Grof čerara in cesarjtvo pismo. Avstriia iu Framjija. 2e zadnjič smo poročali, da je rekel naš zuuas.ii »iaister grol Cerniii odposlanstvu dunajskega ob>tfinskega isvetovalstva med drugim tudi to, da ga je fraiicoski ministrski predseduik Klemanso nekoliko pred sedanjo olenzivo na zapadu vprašal po zaupniku. aJi ie iiaša vladia pri volji za mirovna pogajanja ter da je nato grof Cernin odgovoril, da saiuo v tem slučaju. ako se Francija od.ove zahtevi po Alzaeiji in Loreni in ako se Nernčiji varuje posestno stanjo. Objavili smo tudi odgovor Klemaiisoa grofu Cernimi. t katerem trdi Klemanso nasprotno, da je namreč ^roi Oernin vprašal Klemansoa za pogoje, pod laterimi bi bila Francija prh ravljena j rii*etj mirovne razgovore ter da so se nato na željo Avstrije že pri čeli razgovori v Svici med grofom Revertero, zaupnikom našega cesarja, in francoskim majorjem g<neralnega štaba Armandom. DiplomaliČni boj med Parizom hi Dunajem se je poostril od dne do dne. Frannosko ministrstvo je priobfiilo uradno izjavo, kateri nravi, da je avstrtisli cesar Karel pritrdil InstnoFOfcnem pismu na neko visoko oaebo meseca sSoa 1017 fj^anceHrtrim zahtevasm glerdje Alzacije in L*> reije, To frditev je avstri^ska vlnda *ako.i zavmil&in iafavila, da naš cesar ai v nobenem Iafltnoro6nem jstsnro pritrdvl franeoskim zahtevam -io Alzacin in Lo t-eaJ, ber niso «pravičene ter da so trditv« francoske vlade zlapane. Ta odlofino izjava avstrijskfi vlatie, oziroma n%šega zunan*ega ministra grofa Cernina., je napravila -ovsod velik utis in francoski vladi, oziroma Ktem-ansou, ni preostajalo mčesar drtigega, nego da to izifivo avstrijske vlafle, fie je resnična, ali vtakne mirno y> žejf, ali pa da doprinese dokaae za svojo trditev. da ;e naS cesar v resnici poslal neki viso}<'osebi lastnoročno pismo, v kaferem bi bil priznr-l. <ta so zahtevfi Francije do Alzacije-t.orenp nprnvifene ter 'dfl. ,se ho6e za nie potegovati rri svojein zaveznikn. nem^kemu cesar.iu. Veliko bolje bi pa^ bilo, 5e ¦¦•i bil naš zunanji minister no^dal fakofj vse, kar jo s tem v zvezi, namesto da se je pustil od Klemansoa potisksti k vedno novim izjavara, obrazložbain In pa r.^zkriljem. Toda tega m storil, marvefi Je s počasnim in cincaioCim razkrivanjera Sejstev, ki ni napravilo nobeneiza vtisa in tndi ni dostojanstveno. ker je bilo premalo natajnčna ozna^ba dogodlkov. dosepel nasprotno od tega, kar je hotel in je vrhulega getu')i povzročil zunanjo krizo ter spravil $c relo svoj^gn vladarja v nemalo zadrego. Pisnio cesarja Karla. Vrhunec teh zunanjepolitičnih zmešnjav, katere & [>ovzročil grol Cernin, je pa sedaj uradua izjava Klemansoa z dne 12. aprila, v kateri objavlja )>ese'^ilo lastnoročuega pisma našega cesarja, ki ga je snoroSil prine Sikst Burbcnski, svak našega cesarja, rtne 31. raaroa 1917 francoskemu ministrskemu predsedniku Klemansou m ki se glasi: wMoj liTibi Rikst! Tretje leto te voine. ki je > r-vnci" ^-gtii toliko žalosti in trpljpnja, se bliža svoieniu koncu. Vsi narodi moje države so bolj kot kdaj edini v skupni volji braniti nedotaknjepost monarhije tudi za ceno najtežfih žrtev. Vsled r.jih delo^anjT. in vsl&d velikosrfinega sodelovanja vseb narodnosti države se }e mogla monarhi.ia že skoro tri leta upirnti najtežjim napadom. Nikclo ne bo mos:el zanlKati vojaSkih vspehov, ki so jih dosegle moje fietc zlasti na baJkansldh bojiSčih. Francoska je s svoje strani j.okazala odporno silo in junaAtTO. JVIi »»i »b*odujir Jno brez pridržka sijajno lirabrost »j«n« »rmad« i« požrtv-ovalnost vsega fraiicoskega i arorta. Ppsebao prijetjno mi je ^ideii, da ld|ub temu, dn sano sedaj na^protuiki, ne obstoja nobeuo pravo naspi^otstvo paziranju iii slremljenju moje države in Francoske, in da sem upravičen upaiti, da bo moje živahno so Žntstvo za Francosko v soglasju z onim, ki vladajo po vsem svetu^ za vso bodočnost prepreoalo ob(i>o\! tev vojnega stanja, za jcatero me ne more zadeti, nobena oflgovorriost. V to svrho \n «la natarično izrazim resničnost teh čustev, Te prosim, sporofii lajno i« neuraduo predsedniku Irancoske republlke, da bom z vsemi sredstvi in nporabljajoč ves svoj osebni vpliv podpiral pri niojem zavezniku pravifine zadeve in zahteve Francoske z ozirom na Alzacijo-Loreno. Kar se tiče Belgije, se mora obtoorviti njeinfl sa^noslo:nost. Obdržati mora vse svoje airiške jxisesti. S tem pa noSem vplivati vnaprej na vprašanje od&kodnine, ki jo bo morala dobiti za utr]o«le izgube. Srbija se bo v svoji saraostojnosti obnovila. Kot dokaz za naSo dobro voljo smo pripravljeni, daii ji, kolikor je to upravifteno. naravni (k)hod do Jadranskega morja, ka^ kor tudi dalekosežne gospodarske j?rednosti. Ko; prvi pogoi, ki se bo moral brezpogojno izpolnitd, bo Av(>iro-Ogrska svojčas zahtevala, rta opusti kraljevlina. Srbija v bodofte vsako zvezo p katerokoli dmžbo ali slnipino, zlasti z Narodno Obrano, aJi )>a <la zatre taka z»Jmženia. ki so naper.jen« v vsvfiijli politifinih eiljih na razkroj monarhtie. N-ajdalje je pogoj, da prei refi z vsemi razT>oložljivinii sredstvi svoje mofii vsako tako }>oliti6iio agitacijo bodisd v Srbiji, bodi« zunaj sro.jffi mei in da provznme dolžnost' to stori-fi poa iamstvom Setverosjjorazumovih držav. Dopodki v Rasiji me silijo, da si pridržim svoje misli o tem do dneva, ko bo tam i^ostavljen«, zakonita m konfenovel'avna rlaila. Rnzložil sptti Ti faJro svoje raisTi tor te bora prosil, fta mi sporo^S po razgovorn z obema državama na.iprej mnenje Francoske io Anglij«, da sp na ta nafiin pripravija tla za sporazum. na ftigar oodlagi bi se mogli uvesti uradni razgovori in M biln mof i rifi do zadovoijsfva vseb. Upam. da bomo z obeh strani v najkrajšem Casu napravili konec trplieniu fnliVo mib";rvnov Ijudi ir, toliko rodbin, ki zivp v žalosti in strahu ter Te prosim, da se zanagaš na mole živo in bratsko miSlienje Kar«l." MHotevIjal B«zr0Mj»ji« rar#2«fcito vrs*&kibi>. Cernln taji. \ Na to francosko uradno of-ijavo je priobžil naš zunariii minister grof Cernin diie 12. aprila sledc^o tiradno iz.javo: ,,Od Irancoskega mimstrskega predsedstva dne 12. aprila 1918 objnrvljeno nisino Njego ve^a c. Icr. Veliftanstva "ie potvorjejK). Oznažena ,,visoka oseba ni bilo Njecrovo o. kr. Veličanstvo, marvpč ;srinc Rikst Burboriski. K besedilu pisma, katero .;e objavil Klemanso, izjavlja o. lcr. ministrstvo za zunanje zadeve na najvišji ukaz, da .ie pisalo Njegovo o. kr. Velifianstvo svojemu svaku princu Sikstu B:mbonskemu sporaladi 1917 zgol] osebno, zasebno rismo. ki ni obsecaJo nobenega naročila za princa, da naj liOsreduje i-ri predsedniku Irancogfce republike ali sicer k]e ir. da naj sporoči poslana mu sporo^.ila naprej tf-r povzroči protiizjave in jih bprejema. To pismo s'.lch' ni omenilo belgi^skega vpraganja ter je obsegaJ> z ozirom na 7Mzacijo-l.ove!}o !o-le tofiko: <iaslavil bi bil ves svoj osebni vpliv v prilog Irancoskih znb<ev ]>n novrnitvi Al/r^ij^ LoreriL1 <> ;» Iriie /.aiitovo pravične. Zahteve pa niso L"»>ične." Iz vsega tega s« pač jasno razvidi, da sc jp nes tDiroljubni cesar, odkar ]e zasedel prestol Habs^nržanov. oelo resno trudil /a mir, da ga Je pa. pri icm ovirala nespretna roka njegove zunanjepa tninistra grofa Cemina, ki je sedaj Sel tje. kamor bi že <'r vno moral iti. Iz isoga tega se ie marsikje domnevalo, da je zr vezniško razmerje med na^iim in nemškim cesarji-iu zrahliano. Uradna })oro5ila ;>a zatrjujejo, da sta si