Glas zaveznikov
Leto III - Št. 511
orm<aiciijski nhnev>inik A. I. S.
Cena 5 lir
Danes zaključek razprav
v Londonu o aitfrijski pogodbi
TRST, torek 25. februarja 1947
UREDNIŠTVO:	Via S. Pellloo S • Telefon it. 93854 In 7308
OGLASI: Cena za milimeter višine i.na ena kolona), trgovski L. 15. mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10. finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: D. P. L, Trst,, ul. 311 v. Pellico At. 4. tel. 940
Cena posamezno številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo.
BELGIJSKI KANDIDAT
ZA TRŽAŠKEGA GUVERNERJA
Lake Success, 25. februarja
Belgijski predsednik Varnostnega sveta F. Langenhove je včeraj uradno predložil kot kandidata za guvernersko mesto v Trstu belgijskega notranjega ministra Augusta Buissereta.
Langenhove je predložil Buisse-ret ovo ime tajništvu ter bodo ta predlog sporočili tudi drugim članom Varnostnega sveta.
Buisseret je 51-letni doktor prava, ki govori tudi italijansko, špansko in nekatere slovanske jezike. Med vojno je bil Buisseret v Londonu in je pozneje postal minister javno vzgojo in notranji minister v povojni belgijski vladi.
VON PAPEN
OBSOJEN NA 8 LET
Nuernberb, 26. februarja Velika množica se je včeraj zbrala okoli nuernberškega sodišča, ko je nemško sodišče za denaciftkacijo, ki jo sodilo bivšega Hitlerjevega diplomata von Papena, izreklo razsodbo. Ta razprava za denacifi-kacijo je sledila von Fapenovi oprostitvi s strani mednarodnega sodišča za vojne zločine. Javni tožilec je zahteval n^jvišjo kazen, to je 10 let prisilnega dela in zaplembo celotne imovine.
Von Papen, ki ima 67 let, je bil videti dobrega zdravja kljub' zadnjim trdim preizkušnjam. Sodišče za denacifikacijo je von Papena obsodilo na 8 let prisilnega dela in na zaplembo Imovine.
Sporne točke v Moskvo
LOJSTDON, 25. februarja — Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju posebnih namestnikov za Avstrijo so v naglici preučili gospodarske klavzule avstrijske mirovne pogodbe. Ker se je pokazalo, da je to najspomejši del mirovne pogodbe, so preučevanje teh klavzul hitro cdgodili na osnovi skoraj popolnega nesporazuma in v tej obliki jih bodo poslali na moskovsko konferenco.
Namestniki za Avstrijo upajo, da
ZA SVETOVNI MIR
New Tor k, 25. februarja Odbor 16 poglavarjev desetih kr. ščanskih cerkva to petih verskih organizacij je v prepričanju, da je sveto'118' vojna ali mir odvisen od prijateljstva in razumevanja med narodoma Združenih držav pa Sovjetske zveze, pripravil izjavo, s k a. tero pozivajo vse kristjane, naj so. delujejo pri ureditvi sovjetsko-ame. riških odnosa] ev.
konec stavke
v ZLATIH RUDNIKIH
Capetown, 25. februarja poročajo, da je bil dosežen sporazum za prenehanje stavke rudarjev zlatih rudnikov v Južni Afriki V Witwatersrandu, ki je trajala en meseč. Določil sporazuma še niso objavili. Stavka, pri kateri je stavkalo 7000 evropskih delavcev, je povzročila popolni ali delni zastoj v 39 od 46 rudnikov.
BRITANSKA KOMPARTIJA
zboruje
London, 25. februarja Pri nadaljevanju letne konference britanske komunistične partije v Londonu so nekateri delegati ostro kritizirali podporo partije laburistični vladi. Trdili so, da bi sedanjo krizo goriv morali izrabiti v partijsko korist, da bi pospešili tako zvano »revolucijo in diktaturo delavcev». Ta predlog se je pokazal kot zahteva manjšine ter so ga gladko odbili. Med predlogi, ki so jih stavili posamezni govorniki, je predlog za oprostitev izrednega dela od dohodninskega davka,
APOSTOLSKI administrator v ALBANIJI ARETIRAN
London, 25. februarja Vatikanska agencija poroča, da so iz neznanih razlogov aretirali v Albaniji apostolskega administratorja mons. Francesca Ginija.
Poročila nadalje pravijo, da so razdajali frančiškanski samostan v Skadru. Menihe so vse ali pobili ali zaprli.
se bodo danes zadnjic sestali in bodo na tem sestanku lahko formalno odobrili svoje poročilo za Svet zunanjih ministrov.
Kot je bilo pričakovati, se je pokazalo, da sta najspomejša dela mirovne pogodbe ugotovitev nemške imovine v Avstriji ter odškodnina, ki Jo naj Avstrija plača za imetje Združenih narodov.
Glede vprašanja nemške imovine so trije formalni osnutki, in sicer Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav, ki jih bodo poslali v Moskvo. Je tudi četrti neformalni francoski predlog. Kritična razlika med britanskim in sovjetskim zadevnim stališčem ostane neizpremenjena. Velika Britanija želi definicijo nemške imovine, ki jo mora Avstrija izročiti zaveznikom, omejil ti i^a dve kategoriji: i. metje, ki Je bila nemška lastnina pred priključitvijo ter imetje, ki so ga po priključitvi prostovoljno izročili nemškim državljanom.
Sovjetski predlog želi še vključiti kot nemško imovino imetje, ki so si ga nemški državljani polastili po združitvi Nemčije in Avstrije ter imetje, ki go ga naredili z nemškim kapitalom in delom v tej dobi.
Med kratkim nesoglasjem Je Pjodor Gusev obtožil britansko delegacijo, da je zgrešila, ko je oprla svoje stališče na potsdamski sporazuma ter naglasil, da je bilo v času preteklih 18 mesecev mnogo napačnih tolmačenj tega sporazuma s strani sovjetskega poveljstva v Avstriji.
Celotno vprašanje so v nespora-zumljeni obliki predložili Svetu zunanjih ministrov, kot so bili členi glede vrnitve imovine Združenih narodov, splošni gospodarski odno. »ajd, lastninske pravice in Interesi manjšin, kakor tudi vprašanje plov-! be po Donavi.
Glede vprašanja odškodnine, ki jo bo morala Avstrija plačati za i-metje Združenih narodov, ki ga ne morejo vrniti v prvotni obliki, Je največje nesoglasje med stališčem Velike Britanije in Združenih držav.
Gledč tega vprašanja ni sovjetskega osnutka in britanski, franco. skl in ameriški osnutek bodo posla, li Svetu zunanjih ministrov v ne-sporazumni obliki.
Tri zahodne velesile menijo, da bi morali odškodnine plačati od dneva priključitve Avstrije k Nemčiji, to je od 13 marca 1938. Sovjetska zveza pa nasprotno predlaga, da bi morali odškodnino plačati od dneva, ko je vsak izmed zainteresiranih Združenih narodov pričel sovražnosti proti osnim silam. Edina točka, glede katere so dosegli sporazum, je bila definicija državljanov Združenih narodov na dan 8. maja 1945.
Zadnjo zadevo, o kateri so včeraj razpravljali, to je o ameriškem predlogu glede beguncev v Avstriji, so hitro likvidirali, ker Je general Clark umaknil svoj načrt ter zra-zil namero, da bo predložil drugega, katerega bodo skupno z britanskim poslali neposredno v Moskvo.
Združene države so opustile predlog, da bi mirovni pogodbi omenili avstrijsko-italijanski sporazum glede Južne Tirolske, potem ko so sprejeli zagotovila, da tega italijanska vlada ne želi.
Vojaški odbor posebnih namestnikov je dobil navodila, naj vpra-
šajo avstrijsko delegacijo, če bi bila zadostna stalna vojska 50 tisoč mož, v kateri so vključene obmejne straže in orožnlštvo, ali če meni, da je potrebna vojska 55 tisoč mož.
S tem so zaključili razpravljanje namestnikov o osnutku mirovne pogodbe z Avstrijo. Edino važno delo, ki še preostaja, bo izdelava sploš-nega poročila za Svet zunanjih ministrov, ki ga bodo sestavili danes. Po poročilih, ki so prispela iz Dunaja, predvidevajo, da bo britanski predlog za odškodnino imetja Združenih narodov predmet največle zaskrbljenosti. Po izjavi merodajnih avstrijskih oblasti, naj bi se vsota, ki jo treba plačati — v primeru, da bi britanski predlog sprejeli — znašala od 1500 do 2000 milijonov avstrijskih šilingov, kar Je enako 40 do 50 milionom funtov šterltogov.
Avstrijska glavna kritika br.tan. skega osnutka se po vsej verjetnosti nanaša na razloge, da ni mogoče rešiti tako težke naloge brez tve-
ZSSR in ZN
Sovjetska zveza je pristopila k Združenim narodom kot ustanovni član. Polno je udeležena pri delu glavne skupščine. Sovjetski tisk je dobro poročal o neunjorškcm zasedanju ter o delu, ki so ga tam opravili.
Sovjetska zveza je stalni član Varnostnega sveta; zastopana je v odboru vojaških glavnih stanov ter v komisiji za atomsko silo. Je članica Gospodarskega in socialnega sveta, mednarodnega sodišča in novega Sveta za zaupno upravo.
V pogledu posebnih ustanov je Sovjetska zveza zastopana tudi v WHO (World Health Organisation - Svetovna zdravstvena organizacija). Prispevala je ter dobivala pomoč od ustanove UNRRA.
Do danes pa se Se ni udeležila dela UNESCO (United Nation Educational, Scientiflc and Cultural Organisation - Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija Združenh narodov) FAO (Food and Agrlculture Organisation - Prehranjevalna in poljedelska organizacija), IRO (International Refugee Organisation - Mednarodna organizacija za begunce) in ILO (International Labour Organisation - Mednarodna organizacija dela).
Ni Se ratificirala sporazuma o Mednarodni banki za obnovo ter prevzela svojega deleža, da bi podpisala kapital za Mednarodni denarni fond.
IRO mora zaceli
z delovanjem člmprej
Komentar neodvisnega londonskega lista »Times'
LONDON, 25. februarja. — <Times> je včeraj zapisal v uvodnem članku, da bi bilo treba omogočiti kaki organizaciji za begunce, da bi pričela delovati pred 30. junijem, to je tedaj, ko bo prenehala ustanova UNRRA s svojim delovanjem. Komentirajoč brzojavko glavne-
SIR SAYED ABDUL RAHMAN znan tudi pod imenom El Mahdi paSa, verski in politični voditelj muslimanov v Anglo-egiptskem Sudanu
ga tajnika Združenh narodov Trg. gve Liea na pripravljalnem odboru Mednarodne organizacije za begunce (IRO), piše «Timess, da je mišljenje, da je tajnik Združenh narodov odklonil podelitev majhne vsote, ki bi bila potrebna za vzdrževanje pripravljalne komisije v prihodnjih mesečih, napačno.
Časopis dodaja, da je ponudba
VREMENSKE PRILIKE
V VZHODNI EVROPI
London, 25. februarja V zahodnem delu Sovjetske zveze in jugozahodnem delu Evrope se je vreme izboljšalo ter se je temperatura dvignila nad ničlo. Na Baltiku pa se je mraz poostril. Kot poroča Reuter, je položaj naslednji:
Poljska:	Varšavska radijska
postaja poroča, da je vsa baltiška obala zamrznjena. Ameriška ladja »Maul Siclly» je blokirana v ledu v bližini Gdanska. Na pomoč so poslali ledolomilca. Poljske ladje,
ganja finančnega poloma m da bi kl *lso mofe p,utl skozi Kie,akl bila zato potrebna velika politična ! P‘'f °P' bo Plule v smeri proti Šved-.	skim pristaniščem.
pomoč.
Po verodostojnih vesteh so odhod britanskega odpostanstva v Moskvo preložili od 3. marca na 4. marec. Pričakujejo, da bo britansko odposlanstvo prispelo v Moskvo 9. marca. Začetek moskovske konference je 10. marca.
Poljski ministrski predsednik Joseph Zyrankiewioz in minister za industrijo Hilarjj Mine sta odpotovala v Moskvo. Vladni dnevnik aRzeczpospolitan komentire odhod med drugim takole: «Razpravljanja o mnogh važnih političnih problemih so postala prvenstvene važnosti, posebno na predvečer moskovske konferenčen
Sovjetska zveza:	Postalo je ne-
koliko topleje, razen v nekaterih zahodnih delih Sovjetske zveze. Včeraj ob 6. uri zjutraj je znašala temperatura v Moskvi 2 stopinji nad ničlo.
Nemčija: V Dresdenu grozi poplava, ker se je začel taliti sneg, Mraz predvidevajo še v severovzhodnem delu Nemčije. Zaradi visokega »nega je v Hamburgu ustavljen Zelezniši premet Proti koncu tedna predvidevajo izboljšanje vremena.
Norveška: Led je zaprl vhod v pristanišče Oslo. Poročajo, da sc zaradi ledu na morju prilike slabšajo.
Položaj v Grčiji
Pomirjevalne namere vlade za končanje gveril je
ATENE, 25. februarja. — Atenska poročevalska agencija je javila, da je predsednik preiskovalne komisije Združenih narodov dobil pismo od makedonskega poslanca Periclesa llia-desa, v katerem grozi, da bo ubil voditelja gveriljcev v severni Grčiji generala Markosa, če bo pričel v Solun, da bi pričal pred komisijo drulenih narodov.
V svojem pismu pravi Iliades, da
Dragoljuba Jovanoviča so napadli in pretepli
Zastopnik srbskega notranjega ministrstva mu je izrazil obžalovanje
BEOGRAD, 25. februarja. — Dr. Dragoljub Jovanovič, bivH voditelj srbske zemljoradnUke (kmetske) stranke, iz katere so ga lanskega septembra izključili, ker je pričel navzkriž z režimom, je pred dnevi obiskal politične prijatelje v vasi Mali Stapar, blizu madžarske meje. O tem, kaj se mu je tam pripetilo, pripoveduje Dragoljub Jovanovič takole:
«Opolnoči 14. februarja so nenal T-:-
hočejo vsak stik s kmetskim Ijudst-
doma vdrli v hišo nekaki mladiči, me izvlekli na prosto in me odgnali na železniško postajo. Tam so se pojavili spet drugi in me začeli pretepatj in psovati z eizdajalcemz. Nekateri so kričali: eSmrt Drago-Ijubu Jovanoviču/». Vse to je trajalo, dokler ni prišla na mesto skupina moških, ki so me ločili od drhali, vendar me niso izpustili vse dokler ni ob štirih zjutraj pripeljal vlakn.
Dr. Dragoljub Jovanovio nadaljuje: cTrdijo, da so bili napadalci Črnogorci, vendar vam pravim, da tu ne gre za napad Črnogorcev na Srba, temveč čisto enostavno za politični napad komunistov na pristaša zemljoradniške stranke
Pravi namen, ki tiči za celo stvarjo, je ta: hočejo me prisliti, da ostanem v Beogradu in mi preprečiti vsako potovanje, preprečiti mi
so gveriljci ubili njegovo 20 letno hčerko v bližini Kastorila.
Agencija doduja, da je skupina makedonskih poslancev obiskala generalnega guvernerja severne Grčije Konstantina Rodopulosa ter ga opomnila, da bo navzočnost generala Markosa v Solunu lahko vzrok neredov, ker je ljudstvo, katero je ogorčeno proti gveriljcem, odkrito izjavilo, da ga hoče linčati
Sporočilo iz Aten pravi, da so skoraj zaključene pripravo za temeljito kampanjo proti gveriljcem in da pričakujejo pričeteh operacij v treh tednh. Grški ministrski predsednik Mazimos je že objavil odločitev vlade, da bo uporabila voj-| sko, toda je dejal, da bodo istočasno skušali uporabiti vse mogoče ukrepe za pomiritev.
Ministrski predsednik je ponovil povabilo gveriljskim tolpam, naj polože orožje in sprejmejo pogoje amnestije.
Parlamentarna pravna komisija je odobrila vladni zakon, ki prepoveduje organizacije, ki skušajo zatreti državno oblast in ki obvezuje vlado, da razpusti že obstoječe kot na primer desničarsko organizacijo ((Ksitosovz ter ostale, ki so jih u-stanovlll z zatrjevanim namenom, da se borijo preti komunizmu.
Komisija je tudi sprejela zakon, ki odreja revizijo vseh ukazov zn deportacijo, ki so jih izdali do danes ter daje ministrstvu za j^vni red možnost, da razveljavlja ali u-stavi kateri koli novi ukaz za deportacijo. Komisija bo sprejela zakon, ki daje amnestijo vsem gveriljcem,
vom.D
Dragoljub Jovanovič je dodal, da so ga Titove oblasti pozneje obvestile, da so baje izvršili več aretacij v zvezi s tem napadom. Prišel je celo zastopnik srbskega notranjega ministrstva, zahteval je izjavo o napadu in izrazil obžalovanje.
NEMIRI V INDIJI
Amritsar Pudžab, 25. februarja
Včeraj so tu nastali spopadi med policijo in muslimani, ki so demonstrirali proti odloku pundžabske vlade, ki je iz varnostnih razlogov prepovedala manifestacije Poklicati so morali britanske čete, da so pomagale vzpostaviti red.
Ranjenih Je bilo 115 oseb, med njimi nekaj stražnikov in dva čast-nla. Poročilo pundžabske vlade pravi, da je bil položaj zelo resen, ter je morala policija večkrat streljati.
ZNIŽANJE CEN
ZE DRUGIČ V FRANCIJI
Pariz, 25. februarja
Francoski ministrski predsednik je objavil, da bo francoska vlada s prihodnjim petkom uvedla druga znižanje cen.
Ramadier je izjavil, da 5% znižanje cen. ne bo veljalo za kovinske izdelke in kemične produkte. Veljalo bo pa za vse ostalo blago tudi v primerih, če bo prodajna cena nižja od kupne cene.
Ko se je Ramadier obrnil na francoski narod, naj sprejme žrtve, je dejal: «Mi vemo, da bo drugo znižanje trše od prvega. Ne bo namreč samo zmanjšalo dobička, pač pa v mnogih primerih povzročilo celo Izgube. Sprejeti pa moramo nase minljivo zlo, da se izognemo trajnemu!*
ki se bodo predali v teku meseca.
Bivši vrhovni poveljnik desničarske nacionalne osvobodilne vojske general Napoleon Zervas, ki je bil doslej minister brez listnice v koalicijski vladi Demetriosa Mazimosa, je prisegel kot minister za javni red.
Orožniška posadka v vasi Mavra na področju Grevena v Makedoniji
ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE
V SOCIALISTIČNEM NAČRTU
London, 25. februarja Zastopniki socialističnih organizacij Francije, Nizozemske, Španije. Grčije, Nemčije in Združenih držav so se udeležili konference, ki jo je v Londonu sklicala neodvisna laburistična stranka (sorodna vladni). Na konferenci so razpravljali o morebitni ustanovitvi Združenih socialističnih držav Evrope.
Sklep, ki ga je konferenca odobrila pravi:	«Co nočemo, da
svoboda Izgine, mora temeljiti na svobodnjaškem socializmu. Združene države Evrope — dodaja spomenica — bi bile močno orodje za zagotovitev prijateljstva med narodi Združenih držav in Sovjetske zveze.*
Nemški delegat je dejal, da bi bilo najprej potrebno mobilizirati
je podlegla močnim gveriljskim oddelkom. Pobili so 9 orožnikov m 16 I premogovnike Evrope v korist vseh civilistov ter jih. 5 ranili. Posadka narodov Evrope. Vzpodbujal je tuje štela 19 mož. Ojačenja, ki so pri-1 di k ustanovitvi svobodne sociaii-spela v vas, so pregnala gveriljce. | stične internacionale.
Začasna razmejitev
nove italijansko jugoslovanske meje
Rim, 25. februarja
V preteklih dnevih so zastopništva 4 velesil v Rimu predočila italijanski vladi, da bodo anglo-ame-riške sile, ki imajo trenotno zasedeno Morganovo linijo, morale pričeti z izpraznjevanjem brž ko bo nurovna pogodba stopila v veljavo, da se bodo umaknile za novo italijansko-jugoslovansko mejno črto.
Zaradi tega so omenjena predstavništva v imenu zadevnih vlad predočila primerno, da bi se sestali italijanski in jugoslovanski delegati v Trstu, da bi izvedli začasno razmejitev nove meje pod okriljem komisije, sestavljene iz delegatov 4 velesil, seveda v pričakovanju dokončnih sporazumov, kl jih bo treba skleniti na osnovi člena 5. po vstopu mirovne pogodbe v veljavo.
VESTI V 1 STAVKU
Čeprav je italijanska vlada ponovila najbolj izrecni pridržek, katerega je že podala v trenotku podpisa, kar se tiče ratifikacije pogodbe s strani ustavodajne zbornice, kateri kakor je znamo, pripisuje Italijanska zakonodaja odobritev mednarodnih pogodb, je vendar pristala na nasvet, ki so ga izrekle t velesile.
Italijanski delegati bodo v prihodnjih dneh odpotovali ter je srečanje predvideno v Trstu za 28. februar.
nakazila Trygve Lieja v vsoti približno 60.000 šterlingov od preračuna Združenih narodov za bodočo organizacijo za begunce velikodušna, toda prav gotovo ni večje dolžnosti Združenih narodov do njihovih «posebnih ustanovi), kakor je vprav pomoč beguncem.
Obljubljeno posojilo ter ponudba, da bodo dali na razpolago potrebna osebje in matarial v Ženevi, že treba pripisovati dejstvu, da bo pripravljalni komisiji uspelo premagati teikoče člmprej.
Ena izmed najpomembnejših težav za ustanovitev organizacije za begunce je v bistvu, da bi na osnovi njenega ustroja moralo podpisati 15 držav tri četrtine njenega preračuna, manjkajo pa še štirje podpisi. šž vad.no ni -nano, če bi bil T-y-gve Lie pripravljen sprejeti zahteve pripravljalne komisije in pregovoriti ostale države, da to podpišejo.
V Ženevi so pretekli Četrtek izjavili v njegovem imenu uprav nasprotno, toda upamo, da je tudi to nesporazum. Bodisi, da prihaja poziv iz New Yarka, Londona in Wa-shmgtona ali od stotine tisocev beguncev, ki so najbolj prizadeti del vprašanja, je potrebno zdaj ta glas poslušati. Toda če bi nastali še slabši tzgledi in ne bi bilo mogoče ustanoviti organizacije v predvideni obliki, morajo tedaj države, ki jim. je to vprašanje najbolj pri srcu, med njimi Velika Britanija in Združene države, obvarovati že izvršeno delo in čimprej ustanoviti skrbstveno organizacijo.
Predsednik Truman je stavil zahtevo, naj kongres čvmprej sklene sodelovanje Združenih drlav v IRO (Mednarodni begunski organizaciji). Predsednik je poudaril, da bo odločna in hitra akcija Združenih držav dala poguma drugim narodom, da bodo sprejeli svoj« definitivne obveznosti do IRO.
Takoj po prečitanju predsednikove poslanice v senatu sta predsednik odbora za zunanjo jtolitiko Vandenberg t» senator Connallg predložila resolucijo za izvedbo predsednikove zahteve. V poslanski zbornioi je predsednik odbora za zunanjo politiko Eaton predložil zadevni zakonski načrt.
SOVJETSKI PRERAČUN
London, 25. februarja Moskovski radio javlja, da je Vrhovni sovjet ZSSR soglasno sprejel letni preračun za leto 1947, kt predvideva 391.500 miilijonov rubljev Izdatkov.
Moskva, 25. februarja /Reuter* poroča: z dokumen-tlraJio temeljitostjo, kakršno red-kn v»<J:mo pri sovjetskih naporih, da bi njihove tovarne dosegle svojo Mirnodobsko produkcijo, so de-lavci nekega velikega industrijskega podjetja v Uralu poklicali na odgovor vodstvo tega podjetja zaradi izrabljanja delavcev.
Glasilo za delavce «Trud», kl Izhaja v Moskvi, se je postavilo na stran delavcev, kl se v glavnem pritožuje]^ da so Idrije leto zahtevali od njih Več nadur kakor med vojno.
Tehnični inšpektor sindikata za delavce, ki gradijo težke stroje, Je objavil poročilo, da so nameščeno! uralske tovarne za turbine v Sverdlovsku leta i946 lme-li povprečno vsak mesec 15.000 do
16.000	nadur. Decembra je število nadur znašalo 18.000. Toda, na. daljuje »Trud*, v uradni številki
18.000	ur za december ne izražajo dejanskega položaja. Podjetja so vitela to zapisovala nadure po-
Moskovski „Trud“ kritizira
vodstvo uralske turbinske Ivornice
Od delavstva je zahtevalo preveč nadurnega dela
polnoma neurejeno in zmedeno. V nekaterih delavnicah sploh niso zapisovali nadur. Vodstvo podjetja je prikrilo na tisoče nadur, kl jih niso nikoli zapisali. Delavci niso dobili nikake plače za delo, ki ni vpisano v sezname.
Ravnatelj podjetja je v zadnjem četrtletju zahteval od osrednjega »odbora sindikatov, naj mu dovoli zvišanje števila nadur. Sin-dikatni odbor je brez potrebne preučitve dovolil v zadnjem četrtletju zvišati nadure na 30.000. «Trud» piše, da toliko nadur v tem podjetju niso imeli niti. med vojno.
Druga Obtožba pa je, O« Je rav-
nateljstvo odvzemalo delavcem njihove proste dneve. Ce bi 18.000 vpisJaim naduram dodali še utajene številke, potem bi število nadur v decembru znašalo vsaj dvakrat toliko, kakor kažejo uradne številke.
Predsednik delavskega tovarniškega odbora, ki je očtvidno sodeloval z vodstvom podjetja, je obtožen, da se je na vsak način hotel obdržati na tem položaju. Ce se mu je kak delavec pritožil, da je vodja njegove delavnice vsak mesec zahteval večje število nadur, so mu na tovarniškem odboru rekli, naj se vrne na delo in
dela tako dolgo, kakor od njega zahtevajo.
Na sestanku tovarniškega odbora je postalo očitno, da so te zlorabe posledica slabega vodstva podjetja.
«Trud» nato temeljito analizira razmere v tem podjetju in podaja uničujočo kritiko tako za delavce, kakor za ravnateljstvo in za oddelek, ki je izdeloval načrte za produkcijo.
Nato piše «Trud», da delavska organizacija ni dovolj stremela za povečanjem produkcije. Tovarna ima le na papirju načrte za organizacijsko in tehn.čno izboljšanje obrata. Mnogo delavcev ni do-
seglo predvidene višine dnevnega dela. Delovna disciplina je zelo nizka.
Cesto mora več delavnic prenehati z delom, ker drugi oddelki pred njimi niso opravili svojega dela in so tako povzročili zastoj. Udarniški sistem se v praksi tega podjetja ni obnesel. Kljub prekomernemu številu nadur to podjetje v prvem letu petletke ni izpolnilo svojega programa.
Vse te izkušnje pa niso nič pomagale in v podjetju je bila januarja meseca letošnjega leta i-sta slika kakor prej. Za prvo četrtletje v 1947 je ravnatelj zahteval 45.000 nadur in to kljub številnim opominom, da se ne smejo preveč posluževati nadur.
Uralska tovarna za turbine ima vse pogoje za normalno delo in za uspešno izpolnjevanje svojih načrtov - zaključuje «Trud» ln pravi: «Kršitve zakonov o delu si moremo razlagati le z dejstvom, aa je vodstvo podjetja nesposob
— V Parizu se bo 25. marca začela razprava proti Camilleu Chau-tempsu, ki je bil svejčas predsednik francoske vlade, potem pa Petainov namestnik: Chautemps živi od 1940 v Združenih državah.
— V Londonu je umrl 67-letnl major John Churchill, brat Win-stona Churchilla,
— Na Madžarskem so obesil! Jenoja Viza Varyja, ki je bil pod Nemci nacistični voditelj Ujpešta ter je kriv več sto umorov.
— V VichjrJu je francoska policija odkrila propagandno celico rojalistične organizacije »Action Prangaise*.
— Bivši ameriški predsednik Herbert Hoover, ki je po nalogu predsednika Trumana potoval po Evro-p\ da bi pceučil prehranjevalni položaj, je iz Anglije odletel v Združene države.
— Na zhodni ameriški obali je te dni divjal strahovit snežni vihar, ki je povzročil več žrtev.
— Predsednik Truman je v soboto po starem običaju položil venec na grob Jurija Wastoingtona.
— Republikanski kandidat za ameriškega predsednika pri volitvah 1948 Harold Stassen je odpotoval na študijsko potovanje po 19 evropskih državah; namerava se sestati z Attleejem, Churchillom to Stalinom.
Albanske mine
pred Varnostnim svetom
New York, 25. februarja — Varnostni svet Je na sinočnjem zasedanju nadaljeval debato o britanski pritožbi proti Albaniji zaradi minskega incidenta v Krfskem prelivu. Avstralski zastopnik Paul Hasluck je predložil imenovanje 3 članskega pododbora, ki naj preuči dejstva in poroča do 3. marca.
Sovjetski zastopnik Andrej Gro-
25. MARCA
VERJETNO RATIFIKACIJA
Atene, 25. februarja
Grški zunanji minister Konstantin Tsaldaris je naznanil, da bodo dne 25. marca priključili Dodekanez U Grčiji.
V Atenah menijo, da bodo predstavniki štirih velesil do tega dneva ratificirali mirovno pogodbo z Italijo, v kateri je predviden od-atop Dodekaneza h Grčfji.
Po določilih mirovne pogodbe z Italijo bodo italijanske otoke, ki jih bodo morali demilitariziran, za stalno odstopili Grčiji.
miko je izjavil, da Velika Britanija ni izpolnila zahtev listine ZN, ker je lani odklonila albansko ponudbo, da bi ustanovili mešano preiskovalno komisijo. Dejal je, da preučitev dejstev ne bo odkrila nobene grožnje za mir ali varnost.
»Sovjetsko odposlanstvo - je nadaljeval — ne vidi nobenega razloga za to, da bi/o tem vprašanju razpravljali v Varnostnem svetu. Obtožba, ki jo je vložila britanska vlada. Je popolnoma brez podlage. Albanijo so brez pravne podlage oropali pravice, da bi bila odgovorna za varnost plovbe in za čiščenje min v njenih vodah v Krfskem prelivu. Zgodovina tega vprašanja kaže, da so Albanijo sistematično prezirali pri odločitvi vprašanja čiščenja min.»
Dejal je, da so tuje vojne ladje ponovno kršile suverenost albanskih voda in pristanišč. Križarile so v albanskih vodah v Krfskem prelivu pod pretvezo, da iščejo mine.
«Velika Britanija — je nadaljeval Gromiko — trdi, da so odstranjene mine položile pred kratkim albanske oblasti ali so bile mine položene z njihovo vednostjo. Ni nobenega dokaza za to trditev. Kako se more Varnostni svet strinjati.s poročili, ki ne temeljijo na dejstvih? Čiščenja min v Kriškem prelivu v zadnjem novembru ni odobrila o-srednja komisija za čiščenje min. Preiskava o vseh dejstvih kaže. da so britanske zahteve proti Albaniji vsaj nepravične.*
Ameriški zastopnik Herschel Johnson je izjavil: ((Britanske trdit-
vedela za položitev min, kakor trdijo. Vsaj za položitev je morala vedeti.* Johnson je podprl avstralski predlog za ustanovitev pododbora, ki bi preučil dejstva.
Poljski zastopnik Jerzy Michai-Iawski je stavil predlog, naj bi izročili zadevo mednarodnemu sodišču. Dejal je: »Velika Britanija v svojem poročilu ni navedla nobenih dokončnih dokazov Ni nobenih dejstev, na katere bi Varnostni svet lahko oprl svoj sklep.*
Gromiko »e je uprl ustanovitvi odbora, kl naj bi ugotovil dejstva. Opazovalci so mnenja, da se bo Sovjetska zveza poslužila pravice veta, ce bo prišlo v tej zadev do obračuna, ker je že v primeru Francove Španije izjavila, da imenovanje preiskovalnega odbora ni samo vprašanje postopka in Je zato podvrženo vetu.
MADŽARSKA ZAROTA
Budimpešta, 25. februarja Politični odbor stranke majhnih posestnikov, ki je najmočnejša stranka v madžarski vladni koaliciji. je izjavil, da ni zadostnih dokazov za krivdo Bele Kovacza, glavnega tajnika stranke, ki ga obto-' žujejo. da je vpleten v nedavno zaroto, da bi s silo izvedli prevrat v madžarski republiki Izjava odbora dodaja, če bi se pokazalo nemogoče doseči sporazum g socialistično stranko in komunistično partijo glede preiskav o Kol vaczevih zvezah z zarotniškim gi-
banjem, bo stranka ponovno za-ve se nam zdijo prepričljive. Težko I htevala postavitev parlamentarna je mogoče verjeti, da Albanija ni. 1 preiskovalne komisija.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
25. februarja 1947
Demokracija
• 1 • •
na preizkusnj
Misli in napotila za rešitev družbe, kot si jo zamišlja lohn Middleion Murry
Angleški novinar John Middleton Murry je za ugledno revijo «The Ustener* med drugim napisal tudi vrsto člankov o fašizmu, komunizmu in demokraciji; v njih je globoko posegel v problematiko da-natnje človeške družbe ter skušal piikazati in utemeljiti pot, ki jo mora ubrati človettvo, če hoče rešiti svojo civilizacijo. V prevodu objavljamo članek o demokraciji in socializmu Nedavno sem razpravljal o ko-
munizmu in fašizmu kot poizkusih, ki hočeta vsiliti človeški družbi novo socialno disciplino, da bi usposobila za nadzorstvo nad novimi viri moči. Menil sem, da oba kot odgovora na izzivanje človeka nista uspela, ker ne pospešujeta ampak dejansko preprečujeta napredek v smeri novega socialnega reda med narodnimi državami. Dejal sem tudi, da se je pozitivni odpor proti njima pojavil s strani ustavne demokracije.
Ustavna demokracija ima danes v nasprotju s totalitarizmom vsaj nekakšen vzorec za novi družbeni red med narodi. Je na tem, da ustvarja družbo ljudstev, v kateri vprašanj, ki jih Je trenotno moči rešiti le z vojno, ne bodo reševali na ta način, marveč s pristankom To vključuje postopno izgrajevanje resničnega nadnarodnega zakona. Ta zakon bi izdala torej predstavniška skupščina narodov. Ne bom se spuščal v podrobnosti in težave. Splošna zamisel je vsakomur zadosti jasna.
Pomanjkanje volje
Narodna demokracija se razširja v mednarodno demokracijo. Težave se pojavljajo — kot se pojavljajo vedno pri oblikovanju vsake demokratske zamisli — popolnoma zaradi pomanjkanja volje. Do danes so bile tudi velike demokracije v najboljšem primeru le na pol soglasne z mednarodno demokracijo. C,e pa Je načelo demokracije več kot samo domače prepričanje, je demokracija dolžna, da se poteguje za rešitev mednarodnih sporov na podlagi resničnega pristanka, kar je nasprotna stran neposredne ali posredne arbitraže a pomočjo sile. Grem še dalje in pravim, da je nadaljnji obstoj domače demokracije zdaj odvisen od načela, da mora biti demokracija vzpostavljena med narodi.
Čeprav pa razpolaga demokracija z vzorcem za novi socialni red med narodi, ima vendarle veliko napako. Ni se porodila, da bi se uprla novim virom človeške moči. Fašistična oblika totalitarizma se je prav za prav dokončno pojavila zaradi tega, ker demokracija ni uspela, da bi se uprla temu Izzivanju. Demokratske vlade v Italiji in Nemčiji niso bile zadosti modne, da bi oživotvorile novi socialni red, ki bi razvil in nadzoroval nove sile proizvodnje. Demokracija J s postala družbena anarhija.
Danes torej ni zadosti, če samo apeliramo na obstoječo demokracijo kot na dejavno opozicijo totalitarizma, Demokracija mora dokazu, da lahko opravi novo nalogo: to Je, da s svojimi dragocenimi metodami svobodnega pristanka ustvari socialno disciplino, ki Je nujno potrebna v domači družbi, seveda če nove sile niso na tem, da uničijo proizvodnjo, blaginjo in življenje samo. O tej novi, efektivni demokraciji — demokraciji z novo družbeno disciplino, nimamo nikakega vzorca. Ime, ki ji ga v splošnem dajejo, je demokratski socializem ali socialna demokracija. Mi v Britaniji sl trenotno prizadevamo, da bi jo dosegli.
pa bo skupek kimavcev. Ta življenjska ustanova bi izginila.
Naloga demokratskega socializma jo v tem, da najde pravilno kombinacijo zasebnega in državnega lastništva kapitala; pravo kombinacijo svobodnega dela in vodstva dola; pravo kombinacijo zasebno in državno nadzirane vzgoje, tako da postane vsak element preizkus in vzpodbuda za drugega. Je napor, kako najti najbolj človečanski odgovor na izzivanja proizvodnje sile v domači družbi in to tako, da bi družba ne bila napredna samo
mer, menim, da smo na pravi poti, če imamo le zadosti poguma in družbene odgovornosti, da nadaljujemo po začeti poti. Demokratski socializem, ki ga hočemo doseči, bi bil tvorni odgovor Britanije v njenem položaju med političnim pritiskom Sovjetske zveze na eni strani in gospodarskim priti skom Amerike na drugi. Ce pa naj bo ta odgovor res odkritosrčen in razumljiv — če bomo hodili po isti poti v naši zunanji in notra nji politiki — potrebuje to več moralne sile, kot pa jo razvija nihanje političnega nihala. To zahteva zavestno in preudarno voljo, da spremenimo svoje navade mišljenja in vedenja. Spremeniti jih moramo kot narodna država. Poedin-cl lahko spremene navade mišlje-
'Monly„ v Delhih
SiiKa predstavlja britanskega feldmarsala Montogomerya, bivšega indijskega podkralja lorda Wavella In sira Claude Auchinlecka na vrtu podkraljevskc palače v Delhih
Bistvo Je v pristanku
Značilna poteza takšne družbe je, da nov« socialne discipline ne dosežemo prisilno, marveč s pristankom. To ni lahko, ker je odvisno od ljudi, ki svojevoljno sprejemajo omejitev nekaterih izmed najbolj cenjenih svoboščin v demokratski družbi — svoboščin, ki jih imamo za bistvene za demokracijo samo. Presenečeni boste, kako malo so razmišljali o dejanskem ustvarjanju demokratskega socializma. Socializem Je bil nekaj, kar Je bilo podobno sanjam. Ko se Je pojavil kot stvarnost — v sovjetskem komunizmu — številni socialisti niso marali njegovega izgloda. Demokratski socializem (so se običajno izražali) bo popolnoma drugačen. Toda mnogo dalje niso mogli priti, ln sicer iz preprostega razloga, ker n'so mogli ugotoviti, v koliko sta demokracija in socializem dejansko lahko v skladu: to je namreč t.Io odvisno od nepoznanega člni-tfija — koliko socialne discipline bi namreč demokracija svojevoljno sprejela. To je neznano tudi še danes. Zaradi tega so bili socialisti negotovi in so se nagibali k mišljenju, da se bodo vse tradicionalne svoboščine demokracije pod socializmom nadaljevale.
Vzemimo preprost primer. Ce tLCializern resnično pomeni javno iattnino vsega kapitala naroda, je jasno, da bi bile svoboščine, ki so ta zahodno pojmovanje demokracije resnično bietvene, takoj uničene — predvsem pa bi bila takoj uničena tudi življenjska svoboščina izražanja mnenja. Ce bi izdajanje časopisov in knjig moralo postati državni monopol, bi bil svobodni družbi zadan smrtni udarec. Mamin, da lahko hitro dokažemo, da parlament sam kot suvereno telo ne more več obstajati, dokler določen del kapitala ln kapitalske opreme ne ostane v zasebnih rokah. Ime lahko ostane:	obsegal i
gospodarsko, marveč tudi politično i moralno.
Naslednji odgovor naj bi bil opis vedenja novih ljudi: možje in žene. ki žive in delajo z novim smislom za družbeno odgovornost in za novo lojalnost do skupnosti. To pa pomeni korenito spremembo. Glavna socialna vzpodbuda v demokratskem socializmu mora biti nova zavest skupnosti. Ta pa mora biti zadosti razvita, da bo lahko zavzela mesto stare socialne vzpodbude — pogona zaradi uboštva in pohlepa po zasebnem dobičku. Uboštvo je treba odpraviti, dobiček pa resno omejiti. Dokler njunega mesta ne bo prevzela vzpodbuda nove zavesti skupnosti, bo produktivno gospodarstvo določene države postopoma propadalo, dokler nimamo nobene izbire ter moramo sprejeti sovjetski sistem — univerzalnega prisiljenja k delu in izredno diferencirane nagrade zanj. Danes še ne moremo biti gotovi, da smo odstranili nevarnost totalitarizma. Cas preizkušnje bo šele prišel.
Eno pa mi je kristalno jasno. Naš narod ne bi mogel priti do demokratskega socializma, če bi se moral pripravljati na novo svetovno vojno. Ce je to naša usoda, ne bomo imeli sile in virov, da bi izvedli tvarno in duhovno obnovo, ki jo demokratski socializem resnično zahteva. Verjemite mi, da je duhovna obnova ravno tako potrebna kot tvarna: brez novega čuta družbene odgovornosti, novega izkustva, kaj je in kaj zahteva, da smo člani drug drugega« tvarne obnove nikoli ne bi mogli izvesti. Imeli bi le neizpeljane načrte. Združeni smo nezavestno in mehanično. Naše nezavestno in mehanično izpopolnjevanje kot komponente narodne države — to mora biti prenešeno v zavestno in svojevoljno članstvo narodnega bratstva, ker vemo, kaj delamo, ln hočemo to tudi delati. To bo zahtevalo vso našo telesno in duševno silo, ki jo imamo. Tega pa ne moremo napraviti, če bi se morali pripravljati na novo svetovno vojno. Zaradi tega stojimo pred nujnostjo, da bodisi ustvarimo demokratsko družbo narodov, ali pa se, če to ne uspe — vsi skupaj odločimo, da opustimo tekmovanje na po-prišču atomske bombe.
Kar se tiče naših domačih raž-
nja toda ta sprememba ne more biti resnično učinkovita v pogledu vedenja, dokler se ne razžiri na vso narodno državo.
Zdi se mi, da bo krščanska cerkev igrala pri pospešitvi te spremembe mišljenja in vedenja v narodni državi veliko vlogo. Potreba je obupno nujna. To spremembo pa bomo pravočasno dosegli le, če se bodo združile vse prosvetljene sile. Strašno malo časa imamo na razpolago. V svetu narodnih držav
še tisočkrat mogočnejši, kot je celo danes. Toda njegov način mišljenja in vedenja se je le neznatno spremenil v razmerju do načina mišljenja in vedenja, kakršno je bilo pred tem neverjetnim povečanjem njegove moči. Na domačem področju se je način mišljenja in vedenja izboljšal; na mednarodnem področju pa se je strahotno izmaličil. In mednarodno izmallče-nje je bolj vznemirjajoče, kot pa je domače poboljšanje tolažeče. Dejansko vedenje človeka je namreč vedenje narodnih držav; postali pa so v vedenju drug do drugega mnogo bolj barbarski, kot so bili pred enim stoletjem. Dokler zaradi tega ne bo prišlo do absolutne revolucije v vedenju narodnih držav druge do druge, bo v naslednjih petih letih — največ pa desetih — človek uničil samega sebe. Ce bo človek deset tisočkrat mogočnejši in če bo bolj barbarski v vedenju, pomeni to njegov gotovi propad.
Ali krščanska cerkev to preprosto stvar poudarja tako, kot je to potrebno? Mislim, da ne in se vprašujem: zakaj ne? Edini odgovori, jih lahko dam, so tile; prvič, krščanska cerkev je bila narodni državi tako dolgo podrejena, da duhovno ni pripravljena, da bi ji dala jasno vodstvo; drugič, krščansko pojmovanje ima posebne teža-v dojemanju družbene realno-modernega človeka. Drži se zastarelega pojmovanja poedinca — zastarelega v tem važnem smislu, posameznik, kakor ga pojmuje krščanstvo, ne obstaja in ne more obstajati v moderni družbi in da treba družbo, ki mu bo dovolila, bo obstajal, šele na novo zgraditi. Tako sem pogumno iznesel svoje izzivanje, ker ni več časa za opredeljevanja. Menim, da krščanska cerkev danes nima naloge spreobračati posameznikov, marveč narodne države. Ce krščanska oerkev na to ni pripravljena, potem jo pripravimo do tega, da se bo vrnila v katakombe, zaključuje pisec svoja globoka razmotri-vanja.
imamo silno veliko nedelavnosti,
Najnovejšo britansko letalonosilko Triumph so ob priliki Tedna zmage stavili na razpolago občinstvu, da jo je moglo dodobra ogledati. V ozadju obrisi mosta Southamptona
Kongres
mednarodnega
prava
Evropska tehnika
Nova prestolnica sveto
Gradbena komisija za newyoriko mesto je v sredo objavila razi ir jeni program za izboljšanje zemlje,
ki obdaja kraj, kateri je namenjen
peleg tega pa tudi toliko vplivov, ki se pripravljajo na napad, ki bi resnično izzval človeštvo.
Skrb za prihodnost
To povzroča pomembnost, da bi morali videti težavni položaj človeštva z največjo neposrednostjo in jasnostjo. Ponovil bom elemente problema. Človek je poslal v kratkih sto letih že tisočkrat mogočnejši, kot je bil. V obdobju, ki si ga ne upamo označiti z daljšim časom, kot Je deset let, bo morda postal
za bodočo prestolnico sveta na vzhodni strani Manhattana. Nove odredbe predvidevajo za sedež Združenih narodov večjo površino, kakor pa je bila prvotno določena, ker predpisujejo, da nova poslopja ne smejo biti višja od poslopij svetovne prestolnice. Ravno tako je v bližini novega mesta prepovedana gradnja pivovaren, parnih garaž, plesnih dvoran ter raznih vrst industrijskih naprav. V neposredni bližini pa bo nasprotno dovoljena gradnja stanovanjskih hiš ter po slopij za urade.
Preko najdaljše britanske reke Severn, ki teče po zahodni Angliji bodo začeli graditi največji viseči most v Evro-pi. Most bo največ koristil tovornemu prometu ter bo v celoti stal okoli 7,600.000 funtov šterlingov.
Po mnenju glavnega inženirja prometnega ministrstva bo izvedba tega načrta največje važnosti za južni Wales ter bo predstavljala biser tovrstnih evropskih gradenj.
Načrte so s splošnim popišem vseh del že objavili. Osrednji lok bo imel 900 metrov razpetine in bo zaradi tega največji v Evropi. Po dolžini ga bo prekašal edinole lok visečega mostu Golden Gate v San Franciscu, ki Je dolg 1660 metrov. Obliko visečega mostu so izbrali zaradi tega, da most ne bo oviral ladijskega prometa po rečnem toku. Nosilnost mostu bo znašala 160 ton.
Poleg osrednjega loka bosta še dva stranska loka, od katerih bo vsak dolg okoli 300 metrov. Prostor med tečnim tokom in mostom, ki bo na razpolago rečnemu prometu, bo visok v sredini 36 metrov in ob obeh stebrih 33 metrov. Stebra, ki bosta nosila glavne vrvi, bosta jeklena ter bosta stala na podstavkih iz ojačenega cementa. Nad vodno gladino se bosta vzpenjala po 135 metrov visoko.
Za vozila bodo zgradili dvoje cestišč, ki bosta široki vsako po 7 metrov; tudi kolesarji bodo imeli dvoje posebnih poti v širini po 2,75 metra, medtem ko bodo pešci mogli uporabljati dva hodnika, ki bosta široka po 1,62 metra. Zaradi povezave cestnega omrežja bodo morali zgraditi tudi posebno novo cesto, ki bo dolga 15 kilometrov.
Ubrane in lepa nlilike
Menijo, da bodo mogli most izročiti prometu v približno štirih ali petih letih. Mostna konstrukcija bo zeio preprosta ln Izbrano lepih oblik ter sorazmerij, Končni načrt bodo morali predložiti posebni komisiji, ki jo bodo sestavljali umet-l)iki in kritiki. V južni konec mostu bodo vdelali umetniško izdelan grb IValesa, medtem ko bodo na sever-n. konec vdelali angleški državni grb.
Do zdaj so morali ves cestni pro-met proti Južnemu Wale»u usmerja-
t‘ preko mesta Gloucestra, ki Je najnizje mesto, kjer je moči prekoračiti reko Severn. Seveda je to zelo slabo vplivalo na razvoj južnega Walesa in na njegovo lahko industrijo. Poleg tega je Wales najvažnejše premogovno področje Združenega kraljestva.
Zgraditev novega mostu bo tudi tesneje medsebojno povezala nai-večjl in najprikladnejši waleški pristanišči Snvansea in Cardiff z največjim zahodnim britanskim pristaniščem Bristolom. Razdaljo med temi mesti bodo mogli zdaj skrajšati za najmanj 90 km. Tudi razdaljo z Londonom bodo na ta način močno skrajšali.
Pred pol leta Je bil v Cambridgeu pod okriljem Združenja mednarodnega prava 41. kongres mednarodnega prava; to je bil prvi kongres po letu 1938. Zborovanju pod predsedstvom lorda Porterja je prisostvovalo približno 300 odvetnikov, ki so prišli ne samo iz držav Združenih narodov, temveč tudi iz Švedske, Švice in Madžarske.
Naravno je, da so se razprave tikale predvsem vprašanj, ki zani majo odvetniški stan. Toda dejstvo, da je takšen kongres sploh bil, prav tako kot dalekosežnost obravnavanih vprašanj, vse to ima pomen, ki daleč	presega območje
odvetniškega stanu. Razen izvest-nih	vprašanj	zasebnopravnega
značaja — kot na primer ločitveno pravo in vzajemno priznavanje sodnih odločitev — so se pojavile na dnevnem redu tudi druge zadeve, kot na primer sedanja oblika ustanovne listine Združenih narodov in stremljenje za morebitnimi spremembami, vpliv ustanovne listine na razvoj mednarodnega prava s posebnim ozirom na značaj nevtralnosti, mandatna ozemlja in «na-čini za brzdanje duha napadalnosti.*
Govorniki so kritizirali ustanovno listino Združenih narodov. Izkazalo se je, da so vsi soglasni v zahtevi, da bi bilo treba ustanovno
Ureditev tuje propagande
v m
Eno izmed naj občutljivejših in najzanimtvejših vprašanj na področju svobode tiska in obveščanja je brez dvoma propagandna dejavnost v prilog tujih vlad, združenj in organizacij, ki jih vsaka driava more dopuščati na ozemlju, ki spada pod njeno suverenost.
Prebivalstvo Združenih držav so nedavno opozorili na to važno vprašanje s posebno spomenico, ki jo je Kongresu predložilo pravosodno ministrstvo. V letu 1938 so delovanje tuje propagande uredili z zakonom *Foroign Agents Registratlon Act», katerega so leta 1942 izpopolnili; zakon je imel namen, da «poskrbi za narodno varnost, za notranji mir ter za zdrave mednarodne odnose, in sicer na ta način, da je predpisal dolžnost prijave in registracije vseh oseb, ki razvijajo kakršno koli, propagandno delo v korist tujih vlad, tujih političnih strank ali drugih tujih organizacij», in sicer na takSen način, «da bosta ameriška vlada in prebivalstvo na tekočem glede istovetnosti teh oseb im da bosta mogla pravilno oceniti njihove trditve, njihovo delo in vedenje na osnovi njih politične pripadnosti in njihovih smotrov».
Koran
za muslimane
Stelnbrennerjeva tiskarna v mestu Vimperku na Južnem Češkem Je znana po vsem svetu zaradi velike proizvodnje molitvenikov, ki jih Je do zdaj tiskala v 2« različnih Jezikih ter razpošiljala po vsem svetu. Pred kratkim Je tiskarna razširila svojo proizvodnjo celo s tiskom miniaturnega korana v velikosti 3.5 x 5 cm. Ta miniaturna knjižica obsega ves koran ter to Jo tiskali na fotokemigrafičen način na tenkem papirju.
Muslimani imajo navado, da nosijo miniaturni koran na svilenem traku okoli vratu ter ga čltajo s pomočjo povečevalnega stekla, kf ga tudi vedno nosijo s seboj. Za miniaturno Izdajo korana vlada v vsem musll manskem svetu veliko zanimanje ter Je tiskarna dobila že zelo velika naročila iz severne Afrike, Bosne, Hercegovine, Tripolisa, Albanije, Tunisa, Indije, Sudana in Bližnjega Vzhoda.
Arthur Vandenberg
Mož volje in razuma
Senator Arthur Vandenberg iz Michigana, ki je pred kratkim postal začasni predsednik senata, je nekoč zatrjeval, da je posvetil vse svoje delovanje za popolni izolaciomzem Združenih držav, je pred nekaj leti postal najvnetej-ši zagovornik mednarodnega sodelovanja v sklopu republikanske stranke. Dolgoletni zagrizeni nasprotnik zunanje politike pokojnega predsednika Roosevelta senator Vandenberg je zdaj prepričan, da se morajo Združene države aktivno udeležiti organizacije, ki naj bi svetu zagotovila mir.
Arthur Vandenberg se je rodil leta 1884 v Grand Rapids v Michiganu. Na noge se je postavil sam, kot toliko drugih Američanov. Delati je pričel, ko je imel 9 let in to potem, ko je oče izgubil tovarno, katere lastnik je bil. Arthur je postal branjevec, ni. pa v prostem času pozabil študirati. Leta 1900 je diplomiral na visoki Soli in se takoj nato vpisal na michigansko vseučilišče. Kljub študiju pa jt Se nadalje delal v uradu tGrands Rapids Heraldt, kjer je bil nastavljen že kot deček in kmalu nato postal urednik, Z 22 leti je postal ravnatelj časopisa; kmalu za tem pa je vstopil v glavni republikanski odbor države Michigan.
Med prvo svetovno vojno je imel Vandenberg večje SteiHlo govorov v prid zPosojilu svobode». Ob koncu vojne je bil med najbolj čislanimi člani republikanske stranke. Leta 1920 je podprl kandidaturo IVarrena G. llardinga za predsednika konfederacije.
Vandenberg je sestavil «Zo-kon», ki je bil različen od tistega, hi ga je zagovarjal predsednik Woodrou> Wilson. Po smrti senatorja Woodridgea Ferrisa je Vandenberg prevzel njegovo mesto do konca zakonodajne dobe; leta 1928 pa so ga izvolili za senatorja. Lpla 1923 leta, ki je sledilo največjemu votivnemu uspehu demokratske stranke, je bil eden redkih rr pnbllkanskih senatorjev, ki so bili znova izvoljeni. Njegovo ime je zaslovelo leta
1934-38, k>o je Vandenberg pristopil h komisiji Nye, ki so jo ustanovili zato, da preišče vojaške dobave. Pristopil je kljub temu, da je bil nasproten ustanovitvi svetovnega sodišča in da je sestavil senatorsko resolucijo za odpoved prijateljske in trgovinske pogodbe z Japonsko.
Leta 1936 je bilo njegovo ime eno izmed najverjetnejših kandidatov republikanske stranke za predsedniško mesto, V tem obdobju se je aktivno zanimal za ustimritev koalicije konservativnih elementov dveh največjih strank, koalicije, katere namen bi morala biči odstranitev ukrepov, ki jih je predlagala vlada.
Leta 1939 se je uprl načrtu vojaške službe, ki sta ga predložila senatorja Burke-Wadsurorth in je vodil borbo proti poskusu spremembe zakona o nevtralnosti. Med predsedniško kampanjo leta 1940 je napadel New Deal in ga obtožil, da spravlja v nevarnost mir države s tem, da jo zzavaja v mednarodne zadeve, s katerimi niso povezani naši interesi». Ze takrat je začel spreminjati svoje izolaoionistično zadržanje in je pospeševal odpošilja-te v vsega možnega materiala zaveznikom. Leta 1941 je bil v kongresu zagovornik predsednika Roosevelta za večjo pomoč Ve.iki Britaniji.
ARTHUR VANDENBERG
Obveznosti do tujine
Leta 1943 se je udeležil zasedanja *MacKinac», ki so ga napovedali republikanoi za razpravljanje o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Kljub trditvam, da je ilistina MacKinao v nekaterih podrobnostih presplešnas, jo je pozdravil senator Vandenberg kot vodilo republikanske enotnosti in je izjavil, d% je *prav’čna pot med občutjem in razumom, in kar lahko podpiše 98% prebivalstva*. Po Vandenbergovem mnenju določa ta listina temeljno resnloo, da Američani lahko zadostijo svojim nalogam do drugih držav 'n jim pri tem ni treba žrtvovati zvestobe do svojega naroda». Dejstvo, da je listina
nalagala Američanom dolžnosti do drugih držav, je predstavljalo že znatno ločitev od do tedaj vodene izolaoionistične smeri.
Popolna opustitev izolaciont-stičnih idej se je znova pokazala leta 1944 v govoru pred ameriškim senatom. V tem govoru je Vandenberg kritiziral predsednika Roosevelta, ne zaradi tega, ker je zaposlil Združene države izven narodnih interesov, temveč zato, ker ni dovolj poglobil sodelovanja z Združenimi narodi. Njegov predlog trajnega načrta zmage je podpiral takojšnjo sklenitev pogodbe, ki bi obvezala velesile, da bi te — četudi s silo — po končani vojni zagotovile demilitarizacijo Nemčije in Japonske. Glede obvez Amerike do Velike Britanije ln Sovjetske zveze Se pred končno zmago je zatrdil, «da je popolna iskrenost» največji prispevek, ki ga morejo dati Združene države za enotnost zaveznikov. Govor senatorja Vandenberga je večina tiska sprejela z velikim odobravanjem. Neki novinar ga je označil <tza najsposobnejšega moža, ki more razpršiti dvome o poštenih namenih Združenih držav.*
AprJa 191,8 je imenoval Roosevelt Vandenberga za člana severnoameriškega odposlanstva na
konferenci v San Franciscu, kjer je opravil važno delo in prevzel funkcijo uradnega poročevalca republikanske stranke za mednarodna vprašanja. Udeležba v San Franciscu je Vandenberga samo Se bolj prepričala, da Združene države ne smejo ostati zaprte v i zolacionizmu.
Meseca decembra preteklega leta je bil član odposlanstva Združenih držav na prvi glavni skupščini organizacije Združenih narodov v Londonu. Ko je mesec dni pozneje poročal senatu o aktivnosti OZN, je Vandenberg zatrdil, da je sedimo upanje — ko ima svet nalogo ustvaritt mir in skupno varnost — trdno povezano z razvojem in usodo te pobude».
Meseoa aprila letošnjega leta potem ko mu je predsednik Truman izroč l nagrado kongresa, ki jo je določil zCollieris Magazine* za službovanje narodu, je Vandenberg kot delegat Združenih držav odpotoval v Pariz na zasedanje zunanjih ministrov; prisostvoval je tudi drugemu — junijskemu zasedanju.
Julija je postal član petčlanske ameriške delegacije pri glavni skupščini organizacije ZN.
Potrditev zaupanja v ZN
Se pozneje pa je skupno z Byr-nesom prisostvoval delu pariške konference, kjer je v polna meri podprl zunanjega ministra in enotnost zunanje politike Združenih držav ter odobril zprijatelj-sko zadržanje* vlade v mednarodnih odnošajth do Sovjetske zveze. ls'otoko je znova potrdil popolno zaupanje Združenih držav ti bodoče delovanje organizacije ZN.
Senator Vandenberg je trenotno ena izmed najvidnejših ameriških političmn osebnosti in je poleg začasnega predsednika senata še član senatorske komisije za zunanje zaleve, republikanski član senatorskih komisij za finance, trgovino in določila postopka, Član komisije za teritorialne in otoške zadeve ter član posebne komisije za politiko in povojne goepodarske načrte.
Znano je, da je bila Amerika na tem področju vedno zelo širokogrudna. Pred začetkom zadnje vojne je Združene države naravnost preplavil val propagande, s katero so državo hoteli prepričati, naj vstopi v vojno, oziroma naj ne vstopi, kar je pač zaviselo od tega, kakšno stališče so zastopali propagandisti. Danes je moči trditi, da vsa najkočljivejša vprašanja mednarodnih odnošajev (palestinsko vprašanje, politični boji, v Španiji, zamisli tujih katoliških in protestantskih duhavnikov, vprašanje dela in kapitala, progreslstične ideologije itd.) na široko zastopajo, vzdržujejo in podpirajo tuji agenti, ki si mnogo prizadevajo, da bi javno mnenje ameriškega ljudstva usmerili v določeni ta ali oni pra-veo.
Nd	DžRfiH^eHSjia »aJcoii« sta
se torej morali pri posebnih uradih pravosodnega ministrstva prijaviti uei tisti, ki hočejo razvijati kakršno koli obveščevalno ali propagandno delo v korist tujine. Iz nedavno predložene spomenice je razvidno, da so kot tuje agente prijavili 508 tujih organizacij vn posameznih oseb in da 321 izmed njih še vedno razvija propagandno delo. Lahko je trditi, da so skoraj vse vlade sveta prijavile vsaj po eno takšno dejavnost ter računajo, da vsako leto predloie pravosodnemu ministrstvu najmanj 12.000 prijav za različne propagandne dejavnosti, ki jo trenotno izvajajo v 26 različnih tujih jezikih.
Razvoju takšnega propagandnega dela nudijo celo primerno podporo, in sicer v toliko, v kolikor menijo, da to koristi temeljitejšemu poznavanju zamisli, teženj in napredka drugih narodov po svetu in da ne nasprotuje vodilnim načelom in idealom vlade Združenih držav in ameriškega ljudstva.
Vendar je treba pripomniti, da niso storili nobenega ukrepa, ki bi težil za tem, da bi uvedli nadzorstvo nad vsebino zadevnega gradiva, ki prihaja v državo po pošti, ali pa nad vsebino tujih radijskih oddaj za Združene države.
Spomenica pravosodnega ministrstva končne poudarja, da Je Mio moči zaznati poživitev in izpopolnitev v tehniki, ki se je vri razširjanju svojih zamisli in idealov poslužujejo tuji propagandisti. Gradivo, ki ga dobavljajo tuji propagandisti, često nima samo značaja obveščevanja ali časopisne po. lemike, ampak je izredno bogato tudU na umetniški in literarni vsebini in kot takšno seveda pod nekaterimi nujnimi jamstvi — njegovo razširjanje zelo visoko cenijo, ker so prepričani, da je ameriškemu ljudstvu samo v korist.
listino dopolniti z mednarodno listino o človeških pravicah. Toda brez ozira na Izjave o boljši bodočnosti, zbrani zastopniki niso mogli pozabiti na izkušnje nedavne preteklosti, na podlagi katerih so vsi čutili potrebo, da je treba zaščititi ljudem pravico do življenja, pri čemer so označili za zločin iztrebljanje posameznih razredov ali narodov v masah. Govornik, ki je obravnaval vprašanje nevtralnosti, je trdil, da Je po pariškem dogovoru, ki postavlja vojno izven zakona, in po ustanovni listini Združenih narodov, ki je določila za različne narode dolžnost skupne obrambe proti oboroženemu napadu, postala nevtralnost zastarela stvar. Drugi govorniki — predvsem Švicarji — so spretno branili vlogo, ki bi jo mogle imeti tudi še v bodočnosti nevtralne države. Pri razpravi o načinih brzdanja duha napadalno-sii. Je večina govornikov, ki jim j« bila v živem spominu izkušnja z nacistično Nemčijo, izjavila svojo naklonjenost mednarodni zakonodaji, ki bi se borila proti udejstvovanju, ki bi bilo sposobno ustvarjati nasprotstva in pomanjkanje zaupanja med narodi in ljudstvi, in sicer predvsem z uporabo sodobnega orožja v obliki propagande.
Ena izmed sprejetih resolucij 8q je nanašala na vprašanje sodišča za mednarodne zločine, ki je zamisel, za katero se že dolgo bori Združenje za mednarodno pravo. Resolucijo so predali posebnemu odboru. V neki drugi resoluciji go zbrani zastopniki izjavili svojo zaskrbljenost v zvezi z dejstvom, da v današnji dobi nobena stvar ne more jamčiti trajnega miru. Zara-di tega so se obrnili s pozivom na razumnost vladajočih.
Četudi se ne oziramo na stvarni značaj teh zaključkov, je vendar dejstvo, ca so priredili konferenco za mednarodno pravo — predvsem pa v Veliki Britaniji — velikega simboličnega pomena, zlasti če se spomnimo starega gesla «Inter ar-ma silent leges* — med vojno zakoni, ne veljajo. Gotovo je, da tega pregovora ne moremo pustiti veljati brez izvestnih sprememb. Tudi za primer vojne so določili nekaj pravil. Ker so se pregrešili proti tem zakonom in pravilom o vodenju vojne ne gledie na dejstvo, da so sprožili napadalno vojno, so morali vodje nacistične Nemčije odgovarjati za svoja dejanja pred sodiščem v NUrnbergu. Zdaj ko se Je vojna končala, eo spet stopili v polno veljavo mednarodni zakoni. Mednarodni zakon in mednarodni mir sta v medsebojni zvezi. Mednarodni zakon skuša ohraniti mir in preprečiti vojno.
Nauki Huga Grotiusa
Velika Britanija Je kot pomorska država, katere ladje so pristajale na tujih obalah in katere od-nošaji z drugimi narodi! so bili številni, kmalu spoznala potrebo, da mora imeti na razpolago zakone, ki naj urejujejo odnošaje med različnimi državami. Nauke Huga Grotiusa, očeta sodobnega mednarodnega prava, so v Veliki Britaniji radostno sprejeli. Ena izmed najvažnejših ustanov za mednarodno pravo, ki nosi njegovo ime, ima svoj sedež v Londonu. Angleži, kot so profesor Westlage in lord Phil-limore, so v obilni meri prispevali k napredku znanosti na področju mednarodnega prava. Univerzitetni profesorji kot sir MacNair, ki bo ga nedavno izvolili na skupščini Zdru-Ženih narodov za sodnik* mednarodnega sodišča, profesor Lautgr. pacht, profesor Brierly in prof. Keeten so med najvažnejšimi sodobnimi osebnostmi na poprišču mednarodnega prava.
Stare angleške Univerze v Cambridge in Cbcforu niso med vojno samo nadaljevale s svojim visokim vzgojnim poslanstvom, temveč so dale zatočišče tudi mnogim šolam in znanstvenim zavodom, ki so bil- prisiljeni iskati varno mesto pred vojnimi strahotami.
Samo Velika Britanija se Je polnih šest let borila — sama tesno stisnjena na svojem otoku — proti tintlm, ki so Izjavili, da mednarodnega prava ni. Vendar se je po končani vojni Velika Britanija — ne glede na to, da je bila zmago-valka — med prvimi podredila piedpisom mednarodnega prava in ostro obsodila vse, ki 80 Pogazili načela človečanstva.
Pred
uporabo
Preden ameriške tovarne penicll,na odpošljejo posamezna pošiljke, Jih na zajcih preizkusijo, če ne vsebujejo piregena, ki povzroča visoko vročino. Ce se to zgodi, zavržejo vso pošiljko kot neuporabno

NEW YORK
Mesto nebotičnikov, avtomobilov, trgovin, milijonov, tujcev in zabavišč, kjer človeške strasti nihajo med blaznim navdušenjem in brezmejnim obupom
Mu York se s svojimi sedem in ol milijoni prebivalcev, s sto kvlratnimi kilometri, s tisoči orjikih poslopij in z najrazlič-nejmi vrstami mrzlično hitro raijajočih se podjetnosti dozdeva e samo Ameriki, ampak vse-mvsvetu kot največja pljuča so-dole civilizacije; toda za me-ščae tega mesta pomeni orjaško velnesto mnogo manj, ker so ga a splošno znali skrčiti na določil mestni predel, ee ne celo naiajhno četrt, v kateri vsakdo pozi največ kakih tisoč oseb. Za natdnega meščana, ki mu ni madrugo kot miren kotiček nje-gotga stanovanja in družba pe-SčU dobrih prijateljev In članov
njeove družine prav niči ne pomeni vrtjlavi tok velemestnega življenji ki ga posebno pospešujejo stene mehaniziranih zabavišč; čir je delovni dan pri kraju, poza na blazno naglico poslovne-■ gaHvljenja ter se umakne vse-mtm vsem.
taka newyorška četrt se člo-vei dozdeva kot majhen otoček v letoku mesta, mimo katerega neestano hiti reka obiskovalcev, tu°v in Američanov, ki prihajaj iz drugih mest Združenih drv. Skoraj bi lahko rekli, da so> vsaki četrti zastopane vse nadnostne manjšine, ki poleg Afričanov sestavljajo ogromno imestro skupnost netmjorškega privalstva. Tujci so v veleme-stiporazdeljeni nekako takole: 1 ilijon Rusov, 1 milijon Italir )a<v, 2 milijona 7Adov, 500.000 Irv, 500.000 Nemcev, 400.000 Penkov, 300.000 Avstrijcev, 50100 čmoev itd.
Nusahljiv vir vsega
ijvtčjl odstotek novih nase-Ijeev v tem velemestu predstavit« prebivalci drugih manjših afriških mest,'ki prihajajo v Ni York, da »4 napravijo pre-tnfnje, ali pa da izgube ie tir sttkar so morda prinesli s seboj. V ssnici nudi Nete York neiz-črp vrsto privlačnosti in mož-nti za zaposlitev, in sicer zlasti najvažnejših središčih kot so3roadway — središče gledališka in umetniškega življenja; Canbus Ctrcle — središče poli-tiiga izživljanja in Greenurioh Vige — žarišče upodabljajočih urnosti. Razen tega pršvlačuje-josakega tujca s udovito silo giptskega velemestnega čara, ki gatooseblja tisoč in tisoč naj-ralMjiih oblik mehanizirane cilzacije še naslednje posebno-stBrooklgnslci viseči most, zrač-nieleznioa in čudovito omrežje ptemske železnice, neštevilni a\fyusi in prava reka avtomobir
Takšen pogled na New York se nudi nočnemu potniku v Brookljitu. Dobro Je videti tudi viseči brooklynski most nad reko Eust Rlver
zalaga z oblekami skoraj tri četrtine Združenih držav.
Druga osnovna področja neu>-■gorškega javnega življenja predstavlja svet politike, kulture, de-narstva in zabavišč. Wall Street je kljub omejitvam, ki jih ji je naložila ivashingtonska vlada, še vedno največja narodna borza in veličastna skupnost njenih zgradb je prva slika, ki se prikaže tujcu, ki prispe v mesto po morju.
Dnevniki in revije
Med trgovsko podjetnostjo, ki je v zvezi s svetom misli in duhovnega ustvarjanja, ne smemo pozabiti založniške in tiskovne industrije. Največji netvgorški listi kot na primer «Times», «Newsn> in «Mirrory> so razširjeni po vseh ameriških državah; poleg teh je skoraj nepregledna vrsta drugih listov, ki izhajajo tudi v mnogih tujih jezikih, ter vsakovrstnih revij. Ravno zaradi tega je Nevo York pravo in najvažnejše svetovno središče založništva sploh.
Kar pa zadeva svet zabavišč, je z njim neločljivo povezano magično ime Braadivag, ki ima nad sto gledališč, v katerih predvajajo vse — od Shakespearea pa do najnovejših revij; posebnost te četrti so razkošna in najsodobneje opremljena kinomato-grajska gledališča. Vendar pa mora vsak tujec, ki obišče to človeško mravljišče, na že tradicionalnem romanju po velemestu na vsak način obiskati tudi znamenito kitajsko četrt. Planetarij, Metropolitanski muzej. Prirodoslovni muzej, zoološki vrt v Bron-scu, kip svobode, MacUson Sguare Garden, kjer se dan za dnem vrste pestre cirkuške predstave in druge prireditve.
Tujega obiskovalca silno očarajo in prevzamejo neštevilna dru-
vošči trudi nekoliko oddiha ter ga Izrabi s tem, da si obogati duha: štejejo ga med najboljše in nej-marljivejše čitatelje p Ameriki sploh. Poleg tega jih odlikuje najmočnejša socialna zavest, izredno razvit kritični čut, velika umska spretnost in pa tudi silno velika razdražljivost, ki jo je pripisovati življenju v živčno napetem gospodarskem in socialnem ustroju.
Toda tisto kar ewyorčani posebno ljubijo in na kar so najbolj ponosni je njihovo mesto v celoti z morjem nebotičnikov, silnim razvojem jekla in kamna, čarom življenjske sile, neugnanim optimizmom, zavestjo moči in veličine in s silo ter zapletenostjo boja za obstanek, katerega prepletajo najrazličnejše sile in strasti človeškega duha, ki potekajo od blaznega navdušenja pa do brezmejnega obupa.
Silna orjaških nebotičnikov na Peti aveniji; v ospredju leži eno izmed Jezero Central Parka
laki se neprestano pretaka po vnestnih ulicah in Empire Sta-teuilding, ki je s svojimi 102 ntropji nekakšen simbol me-stamega.
to York potroši vsak dan sani a promet In za redno delova-ffiavnih naprav nad dva milijo dolarjev. Vsakih 50 sekund pie na postajo po en vlak; mest,ma več telefonov kot hondi Pariz, Berlin, Rim in Bru-sčskupaj; nevoyorške banke i-m vsako leto nad 250 milijard dznega prometa.
sto Neto York bi prav zn prlahko razdelili na pet manj-šUiest. ki se imenujejo Bronx' Sjoling Queens, Staten Island, Bklyn in Manhattan, ki pred-stia srce velemesta. Manhat-toje okoli 19 kilometrov dolg ot ki ga po dolgem seka veli-kitevilo avenij, na počez pa me s Številkami označenih v-IU tej četrti leži Park Avenue, ki središče elegance, Central P. zelenica cvetja, in zabavišč turostem; nanj meji Peta Ave-nk najrazkošnejšimi trgovinama svetu, ki po umetniškem o\ in modi tekmuje s 57. Ave nier z Madison Avenue; v bli-šhse razteza tudi .kričavi in hr>i Broadway, ki Manhattan-skok reže skoraj na dvoje.
mesto ima ogromno itivilo re.rocij, ki se vrste od najt jz-k(jiih lokaloj do nvtomatsk.h reiratij, kjer gostom st-ežeio P°il aparati, iz katerin za
,H'n denar prihajajo tepo m oko pripravljena topla in mi jedila.
kečji razmah je v Nevi Yor-kmsegla oblačilna industrija. hl -izuje vsako leto Skoraj 250 mHou denarnega prometa in
Potovanje na mesec
Številni znanstveniki menijo, da bo potovanje z zemlje na meseo, ki ga je tako slikovito opisal Jules Verne, verjetno mod uresnt-liti v nekaj letih. Med drugimi je o tem prepričan tudi britanski inženir in Han britanske med-zvedne družbe Wholey.
Mož meni, da bo moči najkasneje v 15 letih priti na mesec s pomočjo raketnega izstrelka, ki bo tehtal 1500 do B000 ton. V pričakovanju tega smelega podviga je inženir Wholey hotel preučiti posebni položaj, v katerem se bodo verjetno znašli ljudje, ki bodo odšli na to pot in ki jih on imenuje ezvezdoplovc«». Ko je poudaril, da bo morala ogromna raketa imeti razen naprav za znanstvena preučexxinja tudi posebne naprave, ki bodo zagotovile varnost in odpornost teh tzvezdo-plovcevz, je Whaley postavil domnevo, da bodo mogli ostati na površini meseca nekaj minut ali celo nekaj dni. Naravno je, da bodo morali imeti posebne obiske, ker znaša na tistem delu meseca, ki ga obsevajo vroči sončni žarki, vročina preko 100 stopinj, medtem ko morajo računati, da je na senčni strani meseca do 153 stopinj mraza.
tZvezdoplovci» bodo poleg tega občutili nenavadno lahkoto, ker znaša privlačnost meseca komaj eno šestino zemeljske privlačnosti. Sončna svetloba bo zaradi svoje moči neznosna, medtem ko bo nebo, če ga bodo gledali s senčne strani, dobilo fantastično barvo. V najpopoln jši temi bodo videli mirno svetiti milijarde zvezd.
Preden pa bo ta zamisel postala dejstvo, bodo morah v medzvezdni prostor poslati številne poskusne rakete, da bodo s pn-mernirm merilnimi napravami, ki bodo v stalni zvezi z radijskimi sprejemnimi aparati, ugotovili atmosferske prilike in razmere v medzvezdnem prostoru.
IZLETI PO JUL2JTSK2
I Spomini dx. HtMilca. 7wm |
KRAJINI
V knjigi »Spomini lz mojega življenja* popisuje znani alpinist dr. Henrik Tuma »voj* zanimive izlete po raznih krajih Julijske krajine. Zelo lepo popisuje ne le Izlete same, marveč tudi kraje ln ljudi ln vpleta v svoj popis razne osebne dogodivščine, kar nam nudi lepo sliko iz življenja slovenskega prebivalstva teh krajev v zadnjih desetletjih prejšnjega in prvih letih sedanjega stoletja.
Pojdimo z dr. Tumo najprej na Postojnsko planoto. «S kakim veseljem sem prekrižal vso Postojnsko planoto*, vzklika dr. Turna. »Daši Gorenji Kras ni tako bujno zelen kakor ljubljanska okolica ali Gorenjska, nudi vendar nekaj posebnega s svojo sončno lego
peleti te zveri niso nevarne in se volkovi tako in tako preselijo proti jugu, nisem veliko maral ln sem brez pomisleka zašel globoko v oddaljene gozdove, ki so bili takrat naravnost veličastni in gosto zaraščeni z do 1 meter debelimi hojami. Bil sem od štirih zjutraj od doma in imel s seboj le košček kruha. Zalotila me je noč. Zaspal sem trdno na mehkem igličevju. Prvi jutranji svit me je zbudil. Boder sem hitro našel Izhod. Od takrat se nisem več bal noči in marsika-terikrat sem prostovoljno bivakiral, ko sem bil preveč oddaljen od doma.
Zelo bogata na flori je Sv. Trojica. Kakor so pravili stari ljudje, je bila cerkvica nekdaj sredi sa-
in ozračjem, ki že kaze na bližnje j mih sirnih Baskih pašnikov. Pot
morje. Zgodaj, ko se je širil dan, sem vsak četrtek in nedeljo odhajal v prirodo. Moje torišče so bili predvsem vrhovi v skupini Javornika proti Snežniku ali pa Nanos. NI bilo poljane, ki je niEe.n prehodil, ni bilo gorskega vrha, ki ga nisem pohodil. Na Nanosu sem bil mnogokrat poleti, na Snežniku dvakrat. Kolikokrat sem na Nano-
na Sv. Trojico je vedla skozi Staro vas. V tej Je bilo še prav patriarhalno življenje. Največ so se bavili z ovčjerejo in glavni donos so imeli v volni, siru	Ip	mladih
jagnjetih. Posebno znan je bil sta-rovaški sir ostrega in mastnega okusa. Oblačili so s« še v doma stkano raševino. Vsaka hiša je ir. ela svojega velikega ovčarskega
noti. Pri Razdrtem, kjer se planota zapira na zahod, in pri Šempetru, kjer se niža proti Reki, pa zopet z vso ailo plane proti jugu. Ljudje #j mi pripovedovali, kako so nekoč stavili, da najmočnejši f j.lt is fare v močni burji ne prinest bokala vina iz Postojne do gostilne »Pri Hudičku*, oddaljene dober kilometer od Postojne proti Vipavi. Stavo so izvršili in res je bil bokal »Pri Hudičku* prazen. Nosileo steklenice je uprt proti vetru, a ko ta trenotno popusti, se človek zaleti in vino brizgne iz steklenice. Potem v hipu burja spet pritisne ln nosilec se spet zaleti. Na tak način utegne nosilec spotoma politi vse vino.
Istra in Kras
Ko sem bil v Trstu, sem vsako nedeljo hodil na izlete v tržaško okolico. Hodil sem peš na kosilo v Vipavo, Divačo, Senožeče Ib se
oblike, le s krajšimi ia širokimi rokavi do komolca, in tudi v stanu za ped krajše, kakor notranje krilo. Gornje so položile čez e podnje in čez pas pripasale. Nogavice so bil* navadno doma pletene volnene, čevlji pa nizka z zobčasto krpico. Belo krilo se Je kazalo ob robu ped vratom, na spodnjih laktih ln nad meč-mi. Izpod spodnjega krila pa se je kazala čista bela srajca s uvezenimi zobci ali čipkami. Moška noša je bila: kratek suknjič, poleti navadno iz temnomodrega platna, pozimi p« iz doma tkane rjave raševine, široke hlače do kolen enake barve kakor suknjič, ob strani! nekoliko pristrižene, visoke nogavice in nizki odprti čevlji s krpico. Ples so vodili trije fantje v posebnih nošah. Imeli eo svilen« ali žametaste hlače dokolenke ln enak jopič, največ rjave ali modre barve, klobuk s širokimi krajevd in s tremi nojevimi peresi v narodnih barvah.
Kot zahteva letni cas
su zašel, ker sem pozabil na vse, psa. To so bili veliki psi z belo dla-siedeč le cvetju! Preplezal sem najbolj strme pečine ter iskal redke rastline, ki so ondi rasle.
Izlet na Nanos
Nekoč sem Sel ob štirih zjutraj od doma, preplezal nanoške strmine in šele ob štirih popoldne prišel v Razdrtem do prve jedi ln pijače. Lakoto sem med potjo tolažil z grenko korenino košutntka. Nekoč v vročem poletju sem iskal gozdne rastline ln pri tem zašel v širnih gozdovih, ki so se razprostirali med Postojno in Planino. Takrat je imel grof Windischgraetz v svojem lovišču medvede In volkove. Ker so mi lovci trdili, da
ga zabavišča ter neizmerne trgovine, kot je na primer veletrgovina Schuiarz, kjer lahko kupiš igrače nepojmljivih oblik in uporab, ali pa ogromni magazini R. Maog, kjer najdeš vse, kar tl poželi srce.
Drugo življenjsko važno new-yorško središče, v katerem se razvija velik del velemestnega življenja, je ogromno pristanišče, ki je med zadnjo vojno vzdrževalo nad 60 odstotkov vsega pomor skega prometa Združenih držav.
S pomorskim prometom je neločljivo povezan tudi silno živahni promet po newyorških rekah Hudson East in Harlem, preko katerih se ponosno pno orjaški jekleni mostovi; pod tokom teh rek se preprezajo podzemski rovi, po katerih brze vlaki podzemske železnice.
Prometna policija
Legendarni promet po neun/or-Skih ulicah -je v zadnjih letih morda nekoliko upadel, kar je zakrivila predvsem vojna in kriza ' avtoizvoščkov; vendar je še vedno tolikšen, da daje ni:wyorški prometni policiji, ki šteje 19 tisoč mož,tpolne roke dela.
Kljub vsemu temu je še vedno v tem velemestu moči najti otočke mitu in tišine, iv sicer predvsem v Gramercy Parku. Wa-shington Squareu. Gr.eenunch Vil-lageu. v bližini f Kolumbijske univerze ter v Central Parku, kjer je še veliko izvoščkov s starinskimi kočijami; meščani. imajo navado, da se med počitnicami lagodno prepeljavajo s temi starinskimi kočijami po dolgih mestnih ulicah in samotnih parkih.
Sem im tja si Neimjorčan pri-
Kako je stari Molek tatu iskal
4Ci>isnilc
Stari Molek je izkupil na veliki ponedeljek štiri stotake za par volov. Denar je spravil v kožuh, tega pa v skrinjo. Cez teden dni je stopil po de-1 nar — listnice pa nikjer. Ves obupan Je dolžit sina in mešetarja Miška, s katerim se j« sporekel v gostilni.
Lepega dne — bilo je takoj po Binkoštih — je
stari Molek snel kljukasto palico z žeblja' to je bilo znamenje, da ee je odpravljal na daljšo pot.
Skoraj poldrugi dan je popotoval v skrito gorjansko vas tam daleč za vranskimi hribi, kjer je bival glase vi ti vedež Ostriže nec.
★
«So oče doma?* je vprašal naš znanec žensko, ki se je prikazala na pragu.
»Ne, mislim pa, da kmalu pride. Kar noteir »topite in počakajte!*
Razgovarjala sta se o nezgodi z denarjem; povedal je odkritosrčno kakor pri spovedi; od kod je, koliko otrok ima, koga sumi, da Ima mešetar Miško ftrne brke, vse; kar je žena želela, vse je povedal. Med tem je ona gnala kolovrat in predla volno. Cez čas Je ponehala in pogledala skozi okno.
»Zdaj so pa kmalu tu,» je dejala, »še vsakomur Je pomagal, bo vendar tudi vam!* Pognala je kolo še hitreje, da je ropotalo in na glas cvililo. Molek pa je nekako boječe gledal r.a vrata, kdaj bo vstopil vedet. Ko bi ne bil teko babjeveren in bolj pazljiv, bi bil gotovo slišal, da je v sobi poleg njega tudi nekaj zaropotalo. Tam je namreč sedel za tanko steno starikav, obilen mož in pazno pritiskal uho na luknjo. B.1 je vedež Ostriženec. Ko je žena onkraj zopet pognala kolovrat, je stc-pll k mizi in vzel iz majhnega zaboja sliko moža, ki je imel črne brke. To je del v lep in potihoma odšel. Pred hlevom je zadel umazano motiko na ramo in tako prlkoračil v sobo.
»Ali sl že okopal?* Je žena naglo vprašala.
Ze, — a suho je, suho!* Je odgovoril Ostriženec resno in postavil motiko v kot za vrata.
»Tale oče bi radi govorili s teboj*, je omenila žena, postavila kolovrat h kraju in odšla.
»Ah, vi vi,» je rekel vedež počasi in položil roko čez čelo na oči, kakor bi se mu bleščalo »ah, vi ste Molek iz Straže.*
«1 — seveda!* je zaječal Molek strmeč, da ga dedec prozna.
»Odkcd pa to veste?* j« pristavil ves razburjen
ln presenečen.
«Ej, ljubi moj, jaz vse vem. To je moja moč. Vas so okradli,* jš dejal slepar ln sedel. Molku so šli lasje po koncu.
»To je zlodej ali pa* — je hotel reči, pa je
stisnil jezik.
«Stiristo goldinarjev, kajne?* je nadaljeval Ostriženec resno. »Za par volov ste jih vzeli in v kožuh ste jih vtaknili — zvečer doma — na veliki ponedeljek je bilo.*
Mclku so se roke stresle. Plaho je gledal, oči je kar izbulil in bolj šepetal kakor govoril »Kkaj, vi vse to veste?*
«Vse!» je vedež oblastno pritrdil.
»I pa tat, kaj pa tat?* je kriknil Molek tn plani] s stola,
«Tudi tatu poznam. Da boste vedeti, da govorim resnico, vam ga pokažem v ogledalu. Tja!« k oknu stepite, a begnedaj, da bi se ozrli! Bilo bi vsega konec!*
Molek je poslušal .n tiščal glavo v okno. Cul je. kako je vedež hodil gori ln dol, mrmral nekaj nerazumljiv »ga in zdihoval, ko da so ga mučile silne bolesti, Cez nekaj časa Je utihnil. Stal je v temnem kotu poleg okna ln držal na pra h podobo, ki jo je bil vzel iz svoj« zbirke. Položil jo Je pod kos stekla ln v somraku je bilo videti samo koščeno glavo in črne brke, »Sem stopite in poglejte!* je velel.
Mclek je bojazlivo pristopil, a komaj je upr) oči v podobo, je napol veselo, napol osuplo zavpil »To Je Miško!*
«Da. Miško, tisti prekanjeni mešetari* je pritrdil Ostriženec, skril podobo pod robec in odšel tz sobe. Vrnil se je naglo U» našel Molka oprtega
ob kljukasto palico.
I »Da, vi ate vedež, pravi vedež!* je dajal. »Pa
še to mi povejte, kje je denar in kako ga dobim.
Ce ga je Miško vzel, begve kam ga je del.*
»Ej, prijatelj, ta je pa druga. Vsaka vednost ln moč ima svoj konec!* je odmajevai Ostriženec,
«Pa če vam je vse znano in odkrito, boste vendar tudi to vedeli!* j« ugovarjal Molek nsstrpno.
»Kar se je žgjjdilo, mi je znano!* je ponavlja! Ostriženec oblastno ln ponosno;* prihodnost pa ml je temna in le težko jo odkrijem. No, vi ste pameten mož, toliko vam lahko povem, da je stvar draga. Treba je stopiti nekoliko srebra na brinovem ognju in — pa čemu bi vam pravil?*
«1 če je le na srebru, jaz ga imam!* je zavrnil Molek, Segel je pod telovnik. Izvlekel širok pas, pa vzel iz njega nekaj debelih tolarjev in jih pomolil vedežu. Ta jih Je spravil in odšel iz sobe: »Bom poskusil.*
Dolgo je čakal Molek. Vesel je bil, da že davno ne tako in vendar si je dejal »Kaj mi vse to pomaga, če ne zv«m, kam je Miško del stotake?* Naposled se je Ostritženec vrnil in prinesel kepo raztopljene rude. Tolarje je bil seve spravil, pa raztopil kes svinca,
»Poslušajte oče, pa sedite! Povedal vam bom, kaj Kolomon govori.*
Ko je Molek začul besedo Kolomon, ga je kar spreletelo. Vedež pa je sukal ln pctakal svoj kos svinca ter slovesno govoril; »Denar ni daleč. Samo čakati bo treba. Pojdite med šmarnimi mašami ob Ščipu na križpot, oddaljen devet streljajev od vsake hiše; tam potegnite ris, tri aežnje v premeru, devet v krogu, in čakajte z brinovo vejo v r;kl, da pride kdo mimo. Vprašajte ga: Kje imaš enoj denar? In kdor vam poreče: Imam ga imam, — tistega se držite!*
★
Po vedeževem nasvetu Je Molek ustavljal na razpotju ljudi, dokler ga n so sosedje zgrda »pravili domov. Vsi so bili prepričani, da se mu je zmešalo. Zategadelj »o poklicali domača beračico Mestjedo, da bi ga zagovorila.
Sključena Mesojeda se je zravnala ln stopala sredi sobe. Oprta z levico ob kratko grčavo palico, je začela mahati s šopom suhe praproti proti Molku. Govorila je nekaj nerazumljivega in Mclek je začudeno gledal. Pa kmalu je razumel, da velja vse to njemu.
Starka se mu je pribežala ln ga udarila s praprotjo po rami. Molek je slišal čudne besede: gad in gadica, modras in modrasica, kača in kačon.
Dalje n; poslušal. Skočil js, vrgel zagovarjalki kotuznd storž v glavo >n zarjul kakor obstreljen medved:
«Kaj? Mene zagovarjaš — mene? No, zdaj imam pa dovolj! In vi ste tudi tako neum.nl!* se je obrnil k ženi in otrokoma, ki so prilezli iz vseh kotov »sedaj imam dosti! Skoda, sramota, jeza, žalcat, vse je prišlo nadme; in zdaj ste še vi začeli od kraja, ko bi bil morda že pozabil! Ven, ti kljuka prismojena!*
Ko bi se Mesojeda ne bila ognila, bi Jo bil razjarjeni gospodar še er,krat loputnll s storžem. Ves d vjii je skočil v kamro po klobuk. »Zdaj pa grem! Po svetu pojdem!* je vpil.
Domači so zajokali, a starega ni ganilo. Snel je klobuk s stene in hotel planiti iz hiše. A tu je z vso silo zatulila burja okrog vogla. Molek se js domislil, da je prelahko opravljen. Jezno je odprl skrinjo ln potegnil iz nje kožuh, tisti nesrečni kožuh, ki ga je bil že tolikokrat pretresel in pre-t'pal in prevrgel. A kaj je to? V desnem rokavu, ki je bil na koncu tako tesen ln ozek, da je šla pest komaj skozenj, se mu je roka ob nečem ustavila »Zlomek, kaj pa je to? Da bi te strela!* je zagodrnjal ln porinil pest krepko naprej. Nekaj na poi mehkega, napol trdega je padlo na tla, Molku pa je šinilo po glavi kakor resničen blisk.
»Luč! Luč sem!* je vpil in tipal po tleh. Vsi eo bili takoj pri njem in svetili. Na tleh pa je ležala — listnice, izgubljena listnica. Oče jo je s tresočo se roko pobral ln iz nje so smuknili štirje novi st taki.
»Tak tukaj je denar — tukaj!* je vzdihnil »tari ln pogledal okoli sebe kakor v sanjah.
ko, šiljastim smrčkom in kratkimi, koničastimi ušesi, dobri stražarji hi že in ovac, popotniku pa nevarni. Kadar so bili na pašnikih pri čredah, se ni smel noben Človek približati čredi. Psi so ga napadli in gotovo raztrgali, ako ni bilo blizu pastirja. Pozimi so nosili tudi cgrline, to je Jermen okoli vratu, v katerega so bile pričvrščene bodice, da jih volk ni megel zgrabiti za vrat. Ovčarski psi so bili zaradi tega zanesljiva straža pred volkov', ki Jih je bilo takrat v gozdovih okrog Snežnika in Javornika precej. Na izletih sem često dobil odpadke volkov, to je dlako in neprebavljene kosti. Vendar na svojih se motnih potih nisem nikdar, ne pozimi ln ne poleti, naletel na to zver. Posestnik širnih gozdov, knez VVindischgraetz, je imel nedaleč od svoje graščine na Planini pripravljeno čakališčj za streljanje volkov ir. medvedov pozimi. V košatem dievesu je i uel napravljeno utico, k-er je lu dobro zavarovan, kakih deset korakov pred njim pa je ležala mrhovina, ki je privabljala zv eri.
Ko sem hodil leta 1877 prvič po Gorenjem Krasu, je bil še skoraj ves v pašnikih. Le sem in tja so bili redki vinogradi, po redkih dolinah kaka njivica, splošno pa šir-kameniti pašniki, po katerih so pasle črede ovac. Na splošno je glavni dohodek Kraševcev poleg vina v ovčjereji. Kraški sir je dobro znano blago v Trstu Kmetje s Krasa so imeli tudi pašne pravice na Nanosu ln Csvnu. Kultura Gornjega in Dolnjega Krasa je bila torej pred sto leti še pristno pastirska. Stari ljudje po Krasu so bili še vsi oblečeni v domačo raševino.
Med modernimi udobnostmi, ki so jih nedavno začeli izdelovati v Britaniji, Je tudi pozimi kurjena, poleti pa hlajena postelja. Posebna naprava omogoča določanje temperature po individualni želji
Ob'sk v ..Divji Jami"
Preplezal sem tudi vse takrat znane podzemeljske jame, in sicer večinoma sam. Eno najhujših plezanj je bilo v tako zvani «Divji jami* nad graščino Orehek. Vhod bil prav na vrhu hriba, V začetku ni bilo posebno težko in s spremljevalcem sva priplezala v votlino, ki je bila napolnjena s človeškimi in živalskimi črepinjami in kostmi. V svoji razposajenosti sem jel valiti črepinje v prepad, nakar moj spremljevalec od groze zbežal. Nadaljnje plezanje je bilo težke, ker je bilo spolzko in nisem imel opreme. Plezal sem bos v »vi ticah ln golih prsi. Svetil sem si s svečo, ki sem jo imel zataknjeno za klobukom. Priplezal sem do dna, kjer je tekla živa voda. Zmagal sem marsikatero težko mesto in komaj priplezal zopet nazaj.
Tudi zima je bila zame zanimiva zaradi svoje burje. Postojnčani pravija, da se burja rodi v gozdovih nad Postojno. Stisnjena med viaokiiml hribi plana z vso močjo prosti Postojni in Postojnski pla-
vračal peš v Trst, ali pa sem se peljal z ladja v Koper ali Piran ln jo potem čez istrske gore mahnil nazaj v Trst. Nekoč mi je prijatelj pripovedoval, kako je vztrajen. Povabil sem ga, naj napravi kako turo z menoj. Sla sva iz Trsta čez Osap k Vročkom, to je k izviru Risane in od tam na Tinjan ter nato nazaj v Trst. Bil je vroč dan v avguetu. Po istrskih vaseh v hribih se ne dobi prav nič poštenega za pod zobe. Brašna nisva imela nič seboj. Jaz nisem imel navade, da bi ga Jemal na ture, hodil sem brez vsake prtljage in palice. Okoli j dveh popoldne sva prispela v Tinjan že precej lačna. Zaman sva povpraševala po jedi. Domačega vina bi dobila, kolikor bi hotela, ne pa Jedi. Končno sva izprosila, da sol nama ocvrli jajca. Ocvrli pa eo jih na zelenem, nekoliko žaltavem domačen olju. Prijatelju se je zaradi neprijetnega vonja upiralo, kakor je bil lačen. Mene pa rl nič motilo. Dejal je, da ne pojde nikoli več z menoj.
Na ture sem hodil navadno sam. Eii sem na Planiku, na Slavniku, na Vremšioi in drugod. Na teh izletih sem se prepričal, da je ljudstvo okoli Trsta vseskozi pristno slovensko in hrvatsko. Posebno lepi so se mi zdeli izleti v Risansko dolino zvečer ali ponoči v luninem svitu. Kadar v Gorenji Istri zore fige, takrat marsikateri zaljubljeni parček po vrtovih fige trga. Na figi ae nabere sladka kapljica soka. ki se v noči sveti kakor modrikast biser. Nekajkrat »e-m bil tudi na plesih v Gorenji Istri. Narodna noša Istrijank, paepro*ta, a elegantna, mi je bolj ugajala, kakor kjer koli drugje na »vetu. tudi bolj kakor žive maloruske in poljske narodne noše. Nosile »o kite ovit« okoli glave in prepleten« z rdečim ali živobarvn m trakom. Krilo eo imele dvojno, nekako podobno dolgi zimski moški suknji, seveda iz lahke tkanine, »podaj svetlo z dolgimi ozkima rokavi, večkrat okrašenim z vestjenr. to je všitlmi vrvicami, čezenj črno enake
Bližnja tržaška okolica Je imela največ dohodkov od Trsta, kamor •o kmetje prodajali mleko in tudi doma pečeni kruh. tako imenovane bige. Blago so navadno tovorili na oslih. Zenske bo jahale oaliča, na katerem eo bili »predaj ln zadaj obešeni tovori. Kadar j« bil tovor preteiak, so ženske osliče spremljale.
Liubilali prirode
Tako sem ob nedeljah, ko »em btl prost, prehodil vso tržaško okolico globoko v Istro in ns Kras, kakor daleč me je nesla noga. Prehodil »em po štirideset do šestdeset kilo metrov na dan. Morje In tržaška okolice sta me očarale In ljudstvo se mi Je silno priljubilo. Na izletih »em tudi botanlziral. ker me je vabila nova flora. Nabiral »em zlasti zlati klobuk, maselnico, kačevnik ter potoniko ali spri z velikimi rdečimi cveti. Med samotnimi senožeti Je bilo vse živo metuljev in raznih žuželk. V visoki travi fe bilo »kritjih mnogo velikih modrasov raznih vret, ki kar odplujejo, ko zesl Sijo korake.
Kak užitek sem imel, ko sem prelezel strm« pečine Griže nad Mira-marom z razgledom na Adrijo in Gorenjo Istro, na severu pa na le-
sketajoče se snežnike in Dolomite daleč na zahodu, zaključuje dr. Tuma zadevno poglavje svojih spominov.
Adamičeva knjiga v češčini
Glavno glasilo češke mladine »Mlada fronta* ki Izhaja kot dnevnik. je začelo objavljati o obllkt podlistka prevod angleško pisanega remana »Večerja v Beli hiši* (»Dinner at the Whlte House*), ki ga je napisal ameriški Slovenec Louis Adamič ln ki je povzročil velik hrup ter dal bivšemu angleškemu ministrskemu predsedniku Winstonu Churchillu povod za tožbo zaradi razžaljenja proti piscu
Stotine avtomobilov na minuto
Odsek velike avtomobilske ceste v okrožja Los Angelesa dobro prikazuje i ameriške OMtbt oeetnš odcepi so dvignjeni; promet v različne smeri Je
smeri »o oznečene s črno ali belo barvo

Z novim smrtonosnim orožjem so hoteli spet zavladati Evropi
Odkritje tajne nacistične organizacije - Britanska in ameriška policija aretirali številne voditelje
HERFORD, 2i februarja — Reuterjev dopisnik poroča, da je bil eden izmed namenov tajne nacistične organizacije, ki sta jo odkrili britanska in ameriška policija in izvedli v nedeljo večjo preiskavo, »voditi narode Evrope proti Sovjetski zvezi.* V primeru da bi zavezniki ne odobrili njihovih zahtev, bi se organizacija poslužlla (novega smrtonosnega orožja*, ki je kot menijo, bakteriološkega značaja.
Eden izmed voditeljev britanske
policije je dejal, da je bil ta podvig, namreč odkritje tajne organizacije, eden izmed najvažnejših, kar eo jih atorili po zasedbi Nemčije ter z njim če nadaljujejo. Neki britanski funkcionar je izjavil, da je bdi na delu organ lzaoiJe bdvči član S8 oddelkov. Pravijo, da Je Imela organizacija v načrtu obnovitev totalitarnega režima. Načelnik britanske policije je izjavil, da so aretirali nekega bivčega funkcionarja bakteriološkega oddelka vrhovnega poveljstva Wenmachta Hansa Georga Eidmana.
Organizacija Je težila k obnovitvi nemške vojačke moči ter si je nadela nalogo osvoboditi nemčke vojne ujetnike is taborišč ter čimpcej postaviti osrednjo nemčko vlado totalitarnega značaja, z namenom, da bi izvedla njene načrte.
Organizacija Je imela svoja delovna srsdiiča na britanskem in ameriškem področju ter je nameravala razpresti mreže btvčlh članov SS oddelkov po državi ln navezati stike z raznimi sloji prebivalstva.
Razen Hansa Georga Eidmana so do zdaj aretirali le naslednje voditelje organizacije: častnika SS oddelkov, pomembnega člana- nem-čke tajne policije in ustanovitelja predvojne organizacije. eKoelner Kreie», ki je služila pri vdoru v Nizozemsko in Belgijo in Je imela stike z reksističnlm gibanjem Leona Degrella, nadaljnji aretiranci so dr. Rolf Wilkenning, poveljnik SS brigade, Schimmelting, bivii voditelj Hitlerjeve mladine na Poljskem; polkovnik Kling, bivii načelnika SS oddelkov na področjih Kassel ln Hesse, kesnejči poveljnik oklepničkih SS oddelkov in gene-rsl SS oddelkov Ellerich, bdvči načelnik SS skupine. Ellerioha so aretirali Američand, medtem ko je b'l s svojo ljubico na enotedenskih počitnicah v Fuldi v južni Nemčiji, njegovo ženo je aretirala britanska policija v Hamburgu.
Funkcionar britanske policije Je deja, da »medtem ko polagoma izginevajo posledice - vojaškega uničenja ter Neme! dobivajo vodno voč svobode dn medtem ko se Število ve Jelkih zasedbenih čžt tfthhjft, je vedno bolj važno pazljivo nadzorovati prevratna gibanja v vseh njihovih oblikah.	, ,
Nadaljnjo vest o odkritju in aretacijah Je objavil hamburikd radio, in sicer to, da eo ameriške vojačke oblasti v Frankfurtu Javile če drugih deset aretirancev, ki so bili pripadniki tajne nacistične organi, zaclje. Osem izmed desetih aretirancev Je bilo častnikov SS oddelkov, eden Je bil voditelj Hitlerjeve mladine, zadnji pa major nemčke vojske.
Britanska vojačka uprava v Nemčiji Je Javila, da so bili člani omenjene organizacije v zvezi z elementi na francoskem in sovjetskem zasedbenem področju. Na ne-. varnost so opozorili tudi sovjetske ln francoske zasedbene oblasti ln se zdi, da Je prt zatiranju organizacija računati na njihovo pomoč.
V zvezi s temi aretacijami je načelnik obveščevalne službe za britansko področje izjavil, da ni no. bene zveze med aretacijami članov tajne nacistične organizacije in poizvedbami za pogrešanim Martinom Bormaanom, za katerega so prepričani, da je mrtev.
Agenti tajne britanske ln ameriške službe so preteklo noč' nadaljevali z aretacijami članov tajne nacistične organizacije, ki aku-8a podpirati prerod'nacizma po vsej Nemčiji. Do nedelje- so aretirali na stotine zarotnikov. -Izkazal-o se Je, da so člani organizacije, -krt Je ob-
stojala na britanskem in ameriškem področju in imela podružnice n* sovjetskem in francoskem področju, številni vojni zločinci, Id so ubežali iz taborišč.
Po poročilu llpske radijske postaje, je bdi večji del očiščevalnih akedj na britanskem področju. Število aretacij, ki so Jih izvedli na ameriškem področju, znala 30.
Urad tajne službe nadzorstvene komisije j« včeraj sporočil, da se kljub slabim razmeram, v katerih tj ceste, aretacije zarotnikov redno nadaljujejo.
V nedeljo ponoči so aretirali nove voditelje prevratnega gibanja.
Točno število aretacij je tajno, ker bd to lahko koristilo ostalim članom gibanja, kd so Se na svobodi.
Visoki častnik tajne britanske službe je včeraj izjavil, da so bile skupne anglo-o mer Iške operacije »izredno plodonosne* in so do zdaj aretirali 80 odstotkov voditeljev organizacije. Nadalje je izjavil, da se operacije nadaljujejo in člani tajne službe izražajo veliko upanje, da bodo aretirali Že vse ostale.
Po izjavi častnika britanske tajne službe, so ravnokar prižll na dan dokazi, da Je pričelo upornižko gibanje pronicati s (svojimi vohuni* v politične in druge organizacije. Do zdaj že nimajo nobenih doka. zov, da bi bil kdo od sedanjih nem-žklh političnih voditeljev zapleten v zaroto. Nadalje Je častnih izjavil, da nista niti Velika Britanija niti Združene države zaskrbljeni zaradi vesti, po katerih naj bi imela ta organizacija tajno orožje. (Izvedeli smo, je nadaljeval častnik, da so se člani gibanja posvetili preučevanju vseh vrst vragolij in Je možna domneva, da je med temi tudi bakteriološka vojna.
Častnik tajne službe Je dodal, da je gibanje, kot je videti, nastalo v Jeseni leta 1945, toda ni nobenega dokaza, da so ga ustvarili po tajnih odredbah nacističnih voditeljev.
Pri preučevanju učinkov, ki jih bo imelo odkritje nacističnega gibanja v Nemčiji na razgovore glede denacijlkacije na prihodnji konferenci v Moskvi, sodijo londonski politični krogi, da so ti učinki res zelo vaini, če se upošteva, da so to zaroto ravno zdaj odkrili. Poročilo, ki ga je namreč nedavno zaključit zaveznifki nadzorstveni svet v Ber. linu za Svet zunanjih ministrov kot predmet za prvo točko dnevnega reda moskovske konference, se je \ omejevalo na to, da eo vzeli v pretres zgolj vprašanja varnosti.
te prej je bilo to vprašanje predmet sporov med zasedbenimi silami. Sovjetski uradni poročevalci, kakor tudi sovjetski tisk in radio, to večkrat napadali britanske in ameriške oblasti, ker jim ni uspelo izvesti popolne denacijlkacije na nji-hovlh področjih. Londonski opazovalci nimajo za verjetno, da bodo čistke mogle zmanjšati nesoglasja pri razpravljanju o tem vprašanju v Moskvi.
Od uspeha operacij je moči sklepati, kot menijo v britanskih uradnih krogih, da so oblasti obeh področij popolnoma kos položaju in da so modro ravnale, če so dopustile, da je zarota dozorela. Vsekakor je ta poteza zavrnila moskovsko trditev, po kateri britanskim in ameriškim oblastem do zdaj še ni uspelo izvesti odločnih ukrepov za de ndciflkacijo njihovih področij. Nadalje bi moglo dati to dejstvo povod za domnevo, da oblasti francoskega in sovjetskega področja niso znale pravilno pojmovati zarote, fei te segla v njuni področji
Gospodinje, kaj pravite
TudJ vam bi bila v veliko pomoč naprava, kakršnih vidite zgoraj oelo zbirko. Gotovo se sprašujete, kakšen namen naj bl imela. Povemo vam: tl preprosti, a elegantni kvadri so emajlirani pralni stroji FZ 11, ki so poleg kpristi, ki jo prinašajo gospodinji, tudi lep okras vsake kuhinje. Izdeluje jih Bristol Thomson - Houston <*o„ Lt<L, Peterborough.
TRST
Razprava proti Gueliju in tovarišem Zaključni govori branilcev
Za vse obtožence zahtevali oprostitev - Danes sodba
Na včerajšnji popoldanski razpravi so imeli branilci zaključne govore, danes pa bo izredno porotno sodišče izreklo sodbo proti članom inšpektorata v ulici Bellosguardo Gueliju in tovarišem. Na dopoldanski razpravi je govoril odvetnik Vin-cenzo Bologna v obrambo Pavana, Signorellija in Brugnerotta in odvetnik Giannini za Cotecchia. Popoldne je govoril odvetnik Poilucci v obrambo Mianija in odvetnik Tofanin za Guelija.
Odvetnik Vinoenzo Bologna je označil svojega varovanca Udino Pavana kot žrtev Colottija, pod katerega vplivom je bil materialno ln moralno ln ko mu je bilo mogoče. Je stopil v vrste partizanov. Zahteval je oprostitev, ker — kakor je rekel odvetnik — njegova dejanja niso bila namerna.
Priprave za konferenco F. A.0. v Marianskih Lažnih na Češkem
Hamburška policija je v nekem mestnem, hotelu odkrila veliko skladišče za Srno borzo. Odkrila je zdravila, med drugim penicilin, v vrednosti več milijonov mark, dragocenosti, tivila in cigarete.
Spor med obtožbo in obrambo glede verodostojnosti - obremenilnega materiala
• • •«*	1-	m < «•_	' ** ‘ ' ,li' • 1 2 * «	•' *•':> f t « / t l 1 » t	• 4	•	« .
BENETKE, 25. februarja — Včerajšnje dopoldansko zasedanje razprave proti Kesselringu so pričeli s čitanjem s strani javnega tožilca pričevanja feldmaršala v Rimu pred britanskim vojaškim sodiščem v pretekli jeseni ob priliki razprave proti generaloma Mackensenu in Maeltzerju. C-itanje tega Kes-selringovega pričevanja, ki zadeva ozadje represalij po atentatu v ulici Rasella, ni povedalo nič neznanega. .. .
Po končanem čitanju Kessel-ringovega pričevanja je javni tožilec nadaljeval avoje branje « čitanjem poročal o umorih, ki so jih izvršili N*mci v raznih italijanskih krajih. Proti temu pa je obramba ostro protestirala z zatrjevanjem, da ne, gre jemati teh poročil za obtožb eni material, ker ne izhajajo od posebno imenovanih komisij za poizvedovanj« o vojnih zločinih, temveč po večini le od italijanskih zasebnikov, ki so pa lahko pristranski. Glavni branilec odvetnik Laternaer je zaiadl tega zahteval od sodišča, naj ta obtožbeni material v celoti zavrne.
Po kratkem posvetovanju pa Je sodišče sklenilo, da bo na osnovi britanskega zakona, ki je zelo širokogruden glede sprejema ob-tožbenega materiala, sprejelo ta obtožbeni material, katerega je in bo predložil Javni tožilec, toda. de bo preučilo njegovo verodcatojnost in da bo ravno tako upoštevalo posamezne ugovore obrambe.
Po prekinitvi zasedanja sta na popoldanskem zasedanju javni tožilec Halse in njegev pomočnik nadaljevala s čitanjem 18 poročil o represajjah dn okrutnostih, .ki »o Jih izvršile nemške čete po Ita.liji
med junijem ln avguston leta 1944. Obramba je tudi to pot energično protestirala prsti sprejemu takšnega obtožbenega materiala ter ponovila svoje argumente z dopoldanskega zasedanja. Sodišče pa je povabilo obtežbo, naj stori vse mogoče, da bi italijanski podpisniki predloženih dokumentov mogli priti pred sodišče in osebno pričati.
GEOLOŠKE EKSPEDICIJE NA KAVKAZ
Moskva 25. februarja V kratkem bo odpotovalo 25 geo-ližkih ekspedicij na severni Kavkaz na iskanje novih ležišč goriva in rudnin. V tem področju so imeli sovjetski geologi že preteklo leto velika raziskovanja.
Odkrili so izvore gorilnih plinov v bližini jezera Sengilejevskoje. Pri Gumarinu so odkrili nova ležišča premogi. V bližini, reke Malka so nadaljevali z deli za odkritje važnih ležišč železnih, kromovih in nikljevih rud, medtem ko so v neki drug: pokrajini področja odkrili važna ležišča v ,sq ko vrednega peska za proizvodnjo zrcalnega stekla in stekla za kemično uporabo.
Preden so člani organizacije Združenji narodov za prehrano in poljedelstvo (F.A.O.) v začetldu tega meseca odšli v Evropo, so izjavili da ima organizacija kot edina ustanova Združenih narodov na popri-šcu gozdarstva in gozdarskih proizvodov odgovornost, da začne in sodeluje pri narodni m mednarodni akciji. V pismih, ki jih je ta organizacija razposlala in v katerih je povabila države na češkoslovaško konferenco, naglasa, da Je potrebno sklicanje konferenc«, na kateri bi preiskali in poročali o izrednih ukrepih za dobavo čimvecje količine stavbnega lesa za obnovo, zlasti za obnovo med vojno uničenih držav.
Poleg izrednih ukrepov bo konferenca preučila evropske zahteve za obnovo ter bo izdelala dalekoseine programe za ohranitev in obnovo gozdnih bogastev. Konferenca bo tudi preučila primerno mednarodno akcijo za rešitev Izrednih ln daleko-sežmh problemov.
Države, kd eo jih povabili na češkoslovaško konferenco, so poleg nekaterih držav, ki niso članice organizacije P. A. O.: Avstrija. Belgija, Brazil, Bolgarija, Bela Rusija, Sovjetska zveza, Kanada, Čile, Češkoslovaška , Danska. Egipt. Finska Francija Grčija, Madžarska, Irak, Irska, Italija, Liberija, Luksemburg, Mehika, Nizozemska, : Norveška, Palestina. Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, U-krajina, Združeno kraljestvo. Združene države, Venezuela in Jugoslavija. Zavezniške nadzorstvene oblasti v Avstriji ln Nemčiji so Audi povabljene.
Mednarodne organizacije, ki so povabljene na konferenco, so gospodarski in socialni svet Združenih narodov. Mednarodna banka. Mednarodni urad za delo. Izredni gospodarski urad za Evropo in Panameriška zveza.
Konferenca bo v Marianskih L»z-n h pri Pragi na povabilo češkoslovaške vlade. Na konferenco pričakujejo 200 delegatov ter bo trajala 8 do 10 dni.
Dobave ustanove UNRRA po razpustu
Predstavnik londonskega urada ustanove UNRRA je razložil dopisniku agencije »Reuter*, kako bo z dobavam; ustanov UNRRA in CN RRA (ustanova za pomoč Kitajski), ko bosta dve ustanovi 31. marca o-ziroma 30. junija prenehali delovati. Pošiljke namenjen« Avstriji, I-tadiji. Poljski. Grčiji, Jugoslaviji tn K.tajski bodo še nadalje prihajale, dokler ne bodo do kraja izvedli načrta, ki so ga že določili.
Predstavnik ustanove UNRRA je izjavil: (Mi ne bomo mogli nakupiti vsega, kar imamo v načrtu, do roka, ki Je določen kot končni rok delovanja ustanov UNRRA 'n CN-
RRA; ker moramo poleg tega še razposlati vse pošiljke, ki so v našem načrtu, se bodo dobave nadaljevale, seveda v vedno manjšem obsegu, še najmanj dva ali tri mesece po 31. marcu za Evropo, za Kitajsko pa verjetno do konca tega leta.* Predstavnik ustanove UNRRA je tudi dejal, da ne bodo spreminjali višine kredita, ki je predviden za posamezne države, da pa morda (država, ki bo dobavila blago* ne bo mogla preskrbeti nekaterih vrst blaga, predvsem poljedelskih in industrijskih strojev, katere bi morali prav tako dobaviti po načrtu, ki Je preračunan na dolgo dobo. U-stanova UNRRA namerava namesto strojev kupiti večjo količino hrane, tako da bodo porab.1: na ta način vso vsoto, ki je za nakupe na razpolago; tako bodo odpc mogli bolj neposrednim potrebam posameznih držav glede hrane, kakor pa b‘ zadostili njihovim dolgoročnim načrtom glede poljedelstva ln industrije.
Konferenca odbora za zaposlitev
Drugo zasedanje pripravljalnega odbora mednarodne konference za trgovino in zaposlitev bo dne 10, aprila v Ženevi. Na sodelovanje so povabili 20 držav. Glavni predmet razpravljanj bo sporazum z tarife med različnimi državami. Sovjetsko zvezo, katera ni sodelovala na prvem zasedanju odbora, so kljub temu povabili v Ženevo, toda še ni poslala nobenega odgovora.
Poročevalec francoske vlade je naznanil v Parizu, da bo Francija v kratkem pričela važna trgovinska pogajanja z evropskimi dn južnoameriškimi državami. V ta namen so pozvali trgovske družbe, ki se želijo udeležiti pogajanj, naj stopijo v stik s pristojnim francoskim ministrstvom. Za Evropo bodo pogajanja imela namen obnoviti trgovske dogovore z Norveško, Finsko, Dansko, Nizozemsko in sklenitev trgovinskih pogodb z Bolgarijo ln Grčijo.
Švicarska radijska postaja je sporočila, da so vso poljsko imo-vino v Švici deblokirali ln da je švicarski zvezni svet izdal nove ukrepe za plačevanje med obema državama.
ZANIMIVOSTI
BYRDOVA EKSPEDICIJA SE BORI Z LEDOM
Včeraj so javili v N«w York. da s® moral! letala, ki pripadajo antarktični ekspediciji admirala Byr-da, zapustiti na bazi na Mali Ameriki, ker so blok rana zaradi leda Admiral Byrd je ukazal takojšnjo preselitev -97 mož iz glavnega taborišča, da se umaknejo pritiskanju antarktične ledene pragrade ter da prepreči, da bi možje ostali ločen! od ostanka ekspedicije. Poveljniku operacij, vlceadmiralu R.chardu Cruzenu Je uspelo potisniti ledolomilec (Surton Island* skozi ledene sklade v zaliv kitov na Mali Ameriki.
V Parizu je v starosti 81 let umrla romunska pesnioa- in romanopiska Helena Varescu. Pokojna pesnica je bila dvorna dama romunske kraljice Karmen Silve v 1889, v Sasu, ko je priSel na dvor prino Ferdinand. Prino se je takoj zaljubil v mlado Heleno in čeprav kraljica n( bila nenaklonjena njuni zdruSitvi, ni hotel kralj Karl T, prinčev stric, o tem nič slišati. Gospa Varescu je objavila 7 zbirk pesmi in več romanov. V Parizu je bila novinarka na romunskem poslaništvu, nadalje delegatinja bivšega Društva narodov in pretekle poletje delegatinja na mirovni konferenci v Parizu.
Vdova pokojnega kralja Fuada in potomka utemeljitelja vladajoče dinastije Mohameda Alija princesa Chivekiar je umrla. Princesa, ki je Se prekoračila 70 ' leto, je Se pred kratkim priredila sprejem v prosta--vo rojstnega dneva kralja Faruka.
Pogojno zatočišče
Predstavnik švicarske vlade je izjavni, da je švicarska vlada spo-rcoila bivši italijanski kraljici Mariji Jose, da se bo lahko naselila v Svioi ped. tremi pogoji; znano jo namreč, da se bivša italijanska kraljica pogaja za nakup nekega posestva pri Jussyju blizu Ženeve. Pogoji, katere so novembra meseca lanskega leta sporočili bivši italijanski kraljici, so naslednji: 1. Odtegniti se mora vsakemu, političnemu delo-oanfu; £. Zagotoviti mora, da se ne more sumiti o nobenem Članu njenega spremstva, da bi poskušal vzpostaviti monarhijo v Italiji; S. njen soprog, bivši italijanski kralj Umberto, ne sme na noben nočin priti v Švico, niti m na tzačasni obisk*.
Pod podom na podstrešju v l/ul-lingstone House (Canterburg) so med popravljanjem odkrili skladišče raznih vrst denarja tz časov, kraljioe Elizabete, Jakoba I. in Karla I„ ki so ga verjetno skrili leta 16ii, ko eo Cromurvoellove čete zasedale Canterburg. Najden zaklad so izročili pristojnim oblastem, ker pripada državi.
Usmrtili so šest bivših nemških poslancev in senatorjev iz Sudetov, ki jih je praško ljudsko sodišče obsodilo na smrt zaradi veleizdaje in naorstične propagande. Oblasti so ugodile njihovi prošnji, da so za eno uro usmrtitev preloiili in jih niso zvezali. Hans Krebs, eden izmed glavnih obtožencev, je pred usmrtitvijo izjavil, da je zadovoljen z račinom,. po katerem so vodili razpravo.
PRIMER
C. V. KOCK
4.
PROF. SVALGREENA
— Ah, torej ste z Juga? — J« presenečeno vjjraial Roebuck:	—
Ce hočete, lahko, govoriva tudi špansko — Je nadaljeval narednik in pričel v materinem Jeziku svojega novega znanca.
— Pedro AJtcascar Je moje. ime! — je dejal eni zadovoljno.
— Ah, vi ste, slavni strelec?
— Da, poklicni strelec! — Je poprav;! Altcaacar. — Včasi morete čitati moje ime na letakih In v časopisih...
— Zelo me veseli, da sem vas spoznal. Ze dostikrat sem vas videl pri delu in priznam, da bi bil ponosen, če bi znal atreljati tako, kot
vi—
Altcaacar se je nasmehnil.
— Saj vam to nd potrebno, senor!
— Morda pa vendarle; sem namreč preiskovalni agent!
— Ah, potem seveda!
— Oprostite, nisem s« Se predstavil:	Harry Roebuck, narednik
Secret Servicea....
— Delate morda z nioj.m časti-
vrednim prijateljem ChappeUom?
— Da, moj predstojnik je!
— Velika čast zame. da sem vas spoznal, gospod Harryi... Kaj va« je napotilo k doktorju Cudahjtju, če vas seveda amem vprašati?.... Pa vendar ne, da ste bolni?...
— Na zalest, senor Pedro. Pred dvema mesecema sem dobil v ramo kroglo in še danes čutim posledice. Zato sem se odločil, da obiščem doktorja Cudahyja, k! je znan kot odličen kirurg.
— To imate prav. Tudi varietejski umetniki ga zelo cenimo. Oh, če bi goepod Tobert hotel, bi lahko zaslužil denarja na koše...
— Da, res: Se bi hetel — j« potrdil Roebuck. — A je zelc čuden možak, kakršnih Se nisem videi mnogo.
Končno so ae odprla vrata.
— Izvolite... prvi!
Ko Je Južnjakar po opravljenem oblaku odSel, Je vstopil Roebuck ln sedel na stol, doktorju nasproti.
— Torej, narednik, ate ml prifild
tudi vj krasti dragoceni , čas, kot oni malo prej?... Ne razumem prav, kako se more človek preživljati i tem, da strelja v tarčo!
Roebuck se je zadsvoljnjo nasmehnil.
— Dobri ste, doktor! Govorite, kot da bi bili vsi vaši pacienti vaši sovražniki.
— Hočem imeti mir, to Je vse! —. je zagodel Cudaby: — Hočem živeti tako, kot se ljubi meni in žvižgam ge na vaše dolarje... Nekaj več ali manj, meni je vseeno... Davi so me tudi motili ln me klicali k nekemu znanstveniku, ki ga je umorila čebela....
Harry Roebuck Je dobro poznal muhe doktorja Cudahyja in ni mnogo dal na njegove besede. Tokrat pa je pokazal živo zanimanje.
— Kako? Umorila ga je čebela?
Cudahy Je prijel epruveto, v katero je bil zaprl čebelo in Jo pokazal naredniku.
— Vidim, da ste tud! gluhi!-.. Tako Je, kot sem vam že povedal. Poglejte: ta mala čebelica, ki Je vldebi tako neškodljiva, je pičila danes profesorja Walgreena v požiralnik,; ki mu J« nato otekel da se Je revež zaduSil... Lahko torej mirno rečemo, da Je čebela umorila profesorja.
Roebucku se Je zdelo, da sanja. Vzel Je epruveto ln dolgo časa opazoval čebelo, ki je ležala na dnu.
— In prav ta tu Je pičila profesorja?
— Da, ali morda o tem dvomite?
— Kako pa veste to vi? — je nadaljeval narednik in se ni zmenil za ironično pripombo doktorja
Cudahyja_
— To je pa res neumno vprašanje! Iz čisto enostavnega razloga, ker sem čebelo jaz sam, slišite, jaz sam potegnil profesorju iz ust.
Roebuck je vrtel ln vrtel v rokah stekleničico in bil videti zelo zamišljen.
— Ste pripravljeni priseči, doktor, da ste potegnili iz profesorjevih ust prav to čebelo? — j« vprašal,
— Kaj vam pa je? — Je začudeno vprašal zdravnik. — Ali morda mislite, da izgubljam tudi jaz svoj ljubi prcet. čas s tem. da redim čebele? Ali sem jaz biolog? Ni bolj neumnega,-
— Od česa Je vendar poginila čebela? — ga Je prekinil narednik.
Cudahy se Ja zaničljiv« nasmehnil.
— Me hočete speljati na Jed? —
razumem na žuželke, toda kot vsak intellgent vem tudi jaz, da ostane želo čebele, kadar piči, v ranici in ubožlca mora tako poginiti. — Za trenotek je obmolknil in nato važno nadaljeval: — Treba je samo pogledati na čebelln zadek, da lahko opazi tudi nevednež, kakršen ste vi, da ni žela...
Narednikov obraz se je zresnil.
— Doktor — je dejal — prosim vas, da to stekleničico zaprete in zapečatite!
Doktor Cudahy se zaradi odločnega tona narednika Roebucka ni niti malo upiral.
Zaprl Je epruveto in nato nakapljal na zamašek voska, ga pozneje še nekoliko segrel in odtisnil nanj svoj pečat, Izdelan iz starega zlata.
Roebuck ei ne bi ndkoli mislil, da hrani doktor Cudahy takšno vrednost.
— Ste zdaj zadovoljni? — je vpraša! doktor, ko je skončal.
— Se ne! Zdaj vas pTosim. da napišete na Uatič, kar vam bom narekoval... Boljše bi oelo bilo, Se s« poslužtte lista iz bloka za re-cepte. Torej: »To čebelo sem potegnil dne 27. novembra iz grla profesorja,,. »Kako ae piše po-
je zejurmrral, — Rez Ja, da ne t» j kojni?
»Josip ,Walgre«n, profesor biološkega instituta našega vseučilišča! — je odvmdl Cudahy.
— V redu!... Napišite š« to in nato podpišite.
Ko je doktor končal. Je vzel
Roebuok listič m dejal:
— Tako, zdaj j« opravljeno!.... Prosim vas pa še, če mi za nekaj dml posodite epruveto.
Stari zdravnik je jezno skočil pokonci.
— Čebela ostane tu!.... Dobil zem jo za svojo zbirko!
— Zagotovim vas, da jo boste dobili nazaj.
Cudahy je begal s pogledom s stekleničke, ki je bila zanj tako dragocena, na narednika in spet nazaj.
— Mi daste častno besedo? — Je obotavljajoče vprašal.
— Dam vam; častno besedo vam dam.
— Zdaj pa zavojček hitro spravite v žep, da si ne premislim!
— Najlepša hvala, doktor! Ugotavljam, da 6te včasi zelo velikodušni—
Narednik Je vstal in pri tem premišljeval, da Je pač doktorjeva najlejša navada ta, da se nikoli ne pokaže radovednega.
(JjladAljervajije grtfigdnjtf)
Glede Brugnerotta Je odvetnik naglasil mišljenje obtoženca, ki je kot radiotelegrafist, ko Je 25. julija izvedel za padec fašizma, pozdravil ta dogodek z velikim navdušenjem. Obravnaval je krivdo Brugnerottija, da Je povzročil splav pripornice Giacomlnijeve v četrtem mesecu nosečnosti s pretepanjem in zaključil, da ni dokazov Za to, da Je ženska splavila in niti, da je domnevnega splava kriv Brugnerotto. Grajal Je izpovedi ostalih prič ln je na koncu zahteval oprostitev.
Nato j« govoril odvetnik Giannini v obrambo Cotecchia. Predočli Je, da je bil Cotecchi pri Inšpektoratu od 26. julija do prvih dni septembra 1943 in ga zato ne morejo obsoditi zaradi zločina kolaboracion!zrna in niti, da je s svojim delovanjem podpiral fašistični režim.
Popoldne je govoril odvetnik Poilucci, ki je zahteval od sodišča, naj ne obsedi Miamija zaradi bega iz bolnišnice v Cataniji in da bi v primeru obsodbe upoštevalo amnestijo, ki je predvidena za tiste, ki so sodelovali z zavezniki, ker je obtoženec po 8. septembru 1943 vstopil v službo (Inteligence Service*.
Kot zadnji je govoril odvetnik Tofanin iz Padove, ki skupaj z odvetnikom Turolo brani Guelija, za katerega je Javni tožilec zahteval 30 let ječe. Odvetnik je skušal odvrniti odgovornost svojega varovanca glede pasivnega sodelovanja, ker ni preprečil, da so se dogajale pr! njegovem inšpektoratu kršitve in zlorabe oblasti ter samovoljne aretacije. Dolgo je razpravljal o neprimernosti, da bi obsodili Guelija, ker ni preprečil tega zlorabljanja ter navedel Številne vašne primere v pra^ vosodstvu, da bi okrepil svoje navedbe. Pozval je sodišče, naj obtoženca oprosti.
PREHRANA
Kruh Iz 85 odstotne moke. Z današnjim dnevom so peki začeli ponovno peči kruh iz 85 odstotne moke. Razdeljevalci in peki morajo prijaviti preostale zaloge ameriške bele moke, ki bodo ostale pod zaporo ln so na razpolago pokr.ajin-■kemu prehranjevalnemu oddelku.
Razdeljevanje drv. Dne 27. t. m-se bo začplo tretje razdeljevanje drv za potrošnike v mestu, in sicer v obroku 10 kg na osebo. Drva bodo razdeljevali na navadno živil-so nakaznico za štirimesečje no-vember-februar 47 po ceni 750 lir za stot.
NAJDBA BOMB
Agenti civilne policije so našli včeraj zjutraj ob 7. uri pred zasebno hišo v ulici dello Scaglione 25 dimnih tn 10 ročnih bomb, ki so jih ostranili čistilci min.
Včeraj so na dvorišču tvrdke Valil v ulici J. Cavalli našli ročno bombo vrste (Breda*, katero je policija izročila čistilcem.
aretacije zaradi kupčije z BENCINOM
Na cesti v Barkovlje so v soboto ponoči zaustavili 39 letnega France-sca Alslda, stanujočega v ulici A. leairdi 5, 33 letnega Maria Zalata, iz Bira pri Benetkah in 27 letnega Stanislava Ostrousca, stanujočega v ulici Aleardi 5, ker so Jih zalotili pri poizkusu da bi s kamionom ter prikolico izvozili iz mesta 72 stotov bencina in nafte zavezniškega izvora. Vse tri so zaprli, v teku je preiskava.
ŠPORT
PRVENSTVO V HOCKEYU NA LEDU
praga, 24. februarja
V	tekmah za svetovno in evropsko prvenstvo v h0ckeyn na ledu v Pragi J« Poljska premagala Belgijo z H proti 1- Češkoslovaška pa Švico s 6 proti 1. Tekme so se nadaljevale v petek ter so Združene države premagale Poljsko s 3 proti 2, Češkoslovaška pa je zmagala nad Belgijo z izredno visokim rezultatom 24 proti O.
V	nadaljevanja tekmovanja za svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu Je premagala Švica Avstrijo s 5:0, Švedska pa Češkoslovaško z 2:1. Po tej zmagi je videti, da bo Švedska zmagovalka na tekmovanju. Zelo malo verjetnosti Je, da bi Švedska danes izgubila igro z Avstrijo, vendar Je mogoče, da bi še zmagala Češkoslovaška, posebno ker je premagala v končnem srečanju Združene države.
Zadnjim tekmam je prisostvoval na nabito polnem stadionu tudi predsednik Beneš.
MEDNARODNE TEKME V SKOKIH V PLANICI
Beograd, 25. februarja
Mednarodne tekme v smubkih skokih, ki bl morale biti v Planici od 3. do 9. marca tega leta, so preložili za nekaj dni, in sicer bodo od 9. do 16. marca.
GORICA
Obisk pri generalu More«
Brigadni general Monaci, odpa veljnik Italijanske divizije Janto va je včeraj dopoldne ob 115 uri v spremstvu nekaterih višjih astnš kov glavnega stana divizije »iskal poveljnika 88. ameriške vizij« (Modrih vragov* generala J. a n ta E. Moorea v Gorici. Generalloor« ga je sprejel v svojem urar pri poveljstvu 88. divizije.
Pretekli teden je general foore sprejel vljudnostni obisk gierUa Benčiča, poveljnika Jugosiovi.-ke-ga oddelka na postojanki vližind Devina.
NAPAD NA SEDEJ SIAU-JA
Včeraj proti poldnevu joekaj neznancev vdrlo v sedež okrega odbora S. I. A. U.-ja ki ima fetore v prvem nadstropju poslopju. 17 na trgu Zmage. Poškodovalo u. radne prostore in strgali oken jugoslovansko ter italijanski, stavo z zvezdo. Ko je prišla i kraj dogodka civilna policija, so Hanci pobegnili.
PREHRANA
Razdeljevanje tobaka. M»pol-ska zaloga za goriško poijino sporoča, da bodo v sredo .26- mesto Gorico in četrtek 27. t.. za okoliške občine razdeljevali brok tobaka za drugo polovico t*ega meseca. Potrošniki bodo dq po 60 cigaret «Nazionali» in ret (Fib»,
2 mrtva In 14 raniih ori avtomobilski neset
Dva nemška vojna ujetn sta bila ubita in 14 težko ranje ko je včeraj zjutraj ob 9.30 urvomi avtomobil ameriške vojske; je prevažal skupino 20 vojmhctni-kov v Trst, zapeljal cez c« rob na glavni cesti 55, na ovir približno 16 kilometrov južne Gorice
Vzroki nesreče še niso Usnjeni. Vozač avtomobila Waltetffin. ger, vojak ameriške pionirSčete, Je Pri nesreči odnesel laž.iane na rokah ter je "zapustil bolnica, potem ko so mu nudili prvo>mo<, Mrtva dva in ranjence so De! J a Ji y bolnišnico v Vidmu z tinih avtomobilom ter drugimi vdkirii avtomobili, ki so vozili min Dve izmed ranjencev sta še v uvest ter je njihovo stanje zeloesno, To je že tretja nesreča mstem ovinku v zadnjih dveh mesei. Pr prvi nesreči je izgubil živi jen pek* ameriški vojak in pri drug,,a )c bilo 5 pripadnikov ameriški mornarice hudo ranjenih.
Streli na mladeniči
Ko ]t 59 lete! Aloj*
iz Kanala koračil sinoči skoz kra
Gornje polje so izstrelili n-U; tr strele. Ostal je nepoškodovaS Dogodek Je takoj prijavil civilni p0p, ciji, k) je uvedla preiskavo.
L
RADIO
263,2 m
TRST f |j
- 1140 kc
Torek, 25. februarja
17.30	orkester pod vodstvoiiCar-la Vitaleja; 17.55 ples pr^aju; 18 30 pregled anglaameriškfš tiska; 18.45 Čajkovski: uvertd; lj angleška lekcija; 19,30 hl-arnj opazovalec; 19.45 glasba iz Inov; 20 Ital. vesti; 20.15 pestra lsb(f 20.28 harmonični orkester; 2Jpvc je ali nič*; 21.50 ritmosinhlčri koncert; 22.30 zadnje noiti >; Hollvwooda; 22.40 romantičrglas ba; 23 zadnje Ital. vesti; 23 nod no zabavišče; 24 zaključek.
Torek, 25- februarja
1715 simfonični koncert sveži
2 britansko vojaško radijskpsta-j0 v Vidmu, (Elgar: Geroisove sanje, preludij, izvaja ork«r a-meriške radijske družbe, igira air Adrian Boult; Beethovesim-fonija št. 7 v A duru, dirig Leopold Stokowsky); 18.15 slnska literatura:	Romantični reem;
18.30	pestra glasba; 18.45 Mlinska ura; 19.15 orkester Boa A-damdča; 19.45 napoved časvestž v slovenščini; 20 glasba poljah;
20.30	zbor «Lacko», dirigira Gre-£we, prenos iz Ljubljane, pregled angloameriškega tiska21.15 filmska glasba; 21.30 Inske skladbe; 22 šaljive zgodbe22.15 lahka večerna glasba; 23 loved črsa, vesti v Italijanščini; S vesti v slovenščini, Čitanje spta za nnslednjl dan; 23.30 plesnlasba do 24. ure.
Sreda, 26. februarjs
6.54 jutranji pozdrav; 6,^0^ dar; 7 vesti v slov.; 7.15jtl v Ital.; 7.30 zaključek; 11.3(asba pri delu) prenos iz vidma!2 radijska undverza: Potovanjehžno Ameriko; 12.15 »Fantje n:ast»;,
12.30	napoved časa, vesti »lov.; 12.45 vesti v ital.; 13 plesorke-ster pod vodstvom Bojanalaml-ča; 13.45 Dvorakovi slovai plesi' 14 Novi »vet: Sooialnovaro-vanj« v Združenih dižavo 14.10 čitanje večernega spor« zaključek.
17.30	pester glasbeni spoi(pre-nos iz Vidma); 18 svetov književnost: Poljski pisatelj J Slo-wackl; 18.15 Vladimir Hortz pci klavirju (prenos iz Vidm 18.30 glasba raznih narodov; ltflčin-ski: »Ptički brez gnezda*, -est v
nadaljevanjih; 19.15 oddajdreda jugoslovanske armade; 1 napoved časa, vesti v slov.' simfonični koncert (prenos lrrima), Richard Strauss:	Veselegodiv-
Sčme Tdlla Eulenspiegla, irt in poveličanje, Don Juan; pester večer, Izvajajo člani Sloskega narodnega gledališča za t in Slov. Primorje; 21.45 opeft glasba; 22.15 večerna pestrdesbaj
23	napoved časa, vesti v ii 23.15 vesti v slov.; 23.30 plesnlasba;
24	»MjuCek.
Glavni urednik:
PRIMOŽ 8. BREK Izdaja A, L S-