Leto XVI., štev. 121 upravmStvo; Ljubljana. Knafljeva ulica — Telefon št. 8122. 8123. 8124. S126, 8120. Inaeratni oddeieK: Ljubljana Selen« burgova tu. 8. — Tet 8492, 24U2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. LL — leiefon W5fi. Poaruinlca Celje: Kocenova ulica BL 2. — Telefon at. 190. Računi pn post. če*, ta vodih: Ljubljana it- 11-842. Praga (Malo 7S-HS0, Wien «. 10S.24L Po razdelitvi poslanskih mandatov Mandati v Narodno skupščino so de-finitivno razdeljeni. Vladna večina razpolaga s 303, opozicija pa s 67 poslanci. Narodna skupščina je sklicana za 3. junij k svoji prvi seji in danes teden se bodo novo izvoljeni ljudski zastopniki začeli zbirati v prestolnici. Iskreno želimo, da bi prišli vsi. Dosedanja izvenpar-lamentarna opozicija je s svojo udeležbo pri volitvah stopila na realna tla in ne more ostati pri prvem koraku. Zato ne moremo verjeti govoricam o njeni abstinenci. Taka taktika bi bila najslabša usluga njej sami in bi le še bolj kom-plicirala zamotane prilike. Seveda se vsa javnost zaveda, da prva srečanja na parlamentarnih tleh ne bodo zelo ljubezniva in pričakovati nam je živahne verifika-cijske debate. Toda take nevihte razčistijo le ozračje, ako je na obeh straneh pri vodilnih činiteljih dovolj čuta odgovornosti Vladna večina stoji nesporno pred težkimi nalogami V prvi vrsti se postavlja vprašanje njene organizacije. Velik del poslancev pripada JNS, ki .je navzlic vsem peripetijam zadnjih mesecev oču-vala i programsko i organizatorično svojo življenjsko sposobnost. 0 tem se v Beogradu vodi tudi vsdno več računa in le naivni lokalni politiki v enem ali drugem kraju sodijo, aa je mogoče preiti preko tega dejstva. Gotovo je, da bo načelo racionalne solidarnosti kot ena glavnih osnov JNS moralo biti mero-dajno za celokupno vladno večino v novi Narodni skupščini, ki že po svoji sestavi ni sposobna in gotovo tudi re voljna, da vodi kakršnokoli enostransko stanovsko, gospodarsko ali socialno politi ko. To je tem večjega pomena, ker ho Narodna skupščina takoj ob pričetku svojesa dela našla na svoji mizi razgrnjene t<;žke gospodarske probleme. Nujno bo pred vsem vprašanje novega državnega proračuna, kajti z avgustom potečejo dosedanje dvanaistine. Vlada, ki je ob svojem nastopu decembra meseca našla v tedanji Narodni skupščini že predloženi proračun za leto 1935/36, Ljubljana, nedelja 26. maja I935 Cena t Din Naročnina znata mesečno Oln 25*— Za Inozemstvo Oln io. . Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 8124, 8125, 812«. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon it. 244«. Celje, StroasmayerJeva ulica Stev. i. Telefon »t. «6. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi iikuidacija marsejske afere Madžarski delegat Velics je podal včeraj na seji sveta Društva narodov slovesno izjavo, da bo Madžarska storila vse, da popolnoma onemogoči vsako teroristično akcijo na svojem ozemlju Kapitulacija Madžarske Ženeva, 25. maja. p. Svet Društva narodov je danes popoldne na javni seji razpravljal o pritožbi jugoslovenske vlade proti Madžarski zaradi marsejskega zločina. Komplicirana pogajanja, ki so se dolgo časa vodila, so bila danes končana na način, ki daje popolno zadoščenje jugoslovenskemu narodu in jugoslovenski vladi. Madžarski delegat g. Velics je dal v svoji izjavi svečano obljubo, ki je obvezna za madžarsko vlado in ki daje vladam Male antante pravico, da lahko madžarsko vlado vsak čas pozove jo na odgovornost pred svetom Društva narodov, ako bi se Madžarska za dosego svojih ilegalnih revizionističnih ciljev zopet posluževala terorizma. V Ženevi se naglasa, da je jugoslovenski narod s svojim pomirljivim zadržanjem napravil ogromno uslugo miroljubnim težnjam, ki se baš sedaj pojavljajo na vseh straneh Evrope. Od Madžarske se pričakuje, da ne bo opustila te prilike za izboljšanje svojih odnošajev z državami Male antante. Ede&ovo p&ročllo Na začetku popoldanske seje sveta Društva nanodov je podal angleški delegat Eden, ki je poročevalec v tem sporu, obširno poročilo, v katerem je dejal med drugim: Prepričan je mogla v toku poslednjih mesecev izvršiti temeljito reviziio osnovnega državnega gospodarskega zakona. Ta revizija se giblje pač pred vsem v smeri nadaljevanja skrajne štedn.je v državnih izdatkih, ki jo bo pa mogoče doseči manj z redukcijami, nego z reformami v administrativnem aparatu in v načinu uporabe kreditcv. Nič manjšega napora ne bo treba pri reviziji državnih dohodkov. Tu je tesnogrudnost v politiki bivšega finančnega ministra lok prenapela do neznosnosti in zgrešila pot ekonomske enakopravnosti ter gospodarske smotrnosti. Finančni minister g. dr. Sto-jadinovič je že dokazal, da ima mnogo razumevanja za modernejše gledanje na problem naše davčne zakonodaje in na Narodni skupščini bo, da to tendenco z vso silo podpre ter jo uveljavi v novem proračunu. Istočasno z državnim proračunom pa bo Narodna skupščina imela pred seboj komplicirani in težavni kmečki problem. Plačila za kmečke dolgove so odgodena do septembra meseca in je s tem postavljen rok za definitivno ureditev tega vprašanja. Minister za poljedelstvo g. dr. Jankovič je v nedavnem svojem eks-pozeju pravilno poudaril, da je to samo en del kmečkega problema. Razvil je svoje nazore, ki se, kakor ču.jemo, tudi že konkretizirajo v pripravijajočih se projektih, kako treba na eni strani kmetu olajšati plačilne obveze, na drugi strani pa ga usposobiti, da jim bo mogel tudi res zadostiti. Minister dr. Jankovič naznanja, da se bo glede kmečkih dolgov treba odločiti ali za kapitalno redukcijo, ali pa z? pretvoritev / dolgoročne, ražje znosljive obveze. Plačilno sposobnost kmeta pa je treba dvigniti s povišanjem cen kmetskih pridelkov. »Kruh se mora nekoliko podražiti!« se glasi novo geslo. Zgodilo naj bi se to na ta način, da bi se, kakor čujemo, uvedla doba novega žitnega režima z mnogo večjimi nalogami, nego ga je imela nedavno likvidirana. Velikopotezna nakupna in prodajna organizacija, ki bi dobila svoj obratni kapital od države, naj bi prevzemala od producenta pšenico po ceni, ki prilično odgovarja rentabilnosti, to je po približno 2 dinarja za kilogram. Izgube pri eksportu, nastale zaradi nižje mednarodne tržne cene. bi se krile deloma s preferenciali, deloma pa z izkupičkom monopolizirane prodaje domačemu konzumu ki bi se stabilizirala na bazi cca 2.40 dinarjev. To se pravi, da bi moka v bodoče imela v maloprodaji ceno 4 do 5 Din za kilogram. Nesumljivo je vprašanje dviga cen kmetskih pridelkov eden od prvenstvenih problemov naše gospodarske politike, ali sočasno je tako težaven in združen s tolikimi gospodarskimi in socialnimi zapletljaji, da bo treba pri njegovem reševanju največje preudarnosti in zlasti posebne obzirnosti na one kraje, ki spadajo med agrarno pasivne predele naše države. Sem štejemo tudi našo banovino, ki letno uvaža okrog 6000 vagonov pšenice iz drugih krajev naše države in za katero je torej vprašanje cene kruha za vse sloje prebivalstva življenjskega pomena. Saj bi znašala razlika eem, da svet Društva narodov želi, aa še enkrat izrazimo svoje simpatije ju gesto ve nsk emu narodu in svoje obžalovanje za tragična dogodek v Manseilles-u. V svojem poročilu, ki sem ga podal svetu Društva narodov 18. januarja, sem nap.ros.il vse člane sveta, ki žele staviti kake pripombe k poročilu madžarske vlade z dne 12. januarja o izvedlbi skile-pov sveta Društva narodov, naj mi to dostavijo čimprej pismeno, da. bi mogel sestaviti odgovarjajoče predloge. V odgovor na ta moj poziv sem dobil pripombe jugoslovenske, češkoslovaške in rumunske vlade, ki so bile nedavno dostavljene vsem članom sveta Društva narodov. Isto-tako sem dobil nekaj podrobnosti o sami preiskavi glede marsejskega zločina od francoske vlade, katere sem nemudoma dostavil madžarski vladi. N.a poddagi teh poročil in pripomb sem zahteval še razna naknadna pojasnila od madžarske vlade, zlasti glede načina izvedbe sklepov Društva narodov izraženih v resoluciji z dne 10. decembra 1934., k.i je še nadalje osnovna linija za postopanje sveta DN v tej zadevi in ki ohrani svojo popolno in neokrnjeno veljavnost. Srečen sem, da morem izjaviti, da ssm se pri vsem svojem poslovanju prepričani o ciabri volji jugoslovenske vlade, morem izraziti željo, o kateri verujem, da jo dele z menoj vsi člani sveta Društva narodov, da se naj proučevanje tega vprašanja pred svetom Društva narodov smatra za končano. Prepričan sem, da se smemo pri tem nasloniti tudi na dobro voljo madžarske vlade in na duh pomirljivosti Jugoslavije, ki nam omogoča, da uredimo to vprašanje v tem smislu. Izkoriščam priliko, da v imenu angleške vlade in v imenu vseh članov sveta Društva narodov izrazim najresnejšo nado, da bodo vsi pravilno ocenili vrednost te ureditve in da bo to v veliki meri doprineslo do vzpostavitve dobrih odnošajev med dvema državama in da bomo s tem pripomogli k uspešnem razvoju mednarodne sloge v tem delu Evrope Nato je ob splošni pozornosti povzel besedo madžarski delegat g. Velics, ki je v imenu madžarske vlade izjavil: Madžarska vlada se zaveda svoje mednarodne odgovornosti. Inspirirana po odredbah sveta z dne 10. decembra 1934, namerava zato tudi v bodoče izdati vse odredbe proti teroristični akciji in izvršiti strogo nadzorstvo nad jugoslovenskimi emigranti, s posebno vnemo pa v okviru splošne kontrole nad tujci. K tej poslednji točki želim opomniti svet, da je madžarska vlada zaradi dogodkov v Marseju in vpo-števajoč rezultate njihove preiskave, v skladu z resolucijo z odredbami Društva narodov že poostrila nadzorstvo nad tujci in izdajanjem potnih listov. Madžarska vlada se zaveda svoje mednarodne odgovornosti in bo v smislu resolucije sveta Društva narodov storila vse, da onemogoči na madžarskem ozemlju vsako teroristično akcijo ali pripravo za njo. Izjava našega delegata Jugoslovenski delegat Fotič se je zahvalil angleškemu pravosodnemu ministru Edenu za njegove besede o pokojnem jugosloven-skem vladarju kralju Aleksandru in za njegova prizadevanja, da se protest jugoslovenske vlade v pozitivnem smislu reši. Ju-goslovenska vlada je dovolj dokazala svojo dobro voljo in je upravičeno zahtevala zadoščenje. Preiskava, ki jo je izvedla madžarska vlada, je bila v nekih podrobnostih sicer nezadostna, toda zato je še vedno dana možnost, da zahteva jugoslovenska vlada naknadne odredbe in pojasnila. Z zadovoljstvom je sprejel izjave madžarskega delegata, da bo budimpeštanska vlada izdala vse odredbe proti teroristom. Jugoslovenska vlada pričakuje, da bodo te odredbe onemogočile ponovitev takih dogodkov, kakršni so izzvali resolucijo sveta Društva narodov z dne 10. decembra 1934. V interesu pomirjenja jugoslovenska vlada nima nič proti temu, da se razprava o tej zadevi pred svetom Društva narodov zaključi. Drogi govorniki Nato sta govorila italijanski delegat baron Aloisi in francoski delegat Massigli, ki sta enako izrazila svoje zadovoljstvo, da se je ta spor mirno likvidiral ter čestitala Jugoslaviji k njenemu obzirnemu in pomirljivemu stališču, ki je v največji meri omogočilo ureditev tega spora. Češkoslovaški delegat Hajdrich se je pridružil izjavam g. Fotiča in se zahvalil prizadevanju g. Edena, ki je objektivno vodil preiskavo in s svojim posredovanjem pripomogel do mirne likvidacije tega spora. Slednji je govoril poljski delegat Mo-maršinski, ki je izrazil željo, da bi se izboljšali odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo ter celo Malo antanto. Sklep Svet Društva narodov je nato z apelacijo sprejel poročilo g. Edena, s čimer je ta spor, ki ga je izzval gnusni maršejski zločin, definitivno likvidiran in odstavljen z dnevnega reda. se ga udeležila tudi stalni rumunski delegat pri Društvu narodov Antoniade ter češkoslovaški delegat Jezerski. Po obedu je bila konferenca stalnega sveta Male antante, na kateri so razpravljali o zadevah, ki so na dnevnem redu zasedanja Društva narodov, zlasti pa o položaju, ki bi nastal po likvidaciji jugoslovensko-madžarslcega spora. O tem posvetovanju je bilo izdano naslednje službeno poročilo: »Danes se je sestal stalni svet Male antante pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra Titulesca. Proučil je vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, zlasti pa ona, ki se tičejo zaključitve podunavskega pakta. Zastopniki Male antante so ugotovili popol- no identičnost naziranj o vseh vprašanjih, o katerih so lazpravijali, kakor tudi o načinu, kako naj se uredijo. Redni sestanek stalnega sveta Male antante bo 20. junija v Beogradu.« Popoldne je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sprejel avstrijskega delegata barona Pfliigla, kateremu je sporočil rezultate ženevskih pogajanj o avstrijski varnosti. Dr. Beneš se je razgovarjal tudi z italijanskim delegatom baronom Aloisijem, s katerim je imel daljši razgovor o celokupnem postopanju v politiki glede Podunav-ja. Pred svojim odhodom je dr. Beoes razpravljal tudi s francoskim delegatom Mas-siglijem. Marsejski zločinec prijet na Kitajskem Kitajske oblasti so na zahtevo Francije aretirale nekega Mihajla Abramoviča, ki je sodeloval pri mar- sejskem atentatu London, 25. maja. r. »United Press« poroča, da so v Šanghaju kitajske oblasti aretirale jugoslovenskega državljana, 53letnega Mihajla Abramoviča, čegar izročitev je zahtevala Francija, ker je osumljen, da je sodeloval pri marsejskem atentatu. A b ram o vi č je prispel na Kitajsko proti koncu aprila na nekem francoskem parniku. Spotoma se je napram svojim sopotnikom bahal, da je tudi on sodeloval pri marsejskem zločinu, čegar žrtev sta bila blagopokojni jugoslovenski kralj Aleksander in francoski zunanji minister Louis Rarthou. Potniki so zadevo prijavili francoskemu konzulu, Id se je takoj obrnil na kitajske oblasti in zahteval, naj Abramovi- ča aretirajo. Kitajske oblast! so obljubile, da bodo tej zahtevi ustregle, vendar pa je za Abramovičem izginila vsaka sled. Pred par dnevi je bil Abramo-vič prijet zaradi nekega pretepa. Ko so ga na sodišču zasliševali, je moral navesti tudi svoje osebne podatke. Tako so ga spoznali in ga takoj v sodni dvorani aretirali. O tem je bil obveščen francoski konzul obenem z obvestilom, da bo Abramovic izročen francoskim oblastem. Formalnosti bodo urejene ▼ par dneh, nakar bo Abramovic na francoskem parniku pod strogo stražo prepeljan v Marseille in bo proti njemu uvedeno postopanje zaradi soudeležbe pri marsejskem zločinu. Vojna nevarnost v Afriki za enkrat odstranjena Spretnemu posredovanju angleškega delegata Edena se je posrečilo najti kompromis, ki zadovoljuje Italijo, Abesinijo in Društvo narodov Kompromis Seja Male antante Ženeva, 25. maja. p. Jugoslovenski stalni delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič je priredil banket na čast zunanjima ministroma dr. Benešu in Titulescu, ki sta med današnjimi cenami moke in cenami po takem novem režimu v dravski banovini 60 do 70 milijonov dinarjev. Že iz te konstatacije sledi, v kako ne-razrušni zvezi je problem cene kmetskih pridelkov s problemom dviga občne kon-zumne sposobnosti. Da bi zmogel naš obrtnik, uradnik, delavec in tudi naš slovenski kmet novo obremenitev, je treba, da se poveča tudi njegov dohodek. Ali z drugimi besedami: v ner>osredni zvezi z reševanjem vprašanja agrarnih cen je akcija za oživljenje celokupne gospoda:-ske delavnosti. Razumljivo je torej, da pridobiva paralelno in sočasno z agrarno političnimi načrti vprašanje javnih del, sanacija našega denarnega gospodarstva, organizacija naše obrtne in industrijske delavnosti, njena zaščita in njeno kreditiranje, vedno bolj na pomenu in da se agrarno vprašanje samo za sebe nikakor rešiti ne da. Sedaj je ministrski svet definitivno razdelil kredit za javna dela, pri ie-mer je povečal prvotno vsoto od ene milijarde na milijardo in 157 milijonov dinarjev. Od tega odpade 578 jniliionov na ministrstvo zgradb, prvenstveno za ceste, na ministrstvo premeta pa 579 milijonov, prvenstveno za gradbo novih tii tehnično obnosno prometno izpopolnitev starih prog. Ni treba še posebej omenjati, kolike važnosti so, poleg nešteto drugih, navedena tri vprašanja: proračunsko, agrp.r-no-politično i^ vprašanje javnih de.' zlasti tudi za bodoči razvoj celokupnega življenja, in to tudi kulturnega, v naši ožji domovini. Dosedanjim narodnim poslancem je bilo, tudi z merodajnega sta- lišča, zlasti za časa volilne borbe očitano, da so bili v slojem parlamentarnem delovanju prev^ vezani po disciplini velike stranke, ki je nosila odgovornost za državne posle. Vsakogar bo moralo veseliti, ako se najde sistem, ki bo na eni strani vladi dovoli1 ✓oditi sigurno politiko v naslonu na trdno povezano parlamentarno vc-čino, na drugi strani pa bo dal posameznim delom te večine do-voljno razvezane roke, da se bodo poslanci iz posameznih banovin mogli učinkoviteje zalagati za posebne interese svojega ožjega teritorija. Culi smo mnogo optimističnih napovedovanj in pričakovanja naše javnosti so zelo napeta. V" Vsi, ki imate namen potovati in 11. junijem, v Ljubljano med 1. posetite Ljubljanski velesejem! Polovična voznina na železnici Na odhodni postaji zahtevajte pri blagajni železniško izkaznico za Din 5.—. Ta ugodnost velja za dopotova-nje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija, za povratek pa od 1. do 16. junija t. L 4470 Ženeva. 25. maja. re. Svet Društva narodov je v pretekli noči prekosil samega sebe. Spravil je — vsaj začasno — z dnevnega reda italijansko-abe&inski konflikt, ki je stopnjeval napetost zadnjih dni do viška in grozil, da omaje temelje samega Društva narodov. Na nočni seji. ki je trajala skoro do 2. »jutraj, je sret Društva narodov sprejel kompromisni sklep, ki je vsem prav: Italiji. Abesiniji in Društvu narodom Italija in Abesinija se morata mirnim potom pobotati potom posebnega razsodišča. Le če ne pride do sporazuma, se bo svet Društva narodov ponovno bavil s to zadevo, toda šele na jesenskem zasedanju meseca septembra Energična intervencija Anglije Še včeraj dopoldne je izgledalo, da bodo zaman vsa prizadevanja ženevskih krogov, da se uredi ta zamotana zadeva v obojestransko zadovoljmost, tem manj, ker so se širile vesti, da odklanja Mussolini vsako posredovanje in vsako vmešavanje Društva narodov v to zadevo, bi jo je proglasil za čisto italijansko stvar. Angleški delegat Eden, ki je dobil od svoje vlade nalog, naj posreduje in za vsako ceno skuša doseči sporazum, je ob prizadevni podpori francoskega zunanjega ministra Lavala kljub vsem težavam, ki so se pojavile, ves dan nadaljeval razgovore in pogajanja z italijanskimi in abesinskimi zastopniki. V ženevskih krogih so se zelo bali italijanskih groženj, češ da bo Italija izstopila iz Društva narodov, ako bo Društvo kaj sklenilo v njeno škodo. Vendar pa je znal Eden to grožnjo spretno parirati s tem, da je postavil Italijo pred izbiro: ali se ukloni posredovalnim predlogom, ki žele v enaki meri ustreči pravičnim željam Italije, kakor Abesinije, ali pa naj računa s tem, da bo imela proti 6ebi ne eamo Anglijo, marveč tudi Francijo in ves svet. Ta energični na6iop Edena, ki mu je pritrdil tudi Laval. je hrtro zalegel. Nočna sveta DN seja Zvečer ob 9. ie bil sporazumno sestavljen kompromisni predlog, ki so ga nato brzojavno sporočili Mussoliniju. Mussolini je že v eni uri poslal brzojavni odgovor, v katerem je ugovarjal le nekaterim točkam, ki so se mu zdele neskladne s prestižem Italije kot velesile. Po telefoničnih pojasnilih, ki mu jih je nato dal Eden, je Mussolini končno pristal. Takoj nato je dal svoj pristanek tudi abesinski delegat, nakar je predsednik sveta Društva narodov g. Litvi-nov ob 11. ponoči sklical sejo sveta Društva narodov. Vest o doseženem kompromisu je izzvala v vseh ženevskih krogih veliko zadovoljstvo. v novinarskih krogih pa je učinkovala kakor bomba. V par minutah je bila sejna dvorana nabito polna. Litvinov je takoj po otvoritvi eeje podal besedo angleškemu delegatu Edenu, ki je podal poročilo o doseženem sporazumu. Abeeanija in Italija sta se po tem predlogu sporazumeli: 1. V polnem obsegu pri staneta r»a točno izvajanje člena 5. italijansko-aibeslnske pogodbe iz leta 1928., ki določa za urejevanje nastalih sporov posebno razsodišče in po kateri sta se obe državi izrecno odrekli vojni kot sredstvu politike v medsebojnih odnošajih. 2. Sporazumno se določi 25. avgust za rok, do katerega mora v omenjerri pogodbi določeno razsodišče izdati svojo odločitev. 3. če ta odločitev ne bo zadovoljila »ne ali druge strani, ali če razsodišče ne bi mogio priti do sporazuma, se bo z zadevo ponovno bavil svet Društva narodov na svojem jesenskem zasedanji Ta dogovor pa ne velja samo za Incident pri Ualualu, kakor je prvotrco zahtevala Italija, marveč se nanaša na ureditev vseh s.>>rnih vprašanj med Italijo in Abesinijo z izjemo določitve končnoveljavne meje med Abesinijo in italijanskimi' kolonijami. To vprašanje naj se uredi s posebnim sporazumom. Pri tem se je upoštevala želja Italije odnosno Mussolinija osebno v toliko, da se Društvo narodov zaenkrat ne bo neposredno vmešavalo v reševanje teiga spora. Na drugi stranj pa ta sklep v poi-ni meri upošteva stališče Abesinije, da se posredovalno in arbitražno postopanje v nobenem primeru ne sme motiti aH ovirati z vojaškimi ukrepi ali oboroženo intervencijo. S tem je za dogledno dobo odstranjena nevarnost oboroženega konflikta v vzhodni Afriki. Svet Društva narodov je z velikani zadovoljstvom in soglasno odobril ta kompromisni predlog, nakar 6e je francoski zunanji minister Laval zahvalil Italiji in Abeeiniji za njuno miroljubno zadržanje, ki je zelo olajišalo delo sveta Društva narodov in v veliki meri omogočilo mirno poravnavo te zadeve. Zastopnika Italije in Abesinije sta se nato zahvalila Edenu in Lavalu za njuno uspešno posredovanje m izrazila nado, (3a bo 6 tem ta afera končnoveljavno likvidirana. Ob 2. zjutraj je Litvinov zaključil to pomembno sejo sveta Društva narodov. Abstinenca grške opozicije Atene, 25. maja. b. Liberalne in republikanske stranke v Grčiji so sklenile, da se ne bodo udeležile parlamentarnih volitev dne 2. junija, ker vlada ne posveča nobenega zanimanja monarhistični propagandi. Novi poslanci po stanu Volile! so se odločili bolj za »mestne ljudi" Zanimiva je statistika novoizvoljenih poslancev po stanovih. Dooim je imela slovenska delegacija v prošii Narodni skupščini bolj kmečko-obrtniški značaj in je bila večina poslancev z dežele, je tokrat težišče pomaknjeno bolj v mesta. V bivši skupščini je bilo 9 poslancev iz naših mest (računajoč tudi Ljubljano, Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto in Kranj), med novoizvoljenimi pa jih je 18; od tega jih odpade na Lju-bjano 9, na Maribor 3, na Celje 3, na Piuj, Novo mesto in Kranj pa po eden. Še bolj se ta okret v »meščanstvo« vidi iz poklica novih poslancev. Izrazitega kmeta med njimi ni, med podeželske kmečke posestnike pa moremo vendarle šteti dva, in sicer poslanca Janžekoviča (Maribor levi breg) Ln grajščaka Kersnika (Kamnik). V bivši skupščini so bili izraziti kmeti Urek (Brežice), Kline (Novo mesto), podeželski kmečki posestniki in strokovnjaki pa Fucelj (Kočevje), Petovar (Ptuj), Komain (St. Vid) ter veleposestnik inž. Pahernik (Prevalje). Tudi obrtnika - rokodelca med novimi poslanci ni, v stari skupščini je bil pos.1. Haj-dinjak, kovač iz Beltincev. Število podeželskih gostilničarjev je tudi padlo; v bivši Narodni skupščini jih je bilo 5, v novi so trije. Najmočneje je sedaj zastopan stan ju-ristov (odvetnikov itd.). Dočim med bivšimi poslanci ni bilo niti enega odvetnika, je sedaj 13 juristov, od teh 6 advokatov in 1 notar. Tudi zastopstvo uradništva je dobilo nekoliko drugačen značaj; v bivši skupščini so bila trije javni nameščenci (med njimi dva profesorja in 1 upravni uradnik) ter 5 privatnih nastavijencev, med njimi 3 novinarji, med novimi poslanci je 9 upravnih uradnikov (med njimi 2 učitelja) ter 3 privatni nameščenci. Profesorji so v sedanji ' delegaciji odpadli, njihovi dve mesta sta dobila učitelja. Menda je nova delegacija prva od vseh kar smo jih dosedaj imeli, ki je ostala brez poslancev - novinarjev. Industrijalca sta bila med dosedanjimi poslanci dva, med novimi so trije. Trgovca v bivši skupščini ni bilo. Trgovsko-obrtniške interese je predvsem zastopal gen. tajnik Zbornice za TOI posl. Mohorič. Sedaj sta v parlamentu dva uradnika zbornice, poleg poslanca Mohoriča še tajnik posL dr. Koce. Duhovnik je bil v bivši Narodni skupščini eden, sedaj ni nobenega. Interesantno je, da je tudi v drugih banovinah opažati jačje uveljavijenje takozv. meščanskega elementa. Tako je v savski banovini izvoljenih med 75 poslanci obeh list samo 17 kmetov, 19 odvetnikov, 5 novinarjev, 13 uradnikov itd. Sličmo ie v drugih banovinah. Beograd, 25. maija. p. Glavni volilni odbor je v celoti dovršil svoje delo ter je danes razposlal pooblastila izvoljenim narodnim poslancem. Odbor bo imel poslednjo "ejo v torek 28. t. m., ko bo vse svoje ugotovitve o volitvah narodnih poslancev s potrebnimi zapiski dostavil verifikacijskemu odboru Narodne skupščine. S tem bo delo Glavnega volilnega odbora povsem končano. Zanimiva je primerjava novih narodnih poslancev po poklicu. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je med njimi odvetnikov in javnih notarjev 82, kmetovalcev 51, trgovcev in obrtnikov 43, upokojencev 35, zdravnikov 14, svečenikov 17, zasebnih uradnikov 16, inžemjerjev 15, učiteljev 12, novinarjev 11, profesorjev 12, induetrijcev 8 itd ritičen teden v Franciji Flandinova zahteva po izrednih pooblastilih je naletela v parlamentarnih krogih na hud odpor — Napovedujejo celo padec Flandinove vlade Pariz, 25. maja. r. Kakor vse kaže, bo prihodnji teden za vlado g. Flandina zelo kritičen. Glede na težavne finančne in gospodarske razmere se je odločil Flandin za velikopotezno sanacijsko akcijo in sklenil, kakor je storil 1. 1926. Poincare, zahtevati od parlamenta izredna pooblastila. Ta njegov korak pa je naletel v parlamentarnih krogih. ki ljubosumno čuvajo nad svojimi pravicami, na hud odpor. Zdi se, da bo moral Flandin prihodnji teden izvojevati eno svojih najtežjih borb v vsej svoji dosedanji politični karieri. Zastaviti bo moral ves svoj vpliv in vreči na kocko ves svoj ugled in državniške vrline, da si bo izposloval potrebna pooblastila. Spričo njegovega zdravstvenega stanja, ki še vedno ni zadovoljivo, bo to zanj vsekakor nadčloveški nanor. Že včeraj in danes je imel ves dan posvetova-nia s člani vlade in s predstavniki posameznih parlamentarnih skupin, ki jim je obrazložil svoje načrte in skušal pridobiti njihov pristanek, naletel pa je skoro povsod na odklonilno stališče. Predsednik finančnega odbora poslanske zbornice Malvy se je odločno izjavil proti zahtevanim pooblasti- lom, ki bi po mnenju parlamentarnih krogov izločila parlament od sodelovanja v izredno važnih finančnih in gospodarskih ukrepih. Desničarski krogi se izjavljajo proti, levica pa že razpravlja o novi vladi, ker smatra, da je padec Flandina neizbežen. Flandin namerava v parlamentu postaviti vprašanje zaupnice. Pozornost je zbudilo dejstvo, da je bil danes zunanji minister Laval, ki se mudi na zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi, pozvan, naj se takoj vrne v Pariz. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se je tudi on izjavil proti Flan-dinovim načrtom. V Parizu bo ostal do ponedeljka dopoldne, nakar se bo vrnil v Ženevo. Razprava o zahtevanih pooblastilih se bo pričela v zbornici v torek in bo trajala verjetno vso noč do srede dopoldne, ko bo odločilno glasovanje. V vladnih krogih demantirajo vesti o nastalih nesoglasjih in izražajo prepričanje, da bo Flandin dobil zaupnico in zahtevana pooblastila. Ce bi se protr pričakovanju vladnih krogov zgodilo, da bi Flandin ostal v manjšini, pa sodijo, da bosta sestavila novo vlado Herriot ali pa Laval. ankcije proti kršiteljem mednarodnih pogodb Predlogi francoske spomenice o titepUi proti kršiteljem mednarodnimi pogodb Ženeva, 25. maja. č. V odboru trinajstih, ki naj prouči, kakšne naj bodo gospodarske in finančne sankcije proti kršitvam mednarodnih pogodb in ki se je sestal pod predsedstvom portugalskega delegata Damate, je francoski delegat Massigli ob izročitvi spomenice o stališču francoske vlade izrazil željo, naj bi se njeni predlogi izpopolnili z novimi, konstruktivnimi predlogi ostalih delegatov. Španski delegat Madariaga je opozoril na težkoče takih sankcij, ki bodo trajale vse dotlej, dokler nekatere države, zlasti velike, ne bodo sodelovale v Društvu narodov. ObentME s sankcijami proti vojni bi bilo treba skleniti tudi sporazum glede proizvodnje orožja in vojnega gradiva. Predlagal je, naj se poostre določbe čl. 18 in 20 pakta o Društvu narodov, ker bodo sicer težkoče pri izvajanju gospodarskih in finančnih sankcij prevelike. Francoska spomenica temelji na naslednjih predlogih: V skladu z resolucijo Društva narodov od 17. aprila 1933 se smatra, da je mir v Evropi ogrožen, če se ena ali več držav enostransko odpove političnim določilom mirovnih pogodb ali če tako njihovo enostransko odpoved potrjujejo ukrepi za povečanje oborožene sile, velike nabave vojnega materiala in drugih sredstev, potrebnih za vojno, ki morajo izzvati v sosednih državah dvom o dobrih nanjenih dotičnih držav. Zaradi tega ima odbor trinajstih pri Društvu narodov nalogo, da takoj odredi protiodredbe, ki naj onemogočijo priprave za vojno v omenjenih državah. Predvsem je potrebno, da se proti takim državam izdajo gospodarske odredbe v tem smislu, da ne bodo mogle uvažati izdelkov ali sirovin, ki jih rabijo za svoje vojaške priprave. Ce pa država, ki namerava prekršiti mirovne pogodbe, nima niti lastne vojne industrije je treb^ vsem ostalim državam prepovedati uvažanje orožja in streliva v dotično državo. Nadalje se imajo odreči takim državam vsi krediti, ki bi se mogli porabiti za oboroževanje in druge vojaške priprave. Vse države, članice Društva narodov bi se morale s posebnim sporazumom zavezati, da se bedo v tem smislu ravnale po določilih Društva narodov. V okviru Društva narodov bi se moral skleniti mednarodni protokol, ki bi vseboval določbe v smislu teh predlogov. Ta mednarodni protokol bi morale podpisati predvsem vse evropske države, tudi one, ki niso članice Društva narodov. S podpisom tega protokola bi se morale vse države končno še zavezati, da ne bodo dopustile nikake kršitve nele paktov v okviru Društva narodov, ampak tudi vseh osialih splošnih in regionalnih političnih pogodb. Rusija podpira francoske predloge, dočim je angleški zastopnik izrazil pomisleke o nekaterih gospodarskih sankcijah, kakor o prepovedi uvoza sirovin. Razen tega je bilo predlagano, naj se več vprašanj, o katerih govori francoska spomenica, izroči odboru pravnikov, proti čemer pa je ugovarjal francoski delegat Massigli. Beležke jNS po volitvah S pričetkom zasedanja Narodne skupščine se pričenja zopet normalno politično življenje. Kakor znano, se pri volitvah ni pojavila nobena strankarska lista. Jugosloven-ska nacionalna stranka se je bila z ozirom na dejstvo, da so mnogi njeni odlični člani z g. predsednikom vlade na čelu bili angažirani v vladni listi, odrekla samostojnemu nastopu, lista Hodžerove Narodne stranke pa se je ponesrečila. Ustavni in zakonski predpisi v naši državi vežejo politično normalno delovanje na priznane stranke. V smislu pozitivnega zakona sta do sedaj prizmam samo dve strankarsko-politični organizaciji: Jugoslovenska nacionalna stranka in Narodna stranka g. Hodžere. Organizacije JNS po vsaj državi ©o v znatnem delu ostale inneke tajne sile, katerih razlogi za tako postopanje pa so ostali ne- znani.« Povečanje kredita za javna dela Beograd, 25 maja. p. Ministrski svet je te dni sprejel uredbo, s katero se kriditi za javna dela, ki so bili prvotno določeni na eno milijardo, povečajo za nadaljnjih 157 milijonov. Ta znesek se bo do pošjvice porabil za javna dela v resoru ministrstva za gradnje, do polovice pa v resoru prometnega ministrstva. Uredba določa dalje, da se bo obrestovanje posojil za javna dela, ki znaša 5 odst. letno, krilo iz svoječasno ustanovljenega fonda za javna dela. Zastopniki anglikanske cerkve v Beogradu Beograd, 25. maja. p. V Beograd so snoči prispeli zastopniki anglikanske cerkve s škofom Lincolnom Fredericom HLgstom na čelu, ki predstavljajo deputacijo canter-burvjskega nadškofa in ki potujejo v Bukarešto na povabilo rumunskega patriarha, da se dogovore o izpopolnitvi zvez med anglikansko in pravoslavno cerkvijo. Na potu skozi Jugoslavijo so se ustavili v Beogradu za štiri dni, da bi se sestali z zastopniki naše pravoslavne cerkve in razpravljali z njimi o možnosti zbližanja z anglikansko cerkvijo. Snoči je bila angleškim gostom na čast prirejena v hotelu »Srpski kralja svečana večerja. Škof Higst je bil dolgo časa za škofa na Gibraltarju in je prišel že večkrat v Beograd. Novinarjem je izjavil, da se anglikanska cerkev nahaja v najboljših odnošajih z našu pravoslavno cerkvijo, s katere zastopniki bo konfer*'-rai o možnosti sodelovanja za splošno dobro in napredek sveta. Davi so angleški gostje odnntovali v Sremske Karlovce, kjer jih je sprejel patriarh Varnava, zvečer pa so se vrnili v Beograd. Jutri dop-oldne bodo imeli službo božjo v angleškem poslaništvu, potem pa bodo prisostvovali službi božji v pravoslavni cerkvi. V ponedeljek bodo šli na Oplenac, po povratku pa jih bo sprejel predsednik vlade Bogoljub Jevtič, popoldne pa Nj. Vis. knez Pavle. V torek bodo odpotovali dalje v Bukarešto. Pogajanja o obnovi čsl. vladne koalicije Praga, 25. maja. č. Sikoraj istočasno kakor nemški socialni demokratje so se tudi voditelji druge dosedanje nemške koalicijske stranke, nemške zveze kmetov odločili za sodelovanje z vlado. Ministrski predsednik Malypetr se sedaj intenzivno pogaja z zastopniki češkoslovaške obrtniške stranke, ki zahtevajo dva resora in sicer ministrstvi državne obrambe in trgo-vine: Vse kaže, da bodo pogajanja jutri zaključena in da bo ministrski predsednik Malypetr lahko obenem z ostavko vlade predložil predsedniku Masaryku tudi listo novega kabineta. Slava konjenice kraljeve garde Beograd, 25. maja. p. Konjeniška brigada kraljeve garde je imela danes svojo slavo. Zaradi žalovanja za pokojnim kraljem Uediniteljem se je proslava vršila tiho in skromno brez povabljenih gostov. Navzoča sta bila samo Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je polkovnik kraljeve garde in minister vojske in mornarice general Peter Zivkovič, komandant kraljeve garde. Skupščina udruženja bank Beograd, 25. maja p. Jutri dopoldne bo v prostorih Izvozne banke v Beogradu redna letna skupščina Udruženja jugoslovenskih bank. Za skupščino vlada veliko zanimanje, ker bodo razpravljali o važnih finančnih vprašanjih. Minister Popovič v Sarajevu Sarajevo, 25. maja n. Minister za gozdove in rudnike dr. Svetislav Popovič, ki se že drugi dan mudi v Sarajevu, je dopoldne Konferiral v prostorih trgovinsko industrijske zbornice z zastopniki gospodarskih krogov o raznih aktualnih vprašanjih. Med drugim so ga naprosili, naj ne odredi premestitve »šipadove« centrale iz Sarajeva v Banjaluko. Popoldne se je z avtomobilom odpeljal v Dubrovnik. Letalska zveza ČSR z Jadranom Zagreb, 25. maja. n. Popoldne ob 15. je pristalo na zagrebškem letališču češkoslovaško amfibijsko letalo, ki je pol ure pozneje odletelo dalje proti Sušaku, kjer je pristalo na morju. Z letalom so prispeli štirje piloti in inž. Kubiček. Na Sušaku bodo ostali več dni in poizkušali starte in pristanke na morju in na kopnem. Pozneje bo letalo oskrbovalo letalski promet med Češkoslovaško in našimi lukanu Oplenac, 25. maja. Danes dopoldne je prispela na Oplenac delegacija francoske vojne mornarice z admiralom Mougetom. V admiralovem spremstvu so bili tudi francoski poslanik grof de Damplerre, v imenu ministra za vojsko in mornarico pa admiral Perlč, general Arašič in poveljnik šumadij-ske divizije general Stojanovič. Pri prihodu na Oplenac je goste sprejel narodni poslanec za oplenski srez Aleksander Laza-revlC z županom Topole in mnogoštevilnimi osebnostmi iz sreza. Pred samo zadužbino so se postavili na desni in na levi strani francoski mornarji in naša eskadra konjeniškega polka iz Smederevske Palanke. Prav do cerkve je velika množica ljudi s skupinami šolskih otrok iz Topole tvorila špalir. Okoli 10. je admiral Mouget pregledal Častno eskadro konjeniškega polka in jo pozdravil v našem jeziku: »Pomozi Bog, Ju-naci!« Trobentači so zasvirali »Mirno!«, godba pa je intonirala francosko himno. Pri vstopu v cerkev je francoska godba zasvlrala našo himno. Admiral Mouget se Je s svojim spremstvom in z zastopniki vojaških in civilnih oblasti ustavil sredi cerkve in obstal nekaj časa v globoki molitvi, med tem pa je francoska godba pred cerkvijo zaigrala našo himno. Ko je prišel v krlpto, je admiral Mouget s svojim spremstvom prebil pred grobom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja dalje časa v pobožni tišini in položil nato nanj velik venec svežih cvetlic z napisom »V slavo kralja mučenika francoska mornarica«. Nato se je poklonil še pred groboma pokojnega voditelja Karadjordja in kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, nakar si je ogledal cerkev. Preden jo je zapustil, je izpregovoril pred mikrofonom beograjskega radia tele besede: »Pred dnevi sem imel priložnost ogledati si na Cetinju hišo, kjer se je rodil biago-pokojni kralj. Koliko velikih herojskih del je izpolnil v tem kratkem življenju voditelj neustrašne vojske, ki je pokazala nadčloveški napor v času, ko je državo napadla z vseh strani nadmočna sovražna armada. Ta vojska je pod vodstvom kralja Petra I. in pod poveljstvom tedanjega princa Aleksandra prestala tisoč hudih preizkušenj in herojskih naporov in prišla do bregov Aina-nije. 2e čez nekaj mesecev nato se je zbrala skupaj s Francozi na solunski fronti. Meseca oktobra 1918 je odlično sodelovala v velikih bojih, po katerih je v kratkem času izvojevala sijajno zmago. Nato je blago-pokojni kralj Aleksander I. izpolnil veliKo delo za reorganizacijo države. Ob sklepu tega našega romanja si ne morem kaj, da ne bi dal izraza naši presunjenosti in da ne bi v svojem imenu in v imenu francoskih mornarjev ter v imenu vse francoske mornarice vzkliknil iz vsega srca: živela Jugoslavija!« Nato se je admiral Mouget vpisal v spominsko knjigo, za njim pa še drugi člani delegacije. Ko se je prikazal pri vratih ob odhodu iz cerkve, mu je zbrana množica priredila navdušene ovacije z vzklikanjem Franciji, francoskemu narodu in francoski vojni mornarici. Francoski gostje so si nato ogledali kraljevski dvorec na Oplencu, kjer jih je sprejel upravnik dvora Leko. Med odlikovane! s Karadjordjevo zvezdo V domu na Oplencu je admiral Mouget sprejel člane delegacije združenja odliko-vancev s Karagjorgjevo zvezdo z meči in delegacijo rezervnih častnikov. Pri tej priliki ga je general v p. Rakovič pozdravil s kratkim nagovorom, admiral Mouget pa se je zahvalil z naslednjimi besedami: Globoko sem ganjen, ker sem v teku današnjih svečanosti, ko sem v imenu francoske vojne mornarice položil venec na grob, pod čigar kamnom počiva vaš veliki in vzvišeni kralj-mučenik Aleksander I. Uedinitelj, obenem imel priložnost srečati se z vami in pozdraviti v vas elito slavne vojske, ki si je ohranila neomajno vero v popolno zmago po tolikih preizkušnjah in po vseh težavah, ki jih je morala prestati. Globoko sem si v svesti, da se nahajam med onimi, ki so dostojni zastopniki te velike in slavne vojske, ki je že za balkanske vojne, nato pa v svetovni vojni prestala toliko boiev z neizmernim junaštvom in nepremagljivo vero v končno zmago. Posebno sem srečen, da morem kot mornar, i kot eden izmed članov velike francoske obrambne vojske pozdraviti v vas nike junaške vojske. Živela Jugoslavija! Nato je povzel besedo grof Dampierre, ki je zaključil svoj lepi nagovor z vzklilch »Živela Jugoslavija! Živela Francija!« Pri tej priliki je prišlo do novih manifestacij zavezništva med obema državama. Pred grobom Neznanega junaka Ob 13. so francoski delegati krenili proti Avali, kjer jih je sprejel pred grobom Neznanega junaka poveljnik beograjskega mesta general Dragomir Popovič. Ob grobu je bila na eni strani postavljena častna četa pehote, na drugi strani pa oddelek francoskih mornarjev, oboji z godbo na čelu. Ko je admiral Mouget obšel častno četo, je godba zaigrala marseljezo, ko pa je položil velik venec svežega cvetja na grob, je francoska godba zasvirala jugoslovensko himno, trobentači pa so zatrobili »Pozdrav mrtvim«. Po končani svečanosti je pristopil admiral Mouget k jugosloverrskim častnikom in prebil nekaj časa z njimi v razgovoru, nato pa je med vzklikanjem francoski vojni mornarici krenil k novemu spomeniku Neznanega junaka, ki si ga je dalje časa ogledoval, obenem se pa informiral o bofth med svetovno volno. Med sprejemom in svečanostmi na Avali se je zbrala velika množica ljudi, po večini iz okoliških vasi, zlasti mnogo šolskih otrok, ki so neprestano vzklikali Franciji Svečanost na Avali se je končala z vpisovanjem v spominsko knjigo. Zvečer je minister za vojsko in mornarico general Živkovič priredil francoskim gostom na čast svečano večerjo v Beogradu. Tragična smrt mladega železničarja Novo mesto, 25. maja Železniški premikač Jože Gorišek, atar 37 let, uslužben na novomeški železniški postaji, po rodu iz Št. Jerneja na Dolenjskem, se je ob 10. dop. odpeljal s tovornim vlakom št 95-36 v Stražo. Tam so vlaku priključili nekaj tovornih vozov. Med premikanjem vozov je prišel Gorišek med odbijača dveh vagonov, ki sta mu zdrobila prsni koš. Bil je na mestu mrtev. Njegovo truplo so ob 17. prepeljali z vozom v vas Muhaber, kjer je stanovaL Pokojnik je bil pri železnici v službi 13 let in je bil šele pred nekaj meseci stalno nameščen. Zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok, med katerimi je najstarejši star 12 let, najmlajši šele 3 mesece. Pogreb tragično preminulega družinskega očeta bo v ponedeljek ob 16. uri na novomeškem pokopališču. Pokojnik je bil t službi marljiv in vesten ter zaradi tega priljubljen pri vseh svojih predstojnikih in tovariših. Smrtna kosa Snoči je po dolgi in mučni bolezni v Novem mestu preminul vodja ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Franc Falkner, ki je bil dolga leta naročnik našega lista. Pogreb blagega pokojnika, ki je bil zvest član novomeške gasilske čete, bo jutri ob 15. uri na novomeškem pokopališču. Pokojniku blag spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje. Proda se renovirana dvonadstropna stanovanjska hiša v prometnem kraju ob italijanski meji, pripravna tudi za kako trgovino ali obrt, tudi proti knjižicam večjih domačih denarnih zavodov. Informacije v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. 5022 Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pričakovati je dežja in mestoma tudi viharjev. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Oblačno, možnost neviht Bodoče osrčje Ljubljane širokopotezen načrt za preureditev Kongresnega trga Ljubljana, 25. maja. Pred našo javnostjo se je v zadnjem času zastavilo dvoje važnih arhitektonskih vprašanj, katerih rešitev bo v odločilni meri posegla v oblikovanje moderne Ljubljane; to sta vprašanji • postavitvi kraljevega spomenika in zgraditvi bodočega banskega dvora. Arhitektura je vsekakor ena tistih panog javnega dejanja in nehanja, v kateri bi morala vladati diktatura suverenega okusa in jasne, praktične misli. Samo na ta način bi se dali velikopotezno in uspešno reševati problemi, ki se odpirajo na trgih in vogalih. A ker smo od takšnih diktatur kulture in humanitete š» daleč, nam ne kaže nič drugega, kakor da se spuščamo o teh vprašanjih v debato in iščemo najboljši kompromis. Kakor je bil predlog že od vsega početka soglasno stavljen od vseh strani, bo stal kraljev spomenik sredi preurejenega Kongresnega trga. Po splošnem zasnutku, ki pira pot, ki si jo s težavo krčita napredek in razvoj. A kakor že danes ne more biti dvoma, da se bo morala Zvezda prej ali slej umakniti soincu in prostoru, tako je jasno kakor na dlani, da razmah našega mesta ne bo mogel za dolgo dobo dopuščati zasebnim agrarnim namenom posvečenih obsežnih zemljišč v svojem najožjem središču. Nebotičnik, v njegovi senci pa kmečko ve-leposestvo — to je najbolj smešni anahro-nizem, ki si ga lahko omisli sodobno evropsko mesto. Danes objavljamo idejni osnutek o regulaciji Kongresnega trga, kakor si ga je zamislil eden izmed uglednih predstavnikov mlajše generacije arhitektov. Naj bo ta osnutek v strokovnih in zainteresiranih krogih deležen kakršnekoli ocene — o tem ni dvoma, da daje pogum- vi ulici pot do Knafljeve in Prešernove. Za nunsko cerkvijo ki bi s pogledom iz odprtega vrta šele prišla do svoje monumen-talne estetske veljave, je v ozadju nanizan ves kompleks banskih palač z impozant-nim predsedstvenim dvorom na sredi. Na trakt ob Šubičevi ulici se naveže povečano in zaključeno poslopje Hranilnice dravske banovine. Narodni muzej bi po tej zamisli ostal tudi v bodoče svojemu namenu in zase. Na Muzejskem trgu se krogu teh reprezentativnih palač pridružuje še operno gledališče, tako da so na trgu zbrane domala vse panoge duhovnega snovanja. Tako bi Ljubljana dobila v svojem središču trg g površino okrog 60.000 m«, ki daje prostora nad 200.000 ljudem — kapaciteta, ki bo vsekakor še dolgo dobo ustrezala potrebam Velike Ljubljane. S£ * v ga je pripravil tehnični oddelek banske uprave, naj bi nova banska palača stala ob Šubičevi ulici, ki naj se ji obenem odpre podaljšek na Kongresni trg. Tako sta oba problema zrasla v eno samo vprašanje osrednjega trga velike Ljubljane, ki po malem dorašča okrog nas. A kako težko je z reševanjem takšnih vprašanj, ki dramijo interese vse kulturne in nacionalne skupnosti, nam je najbolj zgovorno izpričala prav zadeva s postavitvijo spomenika. Zamisel odbora samega, naj bi spomenik stal sredi betoniranega dela Kongresnega trga v podaljšku Vegove ulice, ki bo morala v smislu splošnega regulacijskega načrta v doglednem času prebiti Scagnettijev vrt do Prešernove ulice — to zamisel je umetniška žirija preobličila z znanim osnutkom Kluba arhitektov po katerem naj bi se park v Zvezdi odstranil, tako da bi kraljev lik našel svoje mesto na robu nekdanjega parka, v zelenem zatišju vrste dreves, ki naj bi ostala kot skromna kulisa monumentu. Mestni gradbeni urad je med tem sam, zase pripravljal regulacijo Zvezde, ki naj bi v smislu Plečnikovega načrta ostala, kakršna je, samo da bi bila malce modernizirana in presajena, a v mračno tišino parka naj bi se umaknil spomenik. Ko je nato prišla vsa stvar pred mestni svet, se je pokazalo, da imajo težnje mladih arhitektov, ki predlagajo odstranitev Zvezde, za čudo mnogo simpatizeriev med občinskimi možmi, čeprav se za mesto spomenika niso mogli sporazumeti. Na sličen način se je medtem zamotalo tudi vprašanje o gradnji banskega dvora. Kakor smo svoj čas zabeležili, se je banska uprava, ki je prvotno naročila osnutke za palačo pri svojem tehničnem oddelku, odločila, da razpiše za izdelavo idejnih osnutkov javen značaj, da omogoči na ta način o tako tehtnem in daiekosežnem vprašanju soodločevanje vsej strokovni javnosti. Od takrat je poteklo že blizu mesec dni, a naši arhitekti še zmerom zaman pričakujejo natečaja. Kakor se čuje mimo tega, so se vodilni krogi na banovini vnovič premislili in sklenili, da konkurza ne razpisujejo, temveč da poverijo rešitev vprašanja enemu samemu arhitektu. Kakor ima postavitev kraljevega spomenika svoj trdi oreh v kostanjih Zvezde, tako je za načrt novega banskega dvora težka, menda skoraj usodna zapreka staro obzidje nunskega samostana. Ob tem zidu se je morala svoj čas ustaviti regulacija Muzejskega trga, a za podaljšanje Šubičeve ulice do Kongresnega trga bi morala pasti fronta starega zidu ob nji. Tako se ob teh dveh zapoznelih, častitljivih rekvizitih odumirajoče Ljubljane v zmedah in zadregah našega časa za- , nega odgovora na celo vrsto vprašanj, ki jih načrta za spomenik in bansko palačo prinašata s seboj. Kakor je razvidno z osnutka, se prenovljeni Kongresni trg razteza tudi preko vsega nunskega samostanskega vrta, da je z njim vred strnjen v enoto tudi sedanji Muzejski trg. Na obsežnem prostoru, ki se razteza od Ljubljanice pa do Bleiweisove ceste in ki ga obvladuje na eni strani kot mogočna domina nta Grad, na drugi pa Rožnik, so po arhitektovi zamisli združena vsa poslopja, ki repre-zentirajo kulturno in politično dejanje in nehanje našega naroda. Nasproti univerze stoji na vogalu Wolfove in podaljšane Knafljeve ulice moderno poslopje novega magistrata s pasažo, ki se skozi njo odpira Vego- Vprašanje, kam s kraljevim spomenikom, se v tem osnutku rešuje samo od sebe: spomenik naj bi stal sredi razširjenega Kongresnega trga v podaljšku Vegove ulice, kamor ga je želel postaviti tudi odbor že na začetku svojega dela. Na gornjem delu trga pred banskim dvorom je arhitekt predvidel mesto za spomenik kralja Petra, ki naj bi ga prenesli izpred starega magistrata. Očitek, s katerim bodo stari prijatelji smrti zapisane Zvezde prav gotovo prišli, češ da bo ves obsežni kompleks' preveč oropan zelenja, zavrača preprosti račun, da je od Tivolija do Gradu preko trga komaj 300 m razdalje in da bi bilo torej s srede novega trga do senčnatih drevoredov komaj kakšne štiri minute hoda. najvažnejše! Mislite vedno no to, da je milo podlo* 0« vsake nege kože. Slabo milo lahko vse pokvari Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost,*neguje kožo foko kakor je treba, da postane lepa.. IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELI DA MILI ELID A FAVORIT i • d e « e t l et i j a b i j o.' ne c razvajenih iensfc? ELI DA 7 CVETI e I o k s u s n o^m II o, Jc f. s l* g o lahko p r i v o i č i v ta k d a} Poieboo močnego vonja? ELIDA BEU ŠPANSKI BEZEG milo tntinobele borvs ■ . . " —- 4 •» o m e m 111 v • g a vonja. ELIDA KREMA MILO popolnoma novo I ^ Posebno bio» go za občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev nove Elida krem«.. IME jELIDA JJAMČI JJEAT-KAKOVOSf * za jetiko v Ljubljani pada Uspešna borba mestne občine in protituberkuloznih ustanov proti jetiki Prvi prapor Jadranske straže v naši banovini Mengeš, 24. maja. Počasi prodira tudi na podeželje zml-sel za naš sinji Jadran. Narod začenja spoznavati pomen morja, da je morska pot zveza z vsem svetom in da je naše blagostanje v veliki meri odvisno od morja. Besede našega nepozabnega velikega kralja Uedinitelja »Bodite čuvarji našega Jadrana tudi v bodoče« niso padle na nerodovitna tla. V tretjem letu, odkar smo bili ustanovili v Mengšu Jadransko stražo, smo si nadeli nalogo, da razvijemo društveni prapor, ki bo prvi prapor JS v dravski banovini. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je blagohotno prevzel sreski načelnik g. Kosi, kumica pa bo soproga tvorničarja ga. Kančeva. Razvitje prapora bo v nedeljo 2. junija z začetkom ob 15. na sokolskem telo-vadišču. Obenem bo prijetna domača veselica. Prijatelje Jadrana vabimo Novi samaritani Ljubljana, 25. maja V prostorih gasilske čete za mesto Ljubljano je včeraj pred posebno komisijo polagalo 28 gasilcev ljubljanske župe izpit za praktične samaritane, kakor jih predvideva novi zakon o gasilstvu. S tem se je zaključil tečaj, v katerem sta pod okriljem RK zdravnik gasilske Čete mestni fizik dr. Rus in mestni zdravnik dr. M:s v 46 urah pre-dočila poslušalcem znanje anatomije in prve pomoči ob nezgodah, kakor ga zahteva poklic praktičnega reševalca. Gradivo predavanj je obsegalo tudi poglavje obrambe za primer plinskih napadov, a ker je manjkalo časa, da bi se ta važni in aktualn tema dovolj izčrpno obravnaval, bo župa pri- redila v doglednem času za pouk v obrambi pri plinskih napadih še poseben tečaj. Iapraseva.ini komisiji sta poleg gasilskih funkcionarjev prisostvovala tudi inšpektor Wester kot zastopnik oblastnega in inšpektor Mlejmk kot zastopnik krajevnega od bora RK. Predavatelja dr. Rus in dr. Mi« sta vrsti gasilskih delavcev, med katerimi so biti veseli, mladi fantje in izkušeni osiveli delavci na polju humanitete, stavila nekaj vprašanj, ki so obsegala vse široko področje dela, kakršno se nalaga reševalnemu oddelku v njegovi praktični službi, o prvi pomoči pri nenadnih obolenjih, kakor 6o primeri zastrupi jen ja in zadušitve, o tehnični pomoči pri reševanju utopljenca aH zadetega od bliska in strele, o transportu bolnikov, o improvizaciji nosil in transportnih sredstev itd. _ MASLITA Cokcioda m itU/ j-- mIrIm Ce se hočete res posladkati, se ne smete zadovoljiti z vsako čokolado. Zahtevajte izrecno MASLITO, ki se vsled svoje dobrote in finoče kar sama topi v ustih. Njen žlahtni okus in fina aroma Vas vsega prevzame. Obilica kakaovega, masla, ki je v nji, ji daje pečat svojevrstnega in nezgrešljivega okusa. MASLITA ima pa tudi vsled obile množine vitaminov ter okrepčujočega teo-bromina veliko vrednost kot izborno hra-nivo. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE V okviru protituberkuloznega tedna od 19. do 26. t. m. so imeli mestni uradni zdravniki skupno s protituberkuloznim dispanzerjem in nekaterimi drugimi zdravniki več predavanj, da so natančneje seznanili prebivalstvo o vsem, kar je potrebno, da se čim uspešneje branimo proti tuberkulozi. Vsekakor bo zanimivo, da se objavi nekaj podatkov, kakšne so razmere med ljubljanskim mestnim prebivalstvom glede tuberkuloze in kaj se je doslej storilo v borbi proti njej. Tuberkuloza je zahtevala v letu 1934. od ljubljanskega prebivalstva 67 smrtnih žrtev, od teh 36 moškega in 31 ženskega spola. Vseh smrtnih primerov ljubljanskega prebivalstva v tem letu je bilo 632, torej je znašal odstotek umrljivosti za tuberkulozo 10.5 % V letu 1933. je znašal ta odstotek še ll«/«. V številu 67 je vštetih 9 duševno bolnih hiralcev, ki so umrli v zavetišču sv. Jožefa in so se prištevali k mestnim prebivalcem, ker so bivali pač dalje časa v Ljubljani, čeprav so bili iz tujih občin. Največja umrljivost za tuberkulozo je bila v januarju (9), najmanjša v juliju (2). V 82% je bil vzrok pljučna tuberkuloza, v 18% pa druge oblike tuberkuloze. Kakor običajno, je bila največja umrljivost med 15. in 30. letom starosti; v tej dobi jih je umrlo 26. Enako kakor v prejšnjih letih, je bilo največ žrtev med uradniki in javnimi nameščenci. Za to boleznijo je umrlo tudi mnogo redovnic. Umrljivost za tuberkulozo med ljubljanskim mestnim prebivalstvom od svetovne vojne dalje stalno pada. Leta 1918. je umrlo za tuberkulozo od vseh smrtnih primerov 29% 1919. leta 24%, 1920. leta 20% 1923. leta 19 % 1927. leta 13.5% 1929. leta 12.5% 1931. leta 11.5%, 1933. 11% in 1934. leta 10.5%. Če upoštevamo socialne razmere, ki so od svetovne vojne sem vsako leto slabše, naraščajočo brezposelnost v vseh stanovih in iz te nastalo pomanjkanje, je to vsekakor zelo razveseljivo dejstvo, na katero mora biti Ljubljana ponosna in ki jasno dokazuje, da organizirani boj proti tuberkulozi le ni bil brezuspešen. Ako bi ne bilo toliko brezposelnosti, ki jo danes občuti še toliko rodbin in samcev v Ljubljani, bi se odstotek obolelosti in s tem tudi odstotek umrljivosti gotovo zmanjšala na minimum. Ljubljansko prebivalstvo je v pretežnem številu zavarovano pri raznih socialnih ustanovah, kjer so deležni ob strokovnih navodilih vsega zdravljenja in potrebne oskrbe. V takih socialnih ustanovah nezavarovane^ mu prebivalstvu je na razpolago dispanzer protituberkulozne lige, ki ima namen, zbirati tuberkulozne in od tuberkuloze ogrožene in potrebne dovajati k strokovnemu zdravljenju in imeti v evidenci obolele m ogrožene. Mestni ubogi se zdravijo v ambu-lanci mestnega fizikata kjer dobivajo poleg zdravniške oskrbe vsa zdravila brezplačno. Velike vsote plačuje mestna občina za zdravljenje bolnih za pljučno tuberkulozo v raznih zdraviliščih, na Golniku in Topolšiei, za kostno tuberkulozo obolele pa pošilja v specialno zdravilišče v Kraljeviči. Ogroženi mladini nakazuje mestni socialni urad po navodilih mestnega fizikata mleko in priboljške v hrani. Ogroženo šolsko mladino pošilja mestna občina v počitniške kolonije na Gorenjsko, ustrezne primere pa na morje. S kontrolo stanovanj se izkuša zabranftl uporaba povsem nehigienskih prostorov, ki nimajo večkrat niti dnevne svetlobe ter niso dostopni soincu, so vlažni in temni in neprimerni za človeška bivališča. Primeri odprte tuberkuloze se po možnosti izolirajo po naročilu mestnega fizikata skupno s protituberkuloznim dispanzerjem. Velike važnosti v boju proti tuberkniorf je tudi strogo nadzorstvo nad prodajo živfl, bodisi zaradi tega, da je osebje, ki se havi s to prodajo, pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, bodisi zaradi zahteve, da mora biti tudi način prodaje tak, da je širjenje tuberkuloze čim bolj onemogočena Tudi obrtni in poslovni lokali so pod stalnim oblastvenim nadzorstvom. Ljubljana ima primerno podnebje in nje^ no prebivalstvo se v veliki meri bavi s športom, posebno s turistiko, plavanjem in smučanjem, kar vsekakor dosti doprinese k zvišanju odpornosti prebivalstva proti tuberkulozi. Uspehi, ki smo jih dosedaj dosegii, nas ne smejo zadovoljiti, ampak nam morajo dafi še večjo pobudo, da se v boju proti tuberkulozi strne vse ljubljansko prebivalstvo, da se organizira v čim največjem številu v pro-tituberkulozni figi in s tem tudi gmotno podpre boj proti tuberkulozi. S pevci v deželi cvetja Zmagoslavna pot učiteljev pevcev po Bolgariji Plovdiv, 19. maja K poročilu iz Sofije dodajam, da je bil pri koncertu tudi zastopnik kralja. V petek popoldne smo bili gostje Prosvetnega sojuza. Z električno smo se odpeljali uro daleč iz mesta v brdo tik pod zasneženo Vitošo, na Bojano v park h grobu carice Eleonore. Pred vhodom v park nas je sprejel šolski drobiž z učitelji. Mali so z vsem ognjem peli našo himno in njihovega prekipevajočega veselja kar ni bilo moč zaustaviti. Grob v tem tihem kraju, od koder je impozanten pogled na razsežnc mesto, \e2i ob stari cerkvici iz 13. stoletja. Notranjost te cerkvice je velika znamenitost. Vsa je poslikana in je ta starodavna slikarija na presno in deloma v temperi edinstven umetnostno zgodovinski muzej. Zgodovino bojgarskih kraljev in cerkvenih umetnin nam je raztolmačil upravitelj, vojni invalid. Govoril je jezik, ki je bil razodetje: toliko lepote in blagozvočja bolgarskega jezika doslej še nismo čuli niti čutili, kako sorodna sta si naša jezika. Vse b^lj, kakor n. pr. bavarsko in prusko nemško narečje. Pred parkom se je ta čas zbrala velika množica, mnogo Sofijčanov med njimi, ki hodijo semkaj na izlet Zapeli smo nekaj narodnih in 8 tem vsem napravili veliko vesel je. Med špalirjem šolskih otrok, ki so peli našo himno in klici »hura« smo šli peš nizdol pol ure do Knjaževega, kjer je bilo na vrtu velike restavracije vse pripravljeno, da smo do večera preživeli nekaj uric, ki bodo vsem ostale v spominu. Prepevali smo naše in bolgarske, plesali kolo in je bil vsem prehitro večer, ko smo morali na električno in nazaj v Sofijo. Nič več ni plašnosti med nami. Kakor so bili v početku nekateri nekoliko nerodni, boječ se, da ne bi gladko razumeli sorodnega jezika, se sedaj vsakdo od nas upa razgovarjati s komurkoli. P* tudi Bolgari nas pri razločni izgovorjavi popolnoma razumejo. Sem prepričan, da bo v teku 14 dni, kolikor je določenih za našo pot, vsakdo bolgarsiki jezik vsaj za silo obvladal. Brihtni smo menda vsi dovelj! V soboto 18. maja smo bili opoldne že v Plovdivu. Morda eno najzanimivejših južnobolgarskih mest. Poseben značaj pa mu dajejo peti griči, po turško imenovani tepč, bolgarsko pa hlm, okrog katerih leži. Z vsakega teh gričev je čudovit razgled na mesto. Na najvišjem Džendem-tepč je stal za časa Trakijcev tempelj Apolona, eden najlepših. Na sosednem Bunardžik-tepe pa stoji spomenik ruskih bojevnikov, padlih okrog mesta 1. 1877 Seveda pa ima mesto še množico ogleda vrednih znamenitosti m ose je. lepe pravoslavne carkve, arheološki hi etnografski muzej, vsi z lepimi umetninami in starinami. 100.000 duš hroječemu mestu se nrav nič več ne pozna, da ga je leta 1928 potres do polovice poru5?!. To mesto nas je sprejelo, da si lepše ni želeti: z godbo, rožami, pesmijo. Da smo imeli zvečer koncert v razprodani dvorani Vojnega kluba, ni treba po- sebej poudarjati. In po koncertu so nam priredili banket na katerem je «ilo ponovno izrečenih toliko navdušenih besed, da ni več dvoma, da je naša pesem tista, ki vse združuje in nas bo združila. Naslednji dan, nedelja je bila. smo morali po naših pojmih zgodaj na noge. Slavnostna gostija v Vojnem klubu je trajala do polnoči in težko se je iztrgati ix prijaznega razgovora o vsem mogočem, kar zanima nas in naše gostitelje. Dopoldne je bilo še določeno za ogled mesta. Odzvali smo se povabilu tukajšnjih likovnikov in bili skupno pri slavnostni otvoritvi razstave Združenja južnobolgarskih umetnikov. Otvoritev v novem umetniškem paviljonu je pokazala, kako tesno delujejo med seboj vsi umetniki, ki si pri takih prilikah dir® drugemu pomagajo. Na otvoritvi je pel tukajšnji moški zbor bolgarske narpd-ne pesmi, kar ji je vse dalo še prav posebno slovesen izraz. S seboj nosimo umetniško sliko tukajšnjega slikarja, ki so nam jo zvečer pri koncertu podarili. Naj tudi pri nas doma razmislijo, če ni fr* ena najlepših možnosti. za umetnost se na ta način zahvaliti. Iz Stare Za gore smo dobili najlepša poročila že pri našem odhodu iz Plovdiva, kjer se je na peronu zbrala množica domačinov, da nam še enkrat stisnejo roko v slovo: »Zdravo bratje, vrnite se, vrnite se kmalu!« Stara Zagora, 20. maja Kdor je že bil v Stari Zagori, pozna ulico Cara Simeona, tisto dolgo ulico v breg. ki se 3 km vleče od kolodvora pa skozi vse mesto. Ta ulica je bila en sam gost špalir navdušenih Zagorčanov, ki *o nas, korakajoče skozi ulice, dobesedno zasuli • cvetjem. Hodili smo po rožni preprogi, toliko cvetja je bilo po tleh. In tista godba lepih gimnazistk, ki vemo zanjo že od turneje Glasbene Matice! Ustavili smo se pred gledališčem (Stara Zagora vzdržuje privatno opero) in tu je bilo kakor naj-impozantnejša manifestacija. Doli po cesti, kamor je seglo oko, je bilo videti navdušenje tega dobrega prebivalstva, ki ni hotelo prestati z ovacfjami. Mimo nas ie med sviranjem dveh godb defiliralo 4000 šolarjev, 4000 nadebudne mladine, ki ji bo ta dan nedvomno ostal v spominu in bo to navdušenje rodilo še dobre sadove. Razvrstili smo se po hotelih in naprej je šlo z veliko naglico. Po malem odmoru so pevci koj šli v gledališče. S koncertom so morali pričeti že ob 19. namesto eno uro kasneje. Pač pa so ugodili operetni trupi iz Sofije, ki je tu gostovala že pet dni zapored m je imela tokrat poslednjo predstavo. Med igralci je bila tudi Mimi Balkanska, ki jo v Ljubljani že poznamo. 60 igralcev in muzikantov broječa skupina potuje po provincialnih mestih in prireia menda le lažje muzikalne operete. Med njimi ima le Balkanska določeno nagrado, vsi ostali pa so odvisni od uspeha predstave. In naj bodo ti uspehi še tako veliki, ta provincialna mesta so majhna, večin« šteje le okrog 30.000 prebivalcev Po koncertu banket (brez tega ne živimo več) v mestni hiši, o polnoči pa tmo že morali domov. Za čudo sem se še sam čeprav ne pojem, naleze] te discipline: sicer ne vem, kje, kako in kdaj bi spal. Kazanlik, 21. maja V Stari Zagori »e mi je včeraj pred odhodom našega vlaka nudila prilika z avtomobilom se peljati do Kazanlik«, kar je približno 35 km poti Zjutraj ob 7.30 nas je odpeljal šestsedežni samodrč po široki, prašni cesti navkreber. Udobno smo sedeli v odprtem vozu, uživali pravo bolgarsko pokrajino z lepo obdelanimi njivami, vrtovi, čredami ovac m bivolov, ki so se pasli vsepovsod, koder zemlja ne rodi žita afi sadu. Od časa do časa nas je odel val prahu nasproti vozečega avtomobila. Na prvi postaji se pomnoži število potnikov. Osebni avtomobil škriplje v zmeteh, kako twfi ne: polno je zaseden, ob straneh pa je zatrpan s kovčegi, zaboji in podobno šaro, da je liki osel, ki trpi in vlači za pest šahe slame. Sopihamo po ridah visoko nad strmo strugo male reke. Ponedeljek je. Domače učiteljice se vozijo na enoosih koles-Ijih v šole. Nedeljo so preživele v mestu pri domačih ali drugače kako dragih. Čez glavo se pokrivajo, ko zropotamo mimo; naš starina piha, poskakuje in se premetava, da praši za seboj več ko prevoč in da se tudi potniki med seboj ne vidimo, ko spet stojimo in smo vsi kakor bi nas zajel puščavski samum. Še gorje: novih potnikov dobimo, tudi prijazno kmetico z obilno doklado jerbasov, košev in torb. Avtomobil je ves preprežen z vrvmi kakor muha v pajčevini, pa se vendar zg.tne. Za prevalom celo pospeši brzino. Spodaj v ravnini ga včasi zanese na njive, i ar pa ne vpliva na vozni red. Kazanlik je pokrajinsko mesto s 15.000 dušami pravoslavnega in mohamedanskega boga. Ne vem, kdo ima večino, brez izjeme pa so vsi dobri, kakor le more biti dober Slovan, ki poredko bere časopise. Ne rečem, d« se gimnazijski profesorji, ki sem jih prve spoznal, ne zanimajo za politiko vsega sveta, vendar so njibovi politični na- Gospodarstvo K odplačilnemu načrtu za kmečke dolgove pri zadrugah Iz vrst kmečkih zadružnikov smo prejeli nasiledmji dopis. Minister za kmetijstvo dr. Jankovič je nedavno (sredi maja) razložil načrte vlade glede ukrepov za pomoč kmetovalcem in je med drugim glede zaščite kmečkih dolžnikov po u danil, da se mora razdiol-žitev kmetovalcev ravnati po obMkd kreda t a, po kredlitnih pogojih in obrestni meni, ki jto je kmet prej plačeval. Kni-vičnost dosedanjega zakonodajetva je v tem, da je na enak način obravnavalo oderuške in dobre npniike. Od gospodarsko zdravega razumevanja upnikov bo odvisno, aR bodlo upniki sami predilagali znižanje svojih terjatev ali pa hočejo sprejeta za te terjatve lOOoctetotme vred-nositne papirje z malo obrestno mero Ii» z dolgoročnim odplačilom. Kreditne usta-nove vseh vrst, državne in samoupravne, banke in druge ustanove, mciajo doumeti, da gospodarsko stanje kmeta ni v sikladlu z njegovo zadolženost jto in je zaradi tega v obojestranskem interesu, da ee to vprašanje k-ončno likvidira. Kmetijski minister se torej postavlja na stališče, da olajšanje obrestnega bremena na 4i/j% pri l2letni odplačilni dobi ni zadostno, temveč smatra, da je gospodarsko stanje kmeta tako nemgt^dmo, da bo treba misffitri na nadaljnje olajša ve, bodlis-i da upniki (den. zavodi) pristanejo na znižanje terjatev nasproti kmetom, a IS pa na to, da dobe za evoje terjatve lOOodetotne vrednostne papirje z majthno obrestno mero in z dolgoročnim odplačilom (t. j. daljšim nego 12 let). S tem stališčem kmetijskega ministra je precej v nasprotju načrt, ki so ga slovenske zadružne zvezne organizacije sestavile za odplačevanje kmečkih dolgov pri kmetijskih zadrugah (v smislu januarske uredlbe o zažčitfi kmeta in njenega pravilnika, ki prepušča zvetzam kmetijskih zadirog, dia same sestavijo načrt za odplačevanje dolgov zaščitenih kmetov). Ta odipLačtiini načrt, Id ga mora odobriti §e kmetijski minister, se v gSavnem naslanja na uredfbo o zaščiti kmetov, tako predvsem glede odplačilne dobe 12 let za dblKove preko 6000 Din in 4 leta za dolgove izpod 6000 Din. Le glede obrestne mere gre mnogo višje, namreč na 6% letno, odnosno pri zadrugah, kil imajo več nego obratne glavnice GastnUt M tujih sredstev) izposojene od drugtti denarnih zavodov, na 7Vs% letno. Ce do obveljal ta odplačilni načrt, tedaj bo moral oni fcmet, kd ima etečajtao evoj dlolig pri kmetijski zadrugi, plačevati 6% letraih obresti (v nekaterih prfrme-riih celo 71 !■>%)■ dočim velja za kmečke dolžnike pri ostalih denarnih zavodih obrestna mera 4j5%. Ne da ee oporekati, da je do gotove mere upravičeno razKčno postopanje pri kmetSjefkih za-v. C' SHELL Velika razstava slovenske umetnosti uničuje ves mrčes Anglo-Jugoslavensko petrolejsko d. d. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Umetniška žirija je zaključila priprave za veliko pomladno razstavo Društva likovnih umetnikov dravske banovine, katere silo ve sna otvoritev bo ob pol 12. na Vnebohod in ki pomena po dolgih letih do-vojne raztrgano s tii in razgubljenosti prvi organiziranj kolektivni nastop sdovenske upodabljajoče umetnosti. Po številu udeležencev in po strogem izboru del bo ta razstava kljub dejstvu, da manjka nekaj najvidnejših imen, dostojno prikazala snovanje vseh naših aktivnih umetniških generacij in bo brez dvoma doživela tudi lep, pravičen uspeh. S to razstavo nadaljuje Društvo likovnih umetnikov tradicijo velikih kolektivnih razstav, ki jih je prekinila svetovna vojna, in je zamišljena kot stalna pomladna prireditev za bodoče. Po kritičnem pretresu Matije pride na razstavo vsega skupaj 39 slikarjev, grafikov in kiparjev. Vsega skupaj bo razstav- ljenih 58 olj (Gaspari, Klemenčlč, A. Ko«, I. Kos, Košir, Tone Kralj, Maleš, Mušič. Pavlovec, Piščančeva, Pregljeva, Sedej. Sirk, Slaperaik, H. šantlova, S. gantel. M. gubic, Tratnik, Treteiv»ak, L VavportC, Zupan), nadalje 27 plastik (DremeiS, Doli na r, Gorše, Tine Kos, Z. Kalin. Tone Kralj, L Sajovic, Sever, Putrih, Stoviiček in pa i6 grafičnih del (ki Jih mimo nekaterih umetnikov, zastopanih že z odji, razstavijo še Jakac, Mara Kraljeva, Lapaj-ne, Mežan, Mihelčič Plestenjak, A. šantlova, B. Vavpotič, Žagar). V dobi desorga-nizacije in zakotnih borbic, ki jih še zmerom doživlja naš umetniški svet, Je že samo dejstvo, da se je zbralo k skupni manifestaciji tako lopo število oblikujoči h tvorcev, razveseljiv pojav, ti priča, da je naše umetniško dejanje ln nehanje na pragu notranje konsolidacije. V tej veri želimo razstavljalcem čim večjega obiska in — odjema. Upor in sodba v Radgoni 1918 Spomini ob prenosu kosti ustreljenih v domačo zemljo Pogled na mesto Radgono v Avstriji O. Žlipftnčač; Pozdravljen dragi prah na rodnih tleh. Mirno junaki spite večno spanje, rod ujedinjen čuva vaše sanje! Jutrišnji ponedeljek 27. maja poteče ob 14. uri 17 let, ko so počili streli, s katerimi je avstrijska soldateska v Radgoni ugonobila življenje dveh mladih idealnih junakov, jugoslovenskih nacionalistov; 26-letnega Andreja Melihna in 24-letne-ga Rudolfa U k o v i č a. šla sta v smrt z vzklikom; »Naj živi Jugoslavija!« Njima je sledilo še šest žrtev: 29-letni š v a b Anton, 37-letni F r a i Marko, 25-letni H v a- 1 a Peter, 27-letni V e 1 a n Diberat, 29-letni R i h a r d Freb in 30-letni Janez M o n i-a k o. Bili so na istem morišču kakor prva dva ustreljeni dva dni pozneje, 29. maja 1918., takisto ob 14. uri. šli so v smrt, kakor njihovi tovariši v Judenburgu, Mu- rauu, Kotoru, Pulju in Kodroipu. Radgonski uporniki so razen razpadanja svojih domov, žalosti in bede svojcev, izgnancev, poleg neizmernega trpljenja, ki ga je moralo prenašati naše ljudstvo ob germanskem nasilju, videli teči slovansko kri v brezvestno vsiljenem boju zoper brata. Glasovi, ki so jih bili dvignili jugoslovenski in češki poslanci v avstrijskem parlamentu za pravico svojih narodov, so silno odmevali tudi med vojaštvom. Ko je po majski deklaraciji začelo leto 1918. v avstrijski armadi vidno pokati, so se na mnogih krajih, kjer so služili naši fantje, pojavili upori proti avstrijskemu nasilju. In tak je bil tudi majski upor v Radgoni, še preden se je prav razmahnil, so morali kolovodje v ječo, — izdal jil je narednik Zad-kovič, ki je služboval v Radgoni kot vojni žandar in vojaški detektiv. V Radgoni je bil kader znanega tržaškega i*!špolka št. 97. V začetku aprila 1918 se je bil vrnil iz Rusije celotni polk, pa tudi mnogi vojaki so prišli iz ruskega ujetništva. že spotoma so čuli o majski deklaraciji, o pomanjkanju, gladu in neizmernem trpljenju, ki ga je moralo naše ljudstvo prenašati za to, da bi mu Avstrija po zadobljeni zmagi zamogla naložiti še hujše ponižanje. O vsem so se po prihodu v Riidgono lahko sami prepričali, ker so jim po zaslugi dobrih slovenskih oficirjev bili podeljeni dopusti, da so se domala vsi lepo razvrstili. Z dopustov pa so se vračali zaradi neznosne bede, ki so Jo videli med svojci, begunci še bolj ogorčeni. Odločni nacionalisti so se jeli zbirati na skrivnih sestankih. Duša zasnovanega upora sta bila računski podčastnifk Melihen Andrej ln korporal Ukovič Rudolf. Melihen te skrbel za izčrpna poročila o razvoju slovanskega gibanja po monarhiji. Zbiral je ostre članke iz slovenskega časopisja in jih je čital na sestankih. Dajal je navodila za uporniško in jugoslovensko propagando med slovenskimi m hrvatskimi vojaki. Ukovič pa je prevzel najtežjo nalogo; da sestavi točen načrt celotne vstaje. Vsi ostali zarotniki so potem skrbeli za tajno agitacijo, Melihen in Ukovič sta bila silno navdušena ter sta nekoč pozvala najzve-stejSe, da so si z roko v roikl svečano obljubili izvesti drzen načrt za vsako ceno, s prezirom smrti, ki jim je bila gotova v primeru neuspeha. Takoj po prisegi so se začele priprave. Melihen je venomer zasledoval vsa važnejša poročila. Na sestankih je imel večkrat ostre govore proti avstrijskemu tiranstvu. Ukovič je izdeloval načrte, vsi ostali pa so prav uspešno vršili propagando med ostalim vojaštvom, ki je z načrti zarotnikov kmalu popolnoma soglašalo. Kmalu po prvi agitaciji je nekoč prišlo na vežbališču do tihega upora: neki oddelek je odrekel poslušnost, ni hotel več vež-bati. Toda poveljujoči oficir Slovenec je bil o stvari informiran in je soglašal. Vojaštvo je takrat ostalo na vežbališču sede ter se ie odkrito razgovarjalo o prevratnih načrtih. Po večerji so se zarotniki zbirali na tajnih sestankih v gostilnah pri Majcnu v Dolgi ulici in pri Jageriču v bližini kasarne. Pri Jageriču so sedeli tudi usodnega večera, dne 23. maja. Tu jih je Melihen ponovno navduševal za vstajo in je zlasti vneto napovedoval uedinjenje vseh Jugo-slovenov pod žezlom Karadjordjevičev. In vprav ta večer se je v gostilno spet vtihotapil vojni žandar Zadkovič. Služil je dolgo pri 97. pešpolku, bil je znan po za-vratnosti in okrutnosti, saj je samo s po- močijo teh dveh lastnosti lahko avanziral v čin narednika. Da bi mu bilo zaledje varnejše, je med vojno prestopil k vojaškim orožnikom in je vohunil in stikal vedno za onimi, o katerih je domneval, da pripravljajo upor. Njegova dobra zaveznica je bila natakarica. Vztrajno je Zadkovič iskal priložnosti, da puntarje zasači pri pomen-kih. In jo je slednjič našel 23. maja. Drzen, kakor je bil, je izvršil aretacijo voditeljev upora. Za izdajstvo in prelitje bratske krvi je bil pozneje poplačan s srebrnim križcem za zasluge. Po vstopu v Jageričevo gostilno je Zadkovič po namigu natakarice pristopil k vratom posebne sobe, kjer so bili zbrani zarotniki. Prisluškoval je. Nenadno je nato vdrl skozi vrata z revolverjem v roki, katerega je naperil proti Melihenu in mu napovedal aretacijo. Melihen se je uprl. Toda ker je na Zadkovičev poziv pristopila močno oborožena patrulja in je Zadkovič venomer grozil s streljanjem, se je Melihen slednjič vdal, ostali pa so se razburjeni razšli v vojašnice. V vojašnicah je v tem času, ker je 22. ura že odbila, skoro že vse počivalo. Nenadni alarm, da je Melihen aretiran, pa je vse dvignilo pokonci. Jeli so grabiti po orožju, hiteli so na dvorišče, da bi Melihe-na osvobodili. Službujočemu praporščaku Krajncu je Ukovič pojasnil, da hoče vojaštvo Melihena spraviti iz zapora. Te vesti se je praporščak Krajnc kar razveselil, ničesar ni rekel, kar neznano kam se je izgubil. Vojaštvo je hitro izkoristilo trenutke, da si nabavi nekaj municije, nakar se je podalo pred zapor. Od službujočega oficirja straže, ki je bil trd Nemec, je zahte- bolj in bolj obkoljeni, so odvrgli orožje, nekateri so celo zbežali na Madžarsko (sedaj Prekmurje), večina pa je bila zajeta. V Radgono je prispelo takoj naslednji dan vojaško sodišče iz Gradca s tremi strogimi vojnimi sodniki. Pred prekim sodom je stalo sprva 12 obtožencev, poslovanje vojaškega sodišča je bilo kaj kratko in površno. Medtem ko so bili ostali obtoženci še nekoliko izprašani in je bil nji-kov kratki zagovor protokoliran, niso Melihna in Ukoviča kaj dosti poslušali. Proti začetnikoma upora je zlasti obtežilno pričala natakarica iz gostilne, kamor sta za hajala Melihen in Ukovič na sestanke. Pomnila je njune protidrž. govore. Pri vsakem obtožencu pa je bil zaslišan fcudi ova-ditelj vojni žandar Zadkovič, ki je s svojo izpovedjo silno brezobzirno obremenjeval vse skupaj. Zaslišanje številnih prič in obtožencev je trajalo le kratko časa in že dne 26. maj nika 1918 ob 9. uri dopoldne je bila razglašena sodba, s katero je pretila smrt vsem obtožencem. Po zaslugi slovenskega oficirja žnidaršiča pa je s prizivom uspelo četvorici rešiti se smrti, medtem ko je glede ostalih osmih obtožencev bila smrtna obsodba potrjena in torej smrt neizogibna. Za usmrtitev je bil določen 27. maj ob 12. uri, in sicer sta prva bila določena svinčenkam Melihen in Ukovič. Radgonsko nemško meščanstvo je vest o strašni sodlbi vzelo na znanje z nekim posebnim zadoščenjem ter je kazalo v DARVtOL &3fcotada%a odžejana« deluje blago Vn wmes\pvo ^^ Oplas. reg. pod 8. Br. '340 od 10. februarja 1838. splošnem hudo mržnjo na vse vojaštvo, čeravno se ni nikomur skrivil niti las. Na morišče, ki je bilo določeno za Kodoličevo kasarno v neposredni bližini glavnega trga, so drle množice krvi željnega občinstva. šolska deca je bilo pouka prosta. De učitelj Nedok ni pustil svojih šolarjev iz razreda. Pred zidom vojašnice eo bili zabiti v zemljo trami, na njih pa pribite deske na mestu, ki je na sliki zaznamovano s križcem. Med leseno steno in zidom je bila nasuta zemlja in pesek, da se svinčenke ne bi odbijale. Pred leseno steno pa je bil postavljen lesen drog z železnim klinom kakor vislice. Takoj po opoldanskih urah so bili privedeni na kraj morišča oddelki 97. pešpolka, ki so se kakorteoli udeležili upora. Seveda je bil p*m taroki polk raz-orožen in je moral za pokoro gledati usmr- Morišče ob Kodoličevi vojašnici. Na desni strani slike je videti ulico, ki vodi na Glavni trg, po kateri so bili privedeni na morišče obsojenci. Ob ulici se razprostira Kodoličeva vojašnica, poleg vojašnice skladišča. Ob zidu pod prvim oknom, zaznamovanim s križcem, je bila lesena stena, morišče. V ozadju je videti nekdanjo kapucinsko cerkev, ki je bila za časa Jožefa II., ko so bili kapucini izgnani, opuščena in je zdaj v njej mestni kino. valo osvoboditev aretiranega Melihna. Oficir je v odgovor velel straži streljati. Seveda so uporniki takisto odgovorili s streli. Začel se je boj, v katerem sta padla dva vojaka in en oficir. Uporniki so bili večinoma iz druge čete, kjer je bilo največ onih, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Toda kakor že običajno v sličnih primerih, so tudi tu le nekateri uporniki tvegali življenje res za idejo, drugi pa so izrabili priliko v drugačne svrhe. Ko je Melihen že sedel v okovih, je del vojaštva vdrl v skladišča za živila. Vojaštvo je zlasti prve pomladne mesece trpelo strašen glad, medtem ko se je oficirjem razmeroma še vedno dobro godilo. V ostalem so najvažnejše podrobnosti o razvoju upora odnesli voditelji s seboj v grob. Takoj po prvih strelih je bila alarmirana ostala vojaška posadka, ki je bila nastanjena v barakah pri radgon. postaji in na gradu v Gornji Radgoni. Oficirski zbor, ki je bil v tem času zbran v menzi, je stopil takoj v strelsko črto na glavnem trgu ter z revolverji začel streljati na upornike, dokler ni prišlo na pomoč nekaj mitraljeske-ga odelenja. Hitro je bil telefonično pozvan na pomoč tudi 7. pešpolk s samimi mladimi Korošci in zagrizenimi oficirji iz Gradca, in po en madžarski polk. Streljanje je trajalo do zore. Ker je unonvkom zmanjkovalo municije in so uvideli, da so titev tovarišev. Ves ostali prostor za vojaštvom je napolnilo številno občinstvo. Nekatere matere so prinesle s seboj celo deco na rokah. V teSkih okovih tn močno zastražena sta bila Melihen in Ukovič privedena na morišče po glavni ulici. Spotoma sta bila zaničevana od besne množice občinstva, ki je stalo <*> straneh, vkljub tema pa se nista plašila vekllkati: »Naj živi Jugoslavija!« Odločno sta ie prej odklonila nemškega duhovnika in izrecno zahtevala, da ju na zadnji poti spremlja slovenski duhovnik od župnije Sv. Petra v Gornji Radgoni. Ta želja ee jima je izpolnila. Spremljal ju je in skušal tolažiti kaplan g. Milan Slaje (zdaj v Ameriki), ki pa je bil sam ves bled in strt. Prvi je moral stopiti pred cevi računski podčastnik Melihen. Z bledega obraza mu je kapljal smrtni pot, ustnice so vztrepe-tale, ko je zadnjič zaklical svoji materi v slovo. Prečitana je bila še enkrat smrtna obsodba. Nato so mu strgali šaržo in mu s črno ruto zavezali oči. Na poziv poveljujočega oficirja se je prostovoljno javilo 6 mladih Korošcev, da bodo streljali trije v glavo in trije v prsi. Dvignili so puške in na znamenje oficirja z golo sablo je počila salva. Melihen se je zgrudil umirajoč Mamica, •kaJi temeljno narodno izobra-ževalisče v Smartnem, ki je dalo tudi pobudo za ustanovitev pevskega društva »Zvona«. Pred in med vojno je bodrilo svoje članstvo k slovanski misli. Prav zato je imelo mnogo sovražnikov, ki mu so ziasti 1910 in 1911 hoteli onemogočiti delovanje. Občina je zasegla inventar in premoženje, deželni odbor je odklonil vsako podporo. V polstoletju so nastopili gasilci pri 80 požarih. Največji požar je bil na dan sv. Rešnjega telesa 1887. Ta praznik je bil za Šmartno sploh neerečen: dopoldne se je udri Repinov most, ko j« šla čezenj procesija z Najsvetejšim, popoldne pa je ogenj uničil stavbe na Pun-gartu: pri Grilovih, Glaiarjevih, Porento-vih in pri Bogenčanu, kjer je imel svoj čas Valvazor svoje bakrorez niče. V Ba-kovnikovem skladišču se je vžgal smodnik. Kokolovka in Kočevar sta takrat umrla, ducat oseb je bilo ranjenih, gospa Razborškova je izgubila oko. Da ni zgorela vsa šmarska vas, so preprečili le pogumni gasilci. Šmansko društvo je ustanovilo ▼ sosednem okolišu več čet: v Veliki Kostrev-nici, Zavrstniku, na Javor j ah, v Jablanški dolini in v Štangarskih poljanah. Za vso šmarsko dolino in ves okoliš pomembno delo bomo proslavili na svečan način. Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Puc. V soboto zvečer bo razsvetljava, »Zvon« bo zapel podoknico najstarejšemu gasilcu Polarju, nato bo baklada. V nedeljo bo sprevod iz Litije v Šmartno. P« masi se bodo gasilske čete poklonile umrlim članom na pokopališču, nato bo pri domu slavnostno zborovanje. Pri vsej prireditvi bo sodelovala železni carska godba z Zidanega mosta. Sedanji zbor društva pod vodstvom šol. upravitelja Maksa Kovaeiča Preko 10.000 zdravniških priznanj! Kina - vino i železom ZA OKREPITEV SLABOTNIH SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV IZVRSTEN OKUS Dobiva se t vseh lekarnah po sledečih cenah: Litrska steklenica Din 77.—, polil traka Din 48.—, četrttttrska Din 32.—» K«g. Sp. kr. X» «4 M. #iiitiče vesti • Proelava 85 letnice nadškofa dr. Je-yiiča, U tU se imela s veolkovnik g Milivojevič, Aleksandrova cesta 16. Ljubljana. • Za beograjskega dopisnika Češkoslovaškega tiskovnega urada je bil imenovan dosedanji glavni urednik košiSkega dnevnika »Slovenski Vychod« (Slovaški vzhod) g 1. G. š t a n c 1. G. štancl je eden najsposobnejših češkoslovaških novinarjev. Znan je tudi kot navdušen dclavec za.če-škoslovaško-jugoslovensk'' vzajemnost, kar je zlasti pokazal kot funkcionar Češkoslovaško-jugoslovenske lige v KoSicah. Ne dvomimo, da bo tudi na novem mestu uveljavil svoie sposobnosti. * Opozorilo nameščencem! Zavarovanci SivSpjja Deželnega urada občega pokojnin- k«ca zavoda za nameščence v Trstu in na- domestnih nosilcev zavarovanja, kakor tudi preostali zavarovanci se opozarjajo, da v smislu dekreta kraljeve italijanske vlade poteče dne 8. junija 1966 pravica zahtevka do rente, kakor tudi pravica do povračila premij ali do pretvoritve tega povračila v prostovoljno zavarovanje. Vsakdo, ki je pred 31. decembrom 1918 služil na sedaj italijanskem ozemlju in ima pravico do pokojnine, invalidske ali starostne rente, ali do povračila premij, kakor tudi njihovi upravičeni svojci naj takoj priglasijo svoje terjatve na »Instituto Nazionale Fascista della previ-denza sociale«. Trieste, Via Coroneo 2 • Enodnevni travniški tečaj priredi banovin s ka kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v ponedeljek 27. t m. od 8. do 12. in od 14. do 16. Spored: najvažnejše delo na travnikih, pomlajevanje travnikov, naprava umetnih travnikov, pridelovanje travnik semen in spravljanje krme. — »Prijave za izlet Jadranske straže v Grčijo in Egipt se podaljšajo do konca maja. Prosimo one, Id m k prijavili, kakor tudi novo prijavljene, da najkasneje do 2. junija plačajo odgovarjajoči znesek. Pozneje došle prijave se ne bodo mogle upoštevati. One pa, ki so si rezervirali mesta in do konca maja definitivno ne odločijo, bomo smatrali za neprijavljene. Za izlet se lahko prijavijo tudi nečlani. Vsak izletnik dobi na {»osebnem bloku točno uro odhoda in prihoda parnika kakor tudi ime hotela in restavracije. Prosimo, da se izletniki točno drže odborovih navodil. Vsako eventuelno spremembo v voznem redu bomo vočasno objavili. * Slovenska umetnostna razstava v Zagreba. Slikarska skupina Franc« Kralj, Stiplovšek in brata Vidmarja se ie več let marljivo pripravlja da vrne obisk zagrebškima umetnostnima skupinama >Zemlji< in »BaBeMi« in z dostojnimi umetninami pokaže zagrebškemu občinstvu svoje delo. Razstavo priredi društvo »Slovenski hk< in so priprave že v toliko napredovale, da bo otvoritev razstave že v začetku junija * Novo šolsko leto na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mesta se prične 15. septembra. Sprejme se 30 učencev. Stanovanje v zavodu z vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanja na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu banovin-ske kmetijske šoie na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. avgusta Prošnji je priložiti: krstni list, domovnieo, zadnje šolsko izpričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki vstopijo v zavod neposredno is kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ati varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu spiejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno oli občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj prosijo za podporo še pristojni sreski kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazi lo o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit ix slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu preišče njih zdrastveno stanje šolski zdravnik. * Novi grobovi. V Mariboru je umrla gospa Zinka W,oJ f o v a. Blago mater bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku. — V Grosupljem je umrla gdč. Mara š u š t e r-š i č e v a, starešina ondotne pošte. Pogreb bo danes ob 16.. — V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla gospa Rozalija Schmal-z o v a, vdova po nadsprevodniku. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Triangulacijska in topografska dela. V dravski banovini izvršujejo tudi letos oficirji in kontraktualni uradniki vojaškega geografskega instituta triangulacijska in topografska dela. Prebivalstvo se opozarja, da so ta dela splošno kulturnega značaja in koristna, in se poziva, da ne ovira oficirjev in drugih uslužbencev pri izvrševanju njihove naloge, temveč jim v potrebi po svojih močeh pomaga (n. pr. pri postavljanju piramid, prenašanju materiala in instrumentov, pri najemanju tovornih konj in voz, pri najemanju stanovanj za oficirje in uslužbence ter vojake). V primeru nesporazuma naj se prebivalstvo obrača na šefe odsekov ali sekcij. Prebivalstvo se opozarja, da ne kvari ali poškoduje stavljenih piramid in signalov. • Eno srce — »na radenska! afcth tel aa dravska bawov*wo v Ljubljani isna svotf redni letni občni stoor v mxM)d 1 Janija ob 10. Aopokki« v prostorih dr-lavne dmorawedne trgovske tele v Ljubljani, Gregorčičeva uAica s naslednjim (taevnrkn redom: Otvoritev ta pre*entoflca- Črtanje »aptanflta občnega iten. PoroOta odbora, sfera ta delegatov pododborov. VtoJKer odbora. StačajnoetL Vljudno vabijeai vai ln Sanice. Mo|a koža Je pravilno negovana! UPORABLJAJTE TUDI VI ODLIČNO HORMONSKO KREMO • Občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji bo dne i. Junija v sejni dvorani Zbornice aa trgovin«, obrt in indaMirite v LJobOJanl. ♦ Za dekoracijo tztodfc ta valeotejmaklh prostorov nradl največjo iriblro tapetnega papirja, krep-pap4rja. ovojnika ter rteal-n-ih ieMUMtoor: trgovina o »aidijtn M TJOAR. Teokaroviču je dospela pošiljka najnovejšega blaga v kamgarna, freska in bare* svili po znatno znižanih cenah • Skalaškl dom na Voglu je do glavne letne sezone odprt le ob sobotah m nedeljah. Kdor žeti med tednom otoekati Vogel, naj to ptemeno sporoči oskrbniku aa naaJov: Frane Eriah, Srrednja vas, Bohinj Možnost smučanja Je na Vogln to Izredno ugodna, snega je Se čOToJj. Naftrfia brada, le tako občutljiva koža! Obe težko« premaga razirna krema LA TO J A Dobi se sedaj tudi v manJU tubi za Din 14.— CHI5MOTECHNA, d. E O. K. Ljubljana, Mestni trg št. 10 • Vofaja po deanl m KoroSkem hi on vzhodnem Tirolskem. Deželno glavarstvo za Koroško v Celovcu sporoča, da se bo s 15. junijem 1986 uvedla na vseh cestah vse Koroške tn vzhodne Tirolske vožnja po desni kakor ▼ naši dritavL. Prehod is sedanjega reda v novega se torej izvrši o polnoči od 14 na 15. junij 1935 Od tega trenutka dalje morajo na vsej Koroški in v vzhodni Tirolski vsa -vozila brez izjeme voziti po desni strani ceste, se Izogibati na desno tn prehitevati na levo. Kadar reč vozil istočasno dospe do križišča, ima prednost vozilo ki prihaja od desne. Prednost imajo predvsem tudi vozila na glavnih cestah, in sicer na Koroškem zvezna cesta Friesach-Arnoldstein-Italija in cesta s cestno železnico. Motorna vozila morajo v prvem času po uvedbi novega cestnega reda voziti posebno previdno. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« ▼ SiSki. — Telefon 33-87. LAURI VOLPL tenor milanske Scale, poje ▼ filmu krasnih naravnih posnetkov, smeha in zabave Pesem sonca ULIANE DIETZ, OSOAR 8GABO V dopolnilo nor Paramountov zvočni tednik. — Predstave v nedeljo ob S., 7n 9. V ponedeljek ob 7. in 9. V nedeljo ob 11. url dopoldne predvajamo za ceno Din 1.50 film: DVE SIROTL V torek: LJUBIM TE. ♦ Muro poljske dirke so mane po vsej državi. Dne 20. t m. oppoMne bodo naši kmečki rejci na evenskem dllrkaMšča, ki ime Zdaj daljšo ptroeo, spet preizkusili svoje kasače. Na sporeda bo pet dirk. V dirki 3 letnih se bodo letos prvK pokazali potomci znamenitega Ptangerja JuniotrJa. Poeetoikom ee obeta top športni uftltiek. sabo ta dan vsi v Ljutomer. GUM... je znanstveno izdelan originalen ameriški izdelek in je zato ta najcenejše in najbolj zanesljivo zaščitno sredstva Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. • Obtodoto obietao barva v razllčnOi barka ptiah-a tovarna J OS. REICH. • Darujte podpornemu društvu slepih, LJoMjana, Pod Tranfe MIL Iz Ljubljane a— Odlikovanje marljivega slovenskega obrtnika. Na zadnji obrtniški razstavi v Londonu je razstavil znani ljubljanski mizarski mojster Bernik Ivan vzorec svojega patentiranega roloja za okna in izložbe. Vzorec je vzbudil splošno pozornost ter so loandonski strokovnjaki priznavali, da odgovarja vsem zahtevam moderne gradbene stanovanjske tehnike. Na podlagi ocene je tudi dodelilo razsodišče za razstavljene iš-delke g. Berniku veliko nagrado, srebrni pokal, zlat križ ter spremno diplomo s kolajno. Vrlemu in naprednemu slovenskemu obrtnika k odlikovanju iskreno čestitamo. u— Romanje na Oplenac. Pod osebnim vodstvom dvorne dame gospe Pranje Tavčarjeve odpotuje Kolo jugoslovanskih sester, centrala LjubiJana, s svojimi podružnicami 4. junija ob 20. z brzim viakosn na Oplenac h grobu velikega kralja Uedinite-Ija. Položile bomo na grob kralja muče-nika krasno srebrno vejico. Na posamea-nih listih so gravirana tmeina vseh podružnic. Veja je nastavljena v M&jdlčevi i»-loflat na Aleksandrovi eesCL FofctarrOe aa bomo todi Nj. Vel. kraljici MariJL Sestra KolaSice, udeležite se tega romanja polno-številno in povedlte s seboj todi svoje pri-jateijloe tn znanke Udeleženke iz Ljubljane dobe legitimacija aa »odstotni popust naslednji teden vsak dan od ld. do IS- ure v društvenih prostorih na Rimski cesti 9, pritličje, desno. — Podružnice dobe istočasno okrožnice z natančnim navodilom. Popust bo veljal od vsake odhodne postaja do Mlad en ovca in nazaj. ■— Srebrna veja, katero ponese Koto jngostoveosfcih seeter 4. junija na jtmob Viteškega kralja je razatavUjena v veiotr-eotini A. Agnota na Tvrševi cesti. »— Društvo »Soča« naznanja mest omtan prigflašencem za Opflena«, kakor tfc-<® tistim, ki se še nameravajo prlgJaaMi, da Je poseben vtek *ago>tov®Jen. PoJh&ttte torej a prijavami ia plačajte takoj znesek aa žeJeandšfco vožnjo: za EEL ranred 130 Din. aa 11. ramred 196 Din is »e 40 D*n za avtobne, in srfcer Uporen Simona Jurčiča, Tyrševa e. aH pa po položnici ček. rač. štev. 13.727. Omenjamo to, da ss vrnemo v LJubljano v torek 11. Jan tja pred 7. aro. — Prftre*fitvend odsek. m— Predsednik mestne občine — pokrovitelj zoološke razstave. Agilao zootoš&o društvo »Noe« otvori v sredo 29. t. m. svojo 11. 8ezone-vati na vrtn briše g. Scagnettija v gelen-bnrgovi uMcd št 6. Ko je ie ktaska ras-stava rib«dela ve« ko zanimanje občAmsrCra, obeta biti letošnja raastava to mnogo pestrejša in privlačnejša. Razstavni prostor se je docela preuredil, napravile nove kletke in agradil nov paviljon. Dočim so lansko leto prevladovale na razstavi naše domače, zlasti manjše Šivati in ptica, bo letos pokazala razstava znaten napredek, kli ee je precej približal zasnovi zoološkega vrta, ki mora biti čimprej astanovtJen tudi v LJnblJaaL Potaroveteg-sfev« nad razstav« Je blagurolli prevrati g. predsednik mestne občin« dr. Vlsdbnir Ravnihar. Društvu se Je posrečilo pridobiti za razstavo lepo število raznih eksotičnih tlvaJfi kakršnih pri nas niimamo pridtke videti. Videli bočmo rasne orpice, papige. aiaJajBkega medveda, ve&a, Belce, srne, jazbeca, bobre, rakuna, razne velike in male domače in eksotične ptiče, okrasno perutnino in neštete drugih 9-vati, domačih in tujih. Draštvo se tudi ni strašilo stroškov in si nabavilo mladega leva, ki bo gotovo privlačnost za obiskovalce. Razstava bo odprta ves mesec Junij, zanimava za mlado in staro. h— Franooetd Institut opozarja, da bo predavai v torek 28. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu g. Maurice Mignon, uafverBitetmi profesor ta Aixa. Naslov predavanja Je Jules Ra-ma«L Vabljeni. n— Spored VIL javne produkcije gojencev dri. konservatorija, ki bo v ponedeljek 27. L m. v Filharmonični dvorani: 1. Greča-ninov: Otroške skladbe, igra Osana Jože. 2. Faure: Preludij v g-moln in Blaneafort: Tri intimne pesmi, igra na klavirju Ivančič Sonja. S. Schnlmess: Preludij Sekles: Mali širni.. Seott: Balada, pripovedovana pri luči sveče; Toch: Ples, igra na klavirju Jelene Olga. 4. Debnssv: Zbranost in Ravnik: V razkošni sreči, poje Korenčan Štefka, pri klavirju prof. Janko Ravnik. 5. Debnssv: Iz otroškega kota, igra na klavirju Spora Olga. 6. Stra vinski: Spominčica, Golobček in £ vara: Kako je bilo Tebi Marija. Poje Korenčan Štefka, pri klavirju §vara Danilo. 7. Pre-vorSek: Vizija, Szymanowskv: La fontaine d*Arethnse. Igra na violini Prevoršek Uroš, pri klavirju prof. Marian Lipovšek. Začetek točno ob pol 7. zvečer. Vstop dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din o_ Spored jubilejnega koncerta pevskega zbora Slavca, ki bo ob priliki razvitja novega prapora na predvečer slavnosti v soboto 1. junija ob 20. v veliki unioncki dvorani: Dalmatin: 0 Jezu Krist. Ta napev je obdelal za koncertno izvedbo skladatelj Srečko Kopore. Sledi Kogojev zbor »Orel« in Ko-porčev >Ped. pedic Pri drugem nastopu zapoje Slavec tri slovanske zbore, in sicer srbskega skladatelja Mokranjca Vin. ru-kovet: Bolgara Behterova »Vjerni kavali« Spomladne površnike in vsa druga oblačila za gospode kupite najbolj ugodno v znani specijalni trgovini Za birmance priznano najlepše oblekce v vseh velikostih. in Liadova: »Vozi« rečkU. Po odmora nastopi pomnoženi vojaški orkester 40. Tri- flavskega peš polka pod vodstvom kapelnika ivanoviča in zaigra Koporčev >Epik>g simphonicoc, ki se ob tej prih ki prvič javno izvaja in je komponiran v spomin na dan žalosti 9. oktobra lanskega leta. Poleg tega zaigra orkester še dva stavka i« (isr bi če ve »Simfonije« v g-dunL Sklepno besedo ima zbor z *tk«strom, in sicer zapoje Rupnikovo skladbo »Zastavo« ter Kimski-Korsakovega »Slavo«. Vstopnice od 3c Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. u— Sekcija Zveze goetiteijakih mmne-ščeooev Jugoslavije v LJubljani dm Je prosila za objavo naslednjega; V obrambo Ugleda natakarskega stanu se čuti podpisana sekcija v Ljubljani dolžna pojasniti, da se je natančno informirala glede primera, ko je bila neka oseba, ki naj bi bila po poklicu natakar, obdolžena ziepoštenega BIRMANSKA DARILA kupite zeio ugodno pri tvrdki Hs SUTTNER Prešernova 4 VeOkm bdbto-a trr, sfcUniae L t i t dejanja. Člani sekcije so ■ ogorčenjem vneli to novloo na znanje, ker jim to tako težavni položaj taki primeri to poslabšajo. Sekcija ugotavlja, da > Hi oo>emc«t$o nV—tf, da p> prireditev lepo aspeCa. DR. JOŽE JAKSA zopet redno ordlnlra o— K« ji«« Med nfimi je prvi ded prevoda vega romana >E>osi Krhata*, ri^ujajo lepe Ilustracije, ki jih je naš znani itasrtrator g. Niko Pirnat. Originali teh ihistradj so nastavljeni v ta-ložbenem oknu Tiskovne zadruge v Kcai-ljevi ulici a— Slovendko zdravniške droštve v Ljubljani ima v torek 28, t m. ob IS. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice znanstveni sestanek. Predaval be kirurg g. dr. Behrend iz Berftna e možganske kirurgije. Vabljeni vsi gg. niki! u— Draštv* »Sočne motioa vabi Oaae na XIV. redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto L junija v salonu prt iL»-vu« ob pol 21. z običajnim dnevnim redom. V primeru neklepčnosti se bo vrštto Zborovanje pol ure kasneje in bo Sklepalo pri vsakem številu navzočih članov. DR. BAJC OTON specialist za kirurgijo ordinira dnevno od 14« do 16. ure Poljanska cesta št. IS. TeL Sl-SL Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 u—■ Sokol 1. Ljubljana Tabar amaterji, ki so napravili kakršnekoli posnetek ob priliki sprejema bratske češkoslovaške sokolske dece in razvitja dečjega prapora, da odstopijo društva po eno kopijo posnetka. Eventualni stroški se povrnejo. Obenem sporoča članstvu in prijateljem Sokola L, da so nekateri posnetki ie na vpogled v društveni pisarni, kjer se lahko naroče. a— Uprava Habadave iape Jf*8 sporoča vsem pevcem in pevkam, da današnja pevska vaja ob 10. dopoldne in generalna vaja v torek 28. t m. ob 19. odpade a— »Dobrota«, obsmrtno podporna društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, ho imela svoj redni letni občni zbor dne 29. L m. ob 19.30 v beli dvorani hotela Uniona. Vabimo vse člane. _ Odbor B— Mestna ienska realna gtmaastja. Sprejemni izpiti za 1. razred bodo v sreda 26. junija ob 8. Prošnje je vložiti, do 24. junija pri ravnateljstvu. u— Vpisovanje v vadnico in v otroški vrtec državne učiteljske šole v Ljubljani bo samo v sredo 29. t. m. od 8. do 10. _ Zdravniški pregled bo na državrd Šolski polikliniki v Gledališki ulici 7 a— Proslava dvajsetletnice mature letnika 1914./15.. ljubljanske realke bo 1. junija o bl9. pri Stepičn v Šiški. Pričakuie se nol-noštevilne udeležb«. u— Izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Sredi jmnizke, da se taiKH škšim sto jem omogoči oblsfc zanimivega Dunaja, kjer bode ta čas razne glasbene in dfcuge prireditve. Cena izleta je v UL raaredu 960 Din, t IL razr. 1080 Dla. V tej ceni je všteta železniška vožnja Ljub-Ijana-Dunaj in nazaj, prehrana, prenoči-ŽČ4V, <*ied znamenitosti Dunaja pod strokovnim vodstvom, oblak Sohčnhrunaa te »ooioškega vrta, v«e vstopnine, napi tal ne in takse, zavarovanje prwti ne^odfi ua 10.006 Din. Cena samo vožnje LjubOja-u Dunaj la obratne je v Ul. mu*. 900 Dto, t S. jrarija ia informacije ter projekt* daje »Putnikc za nebotičnikom. Ne zamudite ngodm-e prilike, ogledati «4 poceni g3avno mesbo avstrijske republike. «_ Avteizlet r Dubrovnik sprejme 4 osebe. Odhod 2. junija, cena nizka. Informacije: Potnik, Ljubljana. u— Putnikovi avtoizleti, 30. t. m. Logarska dolina 125 Din; 30. t m. Opatija 185 Din. Prijave za Opatijo do 27. t m. — Binkožti; Plitviee - Crikveaica 455 Din; Koi-o6ko 415 Din, odhod v nedeljo ob 6. Beretke 685 Din, odhod v soboto ob 14. — Prijave do 3L t m. o— Tombola Sokota UL »e bo vsšOa X Jurišja o>b 15. na Kongresnem trgu. »— Kopališče na Ljubljanici Je i fc-našnjfim dtnem otvorjeno. Kopalcem »o na raapolagto razne «re, čotod itd. To*® z Jedačo te piječo bo vsak zadovoljen. Iz Celja e— slava 39. p. p. v Celju bo v torek 28. t. m. ob 9.46 bo svečanost v spomin padli bborcev. Ob 10. sltužba božja te rezanje koteča na dvorišču vojašnice kra-ija Petra, od 16. dto 1$. pa bo na Cftaai« vojaška zabava. c— Vsem celjskim kulturnim te itecto-nalriirrt društvom! V torek 4. junija pro-eSa-fimo Celjani 261eta»©o gledadfišfcega čela igralca in režiserja g. Milana Skr-binška, pionirja slovenske gdedatiSke umetnosti in prvega voritje celjskega i*o-venskega gledališča. Da bo proeiav* čim dc6Cojtnej&a, vabimo ve«. celjska kutonr-na in nacionalna cSm&tva, da se udeleže slavnostne predstave drame »Tajfun«, v kateni bo igral jubilant glavno vlogo dr. Tokerama. Društva, ki bodo postala k proti a vj ofocielne d epu taci je, naj se prijavijo čimprej prti upravi Mestnega gledališča v Cešju. e— Jadrarvaid dnevi. Odbor JB bo leto« priredil »Jadranske dneve« te sicer t sobeto 1. ic nedeljo 2. jnnija. V soboto 1. junija ob 20. bo v Mestnem gledališč« akademija. Sodelovali bodo orkester Glasbene Matice v Ceijm pod vodstvom g. ravE.. K. Sancina, mladinski z3>ot mestnih šol pod vodstvom učitelja g. C. PregSJa {nastopilo bo nad 200 otrok samostojno, delno i orkestrom), višješolke celjske gimnazije pod vodstvom ge. prof. Alrvoševe, moški zbor »Svobode« pod vodstvom g. Preg^ te ansemibel Dramateke-ga društva v Ceftjta. Vstopnice za akademijo eo v predprodeji v knjigami »Domo-vinA«. V nedeljo 2. junija ob 9. bo T dvorani! Celjske mestne hranitatfce otvoritev razsebave akad. slikarja g. Stevaoa Bako-viča i2 Spibita, ob 10. bo prva vesdaSka tekme aa Savinji med Kapucinskim mostom in brvjo, ob 14J0 pa se bo pričela tomiiola na Dečkovem trga. e— Ljublja-neka drama bo apriaorila v ponedeljek ob 20. v celjskem gledaJnSča znano dramo MIlana Begoviča »Brez tretjega.«. Predstava je za abonma. Neabo-nenti naj m jutri takoj nabavijo vstopnice v predpnodaji v knjigarni »Domovini«. e— »žalujoči ostati«. Ljubljanska drama je nprfz*>riia t torek Nušičeno komedijo »Žalujoči oetafeu. Nušfič v tem svojem delu izvrstno riše tipe te značaje ter jih ironizdra, vsebinsko pa Je igra preprosta in glede na odrsko tehniko dokaj primitivna. Občinstvo ni bilo posebno zadovoljno z igiro, pač pa z igralci, ki so se v spretni režiji g. Krefta na r&o moč potrudili, četudi se je opažalo, da se nekateri igralci nieo počutiM dobro v svojih vlogah. Ptoeebno so se nveljavfll ge. Na-blocka, P. Juvanova te Rakarjera ter g. Cesar. Vsaka Nnšičeva i«Ta pač mnogo iTtgviri v prevodu. Scenertja je preveč neenotna. Občinstvo Je Igralce živahno aklamiraho. — R. P. e— šahovski klub Gabsrje. Pred dnevi so imeli tnkaJ&njB Sahdstl sestanek, a« k ateizem Je Ml i® vol jen j« tpua»Vahri odbor «a ustanovitev šahovskega kSnba Gaber je Pripravljalnemu odboru predpetteje g. BhmI sk9adl«čn*k tovarjje A. Wp«ten. Prijave sprejema tajnik Julij Essih, Gaberje, Kovinarska wtiea 4. e—• Zopet nesreča pri regulaciji »avtnj«. Včeraj d-opoMne »ta se zopet ponesrečila podarskem poslopja na Te-harjTj pri Celjn razne dokumente, denarnico. žensko obleko ln nekaj perila v skupni vrednosti 2i50 TMn Aretiranca so izročili sreskemn sodišču. e— Srečke drž. razredne loterije lahko obnovile v podružnici »Jutra« v Celja samo dO četrtka 30. L m. s— Kine Union. Danes ob MJfi, IftJO te 20.SO ter Jo tri ob 16 JO ln 20.30 zvočni velefitai »Zgodite se je neke noči. te zvočni tednik. Iz Maribora a— Manifestacija sokolske misli bo današnji veMka sokolska nastop, ki ga prirejajo združena sokolska društva v Mariboru. Ob pol 15. krene povorka s Kralja Petra trga 8 konjenico in fanfaro na čelu preko Glavnega trga, Tattenbachove in Sodne ulice na Aleksandrovo cesto in po Slovenska ulacti na letno telovadišče So-kola-matice v Ljudskem vrtu, kjer nastopi 1600 telovadcev in telovadk. Sokolski Maribor in okolica se bosta z impozantno udeležbo odEvala vabilu mariborskega sokolstva. a— Mariborski zdravniki v borbi proti JetiM. V petek zvečer je priredilo Zdravniško društvo a splošno bolnišnico protitu-berkulozni večer za zdravnike. V temeljitih strokovnih predavanjih, pri čemer so se obravnavali številni toaadevni bolezenski primeri. Na sporedu so bila naslednja predavanja: Dr. Houška je predaval o primarnem infiltratu v pljučih in njegovem »dr avl jen ju, dr. Aleksič o tuberkulozi grla, dr. Tominšek o tuberkulozi očesa, dr. Vrtanj ak o tuberkulozi bočnega sklepa, dr. Kreutzig-er o kožni tuberkulozi, dr. Smer-du o miliami tuberkulozi pljiuč, dr. Rozman o tuberkulozi pljuč z raztrosom v bočnih sklepih, prosektor-primarij dr. Hribar o tuberkulozi čreves in slepiča, prima-rij dr. Benčan o tuberkulozi v ginekologiji, p rim arij dr Mirko Cernič o tuberkulozi mrene podtrebušnice in o tuberkulozi kosti in Sklepov, poudarjajoč, da imamo edino zdravilišče za kirurško tuberkulozo r naši državi v Kraljeviči ob morju, da pa je treba misliti tudi na višinsko zdravilišče, za kar je ravno Slovenija najprimernejša. a— Stališče studenlške občine k načrta aa regulacijo Maribora in okolice je naslednje: Z omenjenim načrtom in raz aežnim zaščitnim pasom se gradbena akcija r pretežnem delu mariborske okoliic« sa dolgo dobo let docela ukinja. V me«tn eemem 6e s tem povzroča podražitev stavbnih parcel, dočim izgubijo zemljišča v okolioi svojo dosedanjo vrednost. Sedanje cene parcel v okolici ©o za kv. meter 10 do 16 Din, v mestu pa ne pod 60—100. Pod Pekersko goro je projektirano bodoče mariborsko pokopališče in je velikanski kompleks vključen zaradi tega v zaščitni pas. Sanitarni razlogti pa govorijo proti temu, saj prihajajo vse vodine žile številnih studencev s Pohorja. In adaj naj pride med Pohorje in Studence obširno pokopališče? Torej je projekt pokopališča pod Pekersko goro zgrešen in je Občina zahtevala takojšnjo izločitev iz regulacijskega programa. V interesu mesta in okolice bi bilo, da se zadeva regulacije izvrši tako, da ne ba okolica imela občutka, da gre mesto preko nje. Okolica priznava zakonito usmeritev giradibenega razvoja mesta in okolice, nikdar pa ne more tega dopusti/ti mimo in preko življenjskih razmer in potreb okoliškega prebivalstva, kd je zaščite najbolj potrebno, saj spada pretežno k nižjim slojem, ki živijo danes daleč pod eksistenčnim nalnl-mom. i,— Maribor v 10 letih za bratsko zhH-žanje. Izšla je včeraj brošura, ki jo Je izdala tukajšnja JC-liga ob lOletnici svojega obstoja in delovanja. Podatke Je zbral tn uredil hgtm tajnik prof. Oven. Brošura vsebuje obširno gradivo k ideji bratskega zbližan ja in k uresničevanju te ideje v Mariboru. l— Novice te gledališča. Gospa a. Dra-gutinovičeva gre jeseni v pokoj in se bo od mariborskega občinstva poslovila v posebni poslovilni predstavi Bojan Medven je vzel enoletni študijski dopust, ki ga bo prebil na Dunaju. Novih sprememb pri mariborskem gledališču v bodoči sezoni M pričakovati. Nekateri odlični člani so sicer v pogajanjih z drugimi gledališči, upamo pa, da jih vsaj v prihodnji sezoni še ne bomo izgubili. a— Zadnje predstave. Se »Blodni ognji« te »Poljska kri«, potem je letošnja gledališka sezona zaključena Združenje gledaliških igralcev pa uprizori še dvakrat »Trafiko«, te sicer dne 31. t m. in 1. junija. *— Ms« harmonikarji širijo sloves Maribora. V počitnicah pojdejo v Inomost m v Francijo, kjer bodo koncertirali v Parizu. Zadevne priprave so že zaključene. Mariborski obrazi Halof iVaf slavni olimpijon, sabljaški, športni sampijon! Le sem, le sem: kdo pride na mejdan? Pa v stroki sodni vešče podkovan. Turnir sabljaški neti zdaj skrbi. Vsestranost malega moža srbi. Po Mariboru semtertja, na promenadi in drugje; Naš mali dobro viden je: Ha, Sentlmen.. te luiten pJH a— Krotek apokojenega iBtelHn v Kari bom priredi v četrtek 6. junija izlet ▼ Rogaško Slatino. Odhod hc Maribora ob 5.12, prihod v Rogaško Slatino ob 8.47. Sosedni tovariši (-ieeL upokojeni in aktivni dobrodošli! a— Jnpoilovensfce čeMmsIn uaHua Nqs vabi svoje člane te prijatelje, da ae »deleže danes zvečer ob 8. pri »Orta« njenega občnega sbora, ki Je združen z aktualnim predavanjem predsednika mda. dr. Vekoeiava Kukovce o slovenskem šanj« v sedanjosti. Vstop svoboden. a— Aufbiks s krvavim koncem. Pri posestniku Jožefu Motte v Kalšah je bdto .zbranih več fanrtov in dek3et, kri so ee zabava®. Iz družbe je nenadno nekdo zakričal »aufbiks«. Prišlo je do zmešnjave, v kateri je obležal v mlaki vrvi na tleh posestniški ein Ivan Lončarič, zaboden z nožem v pleča. Ranjenčevo stanje Je resno, za brivcem vršijo poizvedbe. a— Podeželske domačije so ogrožene zaradi neštetih in stalnih nakan rasnih podeželskih vlomilcev in tolovajev. Tako so udtrfH v stanovanje posestnika Jurija K rajne a v Zg. Gortiai, ki so mm odnesli celo zalogo Mobas, ajdove moke, sianine in mesti, vlomilca sta izsledena. Priznata sta vse, potem ko so orožniki pri h««* preiskavi na njnnem doma naši ukrade-ne predmete. — TUdI v ftaeo posestnika Pr. šantla v Poten! pri Framo so vdrl! ter odnesli gonilni Jermen, ramo orodje, posestniku Iv. čebejn v Plandcd pni Fta-mm pa so odpeljali 460 kg krompirja te 1&0 kg ovsa. a— Kdo je mladi utopljenec? Drava je naplavila pri Središču truplo neznanega mladega utopljenca, čigar identiteta se še ni mogla ugotoviti. Truplo je bilo močno v razpadu, vendar je bilo spoznati, da Je utopljenec star okoli 15 let. Na sebi Ima modro pisane dolge hlače, svetlo rjave nogavice, svetlo sivo suknjo in lahke gpj-zerice. a— Domača čevljarska industrija se navija. V Cankarjevi 6 je postavil in uredil tvornico čevljev mariborski industrijalec tn lastnik tvrdke »Karo« g. Drago Roglič. Iz Kranja r— Izlet Kranjčanov na morje. Mornarska sekcija Jadranske straže v Kranju priredi v dneh 28., 29. te 30. Junija izlet na otok Krk. izletniki se pepel je jo najprej na Sušak in si ogledajo mesto te slavno romarsko cerkev na Trsa tu. Potem krenejo z motorno jadrnico proti otoku Krku in si pri vožnji ob otoku ogledajo njegova mesta, odn osno kopališča: Omišalj, Malteško, Njivice, Glavotok, Krk te Aleksandrovo. Tu se izkrcajo ter ostanejo en ki je namenjen ogledovanju mesta, kopanju in jadranju. Z Aleksandrovega ae peljejo po drugi strani otoka mimo mest Ba-ške, Vrhnika, Crdkvenice, Selc, Bakra te Bakarca proti Sušaku te odtod domor. Vsa vožnja bo veljala samo 180 Din za osebo. Pripravljena bodo tudi brezplačna skupna prenočišča. Tako ugodna te cenena prilika za ogled našega Jadrana se modi le malokdaj, zato je pričakovati velike udeležbe. Prijave sprejema te daje pojasnila Kraljič Anton, Kranj, Prešernova klet. Z Jesenic s— Kine Radie predvaja dapes ot> tS. te ob 16.30 velezanimiv film »Moderni Robinzon«. Dodatki običajni. Sledi »Pesem Ori-entac Iz Trbovelj t— Hišo z vrtom poceni prodam. Kačnik. Cene na avtobusu aem znižal aa 1 Din. Kačnik. Iz Hrastnika h— Protituberkulozna liga v Hrastnik* hn« v načrtu napravo kopališča, ki bo delno zgrajeno že letos. V petek je predaval za šolsko mladino šolski zdravnik g. it. Neubauer v dvorani Sokolskega doma o jetiki. V ponedeljek 27. t m. bo predavanje istotam ob 18. Predaval bo specialist za bolezni pljuč g. dr. Prodan Jože iz Ljubljane. Med predavanjem se bodo kazale skioptične slike. Vstop prost Pridite! b— V okvirju protituberkuloznega tedna se je vršilo dobro obiskano predavaje za mladino pretečeni petek. Predaval je šolski zdravnik g. dr. Neubauer. Predavanje za odrasle bo pa v ponedeljek 27. L m. ob 18. v Sokolskem domu. Predaval bo o jetiki specialist za bolezni pljuč g. dr. Jože Prodan iz Ljubljane. Naša Protituberkulozna liga vabi vse HrastniČaae sa tn zanimivo predavanje. h— Akcijski odbor za odklopitev Hrastnika od občine Dol te priključitev k občini Trbovlje sklicuje za nedeljo, 2. junija ob 9. velik shod na igrišča poleg gostilne Logarček h— V steklarni spet manj dela. Slana, ki je popalila začetkom maja mladike in cvetje naših vinorodnih in sadjarskih krajev, vpliva slabo tudi na delo ▼ naši steklarni. Sedaj bi morala biti najboljša sezona za izdelavo stekla za vkuhavanje sadja A je ni. Naročil za tako stekleno posodo letos ni, in marsikatero tozadevno naročilo je bilo zadnje čase odpovedano. Zaradi slane se pričakuje letos slsba sadna letina in steklenega blaga za vkuhavanje sadja se ne bo rabilo v toliki meri ko druga leta — Zato se pa obrat v naši steklarni vedno bolj omejuje. Sedaj se je prakti-ciralo v naši steklarni teko, da je bil vsak steklar vsaj delno zaposlen. Pri dela so M menjali. Čim več je bilo dela, temveč je bilo šihtov. A kljub temu je delal vsak v 14 dneh do 6 šihtov. Sedaj, ko je obrat spet delno ustavljen, bo oa imel vsak le 3 do 4 šihte. — Ker je pa vedno manj naročil, je bilo vodstvo primoramo vpeljati poleg omejenega obrata še popolno praznovanje ob sobotah. Torej, bo v sobotah odslej obrat za vso steklarno pooolnom« počival. h— Kina Sokol predvaja danes najna- petejši Tom Mix film »Strah in trepet prerije«, tednik, domač kulturni film in Miki miške. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film »Večni sen« (Kralj Mont Rlanca). Predigra: Paramountov zvočni tednik n— Praznik Jadranske straže. V nedeljo 2. junija bo imela Jadranska straža velik praznik, v prelepo dolenjsko metropolo pribiti okoli 3000 pomladkarjev s IS šol bo prisegla na svoje prapore zvestobo naši sinji AdriJL SledOa bo zgleda ljubljanskih pomtedkor, Id so pred kratkim pokazali, kako globoko je v njih vko-rmlnjeiia Jadranska obrambna misel. Svečana blagoslovitev, ki jo bo opravil prošt g. Certe, to razvitje praporov bosta ob lo. dopoldne na Trgu kralja Petra L pred ma-gistratom. Sledijo petje himne JS, govori te slavnosten sprevod po mesta. Občinstvo se te danes opozarja na ko mladinsko prireditev. Prireditve se med drugim udeleži tudi predsednik oblastvenega odbora, pod-ban g. dr. Pi ritmajer. n— Izlet podmladka Jadranske straAe ■a morje. V ponedeljek se odpelje 70 pomladkarjev tukajšnje gimnazije to meščanske šole na gornji Jadran. S prispevki krajevnega odoora to samih učencev bodo preživeli nekaj dni v Martinščici, odkoder bodo prfredOi latet na otok Rab to tftižnjo okolico. Iz Velen]a rs— asfalta poroka, v 6L Uja pri Trte-nja sta obhajala te dni v visoki starosti zlato poroko zakonca ToJnSkova. Čestitamo! ve— Vodna zadruga aa legtiarfjo Palce. Vodja hidrotelmičnega odseka pri sreskem nsčetetv« v OeJJu g. tni. štefanek si Js ogledal skupno s člani naše občinske oprave bregove rečice Pake. Ugotovili so, da je regulacija Pake res potrebna. Zato Je g. inž. štefanek svetoval ustanovitev rodne zadruge. Občinska uprava se • tem predlogom strinja to vabi interesente, posebno prizadete posestnike, da se včlanijo ▼ to zadrugo. Umestno bi bilo, da bi se razširila ta zadruga na vso šaleško dolino. ve— Zaradi nujnih popravil v separadjl to ostalem obratu rudnik od 24. L m. do konca meseca ne bo obratov aL Za ta čas bo večina rudarjev na brezplačnem dopustu. ve— Hoda nesreča v rudnika. Kopač Grabner Jurij Je v petek pri vožnji premoga padel z vozičkom vred v 6 m globok rov. Pri padcu Je dobil Grabner nevarne poškodbe. Pretresel si je možgane ter Ima domljena tri rebra. Po odredbi zdravnika bratovske skladnice g. dr. KoKka je bfi takoj prepeljan v rudarsko botoJSnteo ▼ Peejem. Iz Ptnia J— Pred ustanovitvijo protttuberk ulos-nega dispanzerja v Ptuja. V četrtek je bila v sobi ptujskega župana razprava o ustanovitvi protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju m ptujski srez. Razprave so se udeležili banovinski referent za pobijanje tuberkuloze g. dr. Robert Neubauer, predsednik narodne protituberkulozne lige v Ljubljani to ravnatelj OUZD g. dr. Jože Bohinjec, mestni predsednik kot podpredsednik ptujske protituberkulozne lige gospod Jerše Ladislav te ostali krajevni Š-niteljL G. dr. Neubauer je opisal poslovanje že obstoječih dispanzerjev m obrazložil pogoje, ki so potrebni za ustanovitev te vzdrževanje takih dispanzerjev. Glede M -vsa ta izvajanja se je ugotovilo na konferenci, da bi bilo najprimernejše, da bi posloval dispanzer v ptujski bolnišnici, kjer bi »s še letos dogradil prizidek za ambulantne prostore, zlasti ker bo ▼ bolnišnici na razpolago tudi Rentgenov aparat Dokler pa ne bo dovršen ta prizidek, bi bilo primerno dobiti na razpolago ambulantne prostore tukajšnje ekspoziture OUZD. Kakor se doznava, bo prizidek v bolnišnici dovršen že do konca oktobra. Kaže torej, da ae bo naposled ta čkrvekolittbai črt uresničil. Iz življenja na dežel! DOBOVA PRI BREŽICAH. JNAD Jadran te Ljubljane uprizori danes popoldne ob pol 4. v dvorani Rdečega križa Golarjevo komedijo »Dve nevesti«. Cenjeno občinstvo vabimo na lo prireditev, ki bo nudila vsakemu dovolj užitka to zabave. ST. VID NAD LJUBLJANO. Meščanska Ma je prejela lz zapuščine blagopokojnega višjega šolskega nadzornika v pokoin g. Josipa Novaka in Iz zapuščine blagopokojnega šolskega upravitelja v pokoja g. Janka Bajca za učiteljsko in dijaško knjižnico večjo množino knjig. Oba pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu! KAMNIK. V sredo 29. t m. bo obiskal naše mesto francoski konzul is Ljubljane g. Remerand. Francoski krožek mu priredi pozdravni večer v dvorani Narodne čitalnice ob pol 20. Na sporedu »o nastopi otrok, dve glasbeni točki in dva šaljiva prizora Vstop le proti vabilu. BREŽICE. Občni zbor oživljene Grli Metodove podružnice v Brežicah se bo vršil v sredo, 29. t. m. ob 8. zvečer r risal-ntei meščanske šole. Vabimo k obilni udeležbi! RP5NICA- Sokolska zvočni kino predvaja danes ob 15.15 te 20.30 Fozov velefilm »Transatlantikc. Za dodatek nov zvočni tednik. VRAM. Namesto cvetja na grob ™»wh> tukajšnje vrte učiteljice gdč. Angele Va-lentičeve so darovali za revne šolske otroke: g. PučeMk 200 Din, g. Goldschnig 100. ga. šertrinek 50, g. Kranje T. mL 100, g. Besjak 200, g. dr. Kralj 30, gdč. Pečovnik 100, ga. Sagadrn 20, g. Potek 50, ga. Lesja-kova 10, ga. dr. Resinova 50, g. L Skrten-šefc 30, g. Kodrič 100, ga. Zamoto 10, g. Emil Zamoto 30, ga. Turnerjeva 50, gdč. Rannicherjeva 50, ga. Ivanuš 60, g. Čeh 20, žlahtičeva 50, g. Sotošek 20 Dto. Enako je za framske revne otroke daroval svak gdč. Valentičeve g. Valerijan Peča-rič iz Trsta 100 Din. Vsem darovalcem se prav iskreno zahvaljuje šolski upravitelj. Največjo zahvalo pa dolguje framska šola gospe Antoniji in gospodu Ferdinandu Lešniku, pos. mest. mlina v Framu, ki sta tudi letos blizu 70 otrok nad 5 mesecev vsak dan oskrbovala s kruhom, Bog povrni stotero! — V. Tvanuš, šoL upravitelj. Sokol Sokolska javna telovadba, ld )o prtreds sokolska društva Ljubljanski Sokol, Sokol L Tabor to Sokol LJubljana IL, bo dne 8 junija zvečer na letnem telovaifišča Ljubljanskega Sokola pod T*volijem. Istočasno bo tudi slavnostna otvoritev letnega telovadišča Ljubljanskega Sokola. _Vabljeni! Sokohka deca v SfražfJČH uprizori v nedeljo 26. t m. ob 17. pouči ji vo mtedtesko spevoigro »V kraljestvu palčkov«. Prijatelji sokolske dece vabljeni 1 Zlet dolenjskega sokolskega okrožja r-Kočevju bo v nedeljo 2. junija. Zjutraj ob 6. se prično tekme vseh oddelkov, nato bodo izkušnje vseh telovadečih, a ob pol 12. sprevod skozi mesta Zbirališče na telovadi šču pred šoio. Popoldne ob poi 15. nastop vseh društev in čet, včlanjenih v dolenjskem okrožju. Ker bo to edina večja sokolska prireditev v dolenjskem okrožju, se vabijo člani in prijatelji Sokolstva, da pohite ta dan v Kočevje in s tem okrepijo kočevske Sokole v njihovem nacionalnem dehi. Sokolsko dngtw Rajheuborg pnuešavt 10. Junija 251etnioo svojega obstoja. Vri39 se bo okrožni zlet spodnje posavskega okrožja v zvezi z razvitjem društvenega prapora. Priprave za to proslavo so v polnem teku. Ker Je pričakovati obilo gostov, opozarjamo vse ostale organizacije, da upoštevajo ta datum. Nadaljnja navodila bodo sledila. Sokol v Gornjem grada Je praznoval materinski dan skupno s šolsko mladino pod vodstvom upravitelja g. Tratnika Jožefa. Mladina je zapela več pesmi to nastopOa z deklam adjami, »Cicibanom ta čebelico« to igro »Dva računa«. Učiteljica gdč. Hor-vatova Anta je imela prisrčen nagovor na starše to na otroke. — Propagandni lafet v Luče nameravata prirediti Sokola iz Gornjega grada ta LJubnega v nedeljo 30. Junija V Ločah bodo telovadeči oddelki tu® nastopih. — Javni društveni nastop gor-njegrajskega Sokola Je določen na nedeljo 4. avgusta, na kar opozarjamo sosedna društva a prošnjo, da na ta dan ne določijo svojih nastopov. SiMAPODHO V L iiU B t rti ■ aCPCBTOAA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 26.: Zlato tele. Premiera. Izven. Ponedeljek, 27.: Brez tretjega. Gostovanje t Celja. Torek, 28.: Blodni ognjL Gostovanje vr Kranja. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 26.: Boecaecio. Izven. Znižane tarnat od 36 Din navzdol. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Kratko življenje, PetrnSka balet A. Občinstvo eposarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice za gostovanji mariborskega gledališča, ki se vršita začetkom junija. Vstopnice, ki 90 bile doslej kupljene, veljajo za junijsko gostovanje. Mariborčani bodo igrali Wiideovega »Idealnega soproga« in Katajevo »Kvadraturo kroga«. Ker je odvisno gostovanje od predprodaje vstopni«, ponovno opozarjamo občinstvo na to izredno zanimivo gostovanje. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 26.: Blodni ognjL Zadnjič, od 15 Dto navzdol. Ceno CELJSKO GLEDALIŠČ*. Začetek ob 20. Ponedeljek, 27.: Brez tretjega. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. žarnice morate poznati, da zamorete presoditi njeno gospodarnost. TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, ima oba podatka« Onadva Vam jamčita za gospodarnost žarnice. s ŽARNICE TUNGSRAM D nitka ▼ dvojni vijačiid mHobsa množina t dekaloaenfii Najcenejše in hvalita' tivno najboljše hrastove in buhove dobavlja in polaga tovarna REMEC 8 Cd DUPLICA PRI KAMNIKU Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Ljubljana, Kersnikova 7 poleg Slamtča // železniška in avtopostaja S II T Današnji športni spored Lahka atletika: Na igrišču Primorja ob 16. lahkoatletski dvomatch LJTJBLJANA-BEOGRAD. Nogomet: V LJUBLJANI: Prvenstvo I. razreda: igrišče Hermesa ob 15.30 HERMES—CELJE. Prvenstvo II. razreda: igrišče Primorja ob 10. SVOBODA—MLADIKA, igrišče Reke ob 16. SLAVIJA—MARS, igrišče Jadrana ob 16. JADRAN—GRAFIKA. V MARIBORU: Igrišče Rapida ob 17. RAPID—ČAKOVECKI SK. Prvenstvo I. razr. V DRUGIH KRAJIH: V Trbovljah igrišče Amaterja ob 16. AMATER—RETJE. V Zagorju igrišče Sloge ob 16. SLOGA—LITIJA. V Murski Soboti igrišče Pano-nije ob 16. PANONIJA—MURA. Vse prvenstvene tekme. — V Celju pri Skalni kleti prijateljska tekma ob 16.30 DOBRNA—ATLETIKI. NACIONALNA LIGA: V Beogradu: BSK—PRIMORJE, v Zagrebu: GRADJANSKI—HAJDUK, v Osijeku: SLAVIJA (O)—BASK. Naš zimskosportni savez zaključuje z današnjim občnim zborom trinajsto sezono Preteklo leto je prineslo širok razmah, pa tudi že mnogo protestov Menda še nikoli od obstoja jugosloven-ekega zimskosportnega saveza ni bilo za redni občni zbor toliko zanimanja kot ga je letos. Pri vseh klubih in podsavezih se letos pripravljajo na ta društveni dogodek zelo intenzivno, nekateri s pozitivnimi predlogi, drugi pa z ostro kritiko in temeljitim obračunom. Organizacija je zavzela sedaj že takšen razmah, da je povsem um-Ijivo, če so se v njenih vrstah pojavile razne struje in številni tabori, ki s poslovanjem savezne uprave v kakršnemkoli pogledu niso povsem zadovoljni. V tem razpoloženju se je situacija — posebno še po planiški skakalni 'ekini — zaostrila tako. da so nekateri savezni funkcionarji podali kar ostavke, ostali pa stopajo pred članstvo v zavesti, da so sicer po najboljših močeh vršili in tudi opravili svoje delo, zato pa si nakopali vrsto drugače mislečih, ki čakajo zdaj na občni zbor, kjer nameravajo temeljito razpraviti o vsem, kar je bilo slabega. Da občni zbor časovno ne bi trpel zaradi preobširnih poročil in bi bilo tako čim več časa za temeljito razpravo o poslovanju v pretekli sezoni, je uprava izdala glavna poročila za delegate v tiskani brošuri, iz katere posnemamo nekatere zanimivosti: Vreme za zimsko sezono je bilo letos izjemoma najbolj ugodno na jugu in vzhodu, najslabše pa na področju obeh podsa-vezov v Ljubljani in na Jesenicah, kjer je zapadel prvi sneg šele zadnje dni januarja. Smučarstvo se je kljub temu in deloma prav zaradi tega razširjalo v pravi narodni šport, ki ga že davno ne objema vsega zimsko-sportna zveza. JZSS je v teku leta dobila nov podsavez (koroški) s sedežem v Sloven jgiadcu. Velike spremembe je povzročila odpoved dogovora, ki sta ga imela SKJ in savez glede skupnega članstva; članstvo se je moralo odločiti za Sokola ali športno organizacijo, ker pri obeh ni moglo več biti včlanjeno. Klubi in podsavezi so opravili veliko delo, toda zdi se le, da se večina ni mogla prav razmahniti, deloma iz finančnih razlogov, precej pa tudi ■taradi pomanjkanja delavcev in razumevanja nalog. Smuško-sportni spored je obsegal v pretekli sezoni 109 tekem, med katerimi je bilo vse premalo zanimanja za tako zvani klubski dan, ki bi moral biti vsakoletni praznik vseh organiziranih smučarjev. Državno prvenstvo si je priboril Čeh Vrana, med Jugosloveni je bil najboljši Dečman; s tem prvenstvom je bilo zaključeno tudi II. kolo vseslovanskega smuškega prvenstva, kjer so — brez sodelovanja Poljakov — s komaj 52 točkami naskoka zmagali — Cehoslovaki. Na tujem naši smučarji zaradi pomanjkanja sredstev niso bili mnogo. Pri otvoritvi smuške skakalnice v Sofiji je šramel zasedel 3. mesto, v Celovcu je bil Ilirijan Pribošek na 1. mestu. Razen tega smo imeli še dva najtopa, in sicer v Tatrah in Miirrenu. S Smolejem smo na Fis-tekmah dosegli največji letošnji uspeh — 10. mesto na 50 km ali 2. mesto med Srednjeev-ropci. v Miirrenu so startali naši speciali- sti za alpsko kombinacijo v hudi konkurenci. Omeniti je treba še start naših akademikov v St. Moritzu, kjer so se postavili Baebler, Palme, Heim in drugi. Razveseljivo je poglavje o dograditvi novih smuških skakalnic in smuških domov, ki so obenem važne postojanke za naš zimski turizem. Savez je bil z vsemi sorodnimi društvi doma in mednarodnimi strokovnimi organizacijami v prav dobrih odnošajih — razen prehodnega nesoglasja s Fiso zaradi priznanja planiške skakalnice. Statistični pregled članstva izkazuje 7 podsavezov in 106 klubov, ki imajo 65 smuških domov in pozimi oskrbovanih planinskih koč ter 26 skakalnic, med njimi največjo in najboljšo na svetu v Planici. Obširno poglavje je gen. tajnik Goreč posvetil tej »Planici«, to je mednarodni skakalni tekmi, zaradi katere je bilo že pred njo in neposredno po njej toliko govora in čtiva in v zvezi s katero je prav za prav izbruhnila danes še odprta kriza v savezni upravi. Zgodovina te naše edinstvene skakalnice je znana našim čitateljem iz takratnih podrobnih informacij iz prvega vira. številni so podrobni razlogi, s katerimi uprava zagovarja organizacijo planiške skakalne tekme, kakršna je bila, h koncu pa ugotavlja kratko in jedrnato: »Kaj je športni rezultat Planice? Svetovni rekord 98 m, norveški rekord 98 m, svetovni rekord v konkurenci 87.5 m, poljski rekord 95 m, češkoslovaški rekord 85.5 m, švicarski rekord 86.5 m, avstrijski rekord 91 m in jugoslovenski rekord 72 m. In takšna prireditev je bila povod za proteste? Vzemimo primero, da bi bila ta skakalnica samo 10 km daleč od Planice onstran meje! Kdaj bi bili mi tedaj dosegli 72 ni znamko? Kdo od naših tekmovalcev in športnih delavcev je, ki bi bil videl takšno tekmo v inozemstvu, bi bil govoril o njej drugače kakor v superlativih ? Tako pa mora naša Planica nositi posledice naših malih razmer. To je ves problem Planice! Poročilo smuško-tehničnega odbora, ki je prav tako v brošurici, navaja tehnične podrobnosti o posameznih tekmah doma in na tujem ter statistične podatke o najvažnejših prireditvah po podsavezih in disciplinah. Še bolj kot smuška sezona je trpela zaradi neugodnih vremenskih razmer drsalna sezona, kar poudarja poročilo drsalno-teh-ničnega odbora pod vodstvom inž. Stanka Bloudka. Lepe misli so v tem poročilu posvečene pri nas še malo udomačenemu ho-ckeyu na ledu, ki se pa zaradi slabe zime kljub vsej agilnosti klubov, ki bi ga radi gojili (Ilirija), ni mogel prav razmahniti. Knjižica vsebuje slednjič poimenski seznam tekmovalcev I. in n. razreda v posameznih disciplinah, kateremu so priključeni še seznami saveznih sodnikov za smučanje in skoke ter saveznih smuških učiteljev. katerih število je naraslo že na skoraj 90. Prav dobri in zelo pregledni po na koncu tudi seznam saveznih članov, seznam smuških skakalnic ter smuških in v zimi oskrbovanih planinskih domov. Športni klub Ilirija v Ljubljani priredi I. mednarodni tenis turnir za prvenstvo Ljubljane pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Dinka Puca in častnega komiteja 1. in 2. junija na svojih igriščih pod Cekinovim gradom. Discipline: 1. Single gospodov za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 2. Single dam za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 3. Dou-ble gospodov za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 4. Miksed double za mednarodno prvenstvo Ljubljane. 5. Single gospodov kategorija B Turnirska določila: Pravico sodelovanja imajo samo igrači amaterji, ki so verificirani v kateremkoli savezu članu F1LT Za odigranje poedinih disciplin je potrebna prijava najmanj šestih tekmovalcev, odnosno tekmovalnih parov. Nagrade prejmejo v poedinih disciplinah prvo in drugo plasirani, pri več kot 16 priiavljenih pa tudi tretje plasirani • igrač. Prijave je poslati najkasneje do 30 maja, 12. ure na naslov: Ilirija Ljubljana, ooštni predal 175 Žrebanje se bo vršilo 31. maja ob 18. v klubskih prostorih na igriščih Igra se na 8 novih rdečih 'eriščih SK Ilirije s »Spaldi-g« žogami. Turnir prične v soboto 1. juniia ob 14., naslednji dan na ob 8. Oba dneva se tekmovan'-vrše do nastalega m~aka Vse discinl;ne se odigra io po sistemu wbest of three« Finale singla gospodov in doubla gosoo dov se odiera po sistemu »best of five« Točen razpored poedinih partij bo objav !ien vsakokrat eno uto pred pričetkom na igrišču. Igrači, ki 15 minut po razglašenju njihove partije niso na mestu, izpadejo iz daljnje konkurence v dotični disciplini. Prijave se po izvršenem žrebanju ne morejo več preklicati. Vsak sodelujoči igrač mora nastopiti najmanj v dveh disciplinah. Vsak sodelujoči igrač je obvezan po potrebi soditi. Prijavnina za poedine discipline znaša: 1. Sinile gospodov 30 Din. 2. Single dam 30 Din, 3. Double gospodov, par 50 Din, 4. Miksed douibfe, par 50 Din, 5. Single gospodov kat. B 20 Din. K vsem prijavam se prišteje še 10% taksa JTS-a. Tekmovalci, ki ne poravnajo prijavnine pred pričetkom tekmovanja, ne bodo pri-puščeni k tekmovanju. Motociklistične gorske dirke pri Gorenji vasi nad Škofjo Loko bodo v četrtek 30. t. m. na dan Vnebohoda ob 15. Priredi jih prvič Hermesova motosekcija na žteJio samih Gorenjevašianov, da se s to prireditvijo privabi čim več izletnikov v njihovo prijazno dolino, polno romantičnih tn vabljivih kotičkov Nekaj takega je prav v kraju, kjer je izbrana za prireditev gorska vijugasta proga oddaljena od Gorenje vasi kake štiri kilometre. Kljub temu, da proga za tovrstne dirke ni baš pripravna, se je k uJele?bi v konkurenci prijavilo lepo število naših dirkačev in je upati, da bodo uspešno premagali vse ovire Predprodaja vstopnic za te dirke se vrši R Telovčan. Gorenja vas Olga Jamar Poljane, Vid Grošelj. Ziri, Ivan Savnik. Ško fia Loka, in M Martinčič. Lučine Nadalje priredi Hermes medklubske motociklistične dirke na lastnem dirkališču v Šiški, in to za binkoštne praznike 9. in 10. junija. 2e sedaj vlada za to prireditev precejšnje zanimanje, posebno s strani konkurentov, ki si obetajo lepih uspehov. To pa zato, ker je program dirk zamišljen popolnoma drugače, kot smo jih do sedaj pri nas imeli. V prvi vrsti bo šla vsa klasifikacija po točkah. Vabila in podrobni program' so motoklubom razposlani in so že zagotovljene prijave zagrebških in mariborskih konkurentom. Organizator je s svoje strani poskrbel tudi že za primerne nagrade zmagovalcem posameznih kategorij in so posebno ožji sodelovalci in prijatelji prireditelja takoj priskočili v tem pogledu na pomoč z različnimi pokali in drugimi stičnimi darili. Teniška pr\>enstvena tekma SK Ilirija i Smučarski klub Celje. Danes ob pol 9. s« bo pričela na tenišču za evangeljsko cerkvijo v Celju zanimiva tekma za državno prvenstvo v tenisu med teniškima sekcijama ljubljanske Ilirije in celjskega Smučarskega kluba. Za Ilirijo bodo nastopili: gg. Šivic, Truden, Dacar in IJanko ter dami Ravnikarjeva in Dacarjeva, za Smučarski klub pa gg. Gustav Honigmann, dr. Lich-tenegger, Steinbock in Woschnagg ter dami Ilza in Lizelota Westnova_ Nogomet v Ptuju. V nedeljo se je vršila nogometna tekma na igrišču SKP med moštvom SKP in rezervnim moštvom SK Železničar iz Maribora. Železničar je pred-vedel lepo tehnično igro, dočim je je Ptuj bojeval le za fizično prednost. Končni rezultat je bil 3 : 1 v korist Železničarja. Sodil je sodnik g. Zamuda iz Ptuja. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Rezerva igra danes ob 14. na prostoru Hermesa prijateljsko tekmo s Slogo. Sestava moštva v članski knjigi v »Evropi«, v garderobi na Stadionu naj bo moštvo najkasneje ob 13.30; služba g. prof. Ančik. Junior-sko moštvo igra ob 9.30 na igrišču Mladike pokamo tekmo s Slovanom; v garderobi na Mladiki naj bo moštvo ob 9.. služba g. Smerdu. Motoklub Ilirija. Danes članski izlet k Sv. Ani in na Ljubelj. Sestanek ob 13. pri hotelu »Stara pošta« v Kranju. Prijave za izlet J. T. K. v Millstatt na Koroškem se brezpogojno zaključijo 31. maja. Podrobna pojasnila v klubskem tajništvu. ŽSK Hermes (Nogometna sekcija). Tekma z Bratstvom na Jesenicah je odpovedana. SK Sloga. Danes ob 13.30 naj bodo pri Miillerju moštvo, ki igra na igrišču Hermesa z Ilirijo B. SK Grafika. Za današnji tekmi z Jadranom naj bodo igralci rezerve ob 13.45 v gostilni pri Pelcu v Koleziji v Trnovem. Igralci prvega moštva pa ob 15.15 istotara. Opremo preskrbi gospodar. SK Svoboda. Danes ob 8. naj bosta re- zerva in juniorii v naši garderobi. Igra se z juniorji Primorja. I. moštvo istotam ob 9.30. Vsak naj prinese s seboj opremo in naj jo po tekmi odda gospodarju. Ulrich in Obradovič sigurno. Reditelji: Turšič. Dovgan, Edi. SK Slavija. Za današnjo prvenstveno tekmo naj se zbere točno ob pol 16. uri na igrišču SK Reke kompletna prva skupina. Rezerva Baumgartner. Lahkoatlctska sekcija SK Celja trna treninge vsako sredo in petek od 17. dalie na Glaziji. Vi Sodna dražba Dne 14. Junija t. 1. ob 10. url se proda pri sreskem sodišču v Vel. Laščah turbinska žaga ln mlin, hiša ter nekaj zemljišča v Podlogu pri Vel. Laščah. Cenllna vrednost 200.000 Din, najmanjši ponudek 120.000 Din. — Zelo ugodni plačilni pogoji, večji del prevzem hipoteke. Dražbenl pogoji ln podatki na razpolago pri Ivanu Han-žiču, javnem notarlu v Vel. Laščah. 12243-32 MOŠKI, ki trpe na seksualni nevrastenijl, ozlr. Lm potenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. — Razpošiljamo diskretno. LEKARNA DELEVI Beograd, Knez Miha j lova štev. 1. Dobite jih v vsal-ii lekarni! Oglas registrira a S. br. 38/1934. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 25. t. m. ob 15. uri popoldne po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Rozalija Schmalz vdova po nadsprevod. drž. železnic Pogreb se vrši v ponedeljek 27. maja ob 14. uri izpred zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 25. maja 1935. 5032 Globoko žalujoči ostali Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Mici Novšek, brez mojega osebnega dovoljenja. Viktor Novšek, Ljubljana-Moste, Ciglarjeva ul. 17. IŽ206-S1 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerij* Iragib kovin » LjubljanL Ilirsko ulica 4ter. 36 — vbod x Vidovdanske ceete (pri go stilni U ožina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvigjib cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Beseda 2 Oin, davek 2 Din za Šifro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 20 Din. Za letoviščarje več sob in kuhinjo oddam v najem pri Sv. Križu. — Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 13277-3S Orehovega furnirja v veliki količini, po najnižji ceni, se dobiva v skladišču furnirja D. RISTIC, Kralja Aleksandra 12, Beograd. 5024 STROJE za plisiranje najnovejše modele, dobavlja generalno zastopstvo strojev za entlanje, ažuriranje, gumbe in šivanje. A. Guttssiaim Zagreb, Martičeva 4 4492 Z&hžzu&itz bt&z/iLačen T MEINEI^HEROLB D.70.Z ZALIVOM StA5BU - HAR190R SI. 101, (DAŠCARU) želim vzeti v »kup, komisijo ali kot poslovodja s fiksno plačo in deležem na čistem dobičku. Laliko vložim za večji inesek komisijskega blaga. V stroki delam že nad 15 let v večjem mestu. — Ponndbe pod »Daščara< poslati na Puhlici las d. d., Zagreb, Hica 9. Popolnoma brezplačno! Izrežite ta oglas ter ga predložite v prvi traftkl. Nudimo Vam brezplačno začetek res lepega romana. Prepričajte se sami! trafika, prodajalna časopisov! Prosimo Vas. da donosi tel ju (-Icl') tega kupona izročite popolnoma brezplačno ln brezobvezno breznlaičnl začetek romana >V naročju sreče«, če tega začetka nimate, pišite pornj na odprti dopisnici. Ako »Družinskega tednika« še ne prodajate, nam to sporočite, nakar Vam pošljemo prodajne posoja. »Družinski tednik«, Ljubljana, Tyrševa cesta 27. KATERO MINERALNO VODO NAJ PIJEM? Tako vprašanje si stavijo mnogi ljudje pod vplivom raznih oglasov ali druge reklame. Vzemite vedno tisto, ki Vam zraven prijetnega okusa nudi tudi največ koristi za Vaš organizem, a to je aška slatina! RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo za dobavo SEKCIJONALNIH VODOCEVNIH KOTLOV za dan 15. junija t. L v svojih uradnih prostorih v Ljubljani, Gajeva ulica 5. Ponudbe je sestaviti po pogojih, katere je mogoče kupiti pri zavodu in jih oddati v vložišču zavoda do 11. ure predpisanega dne. Pokojninski zavod si pridržuje pravico sprejeti ponudbe neozi-raje se na to ali je najcenejša ali ne, ne da bi bil za to dolžan dati kakršnokoli pojasnilo. Ravno tako more zavod razveljaviti licitacijo. Ponudbe, ki bi prispele prepozno ali brzojavno, ne bodo upoštevane. Za čas razpisa morejo dobiti interesenti načrte, pogoje in program, kakor tudi vsa potrebna navodila v zavodovem gradbenem oddelku v Ljubljani, Gajeva ulica 5, in to med uradnimi urami. LJUBLJANA, meseca maja 1935. 5035 POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. DRA2BENI OKLIC Dne 24. junija 1935 dopoldne ob 9. uri je pri sreskem sodišču v Radovljici dražba VILE z gospodarskim poslopjem z 8 sobami, kuhinje itd. katera stoji tik Bohinjskega jezera, na najlepši točki okolice, to je v centru, s krasnim razgledom čez celo jezero, Triglavsko pogorje itd. Pred vilo lep naravni park in jezero, za vilo vodna moč bistrega potoka Ribnice in Save. Okrog vile je 3000 m2 sveta z lepim hribčkom, pripravnem še za 2 vile, ali večji hotel. Tozadevni načrti so na razpolago. V vili je sedaj brezalkorestavracija, pension. Donos Din 25.000. Dalje se nahajata pri vili še 2 gozdova. Faktična vrednost vsega tega Din 257.000, ali najmanjši ponudek pa znaša samo Din 120.000. Eventuelno se tudi zamenja za dobro posestvo s trgovino na Gorenjskem ali v okolici Ljubljane, Kranj, Jesenice. Posredovalci z dobro provizijo se iščejo. Iz prijaznosti daje vsa pojasnila, do izključno 12. junija 1935 Viktor Grobotek. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. 5026 VSAKOVRSTNE PLETENINE kakor obleke, blnze, jumperje, kopalne obleke najmodernejšega kroja, rokavice, nogavice in klobuke za dame, športne čepice ter svilene in volnene kravate najnovejših vzorcev nudi Vam po izredno nizkih cenah tovarniška zaloga JOSIP KUNC 8 KOMP. LJubljana, Miklošičeva cesta 32 5025 ^■imr •v. r- m \KrW-.r . i' A jfSS v '."v - 1» Za vedno nas je zapustila po kratki bolezni naša predobra in preskrbna mama in sestra, gospa ZINKA WOLF roj. Kcstel Pogreb se vrši v nedeljo, dne 28. maja ob 16. Ostala bo vedno med nami! VIDA, VLADO, MILENA, otroci; MARIJA KoSTEL, sestra, in ostalo sorodstvo. -mm ■ «83** ■■ v;v 5031 f Vsemogočni je rešil trpljenja tn poklical k sebi v boljše življenje našo zlato hčerko, teto ln svakinjo, gospodično V- . iv mm starešino pošte Grosuplje K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 26 maja 1935, popoldne ob 4. uri na farno pokopališče v Žužemberku. Žužemberk, dne 25. maja 1935. Žalujoči ostali. Kraljestvo mode Obleke za tenis Poletna obleka, za tenis nI nikdar preveč lahka. Ko tekamo po tenišču v poletni. vročini, se nam zdi vse, kar imamo na sebi, še pretežko in šele takrat prav razumemo, zakaj so kratki rokavi pri tenisu tradicija, čeprav predpisuje moda za druge obleke poldolge in tričetrtinske rokave. Važno je tudi, da pravilno izberemo tvo-rivo za obleko, saj stavimo velike zahteve na tnpežnost take tkanine, razen tega mora biti lahka in kar je morda še važnejše: zračna 5n luknjičasto tkana, izbe r a torej ni preveč velika, odločiti se moramo za propustno, lahko volneno blago, za grobo tkano platno ali pa zopet za moderno surovo svilo. Obleko za tenis si zamišljamo tako ukrojeno, da ni uporabna le na tenišču, temveč jo lahko nosimo tudi na poti tja, razen tega pa jo hočemo izrabiti na leto-viiSču, kakor vaako drugo lahko poletno obleko. Pri tem ne smemo pozabiti, da je prostost gibanja pogoj pri vseh športnih oblekah. Zato so pri takih oblekah v veljavi nagubana ali zvončasta krila, pa tudi z gumbi zapeta krila, ki jih lahko odpne-mo do poljubne višine. Na tenišču je še vedno tradicionalna bela barva, a moda skuša enoličnost belih oblek poživiti z barvastim okrasjem, ki ga vidimo letos na skoro vseh teniških oblekah v obliki žtvobanrrrfh pasov, ovratnih rut. gumbov itd. Tenis je šport, ki je posebno primeren »a žendke, ker se pri njem razgtbljejo vse mišice brez velikega napora, ženskam pa vedno sledi moda in tudi »beli šport« se je ni ubranil. Vsako leto prinese moda tudi na tem področju nekaj novega in če si pozorno ogledamo nekatere izmed teh novih modelov, spoznamo, s kako preprostimi sredstvi doseza letos moda svoj namen. Obleko za tenis s preprostim krilom vidimo na naši drugi skici. Tudi život je v sorazmerju s krilom zapet z gumbi, ki se ponavljajo na kratkih rokavih (2. skica). Dnevni modi še bolj odgovarja naslednja skica, ki predočuje obleko z barvastimi efekti. Na život te obleke je z barvastimi gumbi pripet tako zvan predprsnik, ki se pod pasom nadaljuje v dve zgoraj prešiti, spodaj pa široko razpuščeni gubi. Pisana ovratna ruta, ki izgine v četverokotnem vratnem izrezu, soglaša z živobarvnim pasom (3. skica). Moderna, mlada športnica nosi pri tenisa kratke hlačke in progasto bluzo. Seveda ne more hoditi taka po mestu in je pri tej opremi potrebna še vrhnja obleka brez rokavov, ki jo zapenjata dva gumba (zadnja dkica). Na tenišču je zopet moderno nagubano krilo v zvezi s preprosto bluzo, ki so ga v ta namen cenile že naše matere (predzadnja skica). Za hladne dneve priporočamo novo ogrinjalo, ki je nekakšna »dražitev jopice ln modernega kepa. Jopica je po sredi zapeta z velikimi gumbi, vsi robovi pa so grobo prešiti, kar še poveča športni videz tega komada (zadnja skica). Kreton za vrtno obleko je posebno priljubljen in je tudi jako praktičen, zlasti če gre za dobro pralno tvo-rrvo pristnih barv. Saj je tako obleko treba kaj pogosto čistiti in je tudi izpostavljena najbolj močnemu soncu! Jako priljubljene so kretonaste obleke, ki predstavljajo moden »kompromis« med domačo oble- ko ta pffitamo in sestoje iz hlačnega krila ter iz izrezanega života z naramnicami. Ne smemo pozabiti na široke žepe in na preprosto srajčno bluzo, ki tako mladostno učinkuje! K slogu te obleke spada tudi ši-rokokrajen slamnik iz grobo pletene naravne slame. Trebusasto steklenico tepremenimo v okusno steklenico za liker, če ji nataknemo na vrat pisano po- barvan život kmetice, ki smo ga izrezljali iz lesa. Tudi steklenico prebarvamo v istem slogu in enako okrasimo nizke kozarčke. lustrolM PARKETNO VOŠČILO ZA BRIZGANJE JC IDEAL VSAKE GOSPODINJE. KER Z J.USTROLOM-BRBZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK PARKETA .LUSTRA' IIUBIIANAGOSPOSVETSKA8 ncora popusti pošiljamo tidi po poŠti i Zdravniška posvetovalnica Bolečine v kolenu. 1. Točnega ni mogoče reči. Ker je opis nezadosten, posebno pa manjka preiskava. Vendar je velika verjetnost, da je obolenje revmatičnega značaja, ker omenjate, da trpite za rev-matizmom. 2. Dolenjske Toplice so prav izvrstne ter popolnoma ustrezajo zahtevam moderne medicine, škode ne bo nobene, če menjate kopališče. Vsekakor pa vam svetujemo, da ostanete v Toplicah vsaj mesec dni, če hočete doseči uspeh. — P. o. Lj. Tožite o srbenju in nekem izpuščaju. Ali ste opazili mrčes? Kajti take težave so često posledica tega. Ce tega ni, vam svetujemo, da si prizadeti del telesa dnevno umivate s toplo vodo, nato pa poštupate s pudrom ali pa namažete z mentolovo va-zelino. — M. D. Star. v svojem dopisu ne omenjate, koliko odstoten je vodikov pre-kis, ki ste ga kupili. Vendar vas svarimo pred uporabo koncentriranega prekisa. Koliko ga je treba razredčiti, to popolnoma zavisi od barve, ki jo želite doseči. V ostalem še nekaj? Tožite, da se vam lasje cepijo na konceh in da zelo počasi rasejo. že to je znamenje, da nekaj ni v redu. Ce si mislite lase sedaj še umivati z vodikovim prekisom, vam bodo postali popolnoma krhki ter se vam utegne zgoditi, da jih boste izgubljali Ce ste po naravi plavo-lasa in želite torej za nego plavih las sredstvo, potem uporabljajte samo kamilice. Vsa ostala sredstva škodujejo lasem. — Ciklonizacija. Strokovno pravilno izvršena ciklonizacija uniči vse, kar je živega, torej tudi mrčes in jajčeca. Opozarjamo pa, da je uspeh nesiguren, če se ne razsteniči vse stanovanje naenkrat, marveč le ena soba. Potem seveda ni krivda na ciklonu, ampak stenice se zopet naselijo iz drugih sob. — Nepojmljivo. 1. Kar brez skrbi, niste okrnjena, niti ni vzroka, da bi ne imeli otrok, "n nedostatki so zelo pogost pojav tn pri večini žensk. Sčasoma se stvar sama uredi. Organske podlage za to ni, pač pa je verjetno, da obstoje neke motnje duševne narave. V podrobnost se žal ne moremo spuščati na tem mestu. Vendar si nikar ne delajte skrbi. 2. Kadar nastopajo opisane težave, vzemite aspirin ali pa pyramidon. V ostalem: pogum. — Športnica. Šport vam v tem pogledu pač ne bo pomagal, tudi masaža ne, nasprotno. Ta neznatna napaka, če jo lahko tako imenujemo, je prirojena in je ni mogoče odpraviti Nič zato. Krepki nogi napravljata krepak vtis _ Higiea. V vašem primeru je beli tok pač posledica aflabdkrvnosti tn nervoze. Lek te- mu je železo in arzen, mnogo svežega__ ka in tečna hrana. Pazite na čistočo. Potrebno je umivanje s toplo vodo, nato si pa sluznico namažite s vaaelino. Ce vam izostane beli tok, ni to prav nič Škodljivega, nasprotno niti ni to v zvezi z opisanimi težavami. Skrbite le za to, da se sluznice ne izsuše, pa bo prenehala pekoča bolečina. — J. K. v K. 1. Koža ni obrabljena, pač pa po vsej verjetnosti britev. Preden si namažete lice z milnico, si lice namastite z malo vazeline ali kreme. Po končanem britju si milnico temeljito izperite z lica, istotako temeljito namažite z mazilom. Prav dobro stri lahna masaža kože. Pred vsem si pa oglejte britev. 2. Morda se jako znojite? Umivajte se vsaj zjutraj in zvečer s hladno vodo. Kajti tako srbenje je le znamenje, da neka stvar draži. 3. Ali pijete mnogo cvička? Imate vsekakor preveč želodčne kisline. Vzemite 1 kavno žličko jedilne sode (sode bikarbone) v čaši vode, pa bo takoj prešlo. Pred vsem pa pazite, po kakšni jedi ali pijači se vam pojavi zgaga. 4. Opisani mozoljčki niso prav nič nevarni. So pa prav očiten opomin: Umivajte se dnevno, kajti vam se maše lojnice, ki se zagnoje. Vse to odpravite le z nego svojega telesa. 5. Nič hudega; menda ste tudi nervozni. Saj je prav, da pazi človek na svoje zdravje ln telo, vendar tako daleč se zopet ne sme spuščati, da ga vznemirja vsaka malenkost. V splošnem — malo več telesne nege. _ Dagmar. Devegan morete jemati brez vsake škode, posebno če ste opazili, da vam koristi. Peče vas zaradi tega, ker se razkraja seč. Tu pomaga le, da se po vsakem mokrenju umijete. Služba vendar ne more biti ovira. Popolnoma zadostuje, da si obrišete spolovilo z mokro krpico. Zvečer pa napravite bolj temeljito toaleto, nakar si okolico poštupajte s pudrom. To so težave, ki so pri močnih ljudeh običajen pojav.' Glede polipov vam moremo svetovati le to. da se daste večkrat preiskati in da se ravnate po navodilih svojega zdravnika. _ Nada. Le kar naprej v tem praven ln vztrajno! Nobeno zdravilo v takem primeru ne pokaže takoj učinka, marveč le po daljši uporabi. Saj sami veste, koliko časa trpite na tem, pa si morete tudi misliti. da nadloga ne preide preko no«. Je popolnoma verjetno, da je splav v vzročni zvezi z opisano nadlogo. Zato vam sve- tujemo, da potrptte nekaj mesecev. Prepričana bodite, da uspeh ne izostane. Potrebno pa je tudi malo dobre volje. Proti ostalim težavam vam bo najbolje pomagalo sonce. Cim nastopi toplo vreme, se začnite previdno sončiti; najbolje bi bilo, da izpostavite soncu vse telo golo, seveda v po-četku le nekaj minut. Oči se mu solze? To nam ne zadostuje; opisujte natančneje, posebno nas pa zanima njegov poklic. — M. K. N. Opisan nedostatek je kozmetičnega značaja, ki se najčešče pojavlja pri ženskem spolu. Pred vsem je potrebno često umivanje z vročo vodo in milom ter sončenje. Poleg tega namažite omenjena mesta s 5odstotno salicilovo vazelino ali pa z lOodstotnim mazilom žveplovega pre-cipitata. — A. J. K. Srbečica okoli danke je pri vas, kakor je razvidno iz opisa, nervoznega značaja Stvar je jako neprijetna, vendar se da odpraviti. Umivajte si dnevno vso okolico z hladno vodo in milom nato si jo pa namažite z mentolovo vazelino. Prav priporočljivo je tudi, da vzamete dve do tri noževe konice brom a dnevno z vodo. Paziti morate na hrano. Pikantnih, ostrih jedi in začimb ne smete uživati, glede alkohola bodite zmerni. Pred vsem pa skrbite za lahko, redno stolico. Malo potrpljenja in vztrajnosti in stvar bo odpravljena. — Vardar. To, kar ste opazili v blatu, so členi trakulje. Vsekakor jo morate odpraviti, kar pa ni kar tako lahko. Najsigurneje se zgodi to v bolnici, kajti pred vsem je važno, da odide tudi glavica, ki jo je treba v blatu poiskati. Ce pa glavica ne odide, zrase trakulja zopet ter jo je treba ponovno odpravljati. Ce želite to doma odpraviti, je treba, da se en dan poprej temeljito spostite. Uživati morate le črno kavo ali pa čaj. Dalje se morate popolnoma izčistiti; vzemite eno žlico ricinovega olja. zvečer pa si napravite čistilni klistir. Drugi dan zjutraj po-pijte 10 gramov Extracti Filicis maris aether s sirtrpom (jako zoprnega okusa!), eno uro zatem pa eno žlico ricinovega olja. Clm ste opazili, da je trakulja odšla, morete jesti. Na vsak način pa poiščite glavico v blatu. Glavica je velikosti bucike s črnimi pikami na dolgem peclju. — II. Malarije se v teh krajih pač ne morete drugače ubraniti, kakor da jemljete profilak-tlčno kintn. Vse ostalo je nesigurno, odnosno brez koristi. §4H Pripravljalni odbor za Dravsko Šahovsko zvezo poziva še enkrat vse šahovske klube v dravski banovini, da se po zastopnikih sigurno udeleže važnega sestanka, ki bo dne 2. junija v Ljubljani in na katerem se bodo pred formalno ustanovitvijo zveze še enkrat proučila vsa važna vprašanja, ki klube interesdrajo. Delegati naj se poprej po možnosti pismeno javijo Pripravljalnemu odboru. m Moštvi savske ln dravalc banovine, Id bosta v nedeljo, dne 2. junija popoldne v prireditvi Dravske šahovske zveze odigral match na 20 deskah, bosta najbrž izredno močno sestavljena. Reprezentanca savske banovine, ki jo sestavlja na iniciativo Jug. šah. saveza poseben odbor, bo sestojala iz naslednjih igralcev: mojstra Vukovič m dr. Drezga (oba za Amaterski šah. klub iz Zagreba), dalje za isti klub Avirovič, Rojnič, ruwtak, Severinski; za Zagrebški i. k.: ing. Tekavčič, dr. Dumič, dr. Singer, M. Filip-čič, ing. Didzinski, Grenčarski; iz province pa dx. Kalabar (Varaždin), Agapjejev (Sušak:). Riesl (Vinkovci), Avramov (Križevci), dr. V. Zddovec (Karlovac), Bayer (Osijek), Kovačevič (Virovitica) in' Kurdjukov (Si-sak). Za dravsko reprezentanco pa je nameravana naslednja sestava: mojstra dr. Vidmar m Pire; dalje Vidmar ml., Sorli, Firrlani, Sikošek, C. Vidmar, Preinfalk, J. Gabrovšek, Longer, Cibic, Šiška, Marek, Grzinič (vsi Ljubljana); Stupan, Ostanek, Mešiček, Kukovec (vsi Maribor), Poljanec (Ljutomer) in Hočevar (Radeče). Obe reprezentanci sta nominirali tudi večje število rezerv. — Obeta se torej zelo zanimiva in napeta borba, ki bo gotovo privabila gledalce iz vse banovine. Na turnirju v Curihu je zmagal s 100 odstotki Eliskases z 10 točkami. Drugo mesto je zasedel Švicar Grob z 8 in pol, tretje dr. Seitz s 7 in ped, četrto dr. Stahelin s 7. Sledi še 7 švicarskih amaterjev. — V Curihu se bo v kratkem začel še nov turnir, ki bo služil predvsem švicarskemu olimpijskemu moštvu kot training. * V turnirju za prvenstvo Prage je v zadnjem hipu Opočensky le še prehitel Pelikana in se z 11 in pol točkami plasiral na 1. mesto. Pelikan ima 10 in pol točk in še eno neodigrano partijo. Slede Runza 8, Kubanek 7, Boleslav 6 m pol itd. Skupno je bik) 14 udeležencev. Match na parniku »Kraljica Marija«, ki bo obsegal 8 partfj, bosta torej igrala Opočensky in splitski prvak Popovič. G. Popovič bo imel vsekakor zelo težko stališče proti odličnemu praškemu mojstru. * Revija »Življenje in svet« je začela objavljati članek »Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi«. * Z moskovskega turnirja prinašam danes še naslednjo partijo iz 16. kola, ki je končala sicer neodločeno, imela pa je izredno zanimiv potek. Damski gambit. Beli: StahFberg črni: Capablanca 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 o7—e6 3. Sgl—f3 SgŠ—f6 4. Sbl—c3 OB—e7 5. Lcl—g5 0—0 6. e2—e3 Sb8—d7 7. Ddl—c2 To starejšo potezo je svoj čas popolnoma izpodrinilo nadaljevanje 7. Tel, ker se je mislilo, da na Dc2 črni s c5 preveč hitro izenači. Sedaj pa zopet prevladuje mnenje, da tudi v tej varianti beli zadrži dovolj inicijative. 7.......h7—h6 Pri poziciji dame na c2 bi bilo to potezo zaradi možnosti napada na h7 itak treba prej ali slej igrati. Črni se pravilno odloči zanjo takoj. 8. Lg5—h4 c7—c5 9. Tal—dl Do ničesar ne vodi ob pravilni igri nadaljevanje 9. cd5:, cd4:, 10. Sd4:, Sd5:. 11. Le7:, De7:. 12. Sd5:, ed5., 13. Ld3. Db4+ itd. Flohr je poskušal v Moskvi s to varianti doseči kot bdi prednost proti Capa- Maod, pa ae mo to ni posrečilo. 5.............DdS—«5 10. Lfl—d3 c5:d4 11. e3:d4 d5:c4 12. Ld3:c4 Sd7—b6 13. Lc4—b3 Lc8—d7 14. 0-0 Ld7—c6 Doslej je bila partija identična z 10. partijo mateha za svetovno prvenstvo med Laskerjem in Capablanco 1. 1921. Tu pa je igral Capablanca takrat najbrž boljšo potezo Tac8, ki pač vodi do izravnave pozi. ctje. 15. S£3—e5 Lo6—d5 Se vedno je bilo najbrž treba igrati Tac8. Sedaj pa je dobil beli dva tempa za nevaren napad § svojim f-kmetom. 16. Sc3:d5 Sb6:d5 Možno je bilo igrati tudi Sfd5:. Po 17. L«7:, Se7:, 18. Dc7 bi se črni namreč ravno še obranil: Sed5!. 19. Ld5: (Db7:, Tab8, 20. Do6, Tbc8, 21. Dd6?, Tfd8 s prednostjo za črnega), Dd5:. 17. Dc2—e2 Priprava za £2—f4. 1 7..............Ta8—d8 fflabo bi bik) Sf4, 18. D£3, S4d5, 19. Lf6:f, Lf6:, 20. Sd7, Tfd8, 21. Sf6:-f-, gf6:, 22. Ld5: in Df6: s prednostjo za belega. 18. f2—f4! Stavlja črnega pred izredno težke probleme, ker ogroža slabe točke f7 in e6. Capablanca je porabil tričetrt ur- jra razmišljanje, da je našel naslednjo obrambo, ju edina drži partijo. 1 8........SK—c6 19. Lh4:e7 Napad je bilo tn-« ?če nadaljevati tudi z Ul, Db6, 20. f5, ef5i, 21. Tf5:. 1 9..............Sd5:e7 Sedaj je prodiranje belega f-kir.eta na v.ncz ustavljeno. 20 f4—f5!f Torej vendarle! 2 0..............Se7^5 21. Se5rf7! Ta druga žrtev je poirota igre belega. Vse linije so nenadoma odprte tako, da se zdi, da je črni izgubljen. 2 1..............Tf8:f7 22. De2:e6 Se8—d6! Edina poteza. 23. g2—g4 Beli dobi figuro nazaj, pa pri tem obdrži še vedno mnogo groženj. Se bolje pa je bilo mogoče Dg6. 2 3..............Kg8—h81 Zopet edino za črnega. Na TeS, 24. Dg6 bi se njegova pozicija še poslabšala. 24. De6—e5! Zelo močno. Črni mora damo menjati nakar pa mu bo tudi drugi tekač napaden, pa bi se zdelo, da mora beli obdržati pri naslednji zamenjavi vsaj kmeta več. 2 4..............Da5:e5 25. d4:e5 Sf5—e3! Toda črni s figuro več ravno še najde presenetljiv izhod iz situacije. Sedaj »visijo« skoro vse figure, protinapad na bele trdnjave zasigura remis . 26. Lb3:f7 Drugega ni več. 26..............Se3:dl 27. e5:d6 Td8:d6 remis. Po silnih zapletljajih je nastala nenatlo ma popolnoma enaka končnica. Vas ja Pire. (na otoku Hvaru) VRBOSKA HOTEL MADEIRA Najlepši ln najmodernejši hotel na dalma tinski plaži. Udoben pension z brezplačnim kopališčem pred hotelom. Popolni pension z vsemi taksami Din 50—60 dnevno. Večkratna dnevna zveza s Splitom. 132 M aCimfia NA OTOKU KRKU priznana biserom kvarnerskih otokov, j mila klima, peščena kopališča — za i otroke in neplavače. bujna vegetacija, parobrodska zveza 8 Sušakom dvakrat dnevno, vožnja traja 2 uri i Električna razsvetljava. Popolna pen-zija v hotelih od 50—60 Din. Kopanje brezplačno rnformacije daje Kopa-lišCno poverjeništvo. 152 PAZITE NA OTROKE in zahtevajte vedno nevtralno patentirano V svilnato milo, ki je lahko priporočate tudi za najbolj občutljivo kožo dece. Vsaka mati ve, da je zelo važno, da za deco uporablja nevtralno milo, ki je koži neškodljivo. Tem zahtevam zadošča patentirano Semo- Silk svilnato milo. Zahtevajte Semo-Silk milo v drogerijah, lekarnah in parf umerijah. Nedelja 26. maja LJUBLJANA 7.30: O dobrih tn slabih lastnostih naših kulturnih tal (inž. Pahor Bogdan). — 8: Novice. — 15: Prenos šolske maše iz frančiškanske cerkve. _ 9: Versko predavanje (dr. Roman Tominec). — 9.15: Z ruskih poljan. Sodelujejo: ga. Popova in g. Drigo (petje), Ciril Debevec (recitacije), radijski orkester in plošče. _ 11. Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz Tivolija. — 12.30: čas, obvestila, plošče po željah. — 15: Koncert po željah (radijski orkester). — 19.45: ženska ura: Mati poslušaj! Najpogostejše vzgojne napake pri otrocih (Mila Melihar) — 16: Strune milo se glasite. Sodelujejo: Marjan Rus (petje), radijski orkester, pevski kvartet »Fantje«. Vmes reportaža s Primorja (lahkoatletski dvomateh). _ 19.30:Nacionalna ura: Zakaj moramo misliti na TBC (dr. Aleks. Radosavljevič iz Beograda). — 20: Rezervirano za prenos sokolskega akademije iz Velikega Bečke-reka. — 21: Plošče. — 21.30: Cas, poročila, obvestila, vreme, program. — 22: Radijski orkester, vmes reportaža iz drame: Po predstavi »Zlato tele«. Ponedeljek 27. maja LJUBLJANA 12: Solnce, maj in cvetike (plošče). — 12.45: Poročila__13: Cas, obvestila. — 13.15: Kino orgle na ploščah. — 14.: Vreme, spored, borza. — 18: Na planincah luštno biti! (plošče). _ 18.20: Zdravniško predavanje (dr. B. Magajna)! 18.40: čas, poročila, spored, obvestila. — 19; Srečku Kosovelu v spomin (recitira C3- ril Debevec). — 19.30: Nacionalna ura. _ 20: Prenos opere iz Zagreba, v prvem odmoru: Iz revij (prof. F. Vodnik), v drugem odmoru: čas, poročila, vreme, spored. BEOGRAD 16.20: Mladinski koncert _ 17.10: Ples. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Petje in harmonika. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. _ 22.30: Lahka glasba. — PRAGA 19.30: šramel kvartet. — 20.15: Jugoslovenski umetne pesmi (poje V. Kvapilova). — 20.45: Zvočna igra. — 21.20: Godalni kvartet. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Program iz Prage._20.20 Kabaretni večer. — 21.20: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 19.35: Zborovski koncert — 21: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Orkester. — 16JO: Iz zvočnih filmov. — 17.40: Muzika na klarinet. — 20: Veseli mikrofon. — 23_45: Koncert Igorja Stravinskega. _ 22.35: Anekdote o Girardiju. — 22.45: Komorna glasba. — 23.45: Jazz. — BERLIN 20.20: Koncert orkestra in solistov. — 21-30: Mozartove skladbe. — 22.30: Zvočna igra. _ Torek 28. maja LJUBLJANA 11: šolska ura: Kresniček, spevoigra, izvaja narodna šola iz Most, vodi gdč. J. Wrischerjeva. — 12: španska pesem, španski ples (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Po domače, po domače (>Hmtadra<) — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Otroški kotiček: Mlada harmonikarja, pevček tn napovedovalka. — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19: Zapoj mi pesem, o dekle! Slovensfke narodne poje gdč. št Korenčanova. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Poslanica škofu Jegliču. — 20.20: Razgled po opernem svetu. Pojeta gdč. Lida Vedralova tn g. Jože Gostič. — 21.30: Cas, poročila, spored, vreme. — 22: Moj očka so mi rekli (narodne na ploščah.). DOBRNA PRI CELJU je odlično zdravilišče za srčne, živčne hi ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik ln takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1.250.— Din in 1.450.— Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din, 1500 Din, 1600.— Din (trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zahtevo CRIKVENICA morsko kopališče na Jadranu. 4 m pol ure vožnje od ZagTeba ivia Plase). Redne avtobusne vožnje s postaje Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3'—. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Dip 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPALIŠCNEGA POVERJENSTVA CRIKVENICA in poedinih hotelov TRFR9DII T rim' 1934'35 novo renoviran, 200 Hot lllUlHrUt postelj, topla in hladna tekoča voda družabni prostori, dancing, tenis Hot MIRfiMARE kopališčem plažefHUdna^bMcrola tekoča voda. |h CFini 50 sob s tekočo vodo, kopalnice. Dom Ul. JLIuL dietična kuhinja. Rest ESPLAIMDE ?ffi°vopdf m ^ komfort' Rest. SLAVIJA 25 modernih aob s tekočo vodo nova zgradba ob plaži, krasen položaj SSt tDEli Park rDNUflVir prvorazredna hiša nasproti kopališča Ho. inilnUIll m parka Odlikovana kuhinja. Hladna in topla tekoča voda. Hol ilficu nova zgTadba čez pot h kopaBSčo. Pens nI Lil tekoča voda. Hot, (MfEIIICA Rest. I bhzu Inke. Moderno urejene sobe Hot j |tJ!|PN|/| nasproti kopališča v bližini parka. Rest. UlilUniliJi moderno opremljene sobe. Hot lunKrif blizu luke ui kopališča, tekoča voda Rest. II Kil Lil Prvorazredna kuhinja. Hot nflNIfl Kfasna mirna iega, Rest UflllilH lastno kopališče pred vik) topla In hladna tekoča voda. centralna kuriava, JUHAM lastno kopališče pred vilo. VILA mu sob, nasproti plaže. inoil prekrasna in mirna lega Pod istim Pens Hlifllf* i-odstvom kot Miramar. THERAPIJA MŠlIKVROPii-BELLEVOE Gostilne: /ELEIIGAJ-^ORAVA-iVAT-lLIBIA 1MM(M-SL0M ^lepo v privatnih vilah RAFAHA ZAGREB Hot Rest Pens urejene sobe K Toča v zrcalu znanosti Kaj meni vremenoslovje o tej ujmi—Določna periodičnost v gotovih ozemljih — Vplivi geološkega sestava Baš o toči, tisti vrsti padavin, M povzroča največje škode, smo najmanj poučeni, kar nam seveda še bolj otežuje zaščito pred njo. Učenih in vabljivih teorij o njenem nastanku in posebnostih sicer ne manjka, toda dokazana ni medtemi teorijami še nobena. Nemški raziskovalci menijo, da so ugotovili spet nekaj teh posebnosti, ki ba utegnile imeti kakšno ulogo za končno raz-čiščenje vprašanja o tej ujmi. Tako pravijo, da je opaziti v nastopanju toče ne-ao prav določeno periodičnost, ki obsega pet in pol dneva ali tudi mnogokratnike te periode, n. pr. 11 ali 22 dni. V teh presledkih se pripravlja toča na različnih krajih. Pri tem je še zanimivo, da se kažejo vzporedno s točo tudi motnje v brezžičnem prometu. Morda bo mogoče na tej podlagi vendarle ugotoviti skupni izvor obeh pojavov. Da opravlja toča svoje delo v omejenih pasovih, je znano, znano pa je tudi, da posebno rada obiskuje prav določena ozemlja. V vsaki deželi so neka ozemlja, ki jim toča daje prednost. Pri tem so vsaj v Nemčiji dognali, da so si ta ozemlja skoraj v vseh primerih podobna po posebnostih oziroma motnjah svojega geološkega podtalja. Da-li so ta v zvezi tudi s pasovnim nastopanjem ujme, bo treba še preiskati. Napačno pa bi bilo sklepati, da so ozemlja Ladja na suhem Novo ameriško orožje — Amerika je izvrstno oborožena Ameriška vojna sila se ponaša spet z nekimi novimi orožji, ki še bolj potrjujejo davno sodbo o njej, da je med vsemi vojnimi silami na svetu najbolje in najmoderneje opremljena. Med ta orožja spada pred vsem lahek tank, M zmore v ozemlju brez vtsake poti in preko strmin 80 do 96 km na uro. V njem sta samo dva moža, a za svojimi oklopi opravita lahko več nego nekdaj cel eskadron konjenice, ki je postala sploh nepotrebna. V ta tank, ki jih bodo Američani do konca leta imeli nad 60 primerkov, bodo vdelali drugo novo orožje, top namestu strojnic, ki je sposoben v eni minuti izstreliti 100 enofuntnih granat. S tem topom se novi tank spremeni v >bojno ladjo na kopnem«, ki bo imela v bitki odločilno ulogo. Proti letalom so se Američani sedaj oborožili s 7.5 centimetrskim topom, ki je pri skrajni elevaciji sposoben streljati v višino 15 km, torej višje, nego se morejo dvigniti danes najbolj popolna vojna letala. Pendant k temu je spet »leteča vojna ladja«, oklop-ro, težko oboroženo letalo z akcijskim radijem skoraj 5000 km, ki se da uporabiti kot bombno in izvidno letalo. Da tudi vojna mornarica ne bo zaostajala, so zgradili specialno za rušilce 12.5 centimetrski top, ki strelja do 20 km daleč. In končno delajo sedaj poskuse z av- tomatično pripravo, ki daje vsakemu topovskemu strelu smrtno sigurnost. Gre za pripravo ki z zvočnimi detektorji določa natančno pozicijo nasprotnika. Zvočni valovi se spremene v električne, ki uravnajo nitkast križ v merilnem daljnogledu. Topničarju zadostuje potem samo še naravnava presečišča tega križa v sredino cilja — in strel bo zadeL z drugačno geolodloo strukturo pred točo varna. Nasprotno, dognali so, da so velika ozemlja, ki jih po 10 ali 20 in še več let ni obiskala toča, potem pa je mahoma razklestila vse. Zgodil se je primer, da je bil neki kmet 24 let zavarovan proti toči, ne da bi jo v tem času niti enkrat učakaL V 25. letu je hotel štediti in je zavarovanje odpovedal — in baš v tem letu mu je toča do zadnje bilke uničila letino! Si li morete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete V ZNAMENITI RADENSKI in jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce? Predsezona (maj, junij) 700.— Din, deset dni. Stanovanje, hrana (hotelska ali dije-tetična), kopeli, vse takse in zdravniški pregled. Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notranje žleze, kamenci, skleroza, nervoza. Direktno z železnico v Radence s prestopom v Ormožu in Ljutomeru, ali z brzim vlakom v Maribor in z avtobusom v Radence. Avtobus ima takoj zvezo na brzl vlak ob 4. uri popoldne in pripelje ob 6. url v Radence, a ne vozi v nedeljo in praznik. Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in telesnih delavcev! prvak med francoskimi psf ..... " • ' •'•" '"•.........................■.■■,.■■■■ L je »Teli von Hohenneuffen«, Id je bil na mednarodni razstavi psov v Parizu odlikovan z naslovom najboljšega francoskega psa Vesela bolezen Metoda pariškega zdravnika dr. Eylanda Moderne pošasti Ri&fe bogastvo Nila Pred leti se je v Kairi osnovala družba angleških in egiptovskih znanstvenikov za raziskovanje Nila. Neki član tega društva je zdaj objavil v angleških listih pregled, v katerem omenja, da so raziskovalci našli v strugi Nila nič manj ko 498 novih, doslej neznanih rib. S tem se tudi potrjuje domneva, da je Nil tista reka na svetu, ki najbolj obiluje na Petrovem blagoslovu. Prirodoslovci poznajo vsega skupaj 20.000 različnih rib. Od teh jih živi 8000 v Nilu. Smrt krotilca zveri Strašne smrti je te dni umrl 50 letni dompter slonov Joe Ried v Hollywoodu, ki je bil zaposlen pri snemanju filma iz indijske džungle. Velik slon, ki so ga klicali za »Princa« in je bil znano nevarna žival, se je med neko snemalno produkcijo tako razhudil. da je dvignil rilec in začel trobiti. Napadel je krotilca, ki se mu je približal, da bi ga pomiril. Deset drugih slonov, ki so bili ob istem času v areni, je prišlo »Princu« na pomoč. Razjarjeni slon je poteptal krotilca na tla, ga pohodil in ga na koncu še nabodel na okla. Caricino velikonočno jajce Pri nekem starin ar ju v New Yorku je naprodaj velikonočno jajce, ki ga je poklonil ruski car Nikolaj n. svoji ženi Aleksandri Fedorovni, Jajce je iz ahata, v njem je ovratna verižica iz briljantov, rubinov in biserov. Lastnik tega jajca zahteva zanj 5000 dolarjev. Nekaj modelov plinskih mask za francosko prebivalstvo v Parizu Molji po najvišjih cenah • • . Od česa zavisi uspeh modernega izumitelja V kodanjskih listih so izšli te dni oglasi naslednje vsebine; »Kupujemo žive molje po najvišjih cenah. Ponudbe na Angleško hišo v Kodanju.« Ljudje, ki so ta oglas brali, so sprva menili, da gre za potegavščino, vendar pa je tvrdka že naslednjega dne prejela preko 1000, deloma z »v zore i« opremljenih ponudb. že po nekoliko urah je tvrdka kupila 9000 »zdravih živali«. Med tem pa so prihajale ponudbe za ponudbami in ne samo pismene, temveč tudi osebne in telefonične. Neki možakar je prišel s preprogo, ki je bila zajamčeno polna moljev. Drugi je oferiral 12 moljev, ki bi jih z za- Zveza številnih družin V Bolgariji se je osnovala zveza družin, ki štejejo mnogo članov. Zveza bo skušala doseči za svoje člane razne ugodnosti, med drugim: brezplačno zdravljenje družinskih članov, znižanje šolnine za otroke, ki hodijo v šolo, znižanje cen za obleko in obuvalo ter znižanje voznine po železnici. Tudi odpis davkov in dolgov ima društvo v svojem koristnem programu. Pomlad v Atenah Ne bi mogel trditi, da je prometna zveza med nami in Grčijo idealna, če potnik noče izgubljati mnogo, mnogo časa in posedati po raznih malih kolodvorih, se mora poslu-žiti le Orient-ekspresa. Da pa ta beseda ne bi zvenela preveč visoko, jo moram popraviti v toliko, da ostane Simplon-orienta od Niša dalje skoraj še samo ime in pa dva direktna vozova: eden iz Pariza, drugi z Londona, ostali vlak pa tvorijo vagoni vseh treh razredov, tako da ni treba plačevati pristojbine za spalni voz. Na več ko 600 km dolgi progi, kj veže obe najpo membnejši mesti Grške. Solun in Atene, je v prometu samo ta ekspresni vlak. Mimo radovednega potnika drve obriti griči Macedonije, zapuščena močvirja, po katerih brodijo jate čapelj, nato rodovitna Tesalija. Zdrknemo pod goro bogov Olimpom, nato preko Beotije in Atike ob Kiteronskem gorovju, čigar vrhovi leskeče-jo še v snegu, mimo starodavnih Teb. kjer pa danes ni nič več od nekdanjega sijajne ga bajeslovnega mesta sedmerih vrat. do prestolnice Aten Sele kratko pred Atena mi se slika pokrajine izpremeni Vegetacija postaja resnično južna: oljke, ciprese pinije in kakteje Polagoma izginjajo tud-primitivna podeželska pota po katerih ki maio karavane osličev pojavi se tlakovana cesta in avtobus, kar vse kaže, da smo v bližini cilja. Kolodvor je majhen, precej manjši od ljubljanskega, iz česar lahko sklepamo, da prihaja glavni promet v Atene po morju skozi luko Pirej, ki je z Atenami zvezana z neštetimi tramvaji, avtobusi in podzemsko železnico, urejeno čisto po vzorcu pariškega metroja. Atene, mesto starih bogov in kraj pestrih predstav za vsakogar, kdor je študiral klasično gimnazijo, niso danes prav nič podobne onemu mestu, čigar sliko sem si ohranil izza svojih dijaških let. Nizke kavarne leže pred kolodvorom, po tleh je nametano vse polno ostankov sadja in kopica vsiljivih nosačev se stepe za kovčeg nesrečnega potnika, tako da dobiš na prvi mah vtis. da si v nekem pristaniškem mestu Sredozemskega morja. Majhen tramvaj škriplje s kolodvora v mesto toda že po nekaj minutah vožnje se slika bistveno spremeni. Znajdeš se v vrvežu velemestnega življenja, ki ga južnjaški temepera-ment prebivalstva še bolj poudari. Hrup veleprometa. živahnost pouličnega življe nia. sijaj in blesk reklame, izložbe in elegance trgovin — vse bi to lahko prenesel v vsako drugo evropsko prestolnico, zlasti m na velike bulvarje Pariza Nekaj poseb nega so le dolge vrste čistilcev čevljev, ki ne dajo miru človeku, naj ima čevlje čiste ili umazane, toda iste žalostne izkušnje *em imel s temi ljudmi že na Snanskem Sicer so pa skromni in za - dve drahmi ti nanravijo čevlje kakor nove. S trga Omonoia, trga Sloge, vodijo na vse strani moderno tlakovane ulice, obrobljene z visokimi palačami, največji promet pa je usmerjen proti trgu Ustave, kamor se zliva vse atensko življenje. Nedavno so izkopali tu starodaven kamen, iz katerega je bilo razbrati da je nekoč stal tu Vrt muz in trg Ustave je ostal še sedaj zvest svoji satrodavni svrhi. Ves je zasajen s cvetličnimi gredami in malimi gaji oranž, na katerih vise zreli in napol zreli sadovi Nad njim se dviga na mali višini nekdanji dvorec kralja Otona, ki rabi sedaj za par-.ameiitarno poslopje. Grič so sedaj spredai »dkotali in ga na tej strani obložili z marmornatimi ploščami. V sredi zidu je videti relief, ki kaže miren lik mrtvega vojščak« v starogrškem oklepu. Pod njim pa leži grob neznanega vojaka, ob katerem stojita dva vojaka v slikoviti grški noši, modrem krilu in belih nogavicah za večno stražo. V steni so na obeh krilik navedena v starogrških črkah imena vseh onih bitk. ki so se jih udeležili Grki v letih 1912—1922. Na trg Ustave se naslanja Akademska ulica, kraj raznih muzejev, fakultet, gledališč. predvsem pa dijakov, ki postajajo pred zgradbami, med glasnim govorjenjem in živahnimi kretnjami. Gotovo jim gre politika preveč na živce. Se več pa jih je po majhnih kavarnah, ki očividno računajo na dijaški odjem, tako da se človeku zdi. kakor b' hodil po Quartier Latinu v Parizu. Sicer je pa kava v Atenah kakor povsod na vzhodu zelo poceni v tem je orient obdržal svojo turško tradicijo. Gledam in iščem sledove revolucije, toda povsod vlada največji red. Tudi vojakov ni na ulici, Marsikateri bolnik bo v bodoče turobno gledal, kako se mu vrača zdravje, če se bo zdravil po metodi pariškega zdravnika dr. Eylanda. Ta mož je namreč spisal knjigo >Cod-ex oenotherapeuticus«, ki ugotavlja za vsako vrsto bolezni enostavno tisto vrsto francoskega vina, ki naj ga pacient pije, da ozdravi. Doslej je izšel tisti del knjige, ki govori o bordeauxških vinih, a že tu so navedene vrste, ki odpravljajo poapnenje žil, srčne bolezni, zaprtje, grižo, bljuvanje, malarijo itd. itd. Seveda so primeri, v katerih ne bi niti kakšen proizvodnik vina priporočal bolniku te pijače, pa naj si bo katerekoli vrste. Tudi za te primere je poskrbel dr. Eyland. Recept je preprost; vina pač ne piJeS aHi pa si ga daš vbrizgati v krL Večina takšnih obžalovanja vrednih bolnikov, ki ga ne bodo mogli preganjati bolezni skozi grlo, se bo odločila seveda vsaj za injekcije. In tako se obetajo v Franciji po izidu Eylandove knjige veliki dogodki. Lekarnarji bodo opustila šaro svojih zdravil in postali kletarji, kriza v vinogradniški stroki bo minila, bolniki bodo veseli in radi bolni, dr. Eyland pa postane za zahvalo poslanec vinogradniške stranke, če ne Se kaj več. Dlačica ga je spravila v ječo Pijan vozač in njegova žrtev Madžar Viljem Toth, ki si je kot trgovski zastopnik v Clevelandu pridobil znatno imetje, se je pred nedavnim s svojim avtomobilom vračal z neke krokarije domov. Na cesti je podrl staro ženico, ki je zaradi poškodbe umrla. Toth pa je v svoji pijanosti drvel naprej, dokler ni z avtom zadel daleč od me- NEKAJ ZA VSE Aristoteles je učil, da se kri pripravlja v srčnih duplinah in da gre potem kot re-dilna tekočina do vseh delov telesa, a se ne vrača spet do srca Po Hasseju je vsak stoti človek epilep-tičen. Višina krvnega pritiska je med dnevom različna. Neposredno po obedu ali potem, ko smo se povzpeli po kakšnih stopnicah, je n. pr. višji. sta, kjer se je bala zgodila nesreča, v neko drevo. Voz se mu je precej razbil, Totha pa so mimoidoči naslednje jutro našli ob volanu — spečega. Zavoljo mrtve starke so ga spravili pred sodnike. Mož je pa prisegel, da se na nesrečo te vrste ne more spomniti in ker ni bilo nobenega človeka, ki bi bil videl, da je res podrl ženico, bi mu uspelo izmazati se brez obsodbe. Toda ko so še enkrat preiskali njegovo vozilo, so našli na razbitem žarometu dlačico, o kateri je mikroskopski pregled ugotovil, da izvira z ovratnika iz zajčjega krzna ubite ženske. To je bilo dovolj, da so porotniki Totha obsodili na več let ječe. A N E K T A prtim vozom dostavil interesentom. Gospodinje so se nekoliko dni bavile samo z lovom no molje. V neki družini so ulovili z združenimi možmi 2000 živalic, za katere so izkupili vsekakor znatno vsoto 170 danskih kron.. Toda med tem je cena za živali rapidno padala, tako da je tucat moljev »notiral« kmalu 5 oerov, na zadnje jih pa tvrdka sploh ni hotela niti zastonj več. In ponudniki so odhajali z razočaranimi obrazi in pikrimi opazkami. Neka starejša dama, ki se je zaman trudila, da bi spravila steklenico s težavo nalovljenih moljev v denar, je n. pr. enega izmed lastnikov tvrdke vprašala, da-li jih mislijo spustiti na klobuke iz prejšnjih sezon, ki so jim ostali v zalogi. Nu, tvrdka je pozneje sama pojasnila skrivnost svojega nenavadnega nakupovanja. Neki kemik je izumil snov, s katero se prepoji blago in na takšno blago potem baje nikoli ne pridejo molji. To sredstvo hoče tvrdka preizkusiti, preden se odloči odkupiti kemiku patent. Nekaj raznovrstnega blaga je preparirala z njegovo snovjo in sedaj spusti na to blago vse molje, ki jih je pokupila. Od uspeha tega napada zavisi tudi izumiteljev uspeh. IVERI Resnična lenoba porabi več časa, nego ga ima. Zavist je scena, ki jo meče sreča. Največja sreča je često — svojo srečo tudi spoznati. Upd so bogastvo revežev. Se niso videli konja V newyorških šolah so pred kratkim iz-praševali učence o domačih živalih. Večina učencev je odgovorila na vprašanje zadovoljivo, ko so jih pa vprašali, da-li so kdaj videli živega konja, se je izkazalo, da 34 odst. vseh šolskih otrok, torej več nego polovica, še ni imelo te prilike. Dali so jim nasvet, naj si čim prej ogledajo newyorški zoološki vrt, kjer imajo konja kot redkost. JCct vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih Jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana Angleški pridigar dr. Joseph Parker je bil velik humorist. Nekoč je imel pridigo v nekem provincialnem mestu. Hudoval se je posebno nad mladim gizdalinom, ki je vsak trenutek potegnil iz žepa zlato uro in gledal, koliko kaže. Pridigarja je naposled minila potrpežljivost. Prekinil je govor, zapičil v gizdalina svoie ostre oči in zagrmel s povzdignjenim glasom: >M5aZa kaj vam pa bo, gospa?« »Veste moram se doma razjokati, drugače ne bom pregovorila moža, da bi mi kupil novo obleko.« le pred važnejšimi objekti je videti neke straže z nasajenimi bajoneti, kar naj bi svedočilo, da nekaj le ni pooplnoma v redu. Dan mine turistu v tem panoptiku naglo kot bi trenil. Tako sem si izbral večeT za naskok Akropole. Najprej sem se izgubil v nebroj malih in zvitih ulic. ki vodijo med nizkimi kajžami. Bil sem že malo razočaran in prvi dojem se ni popravil niti, ko sem našel pravo pot, ki drži med pinijami in nizkimi borovci proti vrhu. Toda ko sem prekoračil mogočne Propileje, se mi je namah zabrisal ta neprijetni dojem. Preslabe so besede, da bi mogle izraziti lepoto, ki se je dvigala pred mano v svetlobi zahajajo-šega sonca. Vsako štirih čudodelnih del enako dovršeno: ogromne Propileje, očar->iivi in nekako viseči tempelj boginje Nike, malo podprt in podzidan Erehteion s krasnimi kariatidami — slednjič Panteon. Sedel sem na razbit steber in strmel predse v ostanke veličastne zgradbe, žive priče starodavne zgodovine, od koder je vznikla vsa naša kultura. Vitki in ogromni stebri se vrte drug za drugim kot gozd dreves. Njih pentelijski marmor je žarel rdečkasto proti temnomodremu nebu, od zadaj pa je bežal pogled čez neskončno morje, na katerem se je odražala že večerna zarja Le tam daleč so zapirali pogled griči otoka Salamine. • Človek sam ne ve, kam bi se ozrl. ali na Panteon ali pod se na nepopisno panoramo. kopajočo se v večernem sijaju. Najprej na Areopag, visoko sodišče starih. Danes ta knaj ne izgleda, več tako atiažno. Na njega od milijonov in milijonov stopinj in zoba časa izlizanih pločnikih poseda sedaj nekaj rekrutov. Vsak drži svojo deklico okrog pasu. Maj je in najbrž je ta mesec povsod enak, danes kakor pred dva-tisoč leti, pri nas in drugod. Nedaleč vidiš Pnix, kjer se je rodila prva demokracija in so bile prvič proglašene večne pravice človeka, Odeon Heroda atiškega, Askle-pion, stari naravni sanatorij z vrelci in teraso za sončne kopeli, pa Dionizovo gledališče. najstarejše v Atenah, sveti kraj ki je videl prve predstave nesmrtnih 'del Ajshila, Sofokla in Euripida. Okrog mesto s svojim bučnim življenjem, za njim pa thalatta — thalatta — večno morje _ Aegina — Pelop^.eške gore. Od spodaj pod tarpejskimi pečinami so prihajali iz malega gozdiča pinij. iz katerega je štrlela bela streha očividno nekega zabavišča, glasovi gramofona. Zvenel 'so španske plošče, pesem torera. Malo se fe skladala ta vroča glasba z ostanki in spomini večne umetnosti, toda sredozemska noč ki je legala na ta bajeslovni kraj, je dobila z njo še večji čar. Zamišljen se VTa-ca človek, ki je doživel spomladanski večer na Akropoli, proti mestu. So notranja doživetja, ki zapuščajo nepozabne vtise. Atene so nam daleč in blizu. Pot je, računajoč po kilometrih, zelo dolga zato pa mnogo zanimivejša nego katerakoli, ki vodi v precivilizirani zapad in zato hitro mine. In še nekaj, Grčija je zelo poceni. Kar preveč zavoziš, prihraniš drugod. Stanko Ja^ 1939 Industrija perila In splošne konfekcije, veletrgovina manufakture. Najpopolnejši kroji. — Izdelava todi po meri. Pridružite se kaSim številnim zadovoljnim odjemalcem SAJ JUBILEJNO 50. LETO KAR OBSTOJ! TVRPKA, KRANJ KONKURENČNE CENE1 DOKAZUJE NAŠO SOLfDNOST. TRGOVCI ZAHTEVAJTE PONUDBE! VABIMO VAS NA NEOBVEZEN OBISKI CENE MALIM OGLASOM Po 60 par zs besedo, Din 2.— davka za rsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Eln 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka >Jutrac ^ , . odgovor, priložite UM 3®* V ZnaiflKan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročDa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaeijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se mafih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek «^Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Din, davek 2 Ola. aa Miro ali dajan]« aaslova S Dia. Najmanjši nesek 17 Dim. K otrokom aprujmem osebo, ld m aenisko ln francosko, ln ki bi pomagal* pri lažjih gospodinjskih delih. — Ponudbe: Mila Turk, Ljubljana, Komenskega al. 17 13158-1 Več izdelovalcev torbic in kovčegov fTaschner) iščemo za Za grel). Piača 5 do 8 Din na ■ro. Predstaviti m je t ivedaljo dne 26. t hotelu »Union«, Ljubljana. Vpra to ti pri portirju. 13159-1 Praktikantinjo u drogerijo iščem. Pogoji: 6 razredov srednje ali lomu enake šole. Perfektna v slovenščini in nemščini Učna doba 3 leta. Hrana ki stanovanje v hiši, žepni dinar po pridnosti. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro aCrogistinja 200«. 1)1699-1 Prodajalke veestraosko naobražeee to isarjene t pletenin, stroki sprejmem. Tozadevne i nudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstne moči«. 11700-1 Kuharico in sobarico aprejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinjstvo«. 11776-1 Triciklje, ženska in moška kolesa nova ta rabljena poceni prodaja P. Škafar, Borštnikov trg — Rimska eesta 12042-11 Zastopnike aamo i dobrimi priporočili Išče u vse vrste zavarovanj velika domača zavarovalnica. — Ponudbe oa Aioma Companj d. i o. z., Ljubljana. 97-1 Brivski pomočnik dober pevee (l. tenorist) in telovadec, dobi službo. — Ponudbe na naslov: Skok, ■čitelj, Vransko. 12137-1 Mesar, pomočnika ln prekajevslea. vojaščine prostega sprejmem. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra 12261-1 Prodajalko aprejmem. Ponndbe oa ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska moč«. 11774-1 Frizerko in frizerja perfektna v vodni ia železni ondulaciji, sprejmem proti mesečni plači 500 Din in oskrbi. Ponudbe na ogl oddelek »Jntra« pod šifro »Stalna služba 500«. 13340-1 Trg. izobraženo gdč. mlajšo, ki ae dobro razume na pisarniške posle in ima tudj veselje do detajlne trgovine, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13182-4 Prvovrstno prodajalko izvefbano v mešani trgovini, sprejmem takoj. Vešča nemščine in srbohrvaščine ima prednost. Ponudbe na naslov: Onič, Ribnica — Dolenjsko. 13180-1 Dekle z dežele zdrav« in pošteno, iSčem k boljSi Štiričlanski družini v Ljubljani ia vsa hišna dela. Biti mora ljubiteljica otrok in vajena pranja perila. Ponudbe pod »Prvi junij« oa oglas, oddelek »Jutra«. 11904-1 Dekle Kuharice k 2 majhnima otrokom* I samostojne ln za go-sprejmem takoj. Poizve se stilno dobe službo v po-r drogeriji A. Kane, 21- aredovalnicl Selenbur-dov&ka ulica. 12384-1 gova ul. 7/1. Brezposelna -I dekleta dobe prenočišča. Sobarja I Naroča list »Gospo- večletnimi spričevali. dlnJska Pomočnica«^ ki dela samostojno v' iZ50i-i vrtu ln se razume na. . . .. _ vrtnarski posel sprejme Atelje Bazanella Vlado Radan, Zagreb, Gajeva ulica 6. sprejme Mihanovičerva ulica 14. takoj več samostojnih 12331-11 pomočnic ln vaj en V 12463-1 Stalno službo dobijo usnjarski pomoč-1 ni ki: 2 šererja, 2 izdolo- [ valca, 1 falcer in blan-šlrer ter 1 bandmesser-spalter pri tovarni usnja I 5 Din. Najmanjši znesek Tone Knafllč. Kamnik. I 12279-1 Beseda I Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova šiviljsko pomočnico 17 Din. Trgovski vajenec 15 lat star, s S razr. me-. . Sčanske šole, želi mesto v prvovrstno prejme takoj j trgovini mešanega blaga, modni atelje Vida Ren- po možnosti v mariborskem čelj, palača Ljubljanske okrožju. — Naslov v vseh kreditne bank«, XV. nadstr. | poslovalnicah »Jutra«. 12313-1 | 13698-44 Pekovski obrtnik vajen skupnega dela, išče službo. Gre tudi za pomočnika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad obrtnik«. 12176-2 Iščem službo pri boljši družini ali gospodu. Znam dobro kuhati in vsa hišna dela. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod Šifro »36« 12-250-2 Dekle z dežele stara 20 let, poštena in zelo urna, ljubiteljica otrok vajena vsakega dela v gospodinjstvu, išče kjerkoli službo. Gre tudi na gostilno. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12353-2 Skladiščnika I Učenko za trgovino In prodajalke I * mešanim blagom, staro za obisk privatnih 1&7T16 'e\ ^rav°< m?5n°-strank sprejmemo. Po- P°,šte.nlll, »tarSev, sprejmem c, ... . , i ožiti je jamstvo za za- tak°JI:. H"na stanOTa,nje Služkinjo upano blaga Ponudbe * «"*: Po"u^be « °f f8" samostojno kuharico, veščo na ogl. odd. »Jutra« | "S* Jlf™ vseh gospodinjskih opravil, I pod »Taka«. 12191-1 pridno in zanesljivo, išče I majhn* boljaa družin*. - Brivski pomočnik Ponudbe na oglas, oddelek I . _ , r . , »Jntra« pod lih« »Poštena M10" službo a 1. Junl služkinja«. 12226-11 Jem' nrana ln stanova »Pridna in poštena učenka« 12123-44 151etni fant kmečkih staršev, s 6. raz- Šivilje "k,"? h ™ < redi, se želi izučiti v tr- nje v hiši ter dva lz-1 „ovkj me5anega bl _ 'onudbe na oglasni odde- pomagalca za 7. In 8. prvovrstne, ki imajo veU-li^p^T I Ltbr^oje^ JgSS ko tvoraiško prakso, sprej- pod šifro »Dobra služ- vzgojene, i^j.-^ memo za šivanje finega ba« na ogl. odd. »Ju- . - , ženskega perila. Ponudbe tra«. 12276-1 HmeCKl iant na naslov: »King« trikota- revnih staršev, z dežele, AkoS Tessler, Cakove« SU»rvirlr« bi se rad Izučil za me- 131<1«-1 I .. * -x hanlka aH kaj sUčnega. dek1®: V*60 Naslov v vseh posloval-italljanščine ali hrva- | nlcah »jutra«. 12325-44 SesS^iT notT rtT na I Ponudbe na ogl. odde-j _ Pomirit«.' ood lek »Jutra« pod »Ser- sprejme takoj damski mod t^L I virka«. 12282-1 | ni salon Mici K o v a 4 i č, Dobro strojepisko Iščlne sprejme boljša re- mo^oče a DraJcso _ stavraclja na Sušaku. — mogoče s prasso, - pm„dh(, Učenko značko »Strojepiska« na oeL odd. »Jutra«. 12293-1 Prodajalko Mestni trg 20/11. 12394-44 verzirano v železnim Učenca za trgovino „ .ter veSčo vseh pisarni-1 sprejmem takoj. Pogoj: upetearmSKI šklh del sprejmem ta-1 Da Je Isti pošten, vzor-mnkfp.r I Ponudbe s prepisi I nega vedenja, dobro " I spričeval ter navedbo razvit in zdrav s primer-dobro lzvežban v lzde- I plač« je poslati na ogl. I no pred Izobrazbo. Joško lavi zidne, votle ln j odd. »Jutra« pod »Spo- Beranič, Litija, strešne opeke, se Išče. sobna dobra moč«. | 12431-44 Mora pa tudi dobro vo-1 12273-1 dlti krožno peč. Pred-1 - | |Ui ^udrJn°a ^n^o P^ b,n »Jutra« v Novem mestu 8 ta-govsko akademijo Beseda I Din, davek 2 Din ood »Izurjen« I ^em. Prednost imajo ali dajanje naslova 12298-1 0111■ ki lD^ajo že prak 5 Din. Najmanjši znesek so. Ponudbe pod »Spo-soben in zanesljiv« na ogl. odd. »Jutra«. 12274-1 Trgovski pomočnik dobro izurjen špecerist — išče službo. Gre tudi za skladiščnika. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13322-2 Kuharica perfektna hotelska in graščinska, išče službo v restavraciji — stalno ali se-zijsko. Nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12187-2 Mlinar in Žagar želi premeniti slnžbo. — Event. vzame tudi v najem. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samski«. 12073-2 Dijakinja s 6 razredi srednjih šol, prosi primerno zaposlitev v pisarni izven Ljubljane. — Izvežbana je najbolj v tehnični stroki, v kateri ima tri mesece medpočitniške prakse. Nastop s 1. juli jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dijakinja«. 13174-2 Trgovski pomočnik z večletno prakso, verii- ran v maoufakturi, galanteriji, špeceriji in železni-ni, želi zaposlitve v večji trgovini. Cenjene ponudb* na oglasni oddelek Ju;ra pod »Verziraa«. iaitj»(-# Dobra kuharica srednjih let, želi a 1. }*-nijem premeniti službo na orcžniSko stanico. Gre pa tudi za gospodinjo kam drugam. Poizve se v Kranju, Bleiweisova štev. IS. 12173-a Mlad trg. pomočnik absolvent mešč. Sole, ls-učen t veletrgovini mešane stroke, želi premeniti mesto. — Event. gre tudi prakticirat v pisarno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv pomočnik«. 1230^2 Brivsld pomočnik mlajši, dober delavec in bubi strižec. išče v Sloveniji zaposlenje. — Nastopi lahko takoj. Djuro Bionda pri Fr. Novaku, Maribor, Aleksandrova štev. 22. 12262-2 Zobotehničar izufio u inostranstvu, pot- I puno perfektan u modernoj tehnicl, traži namještenje sa 1. julom. Ponude slati na Walter Sagay, Varaž-din, Kukuljevičeva 4/1. 12248-2 Mlinar in Žagar želi premeniti službo — event. vzame slično v na jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samski«. 12073-2 6. Th. Rotman: Trgovsko moč izurjeno, t kavcijo, sprejmem za samostojno vodstvo špecerijske trgovina. | etra* Naslov v oglasnem oddelku Oirar Jutra«. 12875-1 P®*1« energičen, vešč f^^je dipl. učiteljic* v pisarne, dobi takoj službo kolodvorski ulici 11, pri- Ponudbe na oglas, oddelek tličje. 123&6-4 17 Din. Dijaki 12 Din Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klavir Pobegli cvetlični lonec »Jutra« pod Šifro »Sirar«. 12422-11 Maturantinja instruira vse predmete nižje gimnazije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 12334-4 Zaslužek i Služkinjo | staro do 30 let, ki zna kuhati, z najboljšimi priporočili ln dolgolet- I mk nimi službami se sprej-1 >Juzkbr0 idočega _ I predmeta, iščem. Poslov* luk«, /wi„y, "j i r«__nje lahko in dober laslu Dobro OdgOJlteljiCO iti. Ponudbe na »Novel«, I za 4 letnega dečka za Ljubljana, Celovška c. 28. pouk našega in nemške- I 12363-5 I ga jeslka, sprejme tajcoj še vedno sva se tresli od strahu in s« obupani vpraševali, ali bova Se kdaj videli svoj cvetlični lonec; ne vedoč kod ne kam, sva na slepo zavili v stransko ulico. Tedajci pa je M Inka pogledala skozi majhno okence v neko »kladlUe: »Gtejl Tam le stoji voz!« £ plačo do 900 Din a stanovanjem in hrano. Beflektantka naj bo lepa. zdrava, inteligentna ln stara od 22 do 26 jMt. Ponudbe a fotografijo naj se pošljejo na {naslov: Maksim M. Ba-dlšlč, trgovec. Cačak. 12427-1 Šiviljsko pomočnico sprejme takoj modni I salon A. Auguštln, Ga-I lava a. 12475-1 Več pletilj I dobro izurjenih za rokavice se sprejme v Ca-kovcu takoj. Javiti se v ponedeljek pri Sara, — I Privoa St. 18. 12490-1 Perfektno kuharico I snažno, pridno, pošteno iščem m 1. luni}. Pred nost s gospodinjsko šo io. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod — ! »Mlaj«* moč«, 12483-1 Provizijski potnik za Štajersko za prodajo dobro vpeljanega predmeta dobi službo. Ponudbe pod »Provizija« na ogL odd. »Jutra«. 12888-5 Sluf.be išče Seseda M para. davek i Dia, aa šitro aH dajaojc naslova S Ola Naimaniši ue*ek 12 Ola Tkalski mojster in »Krempelmeister«. ino-zemee, s stalnim jngoslov. obrtnim dovoljenjem išče službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Energičen«. 1216&-2 Mlad fant izučen kolar. vešč mizar »tva, t znanjem vseb hiš nib del ki im* astn« ^o lo. M »prejel kakršnokoli zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12307-8 Mlada natakarica pridna in poštena, išče me< sto za takoj — event. na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12087-2 Fotografska pomočnica išče mesto pri boljšem fotografu. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov: Toni Lapuh, foto Jevšenak, Dravograd. 11800-2 Kot portir ali kaj sličnega v večjem hotelu, tovarni ali lesni industriji (kot modelni mizar) iščem službo. Govorim perfektno drž. jezike, francosko. italijansko in nem ško. Cenjene ponudbe pod šifTO »Dolgoletna praksa« na anončni zavod Sax. Ma ribor. 12201-8 Plačilna natakarica boljša, zmožna kavcije — želi službo — tudi aezijsko na Gorenjskem. Ponudbe m. oglasni oddelek Jutra pod »Plačilna«. 12231-2 Ženska srednjih let, vajena čistiti moške in damake obleke, prati in likati perilo, želi kjerkoli zaposlenje. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra« 1323Ž-2 Natakarica mlada Slovenka, poštena in pridna, želi premeniti službo takoj, s 1. ali 15. junijem. Oli Doležaiek, gostilna Cabrijan, Martinščica Suša k. 122wW Prodajalka mešane stroke, s prav dobrimi spričevali, pridna U poštena, želi mesta. Pomagala bi tudi t gospodinjstvu. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celja pod »Takojšen nastop«. 1*264-2 Gospodična s trgovsko šolo, s znanjem nekoliko šivanja in nemščine. želi primerno ua- Slovenka pridna, poštena, vešča | šivanja, kavcije zmožna, želi premeniti službo I kot natakarica s 1. ali 15, junijem. Kovač Mimi, Sušak. Martinščica. 12280-2 I Gospod vsestransko pošten. Išče | službo sluge ali vratarja z več kavcije. — Po-1 nube pod »Kjerkoli« na | ogl. odd. »Jutra«. 12292-21 Mlada natakarica čedne zunanjosti, trgov- I sko naobražena, sedaj prva v restavraciji ln kavarni g vrtom, želi I premeniti mesto. — Ponudbe na ogl. oddelek | Jutra« pod »Nastop takoj ali pozneje«. 12343-2 I ZDAJ SE MAŠČUJE! Dolgo časa je molče prenašal muke. Ko pa se izmučeni motor oglasi s svojim KRR ... KRR ... KRR.. ^ je treba globoko poseči v žep. Tedaj so mnogokrat izgubljeni oni mali prihranki pri nakupu takozvanih cenejših olj. To naj bo zadnja šolnina! Od danes naprej uporabljamo samo Mobiloil! Ce bi bili poslušali strokovnjaka, ki pravi: »Motor izdrži samo tako dolgo, dokler izdrži olje s katerim ga mažemo«, bi si vse lahko prihranili. Zato je upravičena zahteva, da je za mazanje motorja treba olje prav posebne kakovosti — in to je Mobiloil.« Tudi šasijo, gonilo ln diferencijal je treba redno mazati. Zanje je Mobilgrease idealno mazivo. Kdor ceni svoje vozilo in pravilno izdaja svoj denar, ga bo stalno uporabljal. Pred uporabo pa je treba pogledati, če morda Kazalo priporočil za dotično vozilo ne predpisuje kakšno drugo vrsto Mobiloila. Osebni, tovorni avtomobil aJi motorno kolo ste nabavili, da vozite in da služi namenu, kateremu ste ga namenili. Ne bi bili zadovoljni, če bi porabili več goriva kot je prav in 6e bi bilo vozilo stalno v popravila Zato uporabljajte: | • * • 1 Gospoinska glazba 4 gospoiee, 1 gospodln traže lokal siobodni Vzgojiteljica l^J^tJ:^™ 11 otroška vrtnarica. z več- STANDARD-VACUUM 0IL C0MPANT 0F JUgOSLAVlA, INC narodna pjesma sevda na Sk vel esa trnu'**' p^' I «boh^ 5?» J , Ponude nemškega jezika, ter kla- Zlata JugoviC kapelnl- virja, išče mesto pri boljši StoiSEZr* drUŽiDV Cenjene ponudbe 12342-2 na oglasni oddelek Jutra _ - I pod »Ljubiteljica dece«. Dekle I 12357-2 staro so let, pridno ln po-, , ,_,_. . šteno. ki zna kuhati, želi ElektrOStrOjm 'inžboJ k ključavničar nudbe prosi na oglasni vojaščine prost, verzl-oddelek »Jutra« pod šifro ran vseh elektrostroj-Mlada«. 12346-2 nih naprav preciznega _ I strugarstva ln avtogen. n^felp I varenja ter z 2 letno . . prakso vodstva kalorič- 3 ^harica anožna uib in hldrocentral išče vseh hišnih del In ljubi- ^ takojšnji nastop teljica otrok, išče službo, giužbe. Cenj. ponudbe Ponudbe na oglas oddelek na ogi. odd »Jutra« »Jutra« pod značko »Lju- pod gifro »Sigurna beznjiva«. 12355-2 moč«. 12315-2 znanjem in Ljubljana. Postrežnica pridna in poštena Išče mesto. Nastopi takoj. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12424-2 Šivilja | pekovski pomočnik se priporoča damam na dom u splošno delo, išče za i I-™11 poslenje. Jelušič Henrik, eah ----12334-2 g^/ ^oška cesta 10. - | 12425-? Postrežnica želi zaposlenje v popoi-1 Plačilna natakarica danskih urah. Ponudb« oa z vzletno prakso ln oslas. oddelek »Jutra« pod znanjem nemškega Jezi »uporabna«. 12S9S-21 ^ zm0žna kavcije, c _ , reflektlra samo na bolj- Starejša sluzldn ja še mesto. Grem tudi na Zt ponudbe "aa " 12405-2 oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poštena«. 12874-. i Hotelski tapetnik in Kuharica I ličar skrbna gospodinja, srednjih I žeu zaposUtev tudi u ■et, zanesljiva in mirnega I ostala dela. Oženj en — značaja, želi kjerkoli služ urez otrok. 2:ena zna bo gospodinje. Ponudbe na I šivati. Ponudbe na ogl. oglas, oddelek »Jutra« pod | odd. »Jutra« pod »Ta značko »Skromna zahteva« netnlk«. 12406-2 12380-2 1 Šofer I Knjigovodinja- mestJlev. Gre^tadi lk otro- I nehanik t večletnimi pr- bilancistka vovrstnimi spričevali, anu-__. jV„ alkoholik, nekadilec, išče I . slovenska ln kom k boljši lrul«ai. — Cenj. dopise n* podružnico »Jutra« v Celju pod šifw »Inteligentna«. 12205-s Kontoristinja z večletno prakso sprejme kakršnokoli uradniško mesto. Zna slovensko. nemško, italijansko ter Je verzlrana v podeželskih izdelkih, zadružništvu ln gostilni 4ki obrti. Ponudbe na OKl. odd. »Jutra« pod šifro »Kontoristinja«. 12455-2 Zakonski par brei otrok — išče mesto hišnika. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Ključavničar«. 12329-? za fine obleke gre n* dom po OiD inevoo — Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »8866« 12369-2 službTk osebnemu ali T ^večlKa^-vornemu avtomobilu. N*h go^^j^o-slov r vseh poslovalnicah „TT7: ,IV: „^T"T„ »Jutra«. 13393-2 8«^?' ^f, namešcenje 1 za takoj ali pozneje. — » . i Ponudbe na ogl. oddelek »Oier I »Jutra« pod »Samostoj- išče službo. Cenj. ponudbe I na moč 222«. 12429-2 n* oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Trezen ta ve- | Prikrojevalka sten«. 12S39-« moškega perila Dekle I ki ima večletno prakso v vešča nemščine, išče mesto ^jenju ^ kon sobarice ali natakarice. — fekcijskep perila, išče me Naslov: Mara Kapue. Bled I ,t0- Nasfov v vseb pošlo Grad. 12206-2 valnicab »Jutra«. 12473-2 Pletilja I Trgovski pomočnik išče delo oa dom. Naalov » W 8t*r- lzn^e" 7 v vseb poslovaln. »Jutra« =enji. vajen tudi teleznm 13488-* I 'fc® rtroke- lSte primerni mesto, kjer bf »e Se 'zpo ¥71„4.„_. I polnil. Proti skromni pla Fotografmja ^ aartopi lahko s i ju erztrana žel) zamenjat' I -lijem Po možnosti « st* lužbo. — Cenj fopise na I lovsnjem in hrano v BiSi ■ndružnlco »Jutra« v Ma I Ponudbe na oglas oddelek riboru pod »Samostojna I »Jntra« pod »Vesten pa ■08«- 1247141 močnik St. 20«. 12466-2 Radio Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Radio šestcevni, kvalitetne znamke, prodam. Potreben zgolj priključek na tok. Prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »iPriložnostni nakup«. 12190-9 mtntTf% Beseda I Din, davek 2 Din. za Silro ali dajanje aaslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Ola Staro kolo ne kupujte, saj dobite za malo denarja te aov« pri S. Rebolj & drug Gospoevetska eesta št. 13. 100-11 Moško kolo dobro ohranjeno poceni prodam. Poizve se pri čevljarju na Celovški cesti 43 13401-11 Prodati Beseda I Din, davek 2 Dlo. ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Oia NijmanjŠl znesek 17 Ola Masažne aparate električne, novovrstne. pod tovarniško ceno oddam v prodajo na Velesejmu Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13104-6 Posnemalnike brzoparilnike na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejmemo potnike. 133-6 Mizarski stroj kombinirani (6 strojev v enem) 400 mm, dobra znamka, tovarniško nov, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13218-6 Gonilna jermena garantirane kakovosti, v veliki Izbiri nudi Brcar & Comp. Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. Telefon 27-27. 12337-C Košnjo pod Rožnikom oJutra< pod »Sedlo«. 13213-7 Štedilnik dobro ohranjen, k a p i m. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Štedilnik« 12411-7 Registrir. blagajno »National« ▼ garantirano dobrem stanju takoj kupi Slami č, Ljubljana. 12389-7 Mlin za drobitev koruze kupi Skerjanc Frane — Lahov če-Komenda. 12460-7 Brovvning kaliber 6-35, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod značko »Revolver«. 12467-7 Berkel tehtnico Hto, k n p i m. Ponudbe ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 12474-7 Beseda I Din. davek 2 Din. u iifro ali dajanje naslova S Din. NajmaojSi znesek 17 Dia. Je lovu drva lihi (odpadki od tage, 1 a dolžine, i žico vezana T anope, le vagona k e ko Ufin« eddam po Izredno aiikl eenL — Dobavljam lahko tudi (talno jelovo žaganje Posebno ugodno za tovarne, livarne, apnence itd. Vprašanja na naslo-v: Leo Paul in. Ljubljana, poštni predal 362. 11723-16 Javorjeve plohe B m*, povsem suhe proda Gabr. Oblak, Logatec. 12200-15 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, ■a Miro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek n Oln. Razprodaja pohištva Jfcl. radi selitve, r ponedeljek 27. maja popoldne ni. Glincah, Tržaška c. 6, hiša Tribuč. 12363-12 Niti 3 Din dnevno ne znaša obrok za nabavo pohištva, posteljnine, oblačila, garnitur kuhinjske posode in jedilnega orodja, šivalnih strojev, ako ste član zadruge. Za slučaj poroke nudi zadruga tudi posojila. Zadostuje dopisnica. — Nabavljalna zadruga »Poroka« Maribor. Pomiki se sprejemajo. 12470-12 Moderno pohištvo ▼ veliki izberi in po zelo »godnih cenah dobite pri Andlovic. Komenskega nI. št 34. 12452-12 Pozor! Pohištvo »Sava« Ponovno smo znižali cene pohištvu. — Dobite krasne spalnice, šperane, moderno izdelane ple&kane ..... 1800 Din žične vložke ... 90 „ madrace ..... 220 „ sobne mizice ... 130 „ omare ....... 44)0 „ postelje ......160 „ kuhinjske oprave 700 „ kuh. kredence . . 425 ,, kuhinjske mize . 120 „ Izdelujemo vsakovrstno pohištvo po najmodernejših načrtih. Sprejemamo vsa popravila po najnižji konkurenčni ceni. Se priporoča mizarstvo »SAVA« Miklošičeva cesta štev. 6, Kolodvorska nlica št. 18. Telefon 3780. 13442-12 i Mfimm Beseda 1 Din, davek 2 Din. m šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kličite telefonsko številko 2005 tn takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shra nlmo ln obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo 6ele Jeseni pri prevzemu. — Krznarstvc L. Rcrt. Mestni trg. 173-13 Avto, rhrfto Beseda 1 Din, davek 2 Din. aa Miro ali dajanje oaslova B Din. Najmanjil znesek 17 Din. Mali anto ili motocikl polev ao t dobro očuvan, treb&m. Ponude stati ta naj nizom cenom na: Pe tronije Bogdanovih, Mokra fora. »181 10 Motorno kolo B. M- W„ t prikolico, 750 ocm roženo samo 9000 km fr e d a Rosa. Ljubljana, oijanska 60. 12177-10 Fiat 503 dobro ohranjen — poceni proda Petrin Henrik, Slov. Konjic«. 12146-10 Motor Harley 750, s prikolico, v najboljšem stanju, pro dam. — Vzamem tudi knjižice Banovinske hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Model 29«. 12351-10 Avto »Opel« dvoeedežnl, v brezhibnem stanju, se proda. V račun se vzame dobro ohranjeno motorno ko lo s prikolico. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12289-10 Pozor, avtomobilisii in motocikiistil Motor porabi preveč olja ui nima prave kempre-slje. Kaj je temu vzrok? Vse te nepotrebne hibe se odpravijo z Druše-nJem cilindrov In ob novltvljo batev, — kar vam napravi najceneje mehanična delavnica — Autoservice »Ivan«, — Ljubljana, Celovška ee sta 50. 12345-10 Avtobus 20—35eedežen, malo rabljen, dobro hranjen, kupi Kačnik v Trbovljah. 12281-10 Motorno kolo B. S. A., 250 eem, prodam Poizve se v točilnici hotela Union. 12373-10 Motorno kolo s prikolico proda Miheve, Vič-Glince, cesta XI št. 2 13821-10 Lanz iokomobilo polstabilno 120/150 k. s 12 atm. z ogrevno površino 46.60, s pregrejeval-ceir. ln kondenzacljo, brezhibnem stanju, ki se Jo lahko ogleda pogonu, prodamo po ugodni ceni. Vprašati Schulzmlin, Novi Sad. 12284-10 Motorno kolo 500 cm', luksuzno, b prikolico in vso opremo poceni naprodaj v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1/3 levo (med 12. in 13. uro). 12402-10 Motocikelj električno razsvetlja vo, skoraj nov, 350 ccm, prvovrstne ansleške znamke, poceni naprodaj. »Express«, Vegova 6t. 8. 12407-10 Mali avto dvoeedežnl, dobro ohranjen, potrošnja do 8 litrov, kupim proti gotovini. Ponudbe s skraj no ceno na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Startbereit«. 12466-10 Motorno kolo malo rabljeno, znamke »Wanderer« P. & S. 74 m3, prodam. Ogleda si ga lahko pri tvrdki Ivan Jax tn sin Ljubljana Gosposvetska ce-sta 2. 12423-1« Pontiac limuzino za 12.000 Dim — tudi na knjižice proda Habjan, Tjrševa 36. 12494-10 Po izredno nizkih cenah naprodaj: Renault, limuzina, 5 sedežni motor, generalno popravljen, Essex, 6 sedežni, odprt, Jako dobro ohranjen, Steyr, 5 sedežen, v dobrem sta-nlu Fiat, 521, 5 sedežna limuzina, dobro ohranjena, Pontiac, limuzina model 1928. pneu matlka in motor, j ako iobro ohranjena. Zara-cene ln ogleda se obrnite aa: Desa. A. z z., LJubljana Tyrše-/a 24 12446 10 Limuzino sedežna, prvovrstna, nadalje več tovornih ln osebnih voz proda Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 12504-10 50.000 Din posojila iščem v gotovini proti vknjižbi na prvo mesto na hišo v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v LJubljani pod značko: »Sigurno«. 12465-16 Beseda I Dla, davek 2 Ho. ta šifra ali dajanje aaslova Din. Najmanjši znesek <7 Din Vlogo Kmetske pos. 270.000 Din, prodam proti gotovini najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Sigurnost«. 12269-16 Bančne vložite knjižice cupojerao ln prodajamo po najboljšem tečaju ta izpla-iujemo takoj r gotovini. Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška nlica (/II tel. in t. 38-38. — Naročila ii pokrajine Izvršujemo najbolj vestno. Vse infor macije brezplačno. 8431-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja ia zaloga, vseb vrst posojila kulantno ta zanesljiv* »Financier«, Zagreb. Ilica 9 Telefon taterurb. 44-00. Naročila t dežele se izvt Sujejo takoj. 8530-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din ▼ znamka b. 161-16 Knjižico Zadružne gospodar, banke vrednosti 20.000 Din -prodam za 75 %. Angela Čuden, hotel Petran, Bled 12205-16 2.5% obligacije vojne škode, odnosno obligacije 7 % investicijskega posojila kupim. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Kavcija«. 12314-16 V polni vrednosti prevzamemo hranilne knjl žice Kmetske posojilnice (večje vloge) proti varni vknjižbi, obrestovanjn in mesečnimi odplačili. Ponudbe na oglasni ->ddelek Jutrv« pod »Industrija«. 12211-1« Vlagatelji pristopite zaščito lastnih Interesov k »Društva za zaščito vla ateljev«, Ljubljana, Mi klošičeva eesta št 7/II. 176-16 Prodam vlogo pri Zadružni gospodar- prodam najboljšemu oonudnlku. — Dopisi z navedbo ponudbe pod »Najmanje 42 odst« na podružnico »Jutra« Maribor. 12472-16 Konkurzne poravnave plačanje dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davi ne zadeve, bilance ln vse -lrugs trgovsko gospodarske posle izvede koncesionirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani — Komenskega oiica ŠL 17. (Za pismeni odgovor 3 Din v znamkah.) 12157-16 V polni vrednosti prevzamemo hranilne knji žice Mestne hranilnice ljub Ijanske (večje vloge) proti vknjižbi na prvo mesto vi sokovrednega objekta, ob restovanju in mesečnemu odplačevanju. Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna«. 12312-1« Hranilno knjižico Kmečke poosjllnlce v Murski Soboti prodam ali zamenjam za Mest no ali Ljudsko posojil nlco v Ljubljani. Naslov Kolodvorska št. 26, — Ljubljana, Martin Pez-dir. 12327-16 12.000 Din posojila v gotovini Iščem za ta koj proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zanesljiva vrnitev«. 12283-16 Knjižico vrhniške občinske hranilnice prodam ali zamenjam za banovinske ali vzamem tudi blago. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »56.000« 12352-16 Finansirja iščem, eventuelno prodam inventarjem mnogo obetajoče kulturno podjetje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »40.000« 12397-16 Posojila na večletno amortizacijo dobijo vsi državni in samoupravni nameščenci. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodni oogoji«. 12357-16 Ureditev dolgov potom sodnih In izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zade vab in vseb drugib trgov sko-obrtnih poslih. — Stro kovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc Preskrba kreditov nasveti slede hranilnih vlog in planiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: . Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka nI 7 Telefon 38-18. 12382-10 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupite aii pa prodaš te najugodneje: Kapital gotovini ali hranilnih knjižicah (8 odst. obre-itl) plasirate najvarnej- Vaie dolgove pri denarnih zavodih poravnate: Hranilnice rešijo svoje zmrzle naložbe pri drugih denarnih zavodih edino potom iančno kom. zavoda Maribor. Strokovno ln vestno poslovanje. Za odgovor 3 Din znamk 12469-16 Tam doli na lepem Dolenjskem naprodaj iiciia nova vila, utxia.ua s tisoči žlahtne trte, traviuKOin, ;ozdom, od glavni cfoo. .vioiuronog — smarjeta ^a smesno ceno i^u.ooo dinarjev v Knjižicah — Kmetske aii Ljuaskt ali Mestne ljubljanske, oijajna priložnost. Rudolf Zore, Ljubljana, — jiedaiisKa ulica 12. 12444-16 Knjižice jiestne iuo podjetje živilske stro-ce. Dopise pod »Eksl-tenca« na ogl. oddelek »Jutra«. 12-i80-16 300.000 Din vlogo Mestne hranilnice ljubljanske prodam. Ponudbe pod »80 odst. gotovina« na ogl. odd. »Jutra*. 12499-16 Hranilne knjižice Kmetski hranilni ln posojilni dom v Ljubljani 65.000 Din in Posojilnice Zagorju ob Savi 75.000 dinarjev zamenjam za vlogo Banovinske hranilnice ali Mestne hran. ljubljanske. Event. iste prodam ali dam posojilo. .Ponudbe na naslov Kaven«, Poštni predal 150. Ljubljana. 1249)-16 V najem Seseda I Din, davek 2 Din. ta iifro >11 dajanje aaslova Din. Najmanjši cne«ek 0 Oia. Gostilno koncesijo oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12344-17 Veliko trgovino meš. blagom oddam ood zelo ugodnimi pogoji v na i»n> »trogo solidnemu tf »oven. Ponudbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro Industrijski trg«. 13107-17 Mlekarno na prometni točki -zunem v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Mlekarna«. 12248-17 Pekarijo dobro idočo, vzamem najem. Cenj. ponudbe na naslov: Dragutin Lach — Zlatar, Hrvatsko Zagorje. lSiOO-J.7 Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« se odda. Pogoji so na vpogled pri hiš nlkih O. D. D. v Wolfo vi ulici št. 12 ln Dolenjski cesti št. 23. 12323-17 Oddam gostilno najem na Izrednem kraju Ljubljane, Jako ugodno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »V najem«. 12278-17 Pekarijo oddam takoj v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1239.1-17 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifro ali ilaianje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din V nedeljo vsi r restavracijo k Rahnetu, kdor hoče dobro vino piti 12257-18 Danes vsi k Lasanu Šiško na domačo zabavo.. Preskrbljeno za dobro pijačo in jedačo. Se priporoča Lasan 12457-18 r/ Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifra ali dajrmje aaslova Din. Najmanjši znesek 17 Oln 2 skladišči eno s pisarno, obe prostorni, takoj oddam — delavnico pa s 1. julijem. Celovška cesta 50. 1)1712-16 Suho skladišče v izmeri cca. 20 ms, s posebnim vhodom, iščemo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Skladišče«. 12118-19 Veliko klet (5 X 15 m) svetlo in suho, pripravno za skladišče ali delavnico, odda Ivan La-pajne, Moste, Zaloška 22. 1231519 Gostilno dobro idočo, v glavni ulici Slovenjgradca, z lepim posestvom radi smrti poceni prodajn. Debelak, Slovenj-gradec. 12059-19 Lokal centru mesta oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12348-19 Lokal v Kranju na prometnem kraju oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«, 12349-19 Lokal na Tyrševi cesti štev. 36 oddam. Pojasnila daje hišnik istotam. 12368-19 Brivnica naprodaj v ljubljanski okolici. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 133«5-1S> i^oslovnica Pavlekovič Zagreb, Ilica št. 144 proaa v Zagrebu: Trafiko s prodajalno papirja, kompletno z blagom itf.OOo uin, 23.000 Din in 35.000 Din, mlekarno delikateso, kompletno blagom 8000 Din, — 10.000 Din in 12.000 dinarjev, specerijsno trgovino na drobno s tran-£o, kompletno z blagom i.3,000 Din, 18.000 Din, juiet s točenjem pija-kompletno 12.000 dinarjev, gostilno na tržnici, kompletno za 14 isoč dinarjev prodaja ln informacije daje Po-slovnica Pavlekovič. Za-reb, Ilica 144. 12294-19 Lokal sredini mesta oddam s 1. junijem ali pozneje. — Poizve se v Židovski nI. it. 3/n. 12436-19 Oprema trg. lokala Ljubljani, Stari trg 30 ugodno naprodaj. Natanč ueje pri dr. M. Pietnerju, upravitelju konkurzne mase Andreja Severja. 12358-19 Boljšo trgovino dobro uspevajočo, kupim v večjem mestu. — Sodelovanje starejšega lastnika(ce) zaželi eno. Ponudbe pod »Izvežban trgovec z gotovino« na ogl. odd. »Jutra«. 12447-19 Lokal na periferiji Ljubljane mešano trgovino ln trafiko oddam. Naslov ogl. odd. »Jutra«. tŽ4j.l-19 Pekarno dam v podnajem takoj zaradi nastopa državne s'.užbe, za prevzem ln-entarja potrebno 5000 dinarjev. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12498 19 Beseda I Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova Oin. Najmanjil znesek n Oia. Trg. ?n stanovanjska pritlična hiša dobro vpeljano rgovino na veliko ln aa mala na prometnem kraju v Slove ni ji naprodaj iz drnžinskih razlogov Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »850.000«. 12144-20 Hiše, vDe, posestva parcele, gostilne, mline, žage etc prodaja in kupuje Realitetna pisarna. Ljub ljana, VVolfova L 1Ž165-20 Nova hiša pol ure iz mesta Celja, na glavni cesti, lepa, vi sokopritlična. zaradi bolezni takoj naprodaj. Naslov ▼ vseh poeloval. »Jutra«. W7tM-30 Vinograd 4.400 m1, v najboljšem stanju, i zidanico, hlevom in stanovanjem 2 sob e predsobo, v Majerlu naprodaj za 32.500 Din. Posebno pripravno za upokojenca. Na razpolago tudi lepo posestvo cca. 50 oralov, , najboljšem stanju za nizko ceno. Pojasnila v pisarni dr. Sajovic, Kočevje. 13119-20 Hiša v Mariboru v Gosposki ulici, obresto-nosna, ugodno naprodaj. Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Hiša 1935« 12184-20 Krasna stavbišča največje poplave prosta, v lepi legi v centru Žalca ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Žalec«. 12i66-20 Obsežno parcelo v Mojstrani, za zidavo vile, z večjim gozdom, v solnčni legi takoj proda Milovnik, Mojstrana 7. 13143-20 i 2 stanovanji štirieobno in enoeobno, • kuhinjama, oddam v Stre-liški ulici 22. lil7Xl-^l Trafiko, branj&rijo ali hišo pripravno za to, kapi od Maribora proti Pohorja. Event. tudi kupim hišo majhno gostilno. — Ponudbe na naslov: L. Pevec — Guštanj, Mežiška dolina 12172^* Trgovska hiša moderno urejena, v centru Ljubljane, naprodaj. V račun se vza mejo hranilne knjižice Mestne hranilnice ln Kmetske posojilnice, event. tudi enostano-vanjska vila. Dopise j>od »Redka prilika 888« na ogl. odd. »Jutra«. 12299-20 Parcela Kodeljevo, 665 m«, 52 Din, prosta, suha ln sončna lega naprodaj Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Gotovina in obroki«. 12318-20 Lepo posestvo in več stavbišč ugodno prodam. — Tezno, Ptujska cesta 54, Maribor. 12201-20 Nova hiša naprodaj za igriščem »Rapid«. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12i60-30 Vila enonadstr., dvostanovanjska v centru mesta, ob tramvajski progi, ugodno naprodaj. — Informacije daje »Alpeko«, telefon 29-30. 12350-20 Stavbno parcelo solnčno, 7600 m' povr šine. s krasnim sadovnjakom, 20 minut od postaje Litija, ugodno prodam. Struvan Vinko, Litija, Tenetlše. 12306-20 Stavbne parcele prodam na najlepšem kraju Večne poti, zraven strelišča. Lega idealna, razgled krasen. — Informacije daje vrtnar Herzroanskv. 123BS-20 Lepo posestvo 17 ha, pri Mariboru, zamenjam ali prodam radi bo lezni. Event. prodam tudi polovico. Dopise pod šifro Izredna prilika« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 13188-20 Visokopritlično hišo podkleteno, proda/m zraven postaje, šole in cerkve — blizu Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »70.000 Din«. 12152-30 Hišo z gostilno dobro vpeljano, staro in dobro znano, v najpromet-nejšem kraju ljubljanske periferije, ob tramvajski postaji, z vsem inventarjem, radi bolezni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 121(10-20 Novo hišo dvostanovanjsko, z vrtom proda Jožef Ponikvar, Črnuče 11 — pošta Jezica. 12209-20 Trgovsko hišo mestu ali na periferiji kupim v ceni do 100.000 Din. JeriM Prosenc, Zagorje ob Savi. 13225-20 Novozidano hišo družinsko, s 3 sobami, vrtom, kletjo in električno napeljavo — pripravno za upokojenca, prodam. Pojasnila daje Ivaa Kolar, Vojnik. 13114-30 Trgovsko hišo vsem trgovskim inventarjem oddam v najem, odnosno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12081-20 Hišo z gostilno in pekarno dobro uvedeno, v sredini mesta prodam z vsem inventarjem. Pojasnila daje lastnik Huljak. Križevci, Savska banovina. 12073-20 »POSEST" Realitetna pisarna družba t e. t. Liubljana. Miklošičeva c. 4 proda: HISO, seststanovanjsko, velika delavnica, par-ketl, elektrika, vodovod, vrt, dvorišče, v bližini Tabora, za 280 tisoč Din. — Prevzem hipoteke 100.000 Din. VILI slično hišo začetkom Rožne doline, — dve trisobni stanovanji, 700 m=i vrta, 220 tisoč Dm. Prevzem hipoteke 100.000 Din. VILO, solidno zidano, eno štirisobno, kom-iortno, 1 dvosobno, 1 enosobno stanovanje, garaže, krasen vrt, — looO m-, Mirje, 360.000 dinarjev. Prevzem hipoteke približno ltK. tisoč Din. HIŠO, enonadstropno, 2 trg. lokala, 5 stanovanj, elektrika, vodovod, mesto, 250.000 dl narjev. VILO, novozidano, več sob, centralna kurja va, plin, krasen vrt, Mirje, 400.000 Din. — Prevzem dolga 70.000 dinarjev. POSESTVO s hišo, več sob, hlev, mlin, za 14 mernikov njiv, vrt, — travnik, 1 oral gozda, primerno za gostilno ali napravo kopališča pri Medvodah, 60.000 dinarjev. HISO. enodružinsko, 3 sobe, pritikllne, 1200 kv. metrov vrta, začetkom Rožne doline, 55.000 Din. 12332-20 Hiša enonadstr. dvostanovanjska prizidanim hlevom in skednjem, na Bledu ob prometni cesti, z vpeljanim vodovodom in elektriko, primerna za upokojenca, rs Ji roilbtnskib razmer poceni naprodaj. Pojasnili laje Simon Rahne. Bled L' Rečica št. 34. 13106-20 Parcelo pri zatvornici če« Gruberjev prekop, prav poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12391-30 Manjšo hišo v Ljubljani ali periferiji kupim z vlogo Kmetske posojilnice v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »100.000« 12392-20 Vila enodružinska, plin, centralna, garaža, velik vrt i bazenom, naprodaj pjd ugodnimi plačilnimi poboji Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13371-30 3 stavbne parcele v sredini mesta, skupno ali posamezno ugodno na-orodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -2000«. 13330-20 Posestva, mline in hiše od 30.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 36. 12297-20 Trgovsko hišo v Ptuju v centru mesta prodam ugodno tudi proti vložni knjižici. — Ponudbe pod »Kauf-haus« na ogl. odd. »Jutra«. 12275-20 Parcela zelo ugodno naprodaj — tudi proti hranilni knjižici Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodni nakup 15«. 124132-20 Hišo - vilo kupim, s hipoteko pri Kreditni, Kmetski ali Mestni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod nPrilično« 13436-20 Hišo skladišče z vrtom ln njivo v mestu po ugodni ceni prodam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 12417-20 Trgovsko hišo trinadstropno, veliki trgovski lokali, — center Ljubljane. Cena 2,000.000 Vilo »tirlstanovanjsko, sadni vrt, cena 25C.000 Din v hranilnih knjižicah. — Šiška, proda Adamič, — Vošnjakova 4. 12420-20 Hišo z vrtom kupim v ceni do 120.000 Din. — Točne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V Ljubljani«. LM87-20 Vila rentabilna, e hipoteko, davka prosta, v centru pod ceno naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji. Sagmelster, Celovška ce. sta 48. 12479-20 tanovanje Beseda I Dla, davek 2 Dm i» šilro ali dajanje naslova ' Oin. Najmanjši znesel 17 Dla Enosob. stanovanje oddam s 1. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13100-21 Petsob stanovanje v strogem centru solnčno, uiesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13195-31 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam t julijem ali pozneje na Blei-vveisovi cesti štev. 9. 13311-31 Enosob. stanovanje manzardno. oddam > 1. avgustom na Bleiweisovi cesti št. 9. Vprašati » U. nadstropju med 10. in 12. ter 3. in 6. uro. 13312-31 Parcele različnih velikosti na krasni solnčni legi, e vodovodom ln električno razsvetljavo, prodam udi na obroke. Poizve se v restavraciji Car man, Zg. Šiška št. 123/1. 12271-20 Trisob. stanovanje s pritiklinami. v pritličju oddam. Poizve se na Blei-weisovi cesti 16/11 desno. 12302-21 Enosob. stanovanje » kabinetom, kuhinjo, elek triko, vodovodom in pritiklinami oddam s 1. juli jem v Rožni dolini VI/6. 13179-21 Dvosoh. stanovanje lepo v oovl hiši v Tacnu ugodno odda Friderik U-valič. 13192-31 Dvosob. stanovanje i S kabinetoma oddam i avgustom. Naslov v vseh poelovainiccn »Jutra«. 13239-31 Dvosob. stanovanje v Zg. Šiški oddam mirni stranki. Ogledati od 15. ure dalje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12338-31 Trisob. stanovanje b 1. avgustom odda Vid- mar, Rimska cesta št. 6. 12309-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico in teraso, v L nadstr. oddam v Veliki čolnarski ul. 7. 1-2354-31 Štiri sob. stanovanje s pritiklinami, v vili s parkom oddam na Karlov-ški cesti 1. 12347-31 Komfortno stanovanje petsobno, v vili na Vrtači oddam z avgustom. Telefon v hiši. Tobačna ulica št 14. 13378-Pti Enosob. stanovanje oddam takoj majhni družini v Rožni dolini, cesta XIX št. 14 — Vič. 12396-31 Trisob. stanovanje ter opremljeno ali prazno sobo v centra mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 122j3-2H/a Stanovanje eno- ali dvosobno, po mož oosU s kopalnico, v L nadstropju ali mansardi nove vile, iščem b 1. avgustom. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šilro »Udobno in čisto«. 13310-31/a Dvosob. stanovanje snažno, v okolici kolodvo ra iščem za avgust ali pozneje. Plačajn 3 mesece naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo za tri osebe«. 12242-31/a Zelo mirna st raniva (dve uradnici) Išče stanovanje, sončno ln snažno z dvema sobama ln pritiklinami, najra je v bližini učiteljišča pod šifro »Točnost«. 12366-21a Enosob. stanovanje Išče boljša mirna dru žina 3 oseb za julij ali avgust. Ponudbe pod »Cisto 26« na ogl. odd »Jutra«. 12461-21a 2 stanovanji dvosobno in enosobno, od dam v Štepanji vasi 50. 12390-31 Trisob. stanovanje ! komfortom, v novi hiši, lepe lege, oddam z avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12372-31 Dvosob. stanovanje kabinetom in kopalnico takoj oddam. — Pojasnila daje Rozman, Dvorni trg št. 3/n. 12304-31 Komfortna stanovanja trisobna in petsobno odda r svoji palači na Aleksandrovi cesti zavarovalnica »Dunav«. Informacije istotam v družbeni pisarni. 12365-31 Trisob. stanovanje moderno, s kabinetom, kopalnico, vsemi pritiklinami, centralno kurjavo in plinskim štedilnikom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12307-31 Solnčno stanovanje 3 sob, kopalnice in pri ti -klin oddam s 1. avgustom vili pod Rožnikom — «esta 1 št. 7. 13287-21 Enosob. stanovanje s predsobo ali sobo In kabinet, v mestu iščem s L julijem. Ponudbe na ogl, oddelek »Jutra« pod šifro 0 volt«. 12408-31 Dvosob. stanovanje centra oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra 13403-31 Trisob. stanovanje kopalnico, pritiklinami in souporabo vrta oddam mirni stranki takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12433-31 Štirisob. stanovanje komfortno, na Tjrševl cesti, in solnčno trisobno na BIeiweisovi cesti oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno« 12430-21 Trisob. stanovanje komfortno, s kopalnico takoj oddam v Fugnerjevi ulici IA 124(15-31 Dvosob. stanovanje Zg. Šiški oddam s 1. julijem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13416-21 legantno dvosobno opremljeno stanovanje kopalnico, za samca, takoj oddam v Maistrovi ulici 16/L 134.76-31 Dvosob. stanovanje solnčno, s pritiklinami takoj oddam v Povšetovi ul. št. 28 — Kodeljevo. 12177-22 Dvosob. stanovanje kabinetom, oddam dobri stranki z avgustom v Kapiteljski ulici štev. 7. 12481-al Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam na deželi — Hraše 30, pošta Smlednik. 12492-21 2 dvosobni stanovanji na deželi v Hrašah oddam — Pojasnila daje Sserjanc Franc. Lahovče-Komenda. 13459-31 Lično stanovanje ano večjo ln eno manjšo sobo, solnčno ln mirno z vsemi pritiklinami v novi hiši v Ple-teršnikovl ulici oddam avgustom. — Naslov v osi. odd. »Jutra« 12434-21 Petsob. stanovanje ln enosobno stanovanje oddam za 1. Junij. Vodnikova c. 17, Šiška. 12456-21 Beseda t Din, davek 2 Dla. za Iifro ali dajanje aaslova Din. Najmanjil znesek r lin. Upokojen državni aradnik brez otrok. Uče snatno In solnčno stanovanje i sob, knbinje to pritiklin, plin In elektrika predpogoj, v neposredni bližini centra Ponudbe aa oglas, »drtelek -Jutra« pod značko »Privlačni dom«. I22a5-3lva Mirna stranka dveh oseb (mati ln hči) Iščeta v središču mesta komfortno enosobno stanovanje za avgust. — Ponudbe ood »Točen plačnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 12500-21» ?J,I* Beseda 50 para, davek Dla, u Iifro ali dajanje oaslova ) Dia. Najmanjš znesek 12 Din. Prazno sobo večjo, čisto, z elektriko, postrežbo ln senarlranim vhodom, v visokem pritličju aH L nadstropju Išče solidna gospa. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod značko: »Samo strogi center pride v poštev«. 11848-23a Iščem eno veliko ali eno večjo ln eno manjšo prazno sobo, po možnosti separiran vbod — v bližini centra, za 15. junij, ozir. L julij. Lega severna sli vzhodna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobnost« 12178-23i/a Opremljeno sobico čisto ia zračno, ne predrago, Uče mlajši gospod. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod značko »Stalen in miren«. 13014-23^a Separirano sobo strogo. Iščem s 1. Junijem. — Ponudbe pod šifro »Centrum mesta« na ogl. odd. »Jutra«. 12336-23a Sobico s štedilnikom ali s ga-šperčkom, Uče boljša po-strežnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mir, snaga«. 12387-23/» Opremljeno sobo j n ž n o, strogo separiran vhod, najraje r Dukiče-»em bloku, event. z vso oskrbo išče za julij ali september stalen gospod. Ponudbe s ceno na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 134i37-23/a Sobico strogo separirano, išče gospod. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »I. junij«. 12189-23^ TlljTlMiTi Ti Beseda 1 Din, davek 2 D , »a šifro ali dajanje aaslova -> Din Najmanjši znesek 17 Din. Solnčno sobo opremljeno ali prazno oddam s 1. julijem v Pleter-šnikovi ulici 24, L nadstr. 12270-33 Lepo sobo v vili oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13308-23 Sobo z vso oskrbo oddam v Zeleni jami — Val. Vodnikova štov. 28. 13154-23 Sobo s souporabo kopalnice po- ceni takoj gospodični cesti 49. oddam solidni na Opekarski 12223-23 Sobo lepo opremljeno oddam zakoncema ali 2 osebama. — Predali č. Tržaška c. 21/L 12217-23 Samsko stanovanje lepo opremljeno sobo, predsobo in kopalnico oddam za čas od 1. junija do 1. oktobra v Nebotičniku. Poizve se v oglas, oddelku »Jutra«. 12250-33 Prostorno sobo predsobo, centralna lega, separlrana, pripravna tudi za pisarno, vso oskrbo, oddam. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12356-23 Mesečno sobo lepo opremljeno, snažno in solnčno, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13326-23 Zračno sobo s posebnim vhodom, v centra mesta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12888-23 Separirano sobico samo z vso prehrano poceni oddam od 1. junija naprej. 21bertova ulica 30, L nadstr. 12506-23 Lepo, solnčno sobo kopalnico, v L nadstr.. » Krajnorom. 12320--3 Čisto sobo oddam mirni osebi na Blel-»reisovi cesti 4, pritličje, ifcvo. Opremljeno sobo « posebnim vhodom, od- dam v Rožni »st Jakob). ulici št. 1244,1-ž-t Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam l ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12454-i^ Lepo in mirno sobo e posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v sredini mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12414-2-1 Opremljeno sobe separirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12413-23 Prazno sobo lepo, veliko, solnčno, posebni vhod, oddam gospodu ali gospe ozir. zakoncema brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12404-23 2 lepi prazni sobi (vezani) z balkonom, souporaba kopalnice ln telefona oddam dvema gospodičnama. Ponudbe pod »Center 22« na ogl. odd. »Jutra«. 12448-22 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Naifn.-i' iši znesek 17 Din. Muzika - Ljubljana Miklošičeva cesta 4 ^rej Knalljeva ulica Št. 4. La logs prvovrstnih klavirjev in najcenejša izposojevalnica. popravila, ugia-ievanja ee izvršujejo stro-si>vujašKo m poceni- Nizke ;ent u. najmanjša oDročna odplačila. 148 26 Tvornica klavirjev Ivan Kacin, Domžale dobavlja pianine za 10.000 12.000 in U.000. harmonije od 2200 Din. Zahtevajte cenik! Popravila in ugla-ševanje najceneje. Naročila se sprejemajo v Ljubljani na Gotposvetski cesti štev. 12, dvorišče 12:63-35 Gozdni rog ugodno prodam. Pojasnila Sloga, va uL Pražako-12362-26 Klavir dobro ohranjen, prodam. — Nasicrv v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12335-36 Nov kratek klavir Hofmann (Mignon) se proda. Poizve se: Erjavec, Wolfova ulica 12. 12440-26 Sostanovalca sprejmem takoj po nizki ceni v solnčno sobo z elektriko, event. z zajtrkom in perilom. — Uranič, Vrtača št. 3. 12503-23 Opremljeno sobo z novim pohištvom, oddam gospodu po zelo nizki ceni. Poizve se na Cankarjevem nabrežju 23/HI levo 13478-23 Veliko, prazno sobo in kabinet, vsako s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam v Vod-matski ulici 14/1. 124S5-23 Sobo strogo separirano, v I. nadstropju, za 2 osebi in sobo za 1 osebo oddam na Tvrševi cesti 71 (nasproti artiljer-jske vojašnice). 12505-23 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šilro ali dajanje aaslova Din. Najmanjši znesek 20 Din. 2 prijateljici simpatični, iščeta 2 isto-taka gospoda. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resno 26-^8«. 12361-31 Kdor pošlje 8 Din (znamke) za poštnino in režijo, dobi takoj 30 gosto tiskanih strani ženit-beno-možitvenib ponudb — nadaljnje nove skozi v6e leto brezplačno. — pišite: »Daruvarčan«, Daruvar. 12246-34 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mladi psi čistokrvni angleški seterfl naprodaj. Poizve se v pisarni dr. Luckmanna v Ljubljani, Gradišče št. 4. 12256-23 Zlate ribice dobite v cvetličarni Bajk, 12210-2® Modra papigica je ušla. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v Topniški ulici štev. 12. 12301-37 2 nemški ovčarki čistokrvni, zelo lepi. —-stari 4 mesece, z rodovnikom, prodam. Anton. Tušek, Podčetrtek. 12305-21 Doig^odlake jazbečarje čistokrvne mladiče, rjav« in črne barve, proda Lizt-man, Brezovica pri Ljubljani. 12368-23 Samo prijatelja inteligentnega, srednjih let, neporočenega, želim spoznati v svrho skupnih nedeljskih iz-prehodov. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« ood: »Dolgčas mi je«. 12359-24 Za skupne izlete (tudi v planine) išče simpatičen gospod srednje starosti in postave, mlajšo in prijetno tovarišico, sodobnih življenjskih nazorov. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tantalus«. 12370-24 Posestnik išče gospodinjo z nekaj gotovine — kot soposest-nico. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12-468-34 Za avto-izlete Iščem mlado simpatično damo. Dopise po možnosti s sliko pod »Zna-čajen tovariš«. 12502-24 Lep volčjak 8 leti star, dober čuv«}, naprodaj v Lončarski st«a U. 5. 13400^ Psa volčjaka čistokrvnega, pol teta yt»-rega proda Porenta, Ljubljana, Hradeckega cesta 5 124S4-37 Beseda 50 para, davek S Din, za šilro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Rezervno kolo avtomobilsko, Izgubljeno na progi Celje — Ljubljana. — Javiti: Hotel Union, Ljubljana, pri portirju. 12300-28 Piiiilni stroj št, dobro okraji j en, ugodno naprodaj, poizve Se lia poljanski cesti o4. Vodno turbino in loKoiaobilo najbolje ohranjeno poceni piouajii. Ponuabe na ogias. oddeiek »Jutra« pod siiro »slučajno«. 13L2&-29 Beseda 2 Din, davek 2 Dio za šilro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 20 Dio. Vdova resna, inteligentna, simpatična, zdrava, dobra in varčna gospodinja, z nekaj premoženja, želi poročiti gospoda v drž. službi, ali upokojenca z enakimi lastnostmi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Gospa«. 12083-35 Vdova premoženjem, se želi poročiti z upokojencem. Ponudbe na oglasni oddeiek J'itra« pod xPremožna«. 12036-36 Državni uradnik višji kontrolor, 45 let star. se želi takoj poročiti. Ne-anonimne ponudbe z navedbo premoženja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen zakon«. 12360-25 Gospodično želi spoznati simpatičen državni nameščenec, v svrho poznejše ženidbe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ood »Harmonija 222«. 13285-25 Ženitve in možitve boljših krogov posreduje naj vestne je, razpošilja informativne prospekte proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah najdiskretneje »Re-zor«. Zagreb. Pošta 3. Velika Izbira odličnih partij obeh spolov. Pišite takoj po prospekte l 12295-25 Mlad gospod želi oženiti gospodično, resno, čedne zunanjosti, lepega nastopa, do 25 let staro. Sirote prednost :tesne do?!.«? s sit ko katera se vača. nr ogl. odd. »-Jutra« pod »Resno«. 12314-25 Pisalni stroj amerikajiski »Centurj« milo rabljen, dobro ouranjea za loOU Din naprodaj v irečni olioi št. 3, parter^ levo. 1&&0-3» L nder\vood-portable pisalni stroj, skoro nov, zelo ugouno proda Kova-čič, Gerbičeva ulica št. IrO 12317-29 Motor 6 ks malo rabljen, z žago ln za pogon vseh vrst strojev. zanesljiv, mala uporaba bencina, se proda ali zamenja za drva ali močnega konja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12319-28 2 šivalna stroja skoro nov levoročni Singer in navadni ploskoprešivni (flahštep) Singer stroj (»o nizki ceni proda Franc Jenko, trg. usnja, Medvode 11657-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, proti gotovini kupi Adamič, Vošnjakova i Ljubljana. 12419-26 Šivalni stroj z okroglim čolničkom poceni naprodaj v Gradaškl ulici 8. 124S6-29 Stroj za drobitev koruze kupim. Ponudbe na naslov Škrjanc Frane, Lahovče — pošta Komenda. 12493-29 Umetni mlin, žago, tovarno namiz. olja tik trga Sv. Lenart, ob banov inški cesti, na prometnem kraju, brez konkurence. ob stalni vodi (obenem motorni pogon) — vsled starosti lastnika pro-dam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 13141-30 Zobni atelje kompletni poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »15.000«. 13497-30 z Prodajamo /o popustom Vse podrobnosti IZVESTE z naših PLAKATOV in ▼ naših PRODAJALNICAH OBLEKE R> L. Steveoson: 40 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Sporočite mu, da kmalu pridem, Dawson,« je odvrnil odvet* nik. »Ta mah sem še zadržan.« »Hvala, gospod! je rekel Dawson. Zdaj sva ga slišala, kako se je počasi oddaljeval po hodniku. »Hm,« je tiho zagodrnjal gospod Romaine, še vedno vlekoč na uho, »ne motim se in se ne motim: še nekdo je hodil tod!« »Tudi meni se zdi,« sem odvrnil. »In razen tega mi nekaj pravi, cla so se tisti drugi koraki vrnili k najinim vratom. S stopnic sem sJišal samo ene.« »Hm! Torej blokada?« je vprašujoče menil notar. »Obleganje po vseh pravilih!« sem vzkliknil. »Stopiva bolj v kraj od vrat in se pogovoriva, kaj nama je sto« riti v tem žaltavem položaju! Nobenega dvoma ni, da je bil vaš bratranec pravkar tu zunaj. Upal je, da bo mogel kakor po na* ključju stopiti v sobo in vas videti. Ko mu je izpodletelo, je sam še ostal, ali je pa postavil Dawsona na stražo.« »Prav gotovo da je ostal. A čemu? Menda ne misli prebiti noči na preži?« »Če bi nama le moglo biti vse eno,« je menil gospod Romaine. *A kaj, ko ste v taki prekleti zagati, da ne moreva igrati z odkri« timi kartami. Skrivaj vas moram iztihotapiti iz te sobe in iz hiše; in kako naj to storim, ko stoji tik pred vašim vrati straža?« »Razburjenje nič ne pomaga « sem dejal. »Seveda ne, prav imate,« je odvrnil. »Saj je tudi res smešno, če pomislim, da sem baš tisti mah ogledoval vašo vnanjost, ko je prišel vaš bratranec z istim namenom. Rad bi vedel, ali se gospod Alain soglaša z menoj in kaj bi rekel o vas.« Ko je Romaine tako govoril, je sedel s hrbtom proti oknu v NENADKRILJIV USPEH! mnogih tisočev dokazuje, da je naslanjaču zraven ognja, jaz sem pa klečal na preprogi pred ka* minom in mehanično pobiral raztresene bankovce. A sredi pogo= vora naju je zmotil osladen glas. »Ze zdaj misli o njem vse dobro, gospod Romaine. In prosi, da bi se smel pridružiti krogu občudovalcev, ki po vašem na« migavanju že obstoji.« 18 Vrag razsaja v gradu Amersham Plače Nikoli še nista dve človeški bitji z večjo naglico planili po« konci kakor midva z odvetnikom. Glavna vrata trdnjave sva bila zaklenila in zadelala, a v najino nesrečo so bila ostala izpadna vratca v kopalnico odprta, in s te strani sva začula bučanje sovražnih trobent. Toliko da sem še utegnil šepniti gospodu Romaineu na uho: »Pa imava spet komedijo!« med tem ko me je on bolestno pogledal, češ: »Nikar ne tepite človeka, ki leži na tleh.« Nato sem obrnil pogled v sovražnika. Ta je imel klobuk na glavi, nekoliko po strani; bil je nena« vadno visok, izredno predrzen, klobuk z ozkimi, upognjenimi kraji. Lasje so se mu svedrali v goste kodre kakor kakemu itali« janskemu uličnemu pevcu, in ogrnjen je bil v širok raševinast plašč, kakor jih nosijo nočni čuvaji, le da je bil njegov podložen z dragocenim krznom in ga je nosil na pol odpetega, tako da si bolje videl izbrano perilo, pisani telovnik in potretni zlati lišp, verižice in zaponke, ki so bile spodaj. Noge in gležnje je imel prečudno zale. Nehote sem si moral priznati, da mi je močno podoben, kakor je bilo opazilo že toliko različnih oeeb; in te podobnosti nisem mogel dolžiti, da bi izvirala iz kake zarote. Vsekako je bil lepši od mene; a njegova lepota je bila nekam slikovita, nabuhla, polna glumaške našopirjenosti in drzne do« mišljavosti; bil je mož, ki sem si ga v duhu kaj lahko predstavljal, kako se košati na dirkališču in zija za ženskami, sam je pa težakom predmet zijanja. V tem trenutku je bil bratrančev obraz živahna, čeprav nezavedna slika njegovega duševnega stanja. Bil je mrliško bled, ustnice so se mu pačile v smehljaj, ki je bil skoraj podoben režanju, izražajočemu porog in nesramno zlobo. Ta novi došlec me je premeril od glave do peta; nato se je priklonil in vzel klobuk z glave. »Moj bratranec, če sem prav uganil?« je vprašal. »Podoba je, da imam to čast.« »Čast je vsa na moji strani,« je odvrnil, in glas mu je zadrhtel. »Mislim, da vas moram pozdraviti,« sem dejaL »Dobro došli.« »Zakaj neki?« je vprašal. »Ta hiša je že davno moja hiša. Nobene potrebe ne vidim, da bi vi jemali nase dolžnosti doma* čina. Verjemite, da se mi ta vloga bolje prilega kakor vam! A dajte, da vam pri tej priliki napravim poklon. V veselo preses nečenje mi je, da vas najdem oblečenega za plemiča in vidim« — njegov begajoči pogled je ošinil bankovce, ki so ležali po preprogi, — »da so vas tako velikodušno rešili siromaštva.« Priklonil sem se z nasmehom, ki ni bil nič manj sovražen od njegovega. »Revščine je na tem svetu mnogo vrst,« sem odvrnil. »Dobrodelnost se mora odločiti za to ali za ono. Nekateri ustreže, druga, ki je morda še novejšega izvira, ostane neutolažena.« »Zlobnost je prelestna črta značaja,« je odvrnil »Nevoščljivost pa menda tudi,« sem se odrezaL Gotovo je čutil, da mu v najinem spopadu precej slaba prede; morda se je tudi bal, da ga ne bi minila obrzdanost, ki jo je le s težavo ohranjal. Vsekako mi je obrnil hrbet in se z žaljivo prevzetnostjo obrnil k notarju. »Gospod Romaine, kdaj ste si prilastili pravico, da ukazujete v tej hiši?« »Nihče mi ne more očita«, da bi bil kedaj ukazoval,« je od« vrnil Romaine; »vsaj izven območja svoje odgovornosti ne.« »Če je tako, po čigavem nalogu mi branijo vstop v stričevo sobo?« Po zdravnikovem nalogu, gospod. Ne verjamem, da bi mu hoteli v sedanjem primeru zanikati to pravico.« »HEINZEL - MAENNCHEN" flziokromični renovator za lase najboljše srdestvo zoper osi- velost las. Steklenico za 50.— Din dobite v vsald strokovni prodajalni Depot: COSMOCHEMIA _ ZAGREB, Smičiklasova ulica 23. HOTEL »FRANKOPAN" ALEKSANDROVO NA KRKU leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Ime. čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pension dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 55.—. Prospekte na zahtevo. 158 Ž1MA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JE ŠE, tovarna žime, Strafišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! 4Ieksaudrovo na otoku Krkir znano in priljubljeno kopališče domače in inozemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno ta otroke in neplavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoii zaliva Električna razsvetljava. V hotelih po polen pension vključno vse takse »n postrežbo Din 50—55. Informacije daje kopali&čno poverjeništvo. RAZUMEN TRGOVEC NE UGIBA kje bo oglaSevai, ker ve, da ima te dnevnik s vedno polnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev. I ROLETE, 2ALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka Kobal Peter, Kranj dravska banovina Specialna izdelava »PETKO« samona-vijalcev v vseh dimenzijah. Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. Spet nova mojstrovina tvornice Kodak! Tokrat preseneča najstarejša tvornica Kodak z enostavnostjo in nizko ceno, ker se s to malo kamero za Din 75.— lahko igraje snemajo dražestne sličice normalnega formata 4X6.5 cm. Vsak foto-trgovec bo Vam najpriročneje razkazal KODIH MRMMOHItllE Uporabljajte vedno KODAK ali PATHE FILME, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. BARVANJE LAS! Sivi lasje so zares največji neprijatelj mla-deniškega izgleda vsakega posameznika. — »EselsioT Henae« barva lase v vseh nijan-sab počenži od svetle do najtemnejše črne barve. Barvanje samo j« zelo lahko, ne omaže rok, glave, niti perila, a ni Škodljivo za lase. Cena škatlici 36 Din. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in parfnmeriji. — »CENT1F0UA«, Zagreb, Jtmšičeva ulica 8. Zahtevajte brezplačne ilustrovane e e a i k e! AVTOMOBILISTI! Prepričajte se: do 25% prihranka na bencinu z BENZOL-tabletami Varuje popolnoma motor pred sajami Zastopstvo: U-S-A tablet, Zagreb, Mira-marska 32, tel. 54-81. Sprejmemo zastopnike. 4599 [GLASBILU: ^hneiden Hiše vseh vrst PARCELE posestva L t d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon Int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. SPREJMEM 1 zastopnika za dravsko banovino in 1 zastopnika za savsko banovino za obisk kolonijalnih in steklarskih trgovin, zaradi prodaje steklenic za vkuhavanje sadja. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod: 5%, prvovrstno češko blago 5017 Zastopnika po božo osti strojnega ht-ženjerja »prejmemo u obiskovanje industrijskih podjetij, trgovin z železnin« in tehničnimi predmeti, s sedežem v Ljubljani za Ljubljano in eventuelno za ostalo dravsko banovino. Ponudbe pod »Visoka provizija« na Interreklam d. d., Subotiea, poštni predal Ml. 4506 Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom za istosmerni tok, 800 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni Se na isto-imerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. — Pojasnila da ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana Krekov trg 10/11 priznana } cSO odo i timefruKm) tot NAJPOPOLNEJŠA ineenejša KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILOALNA TVRDKA F. SCHNEIDKR IZDELOVANJE &LASBIL IM GLASBENIH PRITEKUN ZAGREB .Hikoličevau^.lO/c Violine—od Din?! TncNzgcpl Havajske kitare. Kitare__• .148.- • I. ^matične Mandoline..- - 98.- - te® Harmonike — 7SL- • I najceneje. Jf 0ŽNK ZAHTEVAJTE "3ŠS&J L VELESEJEM V PADOVI OD 9. DO 24. JUNIJA veličastna trgovinska razstava vseh venecijanskih provinc »Venezia Euganea«, »Venezia Tridentina« in »Venezia Giulia« ter podunavskih držav POSEBNI! POTNE OLAJŠAVE! 4586 Obstoječe, najmoderneje urejeno industrijsko podjetje v Dravski banovini sprejema ponudbe za izdelovanje kateregakoli predmeta, ki se v naši državi ne izdeluje. Nudi dobro nagrado, eventuelno soudeležbo. Izčrpne ponudbe pod »PRVOVRSTNI ARTTKL« na oglasni oddelek »Jutra«. 5016 Najprijetnejše letovišče na morju nudi HOTEL VILA LUCIJA Aleksandrovo na otoku Krku Pension od Oin 60 naprej (vse takse vštete). Sezona od L maja do SO. septembra. Restavracijska terasa na.c samim morjem Hotel Je last renonii rane slovenske tvrdka — Zantevajt« brezplačne prospekte pri Putniku al) pa pri direkciji hotela 141 USNJARSKEGA STROKOVNJAKA rabi večje čevljarsko podjetje. Prednost imajo taki, ki so služili v trgovini usnja. Ponudbe poslati na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana. 5003 Žolčne kamne In iolčne bolezni uspešno zdravi zna ni Salvat Saj. GL zast. lekarna Pri sv. Ivanu, Zagreb. Kaptol 17. Ogl. reg. 37S70 SdLvarčaj KREDITIRAMO DRŽAVNIM IN PRIVATNIM URAD NIKOM MANUFAKTURNO BLAGO. Izdelujemo tudi UNIFORME za gg. oficirje ter finančne in davčne uradnike. VEG MESEČNI KREDIT! Posetite nas ali zahtevajte vzorce. MANUFAKTURA REKORD, Ljubljana Tyrševa 15-L 138 IŠČEM SOUDELEŽBO pri dobičkanosnem industrijskem podjetju, eventuelno tudi kupim. Večji kapital v gotovini na razpolago. Ponudbe pod »RENTABILNO« na oglasni oddelek »Jutra«. VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9l Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. NALIVNA PERESA ugodno na obroke JUGOAGENCIJA, Zagreb, Draškovičeva ulica 34 Zahtevajte prospekte! MLEKAR po možnosti absolvent mlekarske šole aH tečaja se sprejme. Samo tisti reflektanti, ki so res marljivi in točni, povsem trezni, samci naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače proti hrani in stanovanju v hiši pod šifro »Marljiv in točen«. 5007 Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubi 11 svojega hranltelja, je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, Id jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik Je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—* Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob prezgodnji izgubi naše ljube soproge, matere, hčerke, snahe, svakinje in tete, gospe BETKE ŠUMENJAK roj. SEL se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in sočutja, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, zlasti čč. duhovščini, načelniku kmet. oddelka Kr. banske uprave g. inž. Zidanšeku, ravnatelju in učiteljskemu zboru vinarske šole ter g. sreskemu načelniku Makarju. Posebno se zahvaljujemo č. o. frančiškanu Kasijan Fariču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, Sokolskemu društvu v Limbušu, gasilski četi in pevskemu društvu »Planica« v Pekrah za častno spremstvo in za v srce segajoče žalostinke. Vsem in za vse najiskrenejša hvala! Pekre-Zrkovci-Murska Sobota, dne 24. maja 1935. 5023 Žalujoči rodbini ŠUMENJAK—SEL. Tovarniško poslopje v Mengšu z različnimi stroji za tovarno klobukov, s stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji itd. ter okoli 4000 m2 zemljišča vse lepo ograjeno ne proda na sodni dražbi dne 6. junija 1935. ob 8. uri pri sreskem sodišču v Kamniku, soba št. 2. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem sodišču v Kamniku in v pisarni g. dr. Albina Smoleta v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5, kjer so na razpolago tudi načrti in popis strojev. I PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini C. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK in VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Udobnost v NANULAH občuti danes ves ženski svet Mehanična tovarna opank in obutve 1PETAR M. DUMITROV, PANČEVO LEPE GRUDI čvrste in normalne polnosti doseže te t 4 do S tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa uplahnejo zaradi bolezni all otroške postelje a zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof. dr. med. Bleru. Pri tem se ne okrepe telo ln boki. Naraven popolnoma uspe. šen in "zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadobite s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med. Fnnkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHR0DER-SCHENKE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3. Zagreb, Gunduličeva 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din. po povzetju 14 Din. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK ! ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Cenild franko! j »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov! LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 VABILO na 31* redni občni zbor Tržiške posojilnice reg. zad. z om. zav. ki se vrši v nedeljo, dne 2. junija 1935 ob 9. uri dop. v gostilni pri Slugi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1934 in razbremenitev upravnega sveta. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob pol 10. uri dopoldne istega dne in z istim dnevnim redom, ki pa sklepa brezpogojno. . 5018 načelstvo. Matek & Mikeš, Ljubljana PLISE za volane v različnih gubali. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, šalov, oblek. FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI AŽUR za žepne robce. A2URIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. del. — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NAŠE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k samo poleg hotela Štrukelj. 30 Sprejmem prvovrstne z večletno prakso in zmožnostjo aran-žiranja. Ponudbe s sliko in referencami poslati na oglas, oddelek »Jutra« RIMNKE- TOPLICE (SLOVENIJA) Jugoslovenski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalne kure v pred- in po-sezoni za 10 dni Din 600. V glavni sezoni Din 800. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali od kopaiiščne uprave Rimske Toplice. pod »Vesten«. 4570 SKRBI Neki znani raziskovalec iz področja astrološke in grafološke vede daje prerokbe o VAŠI BODOČNOSTI. Razen važnih dogodkov iz Vaše preteklo- i sti Vam on ugane tudi Vaše odnošaje | glede ljubezni, zakona, poklica, loterije itd. Njegov nasvet Vam prinese v življenju zaželjen uspeh. Izjave za-hvalnosti, ki jih dobiva dnevno z vsega sveta, dokazujejo izredno zanes- J ljivost njegovih prerokb. Citiramo nekatere izmed tisočev zahvalnic: »Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se najprisrčneje zahvaljuje mojemu svetu, ker je v največji finančni stiski poslušala moj svet, igrala v loteriji in zadela 150.000 Din.« — Gospod P. N. Beneš iz Prage: »Dovolite, da se Vam s temi besedami zahvalim za veliko uslugo, ki ste mi jo napravili s svojo prerokbo. Vse je resnica, samo škoda, da nisem že poprej vedel za Vas, ker bi se tako lahko obvaroval vseh življenjskih razočaranj in neprilik.« Pošljite tudi Vi še danes svoj rokopis, in rojstni datum ter priložite Din 30.— kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točen in stalen naslov. GRA^OLOŠKI BUREAU, CELJE, poštni predal 106. 5019 Ali se hočete REVMATIZMA, PROTINA iznebiti Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, natezanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še bolj napredujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, presnavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma pri-rodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. 5006 Poštna nabiralnica: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S O Michaelkirchplatz 13. Abt. H. 285. Dražbeni oklic. Dne 28. maja 1935 dopoldne ob 10. uri bo sresko sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah prodajalo v sobi štev. 10 zemljišče vL št. 76 k. o. Sv. Lenart. Zemljišče meri 6 oralov. Na tem zemljišču so zazidana stanovanjska ln gospodarska poslopja ter dve enodružinski hišici. Stanovanjska poslopja so nova, V večji hiši je gostilničarska in mesarska obrt. Zemljišče s poslopji leži na najbolj prometnem kraju trga Sv. Lenart, in sicer na križišču dveh banovinskih cest. Cenilna vrednost je določena z zneskom Din 305.000.— in najmanjši ponudek pa znaša Din 203.100.—. Plačilni pogoji ugodni! 4498 Urejuje Davorin Ravijen, - Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. - Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak, - Vat t LJubljani