho Alvarez (ustavno predsednik senata) absolutno opredelil in v svoji ofenzivi zahteval, nuj se vsem senatorjem v tej zadevi odvzame parlamentarno inmuniteto, da lahko sodna oblast ugotovi, ali je res prišlo do korupeje ali ne.
Predsednik je, hočeš - nočeš, moral stvar tudi resno vzeti že zaradi solidarnosti s podpredsednikom, s katerim je že prej prišlo do kratkega stika (glej spodij). V zadevo je posegel še novo ustanov jeni Urad proti korupeji, ki je začel raziskovati okoliščine, v katerih je bil novi delavski zakon potrjen. V samem senatu pa je tekla debata, kdo nuj pravzaprav raziskuje, da bo izid ugotovitev verodostojen in tudi za narod verjeten in sprejemjiv.
Kakšno je pravzaprav ozadje tega zapleta? Velik del opazovalcev je mnenja, da gre za notrarje probleme v opozieji, ki pa lepo
sovpadajo z notrarjimi problemi vlade. Po drugi strani je ta škandal gotovo del ofenzive proti podpredsedniku Alvarezu, ki ima težave z lastno čredo v Solidarni fronti, kot tudi s senatorji samimi, katere je že nekuj' krat obtožil razsipnosti in nedelavnosti. Vmes pa je mnogo osebnih zamer, političnih interesov in borbe za oblast.
Ob tem ne smemo pozabiti, da bo po novi ustavi celotna sestava te zbornice za-merjana prihodrje leto 2001. Teduj vsem senatorjem zapade mandat in nove ne bodo več imenovali provinejski parlamenti, kot se je to dogajalo doslej, marveč jih bodo direktno izvolili držav jani, kot se je to dogajalo v prestolnici. Lahko si predstavjamo, da se mnogi bojjo (in borjo) za svoje stolčke ali mesta pri koritu in v tem strahu (in borbi) segujo po različnih orožjih. Eno od teh je razkrinkati kolega (in/ali tekmeca), ki se je pustil podkupiti, ali pa (druga varianta) vzbuditi v javnosti sum, da se je kul takega dogodilo.
RASTOČA NESOGLASJA
Prej omenjena druga afera zadeva osebno podpredsednika države. Chacho Alvarez je postal žrtev raznih govoric glede njegovega privatnega življenja. Nekateri neprijetni detajli o zakonskih razmerah so prišli v javnost in podpredsednik sumi, da to maslo ni sad peronistične opozicije, marveč državne varnostne službe, ki je pod nadzorstvom radikalov in mu ni naklonjena.
Stvar je resna, ne toliko zaradi govoric, ki so prišle v javnost, marveč zaradi dejstva, da prihaja do grobega nasprotovanja v vladi sami. Alvarez zlasti zameri radikalom (na katere meče krivdo), ker je on osebno že neštetokrat branil predsednika, razne ministre in sploh nevšečni liberalni gospodarski program vlade, ko je v Solidarni fronti vrelo od nezadovoljstva in nasprotovanja. Da doslej ni prišlo med radikali in frentisti do večjih razprtij, ki bi v temelju ogrožale delo vlade, se je zahvaliti podpredsedniku. Zato mu je De la Rua izrekel in izkazal vso zaslombo in priznanje. A nejevolja je ostala in bo še nekuj časa ostala. Tako nehvaležnost je težko pozabiti, trdijo v krogih Solidarne fronte in z nezaupanjem gledajo na radikalne družabnike v Povezavi. Vse to pa se dogaja medtem, ko vlada res ne nujde izhoda iz krize, priznava napake prvih mesecev a jih tudi seduj ne zna popraviti.
V Solidarni fronti sami pa vedno bolj raste nesoglasje. To je razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da to ni monolitna stranka, marveč povezava Velike fronte (Frente Grande, prvotna formacija) in številnih večjih in manjših skupin, katerih interesi so v mnogih primerih različni. Danes govorimo zlasti o manjših skupinah, kot so intransigents demokratični socialisti, ljudski socialisti, levi krščanski demokrati, itd.
Te in druge še manjše grupacije niso bile vedno soudeležene pri zasedbi raznih volilnih in vladnih mest, torej jih ne veže obramba osebnih ali strankarskih interesov. V Solidarni fronti so vztrajale, ker jim je pomenila neko ..ljudsko alternativo” Menemo-vemu liberalnemu gospodarskemu programu. Danes jih srbe ušesa, ko slišijo, kako predsednik in gospodarski minister ob raznih priložnosti prisegata na gospodarski program, ki je le rahlo pobarvana kopij® Menemovega. Še bolj pa jih teži rastoč® revščina in neukrotljiva brezposelnost. ^ tudi ne vedo, kam nuj se obrnejo, zato skušujo izražati svoje nezadovoljstvo na no-tranjih forumih in srečar\jih, a seveda brez uspeha. Končno smatrujo, da je sedanj® vlade le povezava med Veliko fronto ih radikali, ter se čutijo izključene. Bo lahko prišlo do nove odcepitve in neke bolj ^ vičarske povezave? Spričo te ideološke pestrosti zaenkrat bolj težko.
Slovenci	v	Argentinihumanidad, agradecida
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
32. MLADINSKI DAN
Ali ste v nedeljo 16. julija bili na mladinskem dnevu v San Martinu? Če ste bili, lahko ob brai\ju teh vrstic podoživite lepe henutke tistega dne. Če se zaradi važnih razlogov tega srečanja niste mogli udeleži-
u> si morete ob tem pisanju predstavljati letošnje srečanje mladih. Če si pa doma na toplem pasel lenobo, naj ti pa kar po domače velja: ,,Te lo perdiste.“
32. mladinski dan je potekal pod geslom ,,Na mladih raste svet.“. Mladi se zavedajo, da rastejo iz krščanskih in slovenskih vrednot in hočejo povezovati svoje s*le in napore v delu za novo in boljšo bodočnost. Na prvem mestu so se zahvalili Bogu za varstvo in pomoč. Franci Cukjati Je daroval sv. mašo v kapeli Srca Jezusove-§a in je mladim poudaril, naj si prizadevajo 2a ohranitev vere in slovenske kulture. Sveto daritev je spremljal z ubranim petjem Slovenski pevski zbor pod vodstvom Lučke Kastelic. Duhovni vodja mladine je med mašo blagoslovil novo argentinsko zastavo, katero je daroval Marjan Šenk.
V Dom so prihajali mladi iz dragih bratskih domov in se začeli na igrišču Pripravljati za športne tekme. V odbojki so Se pomerili dekleta in fantje, ki so pri •gtanju čisto pozabili na mraz. Ogreli pa so tudi zveste navijače, ki so navduševali svo-Je ekipe. Igre so se odigrale v Domu in v a°li Mariano Moreno.
Za telesno hrano sta poskrbela mlada kuharja Tomaž Boltežar in Matija Jesenovec. Pripravila sta zelo okusno kosilo, ki so §a mladi postregli v gornji dvorani doma.
V popoldanskih urah pa je v domu km Mrgolelo s pripravami za kulturni program: Scenerfja, luči, mikrofoni, obleke. Gledalci smo hitro napolnili dvorano in si ogledovali Prekrasno sceno, ki jo je umetniško izdelata Magdi Troha Vlaho. Točno ob 18.30. uri Pm* je Helena Žužek prisrčno pozdravila. Sporočila je, da ima mladina v San Martinu elektronski naslov in spletno stran na internetu. Prebrala je dekret, ki razlaga, zakaj Phamo argentinsko zastavo s soncem, in Pupovedala prihod zastav.
Dvanajsterica deklet je prikorakala na Prizorišče in s trakovi spretno izvedla ritmično vajo. Ob raznih gibih in figurah so Plapolale barve slovenske in argentinske Zastave v zamisli Natalije Tašner in Erike °dgornik.
Stoje smo sprejeli narodni svetinji in ZaPeli državni himni.
Sledile so pozdravne besede, ki sta jih 'Ztekla predsednik sanmartinske mladine, ^Prirej Rezelj in predsednik Zveznega odbora SDO-SFZ Aleks Zarnik.
Prvi je ponosno izjavil: „Sanmartinska PBadina se počasi prebitja. Vedno več nas Za skupno delo, vedno boy se razživlja Port v domu. Danes šteje mladina v svojih 'P'stah 56 aktivnih članov. Vse je treba iz ga mesta izredno pohvaliti, saj vsi pridno
in zvesto sodelujejo na vseh področjih. Redno se vsi odborniki dobivamo na sejah in načrtujemo bodoče delo. Odbor je razde-yen v pet odsekov. Tako smo že uredili naš mladinski arhiv, obnovili folklorno skupino, dobili smo na razpolago prostore Ober-žanove domačije v Vicente Casares za naša skupna srečanja v naravi, urejena je mladinska športna soba v domu, začeli smo tudi s svojo mladinsko radijsko oddajo vsako soboto od dveh do treh popoldne. Ne bojimo se dela, nasprotno poskušamo vsi, da bi vzbudili predvsem pri mladih yubezen do skupnega dela. Časi se spre-minjajo, a mi mladi se moramo vedno zavedati, da izhajamo iz slovenskih korenin. Iz roda v rod moramo ohranjati zaklade, katere so nam izročili naši predniki. Učimo se iz tragičnih dogodkov slovenske pol preteklosti in skušajmo skupno graditi boyšo bodočnost za slovenski in argentinski narod."
Napovedovalka nas je uvedla v program: „Kot mladi argentinski Slovenci živimo v velemestu in malo poznamo, kaj pomeni živeti blizu slovenskih gozdov, kozolcev, hribov in planin. Toda mladi si predstavljamo kako poteka dan na kmetyi tako.. .“
Vse je utihnilo, sonce je začelo vzhajati in zaslišali smo melodije s kravjimi zvonci. Ayelen in Teresa sta spretno izvajali glasbo z zvonci različnih velikosti ob spremyavi harmonikarja. Publika je točko nagradila z burnim aplavzom.
Veselje so prinesli na kmetyo najmlajši, ki so se v kolu zavrteli ob poskočnih taktih. Veliko potrpljenja so pri vajah imele Monika Ziherl, Lorena Rezey in Monika Filipič.
Pogumni lovci so s puškami na rami zalezovali plen. Za kratek čas so zaplesali in razveselili kmeta Andreja, ki jih je spre-myal pri opravilu.
Na kmetyi se je razživelo ob prihodu mladih parov v narodnih nošah. Nasmejani in razigrani so predstavili slovenski ples, ki ga je z navdušenjem pripravila Magdi Vlaho.
Tako je potekel dan na kmetyi — izvrstna zamisel za začetek zimskih počitnic in lepa priložnost, da smo pozabili na vsakdanje skrbi in probleme.
Okoli petdeset nastopajočih se je razvrstilo za skupno sliko. Publika jih je znova nagradila z aplavzi.
Ob zaldjučku športnih tekmovanj so prejeli pokale zmagovalci: dekleta iz Morana na prvem mestu in ekipa iz San Martina na drugem, fantovsko moštvo iz San Martina na prvem mestu in reprezentanca iz Morana na drugem.
Helena Žužek se je v imenu mladih zahvalila vsem sodelavcem. Posebno zahvalo je izrekla tudi starejšim, ki so mladim pristopili na pomoč: Jože Skale, Tone Po-
Bnjo este titulo puhlica Clarin el dia 6 de agosto una nota sobre el concierto de Bach, que escribio Gabriel Sena-nes. De nuestros amigos dice lo siguiente:
“La Pasion segun San Mateo de Bach es uno de los mayores monumen-tos creativos de la humanidad. Michel Corboz es sin dudas uno de sus mejores interpretes. El Teatra Colon es uno de los mejores del mundo. Carlos Lopez Puc-cio es el mejor director de coros argentino. Y el elenco de solistas, un seleccionado de laringes locales y visitantes.
... antique mas no sea para tener y transmitir el placer y la emotion del pre-cioso solo de violin del aria de contralto Apiadate, Dios mio, ese instante supremo del arte musical.
Que en manos del talentoso concertino
de la Sinfonica Nacional y la exquisita voz de Bernarda Fink alcanza a ple-no su estremecedor vol-taje emotivo.
Marcos Fink honra magistralmente la com-plicada y pesada tarea de ser la voz de Jesus, con un canto orientado a la humanidad antes que a la sacralidad.
Bello lo de Bernarda Fink por donde se la oiga y mire. Baste recordar su exacta expresion para el estremecedor ;ay! que abre la segunda parte, una interjection que lo dice todo y un detalle que habla del total (ver foto).
Rato despues, Bernarda y Marcos Fink, o sea una testigo y el mismisimo Jesus, disfrutan de una sobremesa con amigos en una pizzeria de Corrientes. Jesus frente a una muzzarela portena. La vida continua, en el ano 250 despues de Bach.“
Carapachay — dvojno praznovanje
13. avgusta smo spet imeli v Slovenskem domu v Carapachayu lepo nedeljo. Dvakrat lepo! Praznovali smo 60-letnico našega dragega prijateya Marjana Bečana iz Miinchna — čeprav z zamudo, in še ,,Dan otrok".
Masaje bila lepa, šolska, kot je bilo tudi kosilo, res prijetno in dobro. Še šopek z lepo torto je bilo darilo gospodu Bečanu, ki nas vsako leto obišče in nam posreduje toliko optimizma in zaupanja v božjo do-
broto in yubezen. Tudi zapeli smo mu. Uciteyice Jurčičeve šole so pa otrokom pripravile igro z lutkami, starši so imeli sestanek s katehetom Francyem Cukjati-jem in še žrebanje je bilo in tombola. Popoldan so se vrstile razne otroške igre.
Dan je minil ob pryetnem klepetu z žeyo, da bi se čim prej zopet srečali ob kaki podobni priliki v našem karapačaj-skem domu.
Marjana Pirc
Novi odbor društva Triglav
V Buenos Airesu, na področju mestne četrti Villa Devoto, že dolgo let aktivno povezuje zlasti primorske rojake Slovensko podporno društvo Triglav. Pred kratkim so imeli občni zbor, na katerem je bil izvoyen nov odbor.
Tega sestavljajo:
predsednik Fernando R. Leskovec; podpredsednica Elena Veronica Mermoya Pernarčič; tajnica Ana Marija Vrabec; namestnik tajnice Eduardo Kjuder; blagajnik Jose
Bergoč; namestnica blagajnika Dora Brezavšček; odborniki Juan Medved, Jose Kjuder, Ines G. Fornazarič, Boris Košuta, Susa-na Bellorio Clabot in Ciril Kren; namestniki odbornikov Magdalena J. Volčič, Marta Ana Volčič in Sonya Vodopivec; nadzorni odbor Elsa Ana Okretič, Hilda Liliana Škof in Juan Luis Aufieri; častno razsodišče Roberto Giromini, Gabrijela Krivec in Carlos A. Pernarčič.
Novemu odbora želimo obilo uspeha!
držnj, Toni Kastelic, Marjan Šenk, Irena Petkovšek, Janez Filipič, Angela Lovšin, Silvya Filipič, Slovenski pevski zbor, Pavel Dimnik in Ivan Jerman.
Za konec programa smo na prvem mladinskem dnevu v letu 2000 zapeli mladinsko himno, ki povezuje vse slovenske potomce v Argentini.
Štirje fantje špilajo so poskrbeli, da se je srečanje nadaljevalo. Ob pryetni dražbi in veselih melodyah smo zakyučili 32. mladinski dan.
VB
TM
to
TRIPARTITNI SPORAZUM V SLOVENSKI VLADI
SDS je v zvezi s tripartitnim sporazumom o delovanju vlade SLS+SKD Slovenski yudski stranki posredovala pisne pripombe. V stranki zdaj pričakujejo, da bo yudska stranka narye pisno odgovorila. Jedro razhajanj je v določitvi načina odločanja v vladi. Ljudska stranka namreč želi pri vsaki odločitvi vlade konsenz oz. soglasje, v SDS menyo, da je yudska stranka očitno ugotovila, da ima v vladi manj glasov kot ostali dve stranki in zato v zadryem času zelo poudarja element soglasnega odločanja v vladi. Dodajajo da si preglasovanja vladnega partnerja nikakor ne želyo, vendar pa bi lahko vztnyarye pri konsenzu privedlo do ohromitve dela izvršne veje oblasti.Kot je poudaril Janša, SDS ne bo pristala na podpis tristranskega dogovora, ki podpisnikom d;ye pravico veta. Opozoril je, da v osnutku dogovora sicer ni uporabljen izraz „veto“, vendar predlagani postopek odločanja ni izpeyan do konca v primeru, če se ena od strani ne strinja z odločitvijo.
MMaaMHwnaaMMaflMMHMM
SHMnKSBM&MM
ZAHTEVA ZA VPIS V VOLILNI IMENIK komorni zbor ave
IME IN PRIIMEK: ......................... Koncert v Buenos Airesu
NASLOV (v tujini):....................................................................... Obsežno turnejo po Argentini in Čilu je
(država, pokrajina)	pričel Komorni zbor Ave pod vodstvom
Andraža Hauptmana 11. avgusta s koncer-
........................................................................................ torn v Centralni metodistični cerkvi v Bue-
(kraj, ulica in hišna	številka)	nos Airesu.
Spremlja ga upravičen renome; med
......................................................................................... publiko sta bila navzoča tudi Antonio Rus-
(pošta in poštna številka)	so (zaključna točka je bila njegova „Subo
la cuesta“) in Ciril Kren, kar tudi označuje
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA	zanimanje, ki je ta obisk ustvaril med glas-
Slovenska 54,1000	LJUBLJANA	beniki.
In ni razočaral.
ZADEVA:	a) ZAHTEVA ZA VPIS V VOLILNI IMENIK	Kljub tendenci zadi\jega obdobja eno-
b) ZAHTEVA ZA GLASOVANJE PO POŠTI
c) ZAHTEVA ZA GLASOVANJE NA DIPLOMATSKO KONZULARNEM PREDSTAVNIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
ličer\ja barv glasov pri zborovskih zasedbah, da se razlikujejo samo po legah, so pri Ave barve izrazite in agogika se prilagaj e vsebini in/ali vodilni melodiji skladb. Vse interpretacije dosežejo tako ravnotežje in izraz.
Tudi solisti so dovršeno speljali svoje vloge.
Višek koncerta je bila zadnja točka prvega dela, Ginasterov „0 VOS OMNES..."
Občinstvo je z navdušenjem sprejelo vse izvedbe.
Rok Fink
mmmm
mmm
mmm ■
mmmmmmmmmm
41. slovenski dan v Torontu
Podpisani(a) .............................................................
roj........................ prebivajoč(a)	na	zgoraj	navedenem	naslovu,
1. OSEBA, KI NIMA STALNEGA PREBIVALIŠČA NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE
a) zahtevam, da me vpišete v posebni volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Moje zadnje prebivališče v Sloveniji je bilo:
V Torontu smo 9. julija praznovali 41. Slovenski dan: DAN SLOVENSKE MLADINE, s poudarkom, kako naj mladina ohranja slovensko zavest, da so ponosni, da izhajajo iz slovenskega rodu, da ostanejo pošteni, verni in delavni. Proslavo je povezoval Ciril Pleško, v imenu organizatorjev sta podala uvodne misli predsednika John Kuri v imenu Slovenskega letovišča in Ema
.............................................................................................. Pogačar v imenu Slovensko-kanadskega
sveta.
.............................................................................................. Žal se kardinal Alojzij Ambrožič pova-
(naslov; v kolikor niste imeli stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije,	bilu ni mogel odzvati, tako je mašo darova-
vpišite zadnje prebivališče svojih staršev, če ga ne poznate, vpišite okraj, v katerem želite	lo kar šest duhovnikov: novomašnik Janez
glasovati);	Likozar, srebrnomašnik Franci Rataj, Jože
b) zahtevku prilagam: (zadostuje en podatek ali dokument!!!)	kao^itm govornik S'^oX Tme
- številka potnega lista Republike Slovenije: ...............................
- potrdilo o državljanstvu,
- odločbo o ugotovitvi državljanstva,	Attems, študent tehnike, invalid brez noge,
- drug dokument, iz katerega je razvidno državljanstvo Republike Slovenije:	k’^e 'z8'nil konec leta 1945, star 24 let,,,ze-
lo verjetno v Zgornjebistriškem bunkerju". Vešče oko lahko končno odkrije še Jožefa
c) Na volitvah 15.10.2000 želim glasovati (OBKROŽI):	Beraneka, znanega ilustratorja, ki je bil 26.
1. na	diplomatsko	konzularnem predstavništvu RS..............................................v............................................. maja vpisan v knjigo Centralnega zapora
2. po	pošti	Ozne, izpisan pa, v družbi še osmih mož, 2.
3. na	volišču	v	Republiki	Sloveniji	->un0a ob 22 h- Zaporniška knjiga trdi, da so
bili izpuščeni, Sturmova ekipa pa je ugotovila, da ,,niso nikoli prišli domov".
Obsežna knjiga ima nepričakovano ve-
Datum: .................................. PODPIS.............................................. liko fotografij, ki jo močno obogatijo. Po-
.	„	.	večini gre za posnetke pacientov in rekon
valescentov iz zadnjih mesecev vojne. Ka-
ALENKA PUHAR	(2)	že, daje bilo takšno fotografiranje močno
_ _	_ _ _ _	j—	—,	razširjeno, morda kombinacija priznanja
12 E 7	lulll	llvTI	ranjencem in spodbujanja optimizma med
■	■	njimi in civilnim zunanjim svetom. Avtorji
Po sledovih izginulih ranjencev, Delo: Književni listi - 29.06.2000	niso znani- Štf10 oh(ranienih fotograf;je
precejšnje, r\llbova objava pa ima v tem
Nato se boleča zgodba, polna amputira-	breznih. Mihevčeva ekipa, ki si je nekaj	kontekstu poseben pomen. Ker raziskava iz
nih nog, prestreljenih rok, čeljusti in trebu-	brezen in jam ogledala v okviru Sturmove-	fantomskega neobstoja izklicuje brezimne
hov, prevesi v neknj, kar je težko brati brez	ga projekta, je poleg človeških kosti našla	^udi, delui<' Ui'hova podoba, združena z
stisnjenih zob. Začne se z aretacijami be-	še vrsto drobnih predmetov, ki omogočajo	imenom ali brez njega, s posebno močjo:
žečih in nepokretnih, nadaljuje z vseh vrst	(vsaj približno) prepoznavanje žrtev.	Zares so bili, preden jih je vzela noč ... Iz te
zapori, ki so prenapolnjeni, brez zraka,	Glavnino knjige predstavljajo poimen-	metaforične „noči“ pa očitno ni znana še
hrane, vode za pitje in umivanje. Potem	ski seznami, ki so jih ustvarili raziskovalci,	nobena fotografija. Knjiga Brez milosti je
pride ,,čiščenje" bolnic, se pravi, iskanje	ko so sortirali pogrešane od preživelih, ali	natančno, metodično, tako rekoč pedantno
,,ta belih" med pacienti, ki niso bežali, in	pa prepisi iz registrov bolnišnic in zaporov,	izdelana, tako v svoji raziskovalni osnovi
transporti v neznano. Tu so „pomočniki“,	ki podajajo „nekatere skupinske odhode".	kot v artikulaciji dognanj. Če izvzamemo
ki morajo blizu jam slačiti tiste, ki se ne	Najbolj dramatično zgodovino ima seznam	prispevek Antona Dolenca, ki je tudi pole-
inorejo sami, in eden med njimi se reši in	65 pacientov, „pripomikov-pripadnikov tu-	mičen (pogosto do neznanih avtorjev nine-
šele tik pred smrtjo izpove strašno skri-	jih vojsk", ki ga je 5. junija	1945 dr. Igor	rij), se nadvse disciplinirano prebija od ene
vnost. In nato so tu kupi krvavih cunj, ki jih	Tavčar pospremil s potrdilom, da tako tež-	sledi k drugi ter vztrajno izogiba prehitrim
je treba oprati, pa bergle, opornice, kljuke,	ki bolniki potrebujejo za spremstvo dve	sklepom in čustveno obarvanim ocenam,
obveze, ki jih je ukazano zažgati. Tu so	sestri. Ena od njiju je dokumente ukradla	®ele Prav na koncu s' Šturm dovoli nekaj
ukazi iz „Slavije“, metanje v jame, zasipa-	in jih dala spravit na varno mesto; dolgo so	nedvoumno pribitih ugotovitev, denimo da
nje s tankim slojem zemlje, zastrupljene	bili zazidani, marca letos pa so bili izročeni	”ni šl° za iracionalno dejanje maščevanja",
vode, zablodeli kamioni, odmevi streljanja	Lovru Šturmu. S tem je dobil formalno	f)af‘ Pa >>so b'li množični povojni poboji
potrdilo zadnji, nadvse surovi izgon pacien-	opravljeni načrtno in s premišljeno organi-
Kot vse kaže, so bili bolni in ranjeni	tov iz bolnice v zapor, opravljen 8. in 9.	zacyo. V pravnoformalneni pogledu so bili
pobiti za glavnino svojih zdravih kolegov,	junya.	opravljeni brez sodbe in kot nam kaže
njihovi ostanki pa ležijo v številnih jamah	Med branjem teh neskončnih spiskov z	usoda ranjencev, invalidov in bolnikov,
in breznih, znanih kot ,,množična gro- osnovnimi podatki dobi človek vtis, da gre	^ud' brez milosti. Izpostavljeni so bili po-
bišča". Nekaj med njim jih je doživelo	večinoma za preproste mlade	moške, ki so	nižiyočemu ravnanju in mučenju. Pravni
obisk jamarjev, o katerih poroča Andrej	toliko lažje ostali pogrešani,	ker so nekaj	kvalifikaciji dejanj, ki so prikazana v kryigi,
Mihevc. Po dosedanjih podatkih so bili	pomenili le za svoje sorodnike. Le sem in	se ne bodo mogli izogniti niti slovenska
človeški ostanki najdeni v 86 jamah in	tja izstopi znano ime, denimo Emil Hans	kazenskopravna stroka, niti pristojni drža-
Batič in John Nosan.
Popoldne se je pričela proslava, na kateri so nastopali: plesna skupina Planika pod vodstvom Nevenke Slavinec, otroški zbor Novi rod pod vodstvom Mojce Dimpe-rio, mešani pevski zbor obeh župnij Pod vodstvom Naceta Križmana, Nada Čemas je recitirala Prešernov ,.Jezični dohtar" in hčerka Vesna Čemas je prebrala Slomškovo pesem „En hribček bom kupil". Dalje, duet,,Bugler’s Holiday" sta izvajala Mafija Lebar in Andrej Pahufie. Stanko Šajnovic pa je v imenu Slovenskega doma podaril nagrado ravnatelju slovenske šole Blažu Potočniku. Mladinski govornik Bobby Ul-čar je podal svoj govor v angleščini.
E.P. - Ameriška Domovina
■.mm*
vni organi." Vendar ima delo nekaj čudnih praznin. Ne gre za praznine v tem, kar ntyde, saj je našla bistveno več, kot so si bralci mogli in, po lastnem priznanju, tudi raziskovalci drznili pričakovati. Gre za praznine pri iskanju. Za primer naj navedem detajl, ki govori o eni najbolj črnih točk na Slovenskem, poslopju psihiatrične bolnišnice, ki je bila dolgo zapor. Eden od pričevalcev, ki nastopajo v knjigi, je izpovedal, da se je bolnišnica „v sedemdesetih letih odločila za prenovo in posodobitev pomožnih prostorov v kleti", a delavci „so prebili zid, ki tvori pregrado do drugih kletnih prostorov, in naleteli na človeške posmrtne ostanke. Z deli niso nadaljevali, zid so zazidali nazaj. Med delavci so krožile govorice o streljanju pripornikov ob koncu vojne." Pričevalec je predstavljen samo z začetnicami, kot še vrsta drugih, ki se niso hoteli izpostaviti. Vendar v knjigi ni podatka, da je informacijo kdo preverjal.
Opustitev je nenavadna, ker gre navsezadnje za raziskavo pravne fakultete, osumljeno poslopje pa sodi v univerzitetni klinični center, tako rekoč bratsko ustanovo. Za nameček je ta le nekaj metrov od sodnomedicinskega inštituta, ki je sodeloval v raziskavi. In končno ne gre za oddaljena, kaotična povojna leta, temveč za urejeni, s sestanki, vlogami, potrdili, odobritvami, proračuni preobloženi čas. Mar res nikogar ne mika zvedeti, ali je v centru slovenskega duševnega zdravja res okostnjak — ne na pregovornem podstrešju, temveč zazidan v same temelje? Anton Saje, kmečki sin iz Mirne Peči, star devetnajst let in pol. V vojni bolnici (od koder je fotografija), nato pa na oddelku za kirurgijo splošne bolnice so mu zdravili strelu0 rano stegnenice. Od tam je bil odpeljan »• junya, kot je razvidno s spiska, ki ga je dr-Tavčarju izmaknila usmiljenka Jedrt. Zatem nastopi še na spisku zapornikov v centralnem zaporu Ozne, od tam pa je b'* 24. junija ob 1 h odpeljan na neznano strelišče.
KONEC
Buenos Aires, 24. avgusta 2000
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
• V! N-
Novice	iz
Pisali smo pr
SLOVENSKA MARIHUANA
Policisti so na njivi blizu naselja Kanižarica blizu Črnomlja odkrili nasad indijske konoplje. Več kot 200 sadik so policisti Posekali in zasegli. Še en nasad indijske konoplje pa so belokranjski policisti odkrili aa njivi v Jankovičih. Lastnik iz okolice Črnomlja je imel 348 sadik, ki so jih policisti posekali in zasegli skupnj z 12 sadikami, ki so bile že na pol posušene.
VEČ KNJIG V IZPOSOJANJU
Izposoja knjig v Sloveniji že več let, narašča. V Mariborski knjižnici tako letos beležijo triodstoten porast članstva, sedemodstoten porast števila izposojenega gradiva in kar 20 odstotkov večji obisk glede na preteklo leto. Podobno se dogaja v khližnicah vseh velikih slovenskih mest. Porast, povpraševanja knjižničarji pripisujejo previsokim cenami knjig, ki v knjigarnah dosegajo že povprečno 4000 tolarjev, in spremenjenemu načinu poučevanja, ki vključuje več seminarskih nalog kot v preteklih letih, študijska in strokovna literatura Pa tudi hitro zastara, zato se je ne splača kupovati.
NARAVNE UJME V SLOVENIJI
V lanskem letu so se po številnih nara-vhih nesrečah, ki so različne dele Slovenije Prizadele v letu 1998, nadaljevali šibki potresi v Zgornjem Posočju in na litijsko-trebanjskem območju. Skupno so pri republiški upravi za geofiziko zabeležili 56 Potresnih sunkov. Med ostalimi naravnimi *u drugimi nesrečami je največ težav pomočil visok sneg v februarju. V letu 1999 Je bilo nekaj manj kot tisoč požarov v uaravi in nekaj več kot 2500 požarov na objektih in prometnih sredstvih, skupnj
3582, kar pa je bistveno manj od števila požarov leta 1998, ko jih je bilo veliko več, 5192.
HOLCERIJA
Turistično društvo Vitanje je na športnem igrišču v Vitanju pod Pohorjem tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev, imenovano Holcerija. Na prireditvi se je predstavila povorka vozov s kmečkimi deli in običaji, potekalo pa je tudi tekmovanje v holcerskih (drvarskih, gozdnih) veščinah in revija narodnozbavnih ansamblov, razstava in prodnja kulinaričnih dobrot ter razstava fotografij, akcija ocenjevanja spominkov in še mnogo zabavnih dogodkov.
TUDI KMETJE IMAJO OLIMPIADO
Turistično društvo Preserje pri Lukovici je priredilo že peto mednarodno kmečko oliinpiado, na kateri sodelujejo ekipe iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Ekipe so se pomerile v skladanju plohov z letvanjem, žaganju meterskega tramička na tri enake dele brez merilnih pripomočkov, sestavljanju in razstavljanju starega kmečkega voza, skladanju enega kubičnega metra drv in spravljanju sena v kopico z razstiljaryem.
TUDI ŽIVALI IMAJO HOTELE
V Sloveniji je več kot deset hotelov za živali, precej pa je neregistriranih in takih, ki so dejavni le čez. Največ hotelov oskrbuje pse, nekateri sprejemajo tudi mačke in druge živali, cene pa se gibljejo od 400 tolarjev na dan za male živali do 2500 tolarjev na dan za večje pasme psov. Stranke (oziroma (juclje, op. ur.) so zelo zahtevne, saj zahtevajo za svojega ljubljenca le najboljše.
Slovenija
VATERPOLISTI SO OSTALI SUHI
Slovenski mladinski vaterpolski repre-2entanci ni uspelo izpolniti svojih načrtov ha evropskem prvenstvu, ki te dni poteka v hernških mestih Luenen in Kamen. Zadnje Srečar\je v skupini H proti Franclji so odigrali slabo in izgubili s 4:5 (1:2, 2:1, 0:2, l;0). V dvoboju za končno 11. mesto je po Podaljšku ugnala Nizozemsko s 15:12, a 2rhaga jih ne vodi več na svetovno prvensko prihodnje leto.
ATLETSKI MITING
Ena najboljših atletinj vseh časov Jamajčanka Merlene Ottey je na mednarod-hern atletskem mitingu na stadionu v Ljubljani na 100 metrov z 11,00 in dovoljeno hitrostjo vetra postavila nov rekord stadiona. Gledalci pa so videli tudi slovenski rekord in dve olimpijski normi. Škofjelo-^htika Brigita Langerholc je v teku na 400 hietrov postavila nov. slovenski rekord z 52,02 in izpolnila tudi normo A (52,20) za hastop na olimpijskih igrah (OI). Ljubljančan Matija Šestak pa je v teku na 400 hietrov tekel 45,48 in gladko zmagal ter Prav tako izpolnil normo A za OI (45,80), Sv°j državni rekord, ki ga je dosegel 23. avgusta 1999 na SP v Sevilli, pa je zgrešil za Pet stotink.
brane bo treniral koprčane
V Kopni so hitro našli nadomestnika ranku Zupanu, saj je mesto glavnega trenja zasedel Brane Oblak, ki je nazadnje eniral velenjski Rudar.
nekaj nogometnih izidov
£ Nllgjša nogometna reprezentanca(U-21) eške je premagala Slovenijo s 3:1. Sodeč ° izidih in igri na zadnjih tekmah se varo-
vancem selektorja Janija Zavrla v kvalifikacijah za EP ne obeta nič dobrega.
V mednarodnem nogometnem srečanju mladih reprezentanc (U-17) v Murski Soboti pa je Slovenija ugnala Avstrijo s 4:1.
V prijateljskem nogometnem srečai\ju v Ostravi je Slovenija premagala Češko z 1:0. Strelec za Slovenijo je bil Miran Pavlin.
ODBOJKA NA MIVKI
Z zadr\jim turnirjem pred ljubljansko halo Tivoli se je končalo letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki. V moški konkurenci sta slovenska prvaka že petič zapored postala Jasmin Čuturič in Samo Miklavc, ki sta v Ljubljani dosegla tudi svojo peto letošnjo turnirsko zmago. Med ženskami je naslov državne prvakinje osvojila Nataša (lingerie, ki je nastopila skupaj s Čehinjo Jitko Štumperovo.
BO DOBILA LJUBLJANA NOV NOGOMETNI STADION?
Slovenska nogometna reprezentanca je po zadnjih uspehih postala zelo zaželen partner za prijateljske tekme. Tako naj bi 15. novembra odigrala tekmo z nekdanjimi evropskimi prvaki, Danci. Srečanje bi bilo v Koebenhavnu, na katerega Slovenci ni-mnjo nnjlepših spominov, saj so v kvalifikacijah za prejšnje svetovno prvenstvo v Franclji z Danci izgubili z 0:4. ,,Če bomo uspeli uskladiti finančne pogoje, bomo gostovali na Danskem, v nasprotnem primeru si bomo v istem terminu poiskali drugega tekmeca,“ je dejal predsednik NZS Rudi Zavrl in dodal, da se NZS odloča za gostovanja, o prijateljskih tekmah na domačih tleh pa ne razmišlja. ,,Dokler nimamo ustreznega stadiona, o domačih tekmah ne razmišljamo. Glede novega stadiona pa
VEČJA SKUPINA SLOVENCEV NA PREHODU V ČILE
V ponedeljek, 21. avgusta je prispela v Buenos Aires francoska ladja „Campana“ in na stroške IRE pripeljala 412 beguncev razne narodnosti.
Vsi ti emigranti potujejo dalje v Čile. Argentinske oblasti so jim dale na razpolago Emigrantski hotel, kjer bodo ostali, dokler jih IRO ne bo prepeljala z ltalom v Čile.
V tej skupini je precej Slovencev. Zastopniku Društva Slovencev, ki jih je v hotelu obiskal, so izrazili željo, da bi jih znanci in prijatelji obiskali še to soboto, ker bodo pozneje že odpotovali dalje v Čile.
OBVESTILA
Slovenska fantovska zveza bo priredila v nedeljo, 27. avgusta v Don Boscovem zavodu „veseli sestanek“. Fantje vljudno vabljeni.
MLADINSKI DOM
Don Boscov zavodu v Ramos Mejlji prireja turnir v šahu in ping-pongu. Orodno telovadna sekcija je pričela s telovadbo pod izkušenim vodstvom jeseniškega telovadnega mojstra in učitelja Avgusta Čopa. Formirajo se tri nogometna moštva, ki bodo dobila vsako svoje ime in svoje drese.
V soboto bo v dvorani lep film ,,Capitan Blood“. Fantje vabljeni!
Voditelj Mladinskega doma.
VENEZUELA
Marjetka, Matija, Miha in Marjanca Iljja pošiljajo iz Venezuele lepe pozdrave vsem sošolcem in prijateljem iz špitalskega taborišča. Posebne pozdrave še g. ktehe-tom in gdč. učiteljicam.
Svobodna Slovenija, št. 34;
24. avgusta 1950
Slovenija moja dežela
Koruza
Kuruza je jed, ki je v novem veku pripomogla, da Slovence niso več pestile kronične lahkote kot v srednjem veku; enako kot pozneje v 18. stoletju krompir. K nam je prišla v 17. stoletju iz Amerike, le da po ovinku iz Turčije v času turških napadov. (Turško se imenuje kokuroz).
Koruza ima več imen: tur-ščica, debelača, sirk, frmenton itd. Velikega pomena je tako za človeško kot živalsko prehrano in v zahodnih predelih Slovenje nadomeščajo pjeni izdelki kruh. (žganci, polenta)
Sade jo na pognojeno zemljo s posebnim plugom. Pozneje jeseni njene Štoke trgajo, stebla pa porežejo.
Koruzo ob skupnem delu potem na podu ličkajo, pri čemer odtrgajo bilje docela ali pa ga pustijo pri koncu, tako da zanj obesijo koruzo na drogove pod kapom hiše, da visi in se suši. V severovzhodni Sloveniji — v Prekmurju pa jo spravljajo v
Pendolino je pripeljal v Maribor
Na mariborsko železniško postajo je že pripeljal prvi elektromotorni vlak z nagibno tehniko vrste Pendolino in se bo imenoval Inter CitySlovenija. To bo prvi vlak, ki so ga kupile Slovenske železnice in bo 24. septembra, ko začne veljati zimski vozni red, začel redno voziti med Ljubljano in Mariborom, za kar bo potreboval uro in 45 minut. Nov, hitrejši vlak pa zahteva tudi večjo previdnost na vseh križanjih asfaltnih cest z železniško progo.
Pendolino ima to posebnost, da se na ovinkih nagne samo gornji del s potniki, medtem ko kolesa hitijo po starih tirih. Zaradi nagiba se ne pojavi centrifugalna sila, ki bi vrgla vlak navzven s tirov, zato je možna hitrejša vožnja, tudi do 150 km na uro.
lahko rečem, da pogovori potekajo, da smo se srečali s podžupanom Ljubljane, drugih večjih premikov glede tega pa ni,“ je še dejal.
j sloveniiaI
koruznjake (glej sliko), ki stojijo navadno na dvorišču. Starejši so spleteni iz protja in kriti s slamo. Novejši so iz lat in kriti s strešniki. Na ozki sprednji strani imajo ena ali dvoja vratca.
Iz koruze se delajo po vsej Sloveniji žgance, ki jih jedo z mlekom ali zabeljene z ocvirki, mastjo, smetano, skupaj z zeljem ali mesom. Na vzhodu koruzne žgance kuhajo, na zahodu pa pražijo.
Polenta je sredozemska jed, ki se je v zadnjih časih razširila po Primorskem in mestih. Na zahodu nadomešča polenta kruh, jedo jo z ocvrki, mlekom ali mesnimi jedmi.
Selitev Robbovega vodnjaka ustavljena
Minister za kulturo Rudi Šeligo je 21. avgusta sprejel predstavnika civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka ter ombudsmana pri Zelenih Slovenije Miho Jazbinška, ki so mu izročili peticijo z zahtevami, da se načrtovana premestitev Robbovega vodnjaka ustavi, da se projekt javno razgrne in da se strokovno preverijo izhodišča projekta. Minister je menil, da nekateri od njihovih argumentov ,,imajo svojo težo,“ ter predlagal, da jih predstavnika pobude predstavita in utemeljita na seji strokovne komisije za Robbov vodnb-jak. „Medtem pa vsi postopki mirujejo,“ je minister še zagotovil avtorjem peticije, kije podkrepljena z več kot 2500 podpisi meščanov in obiskovalcev Ljubljane.
Osebne novice
Smrti: Umrl je v Carapachayu Janez Amon (63); v Slovenski vasi pa je 4. avgusta umrl Lojze Levstek (73).
Naj počivata v miru!
Darovali so: Namesto cvetja na grob Marije Mežnar sta darovala za Zvezo slov. mater in žena dr. Vladimir Pezdirc in žena Milka Rezelj 100 USA dolarjev.
Najlepša hvala!
J
TURIZEM
„	Tel.	4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva IiataJ hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. "E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF’
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpjc ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPAC1IAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
VOLITVE 2000
Vse rojake, ki imate slovensko državljanstvo, opozarjamo na pravico in častno dolžnost udeležbe na državnozborskih volitvah RS. Za to pa je potrebno, da izpolnete
ZAHTEVO ZA VPIS V VOLILNI IMENIK.
Formular lahko dobite v slovenskih domovih, pri poverjenikih političnih strank in v Slovenski hiši. Oddajte pa ga v roku enega tedna istotam, da zagotovimo pravočasno pošiljko na volilno komisijo.
Za Slovenijo volimo vsi!
Andrejka Hrovat
Predsednica SDS, regija Argentina
Jernej Dobovšek
Predsednik NSi, območje Argentina
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Ali si se že odločil za poklic?
Če si še v dvomu, če nisi gotov izbire, če potrebuješ pomoči, te vabimo na
POKLICNI ORIENTACIJSKI TEČAJ
pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna
Prvo srecatye bo v soboto, 26. avgusta od 13. do 14.45 v Slovenski hiši Ramon L. Falcon 4158, Capital Informacije in vpis v pisarni Zednijene Slovenije, osebno ali na tel. 4636-0841 od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Vabi mladinski odsek Zedinjene Slovenije
2. septembra
34. DAN ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob 17. uri molitev rožnega venca za 1. soboto ob 17.30 uri sveta maša po namenih ZVEZE
in KONCERT cerkvenih pesmi v jubilejnem in svetem letu 2000 v izvedbi SPZ GALLUS pod vodstvom Anke S. Gaserjeve.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administ.raoion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA
" ’ -11) 4«36-0841 Telefax: (54-11) 463o-z421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeIjak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Q Čeke na ime “Eslovenia Libre**
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - Cl 101AA1 Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vi!ko@ciudad.com.ar
Obvestila
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
23. avgusta 2000
1 dolar	231,22 SIT	tolarjev
1 marka	106,17 SIT	tolarjev
100 lir	10,72	SIT	tolarjev
SOBOTA, 26. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Kulturni večer SKA ob 20. v Slovenski hiši. Predava dr. Janez Zorec: „Človek, namen ali naključje?”
NEDELJA, 27. avgusta:
Mladinski dan v Carapachayu Obletnica Rožmanovega doma.
PONEDELJEK, 28. avgusta: Poslovilni koncert Komornega zbora AVE na Pristavi ob 19.30 uri. SOBOTA, 2. septembra:
34. Dan Zveze slovenskih mater in žena: sv. maša in Gallusov koncert cerkvenih pesmi.
NEDELJA, 3. septembra:
Mladinski dan na Slovenski pristavi.
Maša za gen. Rupnika, Kacina in sodelavce.
ČETRTEK, 7. septembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 8. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta ob 20 . Slomškovem domu.
Začetek duhovnih vaj za može. SOBOTA, 9. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. septembra: Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
NEDELJA, 17 septembra:
Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejia s celodnevnim programom.
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje
Dr. Janez Zorec „Človek, namen ali naključje?44
v soboto, 26. avgusta 2000, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158
SLOGA ZA VAS, PRI VAS IN MED VAMI! S?
	GLAVNA PISARNA, Bme. Mitre 97. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. - 19. ure -Tel.: 4656-6565 SLOVENSKI DOM: Carrillo 129: četrtek od 18.-20., ob nedeljah od 9.30-11.30 - Tel.: 4755-1266 HLADNIKOV DOM: ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30-12.30.	
		
		
		
		
	SLOVENSKA PRISTAVA: Rep. de Eslovenia 1851; ob sredah od 18.-20. in ob nedeljah od 10.30-12.30 NAŠ DOM, H. Yrigoyen 2756: ob torkih od 18.-20. ure in ob nedeljah od 9.30-11.30 - Tel.:	
		
		
		
	4651-1760	
	SLOVENSKI DOM, Dra. Grierson 3873: ob nedeljah od 11.-13. ure in sredah od 17.-19. ure	
PRIDRUŽITE SE! V SLOGI JE MOC!
t
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; na zelenih pašnikih mi daje ležišča. K vodam počitka me vodi
(ps. 23).
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 15. avgusta 2000, na dan Vnebovzetja Device Marije, v 62. letu starosti zapustil za vekomaj naš ljubi oče, brat, bratranec, zet in svak
JANEZ AMON
Poslovili smo se od njega v Slovenskem domu v Carapachayu in ga položili k zadnjemu počitku v sredo, 16. avgusta na pokopališču v Olivos, kjer čaka vstajenja.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskali v bolezni, molili zanj in nam stali ob strani v zadnjih trenutkih.
Posebno zahvalo g. Marjanu Bečanu, prelatu dr. Juretu Rodetu, g. Franciju Cukjatiju in prelatu Jožetu Škrbcu za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba.
Iskreno zahvalo tudi g. Ivanu Žnidarju, ki je v imenu Carapachayskega doma spregovoril odslovilne besede.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči: sinova Marko in Tomaž z nevesto Patricio brata Marjan in Peter z družinama bratranec Marjan Loboda z družino tašča Ana Jesenovec svak Marjan Jesenovec z družino svakii\ja Ada Jesenovec roj. Recchia z družino ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Slovenija, Nemčija