||ilccember 1966 LA VIDA ESPIRITUAL DUHOVNO ŽIVLJENJE 1C Z Brezmadežno, katere praznik ob-hajamo osmega decembra, bomo %a' j ključili izcedno \sveto leto. Koliko milosti je prineslo sveti Cerkvi? Za tem lepim dnem pa se bomo P1'1' bližali dojstvu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Spet bomo zaslišali večno lepo: Sto' va Bogu na višavah in na zemlji ljudom, ki so Bogu po volji.“ • Slava Bogu! Globoko doumevajmo in navdušeno slavim-o Boga Naj' \ višjega! To bo tudi nas same dv*‘ : galo do eesnične veličine, do dosto- j janstva božjih otrok! • Mir ljudem! Mir, ki ga anf!^1 žele ljudem, ni le mir v\ ožjem smisla I ampak vsa sreča, zdravje, blaginji’ I rešenje. Mir z Bogom v čisti vesth j mir a ljudmi v bratski ljubezni, tlO' \ tranji mir v srcu, polnem Boga. To žele vsem sodelavcem, vseh1 1 bralcem, in naročnikom naše revij6 konzorcij, uredništvo in uprava „Duhovnega, življenja Izseljenska nedelja Prva adventna nedelja je po želji in določbi izseljenska nedelja- S prazno Vanjem izseljenskega dne nas Cerkev hoče vsako leto spomniti na eno „največjih vprašanj naše dobe...“ To veliko vprašanje je v očeh zadnjih papežev preeelje v&nje velikih množic ljudi iz enega 'kraja v drugega v isti državi, iz ene države v drugo ali iz eno celine na drugo- Pavel VI. je 3. oktobra lanskega leta dejal: „Leta minevajo, nastajajo nove družine, rodovi sledijo rodovom, a po vsem svetu so še zmeraj posamezniki n družine, ki morajo zapuščati rodno zemljo in pretrgati, vsaj na zunaj, s sto etnimi domačimi navadami in rednim narodnim življenjem." Vzroki tega nenehnega prelivanja množic so različni. Najbolj pogoste emigracije, imenovane „gospodarske", izhajajk) iz pre-''hljudenih dežel in s tem v zvezi, s pogosto nezadostnim naravnim bogastvom hilnost naravnih dobrin in neobljudenost zemlje v eni državi in pomanjkanje drugi je vzrok množičnih preseljevanj v iskanju višje življenjske ravni. A odhod n* enostaven, suh dogodek. To pomeni občutek, bolj ali manj boleč prelom s * domom, a sorodniki, z narodom, z domovino, prekinitev z vsem, kar jim je bilo ^uče in drago. To vpliva pogosto neugodno tudi na versko življenje posa Beznika in družin- Brez dvoma pa je najtežje in najbolj boleče politično in idejno izseljenstvo-udobija, zaslepljenost in nadutost versko ali idejno sovražnih sil pogazi vse, ,ar se jim ustavlja na poti na oblast. Zgodovina je bila vseskozi priča nasilnega celih narodov, zaradi verskih in političnih.preganjanj. Po drugi svetovni v°jni je bil ves svobodni svet priča, kako so se tisoči in tisoči izkrcali na obalah Zahodncga sveta, da si ohranijo življenje in svobodo pred nevarnostjo in nasil n°stjo komunizma. . . Na izseljensko nedeljo Cerkev prosi vse vernike: razumevanje in sočutje * trpljenjem yggh tistih bratov, ki so morali pustiti vse in jim dobrohotno prožiti Ko v pomoč; drugo/kar Cerkev prosi je molitev k Izseljenski Sv. Družini, naj ruJe izseljence po vsem svetu in noj razsvetli Cerkev, da bi našla pot do akega izseljenca in mu znala nuditi pomoč, predvsem v verskem življenju; Je Pa je denarna pomoč, da bi delo katoliških ustanov, ki skrbe za izseljence, 0 učinkovitejše in uspešnejše v korist vsem tistim, ki imajo tudi sredi tujeg» gvrat*a pravico v lastnem jeziku častiti Boga in uživati polno versko in kulturno 0 odo v urejenem življenju, dokler jim to ni mogoče v lastni domovini. Božična zvezda Mario Hamsun — iz no0’ ščlno poslovenil Jož« Jur»*1 „Otar je strašno neumen,“ tako so pogosto ponavljali otroci, ki so z malim Otarjem hodili v isti razred. * V vsakem razredu mora biti nekdo, ki velja za neumnega, in to pot je ta oznaka zadela Otarja. Ni še dolgo, kar je prišel v šolo iz bližnjega mesta- Samo mater je imel in ta je nevarno zbolela. Preden je odšla v bolnišnico, je poskrbela, da so ji sinčka prevzeli dobri ljudje na deželi. Učiteljica je imela Otarja rada. Saj je poznala njegovo življenjsko zgodbo, ki ji zato ni bilo prav, da so imeli sošolci Otarja za neumnega. „Tiho otroci!“ jim je ob priliki re' kla. „Pravite, da je Otar neumen, pa s” mi zdi, da je bolj pameten kot vi vsi- * Bilo je nekaj dni pred božičem- ^ hiš je prijetno zadišalo. In otroci so 0^ nadoma postali izredno pridni. Zadnji dan ipaed praznikom je učit«*' ljica otrokom povedala zgodbo o otroka ki je bil rojen v hlevčku, položen na^ v jasli, ki so ga pastirji obiskali in a”' geli oznanili vsem ljudem dobre voljc' Nato so prišli možje z Vzhoda, ki j'*' je pripeljala k hlevčku čudovito blešč6- zvezda. Vso pot jih je vodila in kotijo. obstala nad krajem, kjer je ležalo dete. O tar jo je ves zavzet poslušal. In ko Je učiteljica končala s svojim pripovedovanjem, se je dvignil iz klopi in šel naravnost k njej. Zgrabil jo je za roko 'n jo sanjavo vprašal: „Pa si gotova, da Je res bilo tako?“ „Sev.eda, dragi O tar!“ mu je učite liica prijazno potrdila. »In tisto o zvezdi, da je resnica ? jih je zvezda vodila, so oni možje n>orali potovati le ponoči, saj se zvezd ^ez dan ne vidi!“ je O tar čisto upravi-čeno modroval. „Tako nekako je moralo biti,“ mu je učiteljica dala prav v njegovem o trohni sklepanju. O tar se je vrnil v klop, ne da bi npazil, da so se mu nekateri otroci pre-rirljivo posmihali. šele resni učiteljičin P°f?led jih je opozoril, da ne delajo prav. * V hiši, kjer je O tar živel, je oče kra-K*1 božično drevesce, med tem ko je mati Popravljala svetonočno večerjo. Otroci s° željno čakali trenutka, da jih starši Pokličejo k mizi. Toda Otarjeve misli so bile drugod. O a 8l_ j'e želel pisma, ki naj bi mu ga pisala njegova mama- V njem bo stalo, da bo ■nama kmalu zapustila bolnišnico, on pa Sl ko vrnil k njej in vse bo tako lepo k°t preje. Ta je prišlo pismo že prejšnji dan. Ra pisala mama, temveč ljudje iz ^mišnice. Prav zato so pri Langseto-' kjer je O tar živel, bili mnenja, da Ju dovolj, če mali O tar zve za vsebino Pisma šele po praznikih. Kajti v njem e stalo, da je Otarjeva mama nedavno v 'bolnišnici umrla- O tar je pravkar stopil iz tople sobe na dvorišče. Tam je bil visok kup polen in O tar naj bi si jih naložil v naročje in zanesel v kuhinjo. Pa je nenadoma obstal, kot bi ga nekdo zakopal v zemljo. Tam med obla ki je na svetlem nebu zagledal čudovito zvezdo, ki je slovesno jadrala naprej. Otarju so klecnile noge, začutil je nemir po vsem telesu in polena so mu padla iz rok, ne da bi bil to opazil-„To bo zvezda z Vzhoda," mu je šinilo skozi možgane. In že se je pognai za njo, da ji sledi na njenem potu. Zadeval je v sneženo kepe, ki so leža»e na slabo izhojenem gazu, včasih celo podrgnil z rokami po snegu, toda svojih oči ni odtegnil od te čudovite božične zvezde. Že so ostale hiše za njim, povsod je vladala grobna tišina, saimo za razsvetljenimi okni je bilo videti sence, ki so se gibale sem in tja- Toda O tar vsega tega ni videl. Nje gova edina skrb je bila premikajoča se zvezda. Ni se spomnil na Langsetove, ki so bili gotovo že zaskrbljeni zaradi njega in so ga pričeli iskati. Niti ni opazil, da se je popolnoma znočilo in da je postalo ledeno mrzlo. Celo na pi smo, po katerem je ves dan hrepenel, je pozabil. Njega je napolnjeval en sam osrečujoč občutek: da je nebo zvezdo, ki so jo videli Modri z Vzhoda zanj še enkrat prižgalo. Le zakaj, sc je spra seval. Morda ga je zvezda vodila k mami, morda k Detetu v jaslicah. Severni veter je prodiral skozi kosti Mali O tar je počasi postajal truden: začutil je mraz in pokrajina okrog njega se je spremenila. V želodcu mu je začelo kruliti in prsti so mu postali vijoličasto modri od ledenega hladu. Zvezda pa je mirno drsela naprej, od juga proti severu. Otarju ni pre- ostalo dragega, kot da ji sledi. Nenadoma je opazil, da so ga obkrožile ko-šate jelke. Znašel se je sredi gozda. Öe ae bi bil zrl na zvezdo, bi se bil gotovo ustrašil in se spomnil na Lang-aetove. Tako pa: zvezda ga je hrabrila, naj se ne ustavi. Tedaj se je zgodilo nepričakovani!. Zvezda je obstala in okrog nje so se prikazale druge manjše. Cel roj jih je bilo. Otar je spoznal resnico: ni bila zve-sda, ki se je bila premikala, temveč oblaki, ki so hiteli mimo nje in delali vtis, da se giblje ona. Sedaj so oblaki zginili — in zvezda je mežikala mirno na nebu- Da se je le mogel tako preveriti! iče bi ga sedaj videli sošolci, kako upravičeno bi vzkliknili: „Otar, ti si neumen!“ * Čez pol ure je ležal v topli postelji. Ni bilo pri Langsetovih. Neznan mož in tuja žena sta zrla vanj. in poslušala njegovo čudno zgodbo. Takole se je to zgodilo: stari (Nils in njegova žena Olina sta pravkar •edla k mizi, da začneta z večerjo svetega večera, ko je n uka j rahlo ipotrkalo na vrata. Mogel bi biti kak ptič, ki se je s kljunom zadel v les, druge razlage ei nista mogla misliti. Zato sta se malo zdranila, ko se je pred njima pojavila zmrzla in prestrašena postava malega Otarja. „Oprostite mi,“ je mali jecljal, „res ne vem, kje sem. Gotovo sem zašel.“ Starca sta ga ljubeče povedla v toplo sobo, kjer je vse dišalo po pečenem kruhu in je v kotu žarelo božično drevesce v morju lučic. Mali Otar si ni dal dvakrat reči, iztegnil je roko in si privoščil, kar so mu videle oči in mu je poželelo srce- Nato pa ga je prevzela utrujenost. Ni bil za drugega, kot da leže v posteljo. Sklonjene ned njim ata Nils in Olins zvedela njegovo žalostilo zgodbo. In kar ni Otar povedal, sta uganila sama. Vzljubila sta otroka, ki jima ga je nebo poslalo na sam sveti večer- Naslednji dan so ga našli Langss-tovi. Ko so opazili ipolena v snegu, a otroka nikjer, so se vznemirili. Zginilo je svetonočno občutje in vso vas je prevzel nemir zaradi zginulega tujega fantka. Sedaj naj bi se Otar vrnil k Lang' setovim, vsaj do nadaljnjega. Treba mu bo povedati resnico o materi in odločiti o njegovi bodočnosti. Toda Otar se je tej nameri odloča0 uprl. „Ne, jaz ostanem tu!“ je vzkliknil z obupanim glasom in se skril kot prestrašena mačka pod posteljo. (Nilsu in Olini je bilo otrokovo p° četje na moč všeč. Nekaj sta rekla odposlancu iz Langsetove hiše in nato 9° bili vsi veseli: stara dva in odposlanec-Ta je odšel brez Otarja. Med tem je Olina pripravila mizo, razrezala potico in natočila v skodelice od mleka prebarvano kavo. Otar je že sedel na stolu in hrepeneče zrl na pecivo. Trenutek nato je držal mogo.čeD kos potice v rciki; toda čudo — ni vgriz-r.il vanj. Njegov ipogled je postal dolg in zdelo se je, da se je zgubil v daljavi- „Ti moraš jesti,“ je pripomnil Nils, „drugače ti noge ne bodo nikdar prisl® do tal.“ Tedaj ga je Otar pogledal, kot da s8 bi zbudil iz spanja. In nato je počasi dejal: „Rad bi vedel nekaj!“ „In kaj naj bi to bilo?“ je vprašal starec. „Če zvezda, ki me je k vama pripeljala, morda le ni bila božična zvezda, tista, ki je tudi Modre z Vzhoda pripeljala k Detetu v jaslih." Koncil: Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve Kakor v vseh časih Cerkve, tako je b'la Marija tudi na 2. vatikanskem kon-«lu v središču cerkvenega nauka in bogoslužja. Papež Janez XXIII-, ki je koncil sklical, ga je postavil pod var-8tvo Marije in sv. Jožefa. Otvoril je koncil na praznik Marijinega božjega n'aterinstva. 11. oktobra 1962. Njegov "aslednik Pavel VI. pa ga je zaključil na slovesni praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra 1965. V Naključnem govoru je papež izrekel Ma-r*i* iskreno in otroško zahvalo za njeno rarstvo nad tem izrednim cerkvenim Nborom, kjer je bila Marija po papeže- vih besedah stalno duhovno navzoča kot priča koncilskega dela in ljubezniva svetovalka. Na koncilu se je dolgo razpravljalo o tem, ali naj se Mariji posveti posebna dogmatična konstitucija, ali naj se njeno poslanstvo in njena vloga vključita v dogmatično konstitucijo o Cerkvi. Večina koncilskih očetov se je odločila za to poslednje in tako je osmo in zadnje poglavje te konstitucije posvečeno nauku o Mariji. Nekateri so mislili, da se je s tem vzvišeno poslanstvo Device Marije v Ccrkvj nekam zatemnilo in okrnilo. Vendar je zdaj splošno mnenje. da je prav po vkl j učenju v konstitucijo o Cerkvi Marija v svoji časti in pomenu le pridobila. Sam papež Pavel VI. pravi v zaključnem govoru, da je prvič v zgodovini Cerkve, da vesoljni cerkveni zbor poda tako obsežen in jasen katoliški nauk o mestu, ki ga Marija zavzema v skrivnosti Kristusa in Cerkve. Marija je v Cerkvi njen največji, najboljši, prvi in najizbranejši del. Le v poznanju nauka o Mariji se vedno najde ključ do točnega poznanja skrivnosti Kristusa in Cerkve. Zato papež, na-prošen po številnih koncilskih očetih, slovesno proglaša Marijo za Mater Cerkve, to se pravi Mater vsega božjega ljudstva, tako vernikov kot pastirjev, ki jo imenujejo Mater ljubeznivo, in izraža svojo željo in voljo, da bi jo vse krščansko ljudstvo odslej častilo s tem prelepim naslovom. Po tem uvodu naj bo zdaj tu podan vzvišeni in tolažbe polni nauk o Mariji, kakor ga vsebuje osmo in zadnje poglavje dogmatične konstitucije o Cerkvi. MARIJA V SKRIVNOSTI KRISTUSA IN CERKVE „Ko je Bog ob dopolnjenju časov sklenil izvršiti sklep našega odrešenja, je poslal svojega Sina, rojenega iz žene, da bi tako ljudje prejeli posinovljene (Gal 4, 4—5). Sin božji je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes in se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device ter postal človek. Ta božja skrivnost zveličanja se nam razodeva in nadaljuje v Cerkvi, ki jo je Gospod postavil za svoje telo, in so v njej verniki, združeni s Kristusom, svojo glavo in z vsemi božjimi svetniki, dolžni na prvem mestu slaviti spomin slavne vedno Device Marije. Matere Boga in Gospoda našega Jezusa Kristusa. Devica Marija, ki je po angelovem oznanjenju sprejela božjo Besedo r svojem srcu in v svojem telesu in j* s tem dala svetu življenje, je spoznana in češčena kot prava Mati Boga-Odre-šenika. Sama odrešena na odličen način v pogledu na prihodnja zasluženja svojega Sina in z njim združena z najtesnejša in nerazvczljivo vezjo, je obdarjena s to najvišjo prednostjo in častjo, da je Mati božjega Sina, ljubljena hči Očetova in svetišče Svetega Duha. P» teh izrednih milostih daleč presega vse nebeške in zemeljske stvari. Istočasno pa je po Adamovem rodu zvezana Z vsemi ljudmi, ki naj bodo zveličani; še več: resnična Mati je vseh Kristusovih udov, ker je s svojo ljubeznijo sodelovala, da so se v Cerkvi rodili verniki, ki so udje Kristusa-glave. Zato je tudi češčena kot najodličnejši in edinstveni ud Cerkve, njena predpodoba in njen najlepši vzor v veri in ljubezni, ki jo zato katoliška Cerkev, poučena po Svetem Duhu, z otroško ljubeznijo in pobožnostjo s’avi kot preljubeznivo Mater. Zato sveti zbor, ko razloži nauk o Cerkvi, v kateri božji Odrešenik ures-ničufe zveličanje, pojasni tudi z vso skrbnost’o tako Marijino poslanstvo v skrivnosti učlovečene Besede in skrivnostnega Kristusovega telesa, kakor tildi dolžnosti odrešenih ljudi do božje Matere. Matere Kristusove in Matere Hildi, v prvi vr=ti vernikov. Ona zavzema v sveti Cerkvi za Kristusom naj-viši-' mesto, pa obenem najbližje v razmerju do nas." SLUŽBA PREBLAŽENE DEVICE V EKONOMIJI ZVELIČANJA »Sveto pismo stare in nove zaveze 'n častitljivo izročilo kažejo v vedno jasnejši obliki vlogo in službo Zveličar-jeve Matere v ekonomiji zveličanja. Knjige stare zaveze nam odkrivajo zgodovina odrešenja, v kateri se korak za korakom pripravlja Kristusov prihod. V teh prvih virih sc vedno jasneje osvetljuje podoba Žene, Odrešenikove Mate-re. Ona je napovedana našim prvim staršem, po njihovem padcu v greh, kot zmagovalka nad kačo. Ona je Devica, ki bo spočela in rodila Sina, čigar ime ko Emmanuel — Bog z nami (Iz 7, 14). Krva je med ponižnimi in ubogimi Gospodovimi, ki od njega zaupno pričakujejo zveličanje. Z njo prihaja na svet tako dolgo pričakovano dopolnj uje časov in sc ostvarja novo stanje, ko si kežiii Sin iz nje privzame človeško na-ravn. da bi po skrivnostih svojega mesa odrašR ljudi od greha. Oče usmiljenja je hotel, da pride l*red učlovečenjem pristank vnaprej določene Matere, da tako, kakor je že-uu prispevala k smrti, prispeva tudi k življenju. To velja v odlični meri o Jezusovi Materi, ki je razlila v sv t živ-Ijfnjc samo, ki obnavlja vse stvari. ®rEZ madeža izvirnega greha spočeta j« nazareška Devica pozdravljena po angelu kot p o'n a milosti, ki nebeškemu Poslancu odgovarja: Gl:j, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi, kako je Marija, Adamova hči, postala Jezusova Mati in se je vsa posvetila °sebi in dMu svojega Sina ter jc z niim 'U Po njr-m po mi'osti vsemogočnega Koga služila skrivnosti odrešenja. Po pravici zato sveti očetje gledajo Marijo ne le kot pasivno orodje, marveč kot sodelavko pri človeškem zveličanju, po svobodni veri in pokorščini. Stari očetje radi poudarjajo v svojih pridigah, da je bil Vozelj, ki ga jc s svojo nepokorščino zavezala Eva, po Mariji razvezan, in primerjajoč jo z Evo nazivajo Marijo mater vseh živih ter zatrjujejo, da je po Evi prišla smrt, po Mariji pa življenje. Zveza med Materjo in Sinom v delu zveličanja se kaže od začetka deviškega Kristusovega spočetja do njegove smrti. Najprej ob obisku Elizab te, ki pozdravlja Marijo kot Gospodovo Mater in jo blagruje radi njene vere; za tem pri rojstvu, ko božja Mati polna veselja kaže pastirjem in Modrim svojega prvorojenega Sina, ki ni v ničemer okrnil, ampak le posvetil njeno deviško nedotaknjenost. Ko z darovi ubogih daruje Dete Jezusa v templju, sliši besede Simeonove, ki napoveduje, da bo njen Sin znamenje nasprotovanja in da bo meč presunil njeno dušo, zato, da se razodenejo misli mnogih src- Ko dečka Jezusa, izgubljenega, njegovi starši najdejo v templju, v tem, kar je bilo njegovega Očela, in ne razumejo njegovega odgovora, Marija v svojem srcu premišljuje vse te stvari. V Jezusovem javnem življenju je njegova Mati ob nj- m že v začetku, na žrnitnini v Kani, ltier po UBmüj'nju nagnjena doseže s svojo prošnjo začetek Jrz”sovih čudežev. V teku njegovega učenja ie Marija verno sprejela n j gnvo besedo in io prva mrd tistimi, ki jih Jezus h1 a gr uje ne zaradi vezi mesa in krvi, ampak zato, k"r so božjo besedg poslušali in ohranili. Marija ohrani svojo zvezo z Jezusom vse do križa, ped katerim ne brez božjega sklepa vztraja stoje, silno trpi s svojim Edinorojencem, sc z materinskim srcem pridružuje njegovi daritvi in z ljubeznijo privoli v darovanje žrtve, ki jo je ona sama rodila. Umirajoči Jezus Kristus jo na križu izroči za Mater učencu z besedami: žena, glej, tvoj sin! Po Jezusovem vnebohodu vztraja Marija z njegovimi učenci v molitvi, proseč dar Svetega Duha, ki jo je bil obsenčil že ob Oznanjenju. Končno je brezmadežna Devica, prosta vsakega madeža izvirnega gr; ha, po končanem teku zemeljskega življenja, z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo in po Gospodu povišana za Kraljico vesoljstva, da bi bila tako čim bolj podobna svojemu Sinu, Gospodu vseh gospodov in zmagovalcu nad grehom in smrtjo.“ PREBLAŽENA DEVICA IN CERKEV „Po apostolovi besedi je en sam naš Srednik< ‘En Bog je; eden tudi sradnik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse* (1 Tim 2, 5—6). Vendar materinsko poslanstvo Marije za ljudi nikakor ne zatemnjuje in ne zmanjšuje tega edinega sredništva Kristusovega, marveč odkriva vso njegovo učinkovitost. Zakaj ves zveličavni vpliv brezmadežno Device v blagor ljudi ni zahtevan po nobenem zakonu, ampak izhaja iz božjega privoljenja in iz preobilnosti Kristusovih zaslug, se opira na njegovo credništvo, od njega popolnoma odvisi in vso moč le iz njega prejema; in ne da bi v čem oviral zvezo vernikov s Kristusom, jo le pospešuje. Brezmadežna Devica, ki je bila od vekomaj določena za božjo Mater po sklepu božje previdnosti, je bila na zemlji slavna Mati božjega Zveličarja in na edinstven način velikodušna sodelavka in ponižna Gospodova dekla. Ko je Kristusa spočela, rodila, hranila in ga v templju darovala Očetu, je s svojim Sinom, umirajočim na križu trpela, ter je tako po svoji pokorščini, svoji veri, upanju in goreči ljubezni na edinstven način sodelovala pri obnovitvi nadnaravnega življenja duš. Iz tega razloga je v rrdu milosti naša Mati. To Marijino materinstvo traja * ekonomiji milosti brez prestanka, od tr-nutka, ko je sprejela v Oznanjenju božje sporočilo in ga je brez omahova-nia ohranila pod križem, do popolnega dopolnjenja vseh izvoljenih. Zakaj, ko je bila vzeta v nebo, ni opustila svoje zveličavne službe, marveč jo neprestano nadaljuje, dosegajoč nam fl svoiimi številnimi prošnjami darove v-čnoga zveličanja. V svoji materinski ljubezni skrbi za brate svojega Sina, ki potni-io in se trudijo v nevarnostih in stiskah ter se boriio proti grehu, dokler ne b-do vzeti v blaženo domovino. Zato ie blažena Devica v Cerkvi klicana z nas'ovi zagovornice, pomočnice, sredni-ce. Vse to pa je treba tako razumeti, da s trm prav ničesar ne vzame niti ne deda vrednosti in učinkovitosti Kristusa, edinega Srednika- Zakaj nobena stvar se nikdar ne more primerjati z učlovečeno Besedo, našim Zveličarjem; toda, kakor so Kristusovega duhovništva v raznih oblikah deležni tako njegovi služabniki kot verno ljudstvo, tako tudi edino sredništvo Kristusovo ne izključuje, ampak vzbuja v svojih stva- r Marija pa gre pred njo in ji *'a vzvišen način kaže vzor matere in vice. Premišljujoč njeno svetost, pojemajoč njeno ljubezen in izvršujoč ^četovo voljo postaja tudi Cerkev mati, z oznanjevanjem besede in po krstu r°di za novo življenje otroke, spočete !*° Svetem Puhu in rojene v Rogu. In / °®enem devica, vedno zvesta svojemu Oinu ter posnemajoč Gospodovo Ma-Cl" V moči Svetega Duha deviško hrani . ed°taknjono vero, trdno upanje in 'Skr*no ljubezen. ^ Medtem ko je Cerkev v preblaženi e'ici že dospela v dopolnjenje, se ver-1 še trudijo za rast v svetosti, zrna- nad grehom, in zato svoje oči '|5ai° k Mariji, ki blesti pred vsem Cestvom izvoljenih kot vzor kreposti. rkov, ki neprestano išče Kristusovo * vo, se skuša vedno bolj prispodobiti svoji vzvišeni podobi, neprestano ste v veri, upanju in ljubezni, ukla-"lai0Č se u'ato tudi . ....... ^kfaviceno gleda v Njo, t;di’a, da bi bil ta rojen in bi hil ' sre,"k vernikov. Devica Marija je r- a v svojem življenju zgled one matv-^aske ljubezni, ki morajo biti z njo ,<<'t| vsi oni, kateri n apostolskem vseh stvareh božji volji, v svojem apostolskem delu ki je Kristusa ras tel poslanstvu Cerkve sodelujejo pri obnovi ljudi.“ MARIJINO ČESČENJE V CERKVI „Marija, ki je bila po milosti božji za svojim Sinom povišana nad vse angele in ljudi, ker je presveta božja Mati, ki je sodelovala v Kristusovih skrivnostih, je po sveti Cerkvi po pravici češčena s posebnim češčenjem. In zares je češčena preblažena Devica že od najslarcjših časov kot Mati božja, pod katere varstvo sc verniki proseč zatekajo v vseh nevarnostih in potrebah. Prelepa, starodavna molitev: Pod tvoje varstvo nam to potrjuje. Njeno češčenjc se je posebno utrdilo in čudovito razfČrilo po cerkvenem zboru v Efezu (431), s češčenjem pa sc jc dru žila ljubezen, prošnja in posnemanje, prav po preroški napovedi nje same: Blagrovali me bodo vsi rodovi. To Marijino češčenjc, čeprav je izredno in ga v Cerkvi vedno vršimo, pa sc bistveno loči od češčenja božjega, ki sc izkazuje le Bogu, a to božje čeHčenjc mogočno pospešuje. Vse Marijino češčenjc, ki ga jc Cerkev v najrazličnejših oblikah v mejah zdravega in pravovernega nauka odobrila po razmerah časov in krajev in po značaju vernikov, gre le za tem, da bi bil Jezus, njen Sin, v katerem jc bilo vse ustvarjeno in ima v njem svoj obstoj ter je Bog sklenil, da naj v njem prebiva vsa polnost (Kol 1), vedno bolj spoznan, ljubljen in slavljen in da bi se spolnjevale njegove zapovedi. Sveti zbor posebej uči in istočasno spodbuja vse otroke Cerkve, naj velikodušno gojijo to češčenjc preblažene Device. zlasti liturgično, in naj zelo cenijo različne vaje in pobožnosti do Nje. pri- poročene v teku stoletij po cerkvenem učiteljstvu. Verno naj se drže onih stvari, ki so bile v preteklih časih do--ločene glede češčenja svetih podob Kristusa, prcblaženc Device in svetnikov. Obenem pa iskreno spodbuja teologe in oznanjevalce božje besede, naj se skrbno varujejo tako vsakega napačnega pretiravanja kakor tudi pretirane ozkosrčnosti duha, ko razglabljajo izredno dostojanstvo božje Matere. Goječ proučevanje svetega pisma, svetih očetov in učiteljev in cerkvene liturgije naj pod vodstvom cerkvenega učiteljstva pravilno osvetljujejo darove in prednosti preblažene Device, ki se vedno nanašajo na Kristusa, vir vse resnice, svetosti in pobožnosti. Skrbno naj odstra-njajo vse to, kar bi v besedi ali dejanju moglo zavesti v zmoto ločene brate ali katerekoli druge, kar se tiče pravega nauka Cerkve. Naj se verniki zavedajo, da prava pobožnost ne obstoji v neplodnem in bežnem čustvu, ne v prazni lahkovernosti, marveč izvira iz prave vere, ki nas vodi k spoznavanju vzvišene božje Matere in nas spodbuja k otroški ljubezni do nase Matere in k posnemanju njenih kreposti.“ MARIJA — NAŠE UPANJE IN NAŠA TOLAŽBA „V nebeško slavo sprejeta z dušo in telesom in povišana nad vse stvarstvo, je Marija podoba in počelo Cerkve, ki jo čaka dopolnjenje v prihodnjem veku; zdaj pa na zemlji, dokler ne pride Gosnodov dan, sveti s svojo lučjo potujočemu božjemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe. Veliko veselje in. tolažbo nudi svetemu zboru dejstvo, da jih tudi med ločenimi brati ne manjka, ki izkazujei0 dolžno čečCenje Materi našega Gosp0' da in Odrešenika, zlasti med vzhodi**' mi brati, ki s svojim gorečim stremU1” njem in pobožnim srcem hodijo v °c' učenju vedno Device in Matere bož)č vzporedno z nami. Naj vsi vern*k' vztrajno prosijo Mater božjo in / ljudi, da ona, ki je bila navzoča P1' prvih molitvah Cerkve, zdaj povišana ’ nebesih nad vse angele in svetnike, ' občestvo vseh svetih posreduje pri ®*' nu, da bi se družine vseh narodov, tak** onih1, ki se hvalijo s krščanskim in*6 ndm, kakor tistih, ki še ne poznaj11 Zveličarja, združile v miru in slogi ’ im» samo božje ljudstvo, v slavo Prf svete in nedeljive Trojice.“ + S to iskreno prošnjo zaključuje sV6 ti zbor svojo slovito dogmatično k0** stitucijo o Cerkvi, k? je letos v n**1 reviji objavljena. Ponovno hodi poudarjeno, da je t"j konstituciji podan v prelepi sinte8' in v novem, preprostem, a čudovite*11 slogu ves katoliški nauk o Cerkvi, p1*1'' Iaga vsem ostalim koncilskim konstit*1 cijam in dekretom- Ko zaključuj, mo prevod in kratk razlago tega velevaflneg.a koncilske?11 dokumenta, je to v adventnem času. katerem nas obseva s svojo milo 'ud6 Prezmadežna, presveta Devica, boir in naša Mati Marija. Naj nam to zadnje poglavje koflS*| tuciie o Cerkvi s svojim jasnim, vM', šen*m in tolažilnim nankom o Mn’’’ pomena k iskreni adventni duhovni °'r novi in nas pripravi za veselo, kršČa*1| sko praznovanje božičnih praznikov-Alojzij Košm°r!l Kai mislite 0 Cerkvi ans Küng, eden izmad najmlajših in vo-1 n'h teologov na II. vatikanskem vesoij nem zboru V sao pau]u v Braziliji je bila izve-ena anketa med vernimi in nevernimi, mislijo glede katoliške vere in Cer-e- škofija obsega najmočnejše indukcijske predele v Braziliji in šteje 1 P°1 milijona prebivalcev. Versko stoji 6 0 nizko, a prav rari1‘ iz spanja. to dobre kristjane , Glede 1. vprašanja: „Kaj mislite o , at°liški Cerkvi, o njenih škofih in du-v°Vnikiht kaj pričakujete od njih?“ na-.Jdijpo le na kratko, da si želijo verni ^ neverni od duhovnikov in tudi od ka-t; *^‘h laikov zlasti več „pristne sve-d Sti"- Naj se Cerkev „ne omejuje na to, re ??nanja Kristusa, marveč naj bo Sničn° njegova vidna pričujočnost na Naj Cerkev ne drži toliko z v °^°(lniki tega sveta, marveč rajši bolj fyl^eimi, kakor je to delal Kristus v 1 advokat ipiše dobesedno: „Kler se splošnem preveč oklepa osnovnih do- živr predpravic, nekakšnega lahkotnega kršč Ja’ ^aF dinamizem našega 'ev ®ns*£e'Sa oznanila, zlasti med najbolj j6ninimi socialnimi razredi... Pričaku čev °-* *<*era pristnega krščanskega pri-anja v duhu ponižnosti in uboštva." Podobne želje postavljajo celo neverni. Nekdo pravi: „Duhovništvo je najlepši poklic, kar jih more biti na zemlji,“ a pristavlja željo, naj bi se duhovniki bolj približali zlasti preprostim ljudem v njihovem vsakdanjem življenju; tako bi evangelij bolj prodrl med ljudi, ki o njem nič ali skoraj nič ne vedo. *. 2. vprašanje: „Ali poznate spreobrnjence h katolicizmu? Zakaj so se spreobrnili?“ -— Kot nagib ža spreobrnjenja so po vrsti glede na važnost navedeni: Iskanje Besnice in srečanje z njo; vpliv družine. Neki zdravnik piše glede svojega spreobrnjenja: „Težko je povedati, zakaj sem se spreobrnil. Ne spominjam se nikake zavestne priprave. To se je izvršilo pa gloma, kakor da bi se figure kake igre, pomešane brez reda med seboj, nenadoma postavile vsaka na svoje mesto Nikoli nisem mislil, da bom postal katoličan, in nihče me ni poskušal spreobrniti. Toda nekaj je bilo, kar me je nagnilo, da sem privolil na povabilo, naj se udeležim romanja na Marijino božjo pot, ki ga je organizirala katoliška opi-verzitetna mladina v Sao Paulu. Storil Bern to spontano. Med potjo, ki smo jo 22 km opravili peš, smo govorili samo o veri; in tedaj sem se prebudil k večni Resnici. Ali ni Bog hkrati začetek in predmet dejanja vere?“ 3. vprašanje; „Zakaj po vašem mnenju najdemo ljudi, ki se imajo za katoličane, pa ne živijo po svoji veri?“ — Kot vzrok mnogi navajajo dejstvo nesamostojnega mišljenja neredkih; prav tako versko nepoučenost; pögosto tudi lenobo. Značilno pravi neka študentka: „Glavni vzrok, da ljudje vere ne prakticirajo (ne hodijo npr. redno k nedeljski maši, čeprav pravijo, da so katoličani), je pomanjkanje globokega verskega življenja, ker se ne zavedajo vloge kristjana v obč.-stvenem življenju: namreč biti pristen pričcvavec za Kristusa. Ti lažni katoličani se niso nikoli resnično srečali s Kristusom; zato svojega življenja ne oblikujejo po Njem.“ Neki uradnik razlaga jedrnato: „Hočejo pridobiti nebesa, ne da bi izgubili zemljo,“ Neka študentka pravi: „ljudje napredujejo v svetnih znanostih, medtem ko njihovo versko znanje ostane na ravni prvošolčkov; večkrat ostanejo pri tem, kar so sc naučili katekizma, ko so sc pripravljali na prvo obhajilo.“ Druga študentka: „Ti katoličani (ki praktično ne živijo kot katoličani) niso nikoli prišli do tega, da bi se res dali Bogu- Morda qo bili poučeni, a niso bili vzgojeni versko. Nikoli v njih ni bilo prijateljstva z Bogom, nikoli ne odnosa otroka do Očeta.“ K temu nekateri pristavljajo, da je verska vzgoja tolikokrat bila preveč usmerjena zgolj negativno, osredotočena le na strah pred grehom in ne na ljubezen do Boga; tudi je vzgoja posredovala vse premalo poznanja evangelija.“ „Ko tak človek odraste, ne vidi v tej religiji moči, ki osvobaja njegovo osebnost, marveč nasprotno, vidi velik» sovražnico.“ 4. vprašanje: „Zakaj se najdejo k»" toličani, ki zapuste svojo vero?“ — Kot razloge za to navajajo v odgovorih zla' sti versko nevednost, zaradi česar n*' stanejo težave glede vprašanj, ki si j* ne znajo rešiti, in začno zato misliti, da vera res nasprotuje razumu. A tudi materialistično okolje; dalja napačno ravnanje duhovnikov z verniki; nato preveč površno oznanjevanje o verskem in moralnem nauku krščanstva; navidezno nasprotje med tem, kakšno Cerkev prikazuje evangelij in kakšna je v dejanskem življenju. Več je tudi tukaj trditev, da duhovniki živijo preveč daleč stran vernikov in da jih premalo ipoučujeJ0, pričujoč tudi z lastnim življenjem za t°' kar oznanjajo. 5. vprašanje: „Kaj mislite o prihodnosti katolifike Cerkve?“ — Večina odgovorov misli, da ima katoliška CerkeV lepo bodočnost, in sicer predvsem zarad’ prenove, katero je sprožil Janez XXII*" in zaradi občestvenih vrednot, ki j'*1 danes človeštvo odkriva z novo jas»0' st jo, tistih vrednot namreč, ki so čud0' vito vsebovane zlasti v nauku o Cerk0 kot Kristusovem skrivnostnem tele3'1 Radi pristavljajo, da je pogoj lepe k° dočnosti Cerkve zlasti v tem, ali ^ Cerkev res postala „Cerkev ubogih“ 1 vsem tistim, kar je pod tem imen00! vključeno. Tisti, ki napovedujejo h° slabo bodočnost, se v nekem pogle° ujemajo s prej omenjenimi: Cerkev * mora, če naj uspešno izvršuje v prih0 nosti svoje poslanstvo, približati del0' , stvu, kmetom, revnim, ki jih je v Br° j ziliji 70%. ->■ ■ ,n X- H Film in mladina P|-ed zadnjo, najglobljo resnico Kako je danes z mladino in zakaj je njeno razmerje do filmske umetnosti bolj živahno v naših časih kot pa kdajkoli poprej? Kaj more najti mladina v sodobnem filmu, a ji tega ne moreta nadomestiti niti lepa knjiga, dramska gledališča ali celo šport. Med mladino dobiva sodobna filmska umetnost največ pripadnikov in kakor ka-zejo statistike po velikih svetovnih središčih v Evropi in Združenih državah, se zanimanje širi. Ker filmska podjetja Vedo, kakšen je odmev, sc v filmsko •problematiko vrivajo motivi in dogodki, namenjeni zlasti mladini. Po Evropi in Ameriki se splošno računa, da zahaja v kino zlasti mladina izpod 24 let starosti — tako npr. za Par'z, da 8e stalno podaja v kino 92 odstotkov, redno vse filme pa gleda 75 odstotkov torej trije izmed štirih najmlajših, to je med osemnajstim in štiriindvajsetim letom žive s kinom, kakor da brez njega ne bi mogli shajati. Znatno se pa spremene številke po 24. letu. Stalno zahaja v kino 65 odstotkov, vse filme pa skuša videti okr. 35 odstotkov mladih ljudi. Razlika se je povečala, ker se jih je med tem verjetno mnogo poročilo in se med filmsko publiko tudi več potem že ne štejejo kot mladina- Beg pred krutostjo Nekateri pravijo, da se mladina zateka v kino, ker je na filmskem platnu zajeto vse, kar danes svet nudi v najbolj napeti obliki. Za knjigo ali za samostojno razmišljanje, meditacijo ni več časa — televizija, časopis in na vse strani razglašajoča se propaganda skuša z vsemi sredstvi ujeti zase sodobnega, zlasti mladega človeka. Kar se na ta način ponuja, se v dušo mladostnika vliva kot edina prava resnica — vse je že na krožniku in se nazadnje mora sprejeti kot tako... Ko še ni bilo televizije in je bil radio še slabo razvit, so v komunističnih državah po vseh šolah, tovarnah in uradih imeli stenčase, stenske časopise, kjer je bilo včasih večkrat na dan v posebnih izdajah povedano, kaj morajo učenci, delavci in uradniki misliti ali storiti. Vse je šlo po programu, za vsako zadevo je partija ali stranka edina znala dati ljudem edino Veljavno pravilo. Vse je bilo na zunaj jasno — znotraj pa je bila tema razočaranja in črnoglednosti. Ostal je še svet na filmskem platnu. Kino je bil v temi, na platnu pa se je prikazoval svet v /podobah in mislih, ki so bile polne poezije — lepe ali grozne —, vendar so bile podajane z namenom, da bi ganile, razburile ali potolažile gledavca v dno njegovih čustev. Film je bil jasno naveden z besedami na sporedu, toda vsebina je bila podajana na nov svojski način; navadno je bilo vse silno zapleteno ali celo pogreznjeno v metafiziko — mladini pa je tuj čut za programatičnost, za oskubeno discipliniranost v vsem in povsod. Kar je zasidrano v dnevni red, spored ali celo pravilnik, naj ostane resnica pri beli luči — dogmatizem navezanosti na vse zunanje naj ostane zunaj, naj se dotakne komaj obPke — srce pa naj ostane svobodno, odprto za tisto, 'kar ie kraljestvo Buha, kar je skrito, ni pod nadzorstvom! Stvarnost nas gnete, sili v kruto razmerje do dnevnega življenja, Izgtedi za mirno bodočnost so vsak dan šib- kejši, moderna civilizacija gradi nov svet jedrne energije — človeštvu se obeta blagostanje, ko bo nazadnje treba delati samo še štiri ure in še to ne vsak dan... Vse drugo pa bi moralo služiti kulturni rasti človeka --toda za kuliso je resnica drugačna-Prva eksplozija jedrne energije bo že mogla odplaviti človeštvo z zemeljske oble. Film je za mladino kot opij Pred tako resničnostjo je film pravi umik v privid novega sveta. Kar je na platnu, je res šele kot pravljica, kot spev poezije brez besed, ki vsakomur poje v srce tako, kakor si to sam ustvari, toda je plod svobodne fantazije. Pri tem pa je /polno prepadov in nevarnosti za zlom. Moderni režiserji s tveganimi filmi kažejo sicer resnico na radikalne načine, pri tem pa gle-davcem in sebi pri vsakem prizoru dopovedujejo, da slika še ni resnica. Bergman, Fellini, Visconti in Antonioni pravijo, da iščejo in trkajo na okna src svojih mladih gledavcev, kot na vrata novih templjev. Godard in Lelouche izredno poudarjata, da stremita za tem, da bi njuni filmi bili pričevanja. Zato ne ž°l"ta, da bi se gledavci opajali nad vsebino ali rezkostjo podobe, nad razklanostjo in razkosanostjo prizora. Film ne sme izzvati priznanja no svoji drznosti ali spolzkosti, ampak mora /povedati mnogo več: ne gre za vsebino, ampak za način, za stil. ko se po tej poti oblika podredi vsebini, končni resnici. Pri modernem filmu niso glavno sredstva, ampak cilj. Najdlje je v tej smeri zašel Anto- nioni. Film je slekel stvarnost vseh zakonitosti in so vsi prizori, besede in kretnje vredne toliko, kolikor so lepe, Gstetske. Njegovi filmi so kot žubere-nje neslišne molitve; občutje prehaja v °bjem svetišča in se brez ovir razliva na vse enako... človek se otrese vseh spon in resnica odmeva s platna kot da v dvorani ni gledavcev z različnimi socialnimi in umstvenimi pogoji. Vsi naJ bi postali „verniki“ novega, skupnega, enkratnega občestva. Toda zgodilo se je drugače! Lepota sama sebi ni namen in njenih zadnjih meja popolnosti Človeku ni dano dosegi- Zato se je Antonionijevih in njemu (Podobnih filmov vsebina začela potapljati v globine, kamor vsakomur ni bilo dano slediti — in nazadnje se je režiser Antonioni sam znašel pred zaprtimi vrati. Ko je za seboj pustil prvi odprt vhod v lepši svet, je že pred nami z njim vred zasijal nov portal. Pisatelj Soldati je nato zapisal: „Na koncu je Potem samo še pesimizem... črnogledost. .. in meni se zdi, da je že grškim muzam bil ljub vrtinec, ki je svoje žr-^Ve potegnil v prepad...“ Godard še išče, Jean Lelouche pa 16 za svoj napor na zadnjem festivalu v Cannesu prejel tudi še nagrado Med-r'arodnega katoliškega filmskega urada. Osnove za vero Bolj se svet odmika v krutost, bolj ■is mladini blizu svet, ki nudi drugo, lepšo resnico, ipa če tudi samo za ne-kaJ ur. Ttazmere so pretrde, da bi se kdo smei nekaznovan ustavljati med °blaki opojnosti opija ali kokaina, še Pred desetletji je 'bil stržen vsakega filma zgodba, anekdota in nazadnje so najlepši Chaplinovi filmi privlačevali staro in mlado, ker je bilo v njih prgišče pustolovščin z veliko ljubeznijo do revnega, krivično zatiranega človeka. Današnji mladini to ne pove več mnogo... Moderni socialistični realizmi so se preveč diskvalificirali. Jean — Luc Godard je pred kratkim izjavil, da je naloga modernega filma razbiti, zatreti anekdoto. Pisatelj Alberto Mo-ravia pa je dodal, da raste iz stvarnosti modernega filma in iz abstraktnosti neke vrste idealistični realizem in na koncu se bo nova generacija ob tem filmu prepojila in obnovila s čisto sodobno mora’u. Zunanje oblike življenja so se zlasti pod marksizmom zmaličile v pravo karikaturo, ki se rešuje samo še z nasiljem... Na fantastičnih slikah modernega filma ni več gradov med oblaki — niso sicer še oprijemljivi, vendar puščajo brazde za seboj za nova semena. Srečanje z novo stvarnostjo Kaj bo ustvarila mladina, ki „živi iz Marxa in iz Coca Cole“, se vprašuje moderni ameriški teolog in moralist. Mladina ve, da se svet pod njenimi nogami ruši... Družinsko življenje se zaradi tehničnih surovosti naše civilizacij razbija in tako se s platna iz mladih ust slišijo obupni izbruhi: „Moj dom — moji bratje in sestre — jaz vas sovražim...“ Toda to ni nova oblika napuha ali odsotnosti ljubezni, ker se v isti sapi mladostnik zave, in se zlomi v priznanje: „Da, — dvajset let sem star! Da — toda nikomur ne bom dovolil trditi, da je to najlepša doba v življenju..." In še naprej: „Nas mlade morate bolj pomilovati kot pa naše starše, kajti oni so trpeli v bolečinah, ki so bile vredne sočustvovanja... mi pa smo v svoji mladosti brez tistega, kar je njih tolažilo..." Obračun bi res mogel biti porazen in negativni del tehtnice bi mogel nagniti za seboj ves svet... Vendar se iz stalnega izpraševanja vesti njej in drugim vrivajo v ospredje pozitivne sestavine. Predvsem se je v novem filmu morala mladina odvrniti od zunanjosti — zgodbe o sreči se razvezujejo v srečanje z najglobljim. Este- ticizem ali čutno iprišepetavanje več ne zadostuje; pod kožo je še nekaj drugega, na površje sili duša — bedna in brez obleke, žejna in polna nemira pred novim valom stvarnosti; mladina v tem svetu išče ravnotežje in odgovor. Odprla se je nova, mlada pot z» srečanje s samim seboj — mlado življenje dobiva nove vire za srečanja z resnico in sicer z darovi, podeljenimi vsaki duši posebej. In ta svet v modemih filmih sili na dan. Ruda Jurčec SveH oče je jokal Družino Cook (Kuk) v Avstraliji je zadela huda nesreča. Dva otroka sta zbolela za neozdravljivo boleznijo — levkemijo. Hčerka je že umrla, sin Edi p» resno boleha. Tudi njegovi dnevi so šteti. Ker njegovi starši to dobro vedo, so mu hoteli preskrbeti veliko tolažbo. Poromal naj bi v Lurd k Materi božji. Na poti so se ustavili v Rimu in prosili za sprejem pri sv. očetu. Sv. oče je bil tiste dni močno zaposlen — saj se je vršil koncil, vendar j« našel čas za razgovor z Edijem, njegovim starejšim bratcem in njegovo mamo. Pogovor je bil tako domač, da ni imel Edi nobene „treme“. Prepustimo besedo sv. očetu in Ediju: — Veste, romamo v Lurd k Materi božji. Edi je pri tem pozabil, da ga je starejši brat učil, da se s 7. oče naslavlja z besedo „Your holines“ (Vaša. svetost). Sv. očeta to ni nič motilo. Razgovarjala sta se naprej kot stara znanca. — Edi, ali boš v Lurdu kaj mislil name? — Seveda bom- — Ali boš zame molil vsaj eno zdravamarijo? — To se razume. Obljubljam, da bom molil za vas. Na koncu obiska so vsi skupaj molili očenaš. Pri besedah Zgodi se Tvoja 'olja je sv. očetu glas zadrhtel. Oči so se mu napolnile s solzami. Pavel VI. Latinski Ameriki V drugem delu svoje Apostolske spodbude škofom Latinske Amerike govori papež Pavel VI. o osnovnih vidikih, ki jih morajo imeti v dušnopastir-s'kem delovanju. Pomanjkljivosti in Vznemirljive točke preteklosti opozarjajo dušnega pastirja na izredni vidik; to je: izredno ugodni čas, da se evangeljska blagovcst čim bolj razširi med Uudi in postane podlaga temeljite ver-$ke vzgoje. Vprašanja, ki jih je treba rešiti pri apostolskem delu, so siplošna. Zato jih ae more rešiti posamezni škof, ampak J® Potrebno, da se vsi škofje združijo ušnopastirsko delo mora biti danes aačrtno in enotno- Latinskoameriški 8 °f°vski svet naj usmerja in nadzo- ruje delovanje škofovskih konferenc v posameznih državah in deželah, posamezne škofe in njih ustanove. Trdna edinost in povezanost pri delu nikakor ne zmanjšujeta in omejujeta svobode in osebne odgovornosti škofov, ampak le odstranjata notranje vzroke vsake needinosti. Pri dušnopastirskem delu apostol ne sme biti pustolovec, ki le maha po zraku, ampak se mora varovati udobnosti, lahkomiselnosti in nevarnih poskusov. Moder načrt more tudi Cerkvi pri njenem delu zelo koristiti. Na ipobudo, ki jo je dal papež Janez XXIII. v Apostolskem pismu: „Narodom Latinske Amerike", dne 8. decembra 1961, je več škofovskih konferenc izdelalo skupni dušnopastirski načrt. To bi morale storiti tudi druge cerkvene pokrajine. Bilo bi zelo koristno, če bi škofijski svet naredil skupni načrt za vse dežele Latinske Amerike. Ta skupni načrt naj bi delovanje posameznih škofov in škofovskih konferenc še bolj združil in povezal. Načrtnost zahteva odločnosti in večkrat nalaga celo odpoved boljšemu. O-pozarja nas na to, kar je važno, glavno, bistveno. Odklanja manj važne in potrebne pobude. Dušnopastirski načrt mora določiti jasne cilje in tudi sredstva, pripomočke, s katerimi jih je mogoče doseči, še bolj konkreten je du-šnopaistirski načrt, če določi tudi način in čas, kako in kdaj naj se izvede. Ni dovolj; če že pridobljene položaje ohra nja in spopolnjuje, ampak jih mora širiti in osvajati nova področja. Za izvajanje in uresničevanje du-šnopastirskih načrtov bi bilo potrebno ustanoviti „Tajništvo za razporeditev apostolskega dela“, ki bi bilo odvisno od škofovskih konferenc in bi imelo v vsaki škofiji odseke in tudi 'zvezo z njimi. To tajništvo bi skrbelo za uspešno in živahno delovanje vseh škofij. Treba se je varovati le prenapetosti ekstremizma in pri delu ohraniti edinost, slogo in zvestobo načelom- Važnost socialnega nauka Cerkve Vsak nadpastir vedno deluje v soglasju z naukom svete Cerkve. Cerke/ je znala vedno z veliko modrostjo in doslednostjo prilagoditi svoje delovanje vsem, tudi najtežjim zgodovinskim dobam. Vedno je sprejemala pomoč Svetega Duha. Zato je tudi znala poiskati »ove oblike in ustanove s katerimi je zadostila novim potrebam in zahtevam. Glavni cilji delovanja: Pripomočki Treba je še pregledati glavne cilje in dela, ki jih morajo v krščanski skupnosti izvršiti osebe in ustanove, ki so na razpolago. Duhovščina Škof je dolžan predvsem podpirati in osrčevati duhovnike, tako škofijske, kakor tudi vse tiste, ki so prišli iz drugih krajev na pomoč- Premišljevati mora, ali je vedno prav in uspešno razporejal duhovniške sile, skušal spoznati njihove posebne zmožnosti, jih podpiral in očetovsko spremljal pri apostolskem delu. Ali je skušal vedno razumeti tiste duhovnike, ki so preživljali versko ali poklicno krizo in nujno potrebovali opore in spodbude ter jim tako pomagal, da so spet prišli do jasnega pogleda na tisti vzvišeni poklic, ki jim je omogočil sodelovanje pri oblikovanju novega sveta? škofje Latinske Amerike so velikodušno sprejeli pomoč in sodelovanje duhovnikov drugih narodnosti in se p° mišljenju in vzgoji razlikujejo od njih-Zato so potrebna navodila, ki delo razporejajo in združujejo. Le tako je mogoče preprečiti da bi napačno delovanje razbilo dragocene duhovne sile in povzročilo, da bi bilo najbolj napor no apostolsko delo brezuspešno. Poklici: Semenišča Misel na duhovščino je papeža nujno pripeljala do duhovniških poklicev in do semenišč. Vsak škof mora imeti veliko ljubezen do semenišč. Posvečevati jim mora vso svojo skrb. Pametno bi bilo vpeljati nove vzgojne in učne metode po navodilih, ki jih dajeta Cerkev in življenje svetnikov. Izogibati pa 80 je treba nevarnih poskusov, ki oi bili v škodo duhovniškim poklicem. Semenišča morajo dati bogoslovcem tako apostolsko vzgojo, ki bo kar najbolj odgovarjala okolju, v katerem bodo pozneje delali. Duhovniške poklice je treba stalno iskati in premišljevati kako naj bi jih župnijske in katoliške šole s pomočjo moderne propagande in škofijskih ustanov budile in vzgajale. Laiki Laiki imajo danes v Cerkvi zelo veliko odgovornost. Zadnji vesoljni cerkveni zbor jim je posvetil izredno pozornost. V Cerkvi jim je določil mesto ■n delo. Zato jih mora škof znati izbrati in pridobiti za sodelovanje zlasti v Katoliški akciji. Apostolskim gibanjem, ki 80 na tem, da izbirajo, ker nimajo pravega cilja, je treba dati večji poudarek. Laiki morajo dopolnjevati duhovnikovo delo. Trdno povezani s cerkvenim načelstvom morajo biti kakor puščice za Prenašanje blagovesti današnji družbi. Prodreti morajo v njene ustanove, jih Poplemenititi in jih odločno pridobivati, da bodo pospeševale rast človeške osebo in družbe, rast tudi božjega kraljestva. Redovniki in redovnice Sveti oče se spoštljivo klanja izbra nim vrstam redovnikov in redovnic, ki 80 velika opora Cerkve na latinskoameriški celini. Vesel je da jih je vsak dan voč- skpfjc srčno želijo njihovega sodelovanja in ga zelo cenijo. Te apostolske sile, ki jih pošilja božja Previdnost, morajo najti primerno mesto v škofijskem načrtu dušnopastirskega delova-nJa- Ko škofje varujejo in razporejajo delo redovnikov in redovnic, naj bodo ti vredni zaupanja, ki ga imajo do njih nadpastirji. Radi naj sprejmejo njihoVo povabilo in velikodušno sodelujejo tildi tedaj, kadar bi se bilo trčba zaradi večjega dobrega odpovedati svojeiriu lastnemu stališču in svojim posebnim koristim. To zahteva graditev Kristu sovega kraljestva. Prav to je tudi zadnji in edini cilj vsega apostolskega de iovanja. Ustanove Poleg oseb so tudi ustanove, določe ne za apostolat. Cerkev v Latinski A-meriki ima že mrežo, čeprav še nepo polno, svojih šol in katoliških vseuči- Tudi v Južni Ameriki najdete Indijance lise. Te je treba vzdrževati in spopol-njevati. Imajo veliko odgovornost. Treba je izboljševati zbor tistih, ki poučujejo, skrbeti za solidno versko m nravno izobrazbo in vzgojo gojencev, jih čim več pritegniti s pomočjo gospodarskih olajšav, posebno v osnovnih šolah, ki bi naj jih imela vsaka župnija. Katoliška šola mora izžarevati svoj blagodejni vpliv in z bratsko ljubeznijo delati za to, da bo vpliv 'krščanskih načel m smernic prišel tudi na vse druge šole, zlasti na vseučilišča, od katerih je odvisna vzgoja vodilnih slojev v bodočnosti. Treba je tudi s posebno pozornostjo skrbeti za duhovno pomoč dijakov, tudi tistih, ki so na državnih vseučiliščih, z ustanavljanjem krožkov in, če bodo to dopuščale razmere, visokošolskih župnij, ki so jih v nekaterih krajih že ustanovili. Itadio in televizija Dosledno oznanjevanje evangelija današnjemu svetu zahteva — danes v večji meri kot v preteklosti — modro uporabo mogočih modernih sredstev socialnega obveščanja in izboljšanje tiskovnih glasil. Papež čestita Cerkvi v Latinski Ameriki, ker ima že svoje radio oddajne postaje. Treba je le skrbeti, da bodo čim bolj odgovarjale tistim apostolskim ciljem, zaradi katerih so bile ustanovljene. Katoliški časopisi, dnevniki in tedniki so zelo važni pripomočki za širjenje resnice. Zato jih je treba ohraniti, vsebinsko in tiskovno izboljšati, da jih bo naročalo vedno več bralcev. Treba je tudi vplivati na tisk, ki ni popolnoma katoliški. Ker ima veliko naklado, bi mogel Cerkev seznanjati z vsemi važnimi vprašanji vsega človeštva in od- dajati na laiških radi-ooddajnih postajah katoliške programe. Družba S pravilno uporabo omenjenih pripomočkov bo Cerkev po oznanjevanju evangelija dosegla svoj cilj. iNjeno delo ne bo omejeno samo na gotova področja, ampak bo zajelo vso družbo. Cerkev je hiša vseh, ne samo nekaterih izbrancev. Zato je poklicana, da v človeško družbo zamesi kvas, ki more ves svet zediniti in dvigniti. Cerkev ne vzgaja samo strokovnjakov za različne vrste apostolata, ampak tudi nje uporablja za vedno bolj obsežno apostolsko delo- Mladina: Dijaki V njihovi socialni skupnosti prevladujejo mladi ljudje. Zato morajo predvsem tem oznanjati evangelij- Izbranim skupinam mladine in tudi vsej drugi mladini morajo 'posvečati največjo du-šnopastirsko skrb in pozornost. To je njihova najvažnejša dolžnost. Posebno so dolžni skrbeti za dijadce, ki bodo imeli v življenju posebne naloge in s1* zaradi svoje mladosti izpostavljeni nevarnim nasprotnim vplivom. Cerkev bo tudi nadaljevala svoje delovanje pri vzgoji analfabetov, tistih ljudi, ki ne znajo brati ne pisati. Posredovala jim bo potrebno šolsko izobrazbo in pouk o najvažnejših verskih resnicah. Ponosni smejo biti na različne ustanove, ki jih že imajo. Te so: „Ljudsko kulturno delo" in „Šole po radiju" v Kolombiji in „Vzgojno gibanje" v Braziliji. Delovni svet: Pomoč delavcem Na delavce gleda Cerkev z ljubeznijo, razumevanjem in zaupanjem, škof bo zanje skrbel tako, da jih bo nravno 'o duhovno podpiral ter temeljito preučeval njihove človeške probleme. Podpiral bo njihove želje po socialnem izboljšanju in odpiral njihovemu zemeljskemu pogledu na stvari krščanska obzorja, ki so tako bogata življenjskega kvasu za njihovo vsakdanje življenje. Socialno delo Dušnopastirsko delo mora tudi odločno podpirati posebno socialno delo. Danes hočejo in žele biti ljudje sodobni. zato je nujno potrebno, da ponižno >n iskreno sodelujemo pri reševanju človeških problemov in sedanje odločilne ure. Naš doprinos za mir — je govor;! sedanji papež koncilskim očetom ob vrnitvi iz Združenih držav — bo imel večji uspeh in večji učinek šele tedaj, kadar bomo vsi prepričani, da je pod-*aKa miru pravičnost in kadar bomo vsi postali zagovorniki pravičnosti. Tudi Kristus sam želi od nas, da smo lačni in žejni pravice- Pravičnost je tisti socialni vidik, za katerega se zani-ma ves, zlasti še latinskoameriški svet, kjer so najbolj napeta in najgloblja nasprotja. Bridka prošnja toliko ljudi, ki žive v razmerah sramotnih za človeška bitja- nas kliče na delo. Uslišati moramo njihovo prošnjo in jo izpolniti. Slovesno se moramo obvezati, da bo Cerkev, k' jo priganja Kristusova ljubezen, za-Prla pot neredu in nasilju in vsema svetu zagotovila pravi red s pomočjo socialne pravičnosti. Delo, ki ga mora- izvršiti je kočljivo in zelo težko. °da zavest, da s tem spolnjujemo svo-" nujno dušnopastirsko dolžnost, nam 0 ‘dala potrebno evangeljsko moč. » Zato moramo skrbeti za vzgojo krš-Snske socialne vesti, ki išče rešitve ezkih življenjskih problemov in se za- nima zanje. Cerkev najde zgled, kako je treba spolnjevati socialne dolžnosti in kako ljubiti uboštvo- Poskrbi naj tudi, da bodo ustanove dušnega pastirstva delovale in imele vedno dobro vodstvo- CELAM naj zato pospešuje edinost v vseh zadevah, ki jo zahtevajo in varuje svobodo pobud in načinov, ki se morajo prilagoditi različnim deželam. Vendar mora Cerkev jasno in določno opredeliti svoje stališče do socialnega napredka, ki se v Latinski Ameriki vedno bolj razvija. Dušni pastir mora dobro poznati socialno stanje svojega ljudstva. Socialni nauk Cerkve je treba ne samo učiti, ampak ga v življenju modro uporabljati in ga v posameznih področjih in položajih dosledno izvajati. Treba je tudi določiti področja, za katera odgovarja cerkveno načelstvo in za katera odgovarjajo laiki. Župnijska skupnost Oznanjevanje evangelija različnim skupinam ljudi bo spremenilo župnijo v pravo, pristno cerkveno družino, v kateri se ne bp nihče čutil tujca, zlasti ne tisti, ki so njeni člani: mladeniči in že bolj priletni, bogati in manj bogati, izobraženci in vsi tisti, ki so bolj oddaljeni od kulture. Vsak more piti v izobilju iz virov milosti in zajemati iz neizčrpnega bogastva Gospoda Jezusa Kristusa ter delati za to, da krožijo po vsej župnijski skupnosti sadovi večnega življenja z izvrševanjem žive dejavne ljubezni, ki vidi potrebe in hitro teče tja, kjer so bratje v največji potrebi. Za vzgojo župnijskih družin je zelo važno sveto bogoslužje, pri katerem tudi verniki sodelujejo. Smernice in navodila za to sodelovanje je dala Sveta stolica s. svojo konstitucijo o bogoslužju. Verniki, ki darujejo isto daritev, se udeležijo iste božje mize in poveličujejo Gospoda z istimi spevi, bodo vedno boi j čutili, da so ena božja družina, božje ljudstvo, ki skupno potuje proti večnemu Jeruzalemu. Sami vidijo usip ehe, ki jih ima zlasti velikonočno in zakramentalno bogoslužje v dušnem pastirstvu. Zato naj ga uporabljajo pri verski vzgoji, pri katehezi in pri oblikovanju vse župnijske skupnosti- Način Slednjič papež spregovori še o načinu in vidikih, ki naj pametnega in modrega dušnega pastirja navdihujejo in vodijo pri zdravi duhovni obnovi. O-pozarja jih na svojo apostolsko spodbudo „Zadnje zasedanje“ z dne 4. novembra 1965, v kateri govori o odgovornosti dušnih pastirjev v pokoncilski dobi. Dušni pastir bo potem, ko je duhovno obnovo v glavnih obrisih spoznal in jo začel že dosledno in sistematično izvajati, predvsem ohranil zvestobo preskušanim apostolskim izročilom svete Cerkve. Vedno bo prej vse dobro premislil, predno bo vpeljal spremembe. Pripravil bo na to tudi duše vernikov. Ne bodo ga begale negativne kritike in različne novice. Pri obnovi se bo vedno držal mej, ki jih je določila zakonita verska oblast. Treba je tudi bistrovH-no združevati „novo in staro“ in zajemati iz zgodovinskih virov Cerkve, ki jo vedno Vodi Sveti Duh. Vsak škof se mora tudi zavedati, da je treba du.šnopastirsko delo voditi in izvrševati potrpežljivo, vztrajno, ker obrodi sad le v potrpljenju (Lk 8, 15). Biti mora tudi pripravljen prepustiti drugim sadove svojega dela. Pregovor pravi: „Eden seje, drugi žanje“ (Jan 4, 37). Čut odgovornosti pri oznanjevanju evangelija Papež je škofe Latinske Amerike opozoril na važna življenjska vprašanja. Povedal jim je stvari, ki jih že dobro poznajo. Prerešetali so jih že na situ svojega vsakdanjega življenja. Vendar je prav, da se vedno živo zavedajo svojih vsakdanjih dolžnosti in svoje velike odgovornosti. Oznanjevanje evangelija je bila z3 svetega Pavla in je tudi zanje sveta dolžnost. Sveti Pavel namreč govori: „Če namreč evangelij oznanjam, mi n« gre hvala, ker mi je naložena dolžnost; kajti gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal“ (1 Kor 9, 16). Oznanjevanje cvanvnlii-, je dolžnost, ki jim jo je zaupal Kristus. Širjenje blagovesti Kristusovega e-vangelija naj jim bo edini življenjski Ideal. V oznanjevanju evangelija naj bodo neutrudljivi. Zvesto naj spolnjujejo naročilo svetega Pavla duhovnem3 sinu Timoteju: ..Oznanjuj besedo, na-stonaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem... Izvrši delo bla-govestni.ško, spolni svojo službo“ (2 Tim 4, 2—5). Svoj nagovor je končal papež r-anostolskim blagoslovom, ki ga je podelil vsem kardinalom, nadškofom, škofom in prelatom, članom in uradnikom CDT,AM-a, vsej duhovščini, zaslužnim redovnikom in redovnicam, apostolatu laikov in vsem dobrim vernikom Latinske Amerike. Blagoslov naj bo zagotovilo nainbilnejših milosti v njihovi du-šnopastirski službi in posebne pomoč' Deyvice Marije, ki jo časte kot posebno zavetnico in varuhinjo Amerike. Poslovenil Gregor Mali Od maše do maše Poiskusimo prodreti kolikor mogoče T polno vrednotenje sv. maše na na-**CIrt potovanju v polnost časov. Za to n' zadosti gledati v sv. maši skrivnost, ki se je izvršila enkrat za vedno. Križ i® en sam, ker je Kristus umrl enkrat samkrat in njegova žrtev je zadostna Za rešitev sveta. Zadnja večerja je ena sama, ki je začela nov obred- Namen obreda pa je, da sc neprestano ponav-*Ja. Osvetlimo to s krstom, ki je smrt ‘n vstajenje v novo rojstvo. Vse to sc "e more ponoviti na isti osebi- Vendar Cerkev neprestano krščuje, da tako drugpga za drugim priključi k božjemu ljudstvu nove zaveze. Ristvcno za obred n'aš'>, ki je Gospodova in naša daritev, j® da je tudi pojedina. Za pojedino pa i® značilno, da se ponavlja. Hrana evharističnega obreda je po Jezusovi vo-jÜ narl vsakdanji kruh- Zato ne moremo '•neti polne predstave o pomenu maše. če si je ne ogledamo povezane nedeljo zn nedeljo, dan za dnem. (Prim. A. M. Roguet: La misa 131). GOSPODOV DAN Obnova maše je zvezana z Gospodovim dnevom, kot sc imenuje nedelja: dominica—domingo. Ta izvira že od Jezusa samega, „Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih durih’1. Potem je bil Jezus rcl teden odsoten. „Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih" (Jan 20, 19. 26). In je tudi jedel z njimi (Lk 24, 43). Apostoli so tedaj razumeli pomen prvega dneva v tednu v zvezi s spominom in prisotnostjo vstalega Kristusa. Zato liturg- konstitucija ugotavlja, da Cerkev po apostolski tradiciji, ki izvira prav od dne Kristusovega vstajenja, obhaja veliko- nočno skrivnost vsakih osem dni, ki se po vsej pravici imenujejo Gospodov dan (n. 106). Tako se sv. Pavel poslavlja v Troadi z dolgim govorom in lomljenjem kruha prvi dan v tednu (Apd 20, 6—12). Korinčanom pa naroča zbirko za svete v Jeruzalemu vsak prvi dan v tednu (1 Kor 16, 2). To> pa zato, ker se je začelo naše življenje po Kristusu in po njegovi smrti — piše Ignacij Antiohijski v začetku 2. stoletja Mag-nezijcem (Prim. Asambleas del Sefior 1, 15). Tako se je prvi Gospodov povratek izvršil prvi dan v tednu z bratskim obedom, morda prav v isti dvorani Zadnje večerje, kjer je po ustanovitvi Evharistije dolgo govoril o svojem odhodu in povratku. Verjetno je, da so apostoli pričakovali Gospoda ob jutranjem svitu, ker je pač na veliko noč ta čas od smrti vstal. Jezus pa jim je naročil, naj čujejo in bodo pripravljeni. Tako se je praznovanje nedelje pričelo na predvečer. Najprej so prižgali svetilke, noč prebili v molitvi, petju in poslušanju božje besede in nagovora apostolov (homilija). Vse to ne samo za preganjanje spanja. Navajalo je kristjane na čuječnost vere in upanja. Naše bogoslužje božje besede je brez dvoma dediščina te vigilije. Ob zori se je potem skupščina zaključila z lomljenjem kruha, zakramentom ljubezni. Tako bi pričakovanje ne bilo brez pomena, čeprav bi Jezus ne bil osebno prišel (Prim: Rncri]«t o. 1. 133). Stana molitev Maran atha je imela dvojen pomen: Pridi, Gospod ali Gospod je prišel. Pričakovali so ga in ga še pričakujejo. Pričakovanje je delno že utešeno. Zjutraj je spet vsak odštel na svoje delo tem bolj poln pričakovanja resničnega končnega prihoda Gospodovega, upodobljenega in pripravljenega v „Gospodovi večerji". Tudi ta beseda ima dvojen pomen: To še ni večerja, h kateri bo prištel Gospod, da osebno sede med apostole kot na veliko noč, je pa gotovo večerja po njem pripravljena in ustanovljena, večerja, pri kateri se on sam daje v hrano kot pri večerji na veliki četrtek. VELIKA NOČ To nedeljsko obhajanje velikonočne skrivnosti, je po trditvi zgodovinarjev starejše kot njeno praznovanje na poseben praznik cerkvenega leta (Prim-A. Sacnz S. J. Cuadernos pastorales 3. 49). Iz tedenske velike noči se je kmalu razvila letna velika noč z značilno velikonočno vigilijo, ki jo je obnovil 1. 1951 Pij XII. oz. ji dal spet svoje pravo mesto. Poleg te vigilije, ki je mati vseh vigilij, pozna rimski obred čte rnirne druge vigilije z molitvijo celo noč. To predvsem na kvaterne nedelje kot priprava na posvečenje novih duhovnikov, kar se je pozneje preneslo z noči n® soboto zjutraj, kot vel. vigilija Pijeve obnove. Pravo pojmovanje vigilije, bedenje in čakanje v molitvi celo nor, nam razloži, zakaj so maše kvaternih sobot tako dolge (Prim. A. G. Marti-mort: La Iglesia en oracion 789 i. s.). CERKVENO LETO Uvedba letne velike noči je dala osnovo za začetek cerkvenega leta, ki K* moremo razumeti le v zvezi s skrivnostjo anamneze — molitve po konsekra-ciji. Cerkev živi v času, je božje ljudstvo, ki potuje naproti prihodnjemu vi’ku. Zato mora razdeliti Kristusovo skrivnost na posamezne dobe. To ravno Uresniči s posameznimi prazniki in dobami cerkvenega leta. Brez Evharistije bi bili ti prazniki goli spominski dnevi, ° bajani z manjšo ali večjo slovesnostjo. Sicer velike vzgojne vrednosti, pa bra Mahatma Gandhija, ki se je v svojem miroljubnem boju za osamosvojitev Indije pogosto in z uspehom posluževal tega orožja. Večkrat je bila gladovna stavka edino učinkovito sredstvo, kako upravičenim zahtevam posameznika ali celih narodov ip omaga ti do uspeha-Praktično pa bo tudi ta stavka, zlasti če se vrši brez zdravnikovega nadzorstva, pogosto nedovoljena, ker se prav •ahko prekoračijo meje nevarnosti, ko ni več mogoče rešiti življenja stavku jo-čemu- V primeru očividno nedovoljene gladovne stavke, je treba skušati stavku-jočega umetno hraniti, da se mu reši življenje. Ista dolžnost bi nastopila pri dovoljeni stavki tedaj, ko bi se izkazalo, da je nadaljnje stavkanje smrtno nevarno. Samomorivcu moramo namreč po svojih močeh preprečiti izvršitev nje govega namena. Zgodi se seveda, in to verjetno ne tako redko, da stavku joči v dobri veri misli, da dela prav in celo junaško, čeprav je njegovo početje v resnici moralno slabo. Tedaj ne bo osebno grešil, drugi ob njem bodo pa morali poskrbeti, da svojega namena ne bo mogel izvršiti. V največ primerih bo pa mogel o tem soditi edinole njegov moralni čut, njegova vest- p. Alojzij Kukoviča D- J 'V V' ^31 Lačne nasičevati Je znamenje krščanske ljubezni Za mosec december prinaša „družinski kotiček“ štiri zanimive člatfike-„Mir ljudem na zemlji“, „...a srečen ni, kdor srečo uživa sam“> „Kakor nebo razpeto nad nami“ in „Mladina si ustvarja novo modo“- Mir ljudem na zemlji Danes je naš razgovor silno resen: vojna, mir, Vietnam, prošnja sv. očeta, da bi se vsi katoličan) združili v skupnem naporu in molitvi za dosego trajneg3 miru na svetu. Ni čudno, da smo prišle na ta razgovor. Bližina božičnih praZ' nikov in njih poslanica ljubezni in miru vzbuja v nas šle globljo željo, da bi jih res ves svet mogel preživeti v miru. Gospcj Olgi sc izvije globok vzdih iz prsi: „Kaj smo žene tako malo sposobne in poklicane, da ne bi mogle res kaj velikega napraviti v tem oziru? Vse, kar nam ostane, je, da molimo v ta nam«*’ Pa si včasih resnično zaželim, da bi imela sposobnosti in priliko napraviti res kaj velikega na mednarodnem polju. Tako pa moramo kar glavo skloniti in gle" dati, kako veliki državniki barantajo s človeškimi življenji. Včasih sem tako jezna» da kar možu v obraz vržem: „No, to ste pa moški; zmedo še napravite, a da b* jo znali popraviti... Ah, ko bi imele ženske kaj besede...!“ L,Oprostite, gospa, a ne morem vam dati popolnoma prav. Pravite: nič »e moremo narediti, ostane nam samo molitev, če bi nam tudi res ostala sam* molitev, imamo že s tem v rokah mogočno orodje, saj je Kristus sam rekel, d3 zaupna molitev gore prestavlja. A imamo še nekaj drugega- Navadno je že tako, da moramo velikim pcslcdicam iskati majhne vzroke. Velike vojne so veliki’' krat nastale zaradi nesmiselnih sporov med dvema državama. Te so navadno povzročali notranji razdori, nezadovoljstvo in nemir med ljudmi, ki je bil zanešeU •udi v domove in družine. Pravite, da nam je mednarodno polje nedostopno, ltea ic> a ostane nam to najmanjše, osnovno polje družine, ki jo osnova za mir med aarodi. Poglejte samo družine v modernem času: vsem se mudi, vsi so nervozni, 11' časa ne za počitek, ne za jed, ne za razvedrilo. . Pri dveletnem otroku govo-r'jo o živčnih motnjah, štirinajstletni fant pri psihoanalistu išče rešitev svojim Problemom, osemnajstletno deklet je sito življenja, ki ji no more ničesar vež nuditi. ' tava norišnica! Tukaj se mi zdi, je ogromno poslanstvo žene. Prinesti mir v naše družine. Da bi vsi člani družine z gotovostjo vedeli, da jih po vsefn delu, 'etanju, razburjanju, hitenju in jezi dneva čaka oaza, kjer bo odpadla od njih Vsa teža dneva, kjer bodo našli toploto, ljubezen in mir... tisti iskani, zaželeni. Pogrešani mir, o katerem toliko govorimo, ki s’e nam zdi tako daleč in nedosegljiv. Kes, ni ga lahko doseči, tudi samo v družini ne. Stane ogromno dobre 'olje, žrtev in samopremagovanja prav vseh članov družine. Toda možen je. Možen zato, ker njim, ki se resnično trudijo zanj, Dog ne bo odrekel svojega blagoslova. In tega miru, resničnega, blagodejnega miru v vaših družinah vam ‘z srca želim v bližnjih božičnih praznikih.“ M- R-ov» ‘••a srečen ni, kdor srečo uživa sam. Če bi hoteli v sliki nakazati, pred čemer nas gornje pesnikove besede svare, bi lahko narisali takole. V sredini otrok s slaščicami v rokah in ustih. Ob njem več drugih, ki ga z bolj ali manj poželjivimi očmi gledajo. Vsebina je jasna: Odnos otroka do njegovega bližnjega takrat, ko „uživa srečo“. Življenje kaže prav različne iprimere. Kakemu otroku še na mari ni, če 8e gosti sam brez ozira na druge. Drugi se ob taki priliki umakne, da mu ni treba deliti ali da se otrese vsiljivih „žicarjev“. Tretji da; s srcem ali prisiljeno tudi teki ki so v tem naravnost razsipni, a samo, kadar ne gre iz njihovega Kje je pravi odnos, pravo merilo za otroka? Ali ni on še premajhen, da bi razumel, da je lepo in prav dati ? Brez ovinkov poiščimo odgovor. „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.“ Tudi otrok? Da! Tudi otrok, če ne bo kot otrok, tudi ko bo velik, ne bo mogel; ali pa z večjo težavo. Toliko reči zna posnemati že majčken otrok, pa bi tega ne zmogel ? Seveda, je vprašanje, če ima koga posnemati. Dobre družine znajo to čutečnost zelo lepo vcepiti otrokom. Dekle iz številne družine piše, da so med brati razdelili en sam bonbon tudi na osem delov-Kadar pri K. kdo pride na obisk in obdari štiri majhne otroke, sta mamica in očka prva deležna dobrot vsakega malčka- *Ni zato preveč pričakovati od otroka, da bi — predno nese čokolado v ust» . — pomislil na starše, bratce ali prijatelja poleg sebe- Tudi otroško srce more — pomislil na starše, bratce ali prijatelja poleg sebe. Tudi otroško srce more biti dobro. Naj tudi ve, da je pri tem delil s svojim Bratom... Ko se bodo ob koncu leta polnile otroške roke z vsemogočimi darili, zamudimo prilike za utrjevanje te osnovne kreposti, v kateri se majhni in velik’ tako približamo Bogu in človeku- M. B-eV» Kakor nebo razprlo nad nami Sv. oče Pavel VI. je ob neki priliki koncilskega govora poudaril: „Naravne ženske vrline, ki jih je Bog dal ženam in, ki so različne od onih, ki jih je dal moškemu, morajo biti ohranjene, da bi uspela popolna obnovitev družbe-“ Med temi vrlinami naj bi bila ena izmed bistvenih, ženina in materin» naloga, navajati družino k skupni molitvi. Kako velika je bila moč skupnih molitev, smo občutile me matere na naš’ težki begunski poti, ko nas je v nejasno bodočnost spremljala nevidna božj» roka- Bile smo deležne z našimi družinami resničnega božjega varstva po pri' prošnjah naših dragih domačih, katerih molitve so v skupni zbranosti kipele v nebo. . Toda v marsikateri družini niso vsi člani globoko utrjeni v veri. Slabotnejši, omahljivi značaji hrepenijo bolj po lagodnosti in se raje umaknejo «kupnim molitvam. Današnji način življenja v velemestnem vzdušju je družinski zbranost’ morda manj ugoden: manjka sposobnosti k pomirjenju, vdanosti, zaupanju. Zaradi l®ga se žena v družini zaveda, da je za vero potrebna božja pomoč, božja milost ta namen začne opravljati skupne molitve ipriprošnjč za one člane družine, ateri so se temu odtegnili. Kajti vsak človek, za katerega se moli, je radi dobrote molivca in božjega usmiljenja povezan z njim kot s tankimi, nevid-»imi vezmi... Čeravno sam ne more moliti zaradi kakšne duhovne zmede ali zbeganosti,, dati nezavedno, da je nekdo, ki misli nanj na najiskrenejši način — v molitvi ® priprošnjo je že vključen tudi on vanjo, ni več pozabljen in osamljen. Na neviden način se tudi sam .pogovarja z Bogom v molitvi dobrotnika, Molivca ^°Pet je vsajen v rodovitno zemljo molitve in obdan z neko nevidno povezanostjo, prepleta vse njegovo bistvo. Soudeležba družine v priprošnjah molitve tudi za sorodnika ali prijatelja v domovini, ki je izgubil vero, je dolžnost vsake žene in matere v zdomstvu. Nad vsemi pa je molitev Cerkve, ki je vedno pričujoča, kakor zemlja, k' nas nosi in kakor nebo razpeto nad nami. . . Tilda E fri Ulili na si ustvarja hmIo Ko so pred nekaj leti iz liverpoolskih kleti zadoneli prvi zvoki nove Beat 'nuzike, se je le-ta razširila po svetu, kakor stepni požar. Mladina jo navdušeno sprejema in celo nekateri odrasli pravijo, da so beatleji izraz sedanje dobe in (i£1 naj bi jih zato tudi mi, starši — resno vzeli. Komaj smo se pričeli sprijaz-nJevati z njimi, že nam je London prezentiral novost. Angleška mladina širi n°vo modo, za katero res ne vemo, ali naj se ji čudimo — ali pa naj jo vza rciemo za šalo. Iz Anglije je že prodrla do Pariza in do New Yorka. Tudi mi J° že imamo priliko videti: Ikra tka, ozka krila, nove, drzne barve, drug način kesanja las, obraz — predvsem oči — pokrite s kilogramskim make-up-om. ^aJe je sedaj v modi pobarvati'svoj obraz in nositi se, .kot nekdanja filmska1 'Kratka Jean Earlov/, fantje pa — kakor pokojni Rudolf Valentino. Ko prebiramo te vrstice, imamo vtis, da se angleška mladina smatra za najvažnejšo na svetu, vsaj kar se mode za mlade ljudi tiče- Svoje modele prodajajo v lastnih' trgovinah, kjer so tudi vse ozračje, okolje in zabavo prikrojili po svojem okusu Pred leti pa so ravno isti fantje in dekleta na vse načine protestirali proti po njihovem v Angliji prevladujočem viktorijanskem puritanizmu. S tri- kratnim saltom' so naenkrat hoteli preskočiti vse moralne principe prejšnji« generacij. Na zunaj so kazali svoje nezadovoljstvo s tem, da so tekmovali, kdo bo bolj umazan in bolj strgan. Policija je imela mnogo dela s temi rokus-i in mods-i. Starejši angleški rod jih gleda začudeno, a so do njih precej tolerantni. „Imamo iprecej absurdni« reči — tako sedaj tudi absurdno modo“ — pravi angleški sociolog Bernard Barber-Drugi pa se vprašujejo, ali hočejo z mini-krili in s sproščenimi navadami vpeljati v tako strogi Angliji nov življenski stil ? V londonskem Carnaby Street-u vsaj tako izgleda. Končno — Anglija je daleč od nas, mladina tam naj živi po svoje — b> mislili. Na žalost pa njihove ideje in njihove modne novosti prodirajo z veli«0 naglico po vsem svetu. V Franciji je odločno pristašinja te mode Sylvie Vartan, znana pevka, ki je menda sedaj dobila svoje prvo dete. Sama ustvarja modele, katere prinaša na trg kot „Creations Sylvie V'artan“ po kaj lepi ceni. Med tem pa se po svetu vršijo diskusije med starejšim in mlajšim rodom o beatlejih, o njihovi zunanjosti, o njihovi glasbi in se vprašujemo, kaj je vzrok tako ogromnemu preobratu v okusu mladine za muziko, lepoto in modo” Naj bo odgovor že kakršen koli, zdi se mi, da bomo starši morali sprejeti dejstvo, da današnji mladostniki hočejo biti zavedno drugačni, kakor mi. Nočejo več biti posnemovalci, temveč hočejo biti pravi solisti na svoji življenjski poti-Občutek imam, da smo mi starejši postali nekako bolj tolerantni, kot so pa mladi sami pričakovali od nas. Bolj ko to spoznavajo, manj želje imajo P° javnem protestiranju. Ne vem, če se bodo mini-krila pri nas razširila, ali bodo ostala le posamezni pojavi. Saj je moda mokini prešla, predno je sploh prišla do nas- Dvodelne kopalne obleke — tako razširjene v Evropi — tukaj nimajo dosti odmeva vsaj ob morju jih je kvečjemu 5%. Tudi glasba toliko diskutiranih beatley-cv postaja z nekaj izjemami sprejemljivejša, tako da jo še starejši lažje prena šamo. Mnogi od nas pa jo še vedno smatramo za glasbo pubertetnikov. Da smo popolnoma upravičeni smatrati jo kot tako, so beatley-i pred kratkim sam' poskrbeli. Eden od njih — J. Lenon — je izjavil, da je njihov kvartet bolj popularen od Jezusa... Mislim, da ni treba poudarjati, kako silovito reakcij« so povzročile te besede po vsem svetu.. . Ima smisel pisati med nami o tem? Mislim da- Krila naših deklet se zadnje čase nekam čudno krajšajo. V mnogih naših družinah so .plošče beatley-e^ in že imamo tudi njih posnemovalce. Nikakor ne mislim poseči v kritiziranje. Rada bi le izjavila željo: če našim fantom in dekletom na vsak način novosti angleških mladostnikov tako ugajajo, zakaj jih ne bi posnemali ? A posnemali na tak način, da bodo še vedno obdržali gotova pravila estetike in etike. D-ova Za ML6DIN0 michel quoist Dnevnik Ane Marije Ponedeljek, 15. januarja Včeraj sem šla z IVeno na sprehod. Prehodili sva obrežno sprehajališče, ^to sva se povzpeli do svetilnika. Šli sva do roba valoloma im sva sedli. Bilo je hladno, a sontee je ogrevalo ozračje tako, da\ sva lahko- nekaj basa sedeli *n se pogovarjali. Bilo je prijetno. Ireno imam rada drugače kakor Marijo Dolores. Spoznavam, da sem Ic&hko prijateljica večim dekletom naenkrat in da zaradi tega prijateljstvo ne trpi škode, ampak še pridobi. Včerajšnji -^Prehod je bil zame zelo plodovit. Irena mi veliko pomeni. Ob njej spozna--vam stran življenja, ki mi je bila doslej nepoznan*, ž.vljenje delavske mladine. Včasih s-i dekleta v šoli pogovarjajo, kako bi rade delale, da bi zaslužile denar Takrat se vedno spomnim na Ireno. Ona bi tako rada nadaljevala svoje Mudijo. To ni pravično. Prav bi bilo, da bi vsako dekle lahko študiralo, č-e to želi iin ima zmožnost. Petek, 27. januarja Pogovarjala sem se z Marjetico. Öestitala mi je, ker sem prijateljica 2 dekleti in\ jim skušam pomagali, kakor mi je oPa nasvetovala. Govorili sva 0 Maribel, ki( obiskuje nočne plese in se igra ljubezen sedaj z enim, s>edaj s drugim fantom. Prosila sem Marjetico, če bi ona govorila z njo. Rekla sem n: „Moraš narediti nekaj zanjo; potrebno je. Öe bo nadaljevala tako, bo za-sVojo mladost. In vendar ni slabo dekle.“ „Imaš prrav," mi je rekla Marjetica. „Vendar si ti tista, ki mora govoriti z njo. Ti jo bolj poznaš, 1 Sž njena prijateljica, laže jo boš prepričala." „Kaj naj storim?" Predvsem, jo poslušaj, kadar ti govori o svojih težavah. Ne sodi je-Počasi poskušaj, da bo začela sama premišljevati, kako nespametno in ne-varno je igrati se z ljubeznijo. Prepričaj jo, da to ne vodi v srečo, marveč ravno nasprotno.“ Nisem vedela, kaj naj bi ji odgovorila. Ne čutim se dovolj jiopolno, da bi svarila in pomagala dr-ugim, ko pa imam sama toliko pomanjkljivosti in napak. Morda pa je ravno v tem rešitev. Ko skušam pomagati in svetovati drugim, se moram tudi sama truditi, da sem boljša. Četrtek, 23. februarja Šla sem k Mariji Dolores, da bi skupaj naredili angleško vajo. Prišla je tudi Marjetica. Bilci je zelo lepo. Hitro smo končale nalogo, potem pa smo se pogovarjale. Vprdšala, sem Mar jetico, če ona moli. Nasmehnila se je in mi odgovorila: „Da, molim, zakaj ne bi.“ „Jaz ne morem,“ sem ji odgovorila-„Vedno, kadar molim, sem raztresena in mislim na tisoč drugih stvari; čutim ničesar.“ Marjetica mi je skušala pomagati. „Kadar moliš, ni treba, da iščeš čustva. Bog je duh. Tudi vera nima s čustvom ničesar skupnega. Jazus nam je rekel: 'Ljubite drug drugega.’ Kdor veruje, se trudi, da ljubi svojega bližnjega. On nam je rekel: 'Če boste spolnjevali moje zapovedi, vas bom ljubil, in tudi moj Oče in jaz bom prebival v vaših srcih.’ Verujem, da je Gospod z mano in v meni. Kristus nam je tudi rekel: ‘To je moje telo, to je moja kri.’ Kadar grem k sv. obhajilu, verujem, da Ga sprejemam t' svojo dušo, čepmv ne čutim ničesar. Samo zaupati je treba v Kristusa.“ Marija Dolores se je smejala, da si jaz vedno sama delam težave in dvomim. Ma/rjetica me je zagovarjala, da je to naravno. Obljubila mi jv, da mi bo prinesla sestavek, ki govori o veri. Domov sem odšla srečna. Marjetica je dobro dekle. Kadar se spomnim, da se mi je poprej zdela preveč pobožnjaška, me je vedno sram. Nedelja, 26. februarja Marjetica mi je prinesla liste z razpravo o veri. Zelo mi je všeč, zato si bom najvažnejše odstavke prepisala. Kakor vedno sem si tudi v tem sama iskala odgovora. Bilo bi velika bolj pametno, če bi se prej pogovorila s' spovednikom-Ne bi izgubljala dragocenega časa in tavala za slepo srečo. Mnogi ljudje verujejo v Boga, stvarnika vseh stvari. Bojijo se ga-Verujejo, da je vsemogočen, vendar mislijo, da je nedostopen. To niso pr am kristjaru. Verovati, živeti po veri*se ne pravi biti pobožen, slediti nekemu verskemu nauku, izpolnjevati moralne zapovedi. Torej, vera ni nekaj, kar občutimo, si predstavljamo oziroma se prepričamo po razmišljanju. Vera J9 predvsem milost, božji dar, ki nam pomaga najti Jezusa, živo osebo, zo-upati, ga ljubiti, se mu izročiti in ustvarjati kraljestvo ljubezni. Bog j* Prišel med ljudi in k vsakemu človeku posebej, da je sklenil zavezo, da bi vsi živeli v ljubezni in veselju. Močno hrepenenje vsakega človeka po popolnosti, iskanje resnice vn ljubezni, nemir, ki je v vsakem človeškem srcu, je v globini le lakota p» Kristusu, kajti On je rekel: „Jaz sem Pot, Resnica in Življenje.“ On je ljubezen. Jezus, ki je živel, trpel, umrl in vstal, \}e Bog. On sam> je to potrdil za ceno svojega življenja. „Torej, ti si Sin božji?“ „Da, jaz s-em Sin božji. Jaz sem zato rojen in dem zato prišel na svet, da izpričam resnico.“ Ne moremo dvomiti v njegovo božanstvo. Oznanili so Ga preroki. On sam je bil prerok. Delal je čudeže, največji med njimi je Njegovo vstajenje. Lepota in nadčloveška veličina Njegovega nauka; pričevanje apostolov, ki so živeli z Njim. Čudež Cerkve, te družbe, ki jo je On ustanovil; ki obstaja in raste kljub preganjanju, kljub našim številnim grehom. Množica svetnikov, ki so živeli in živijo v Njem. Jezus, mi pravi: „Kdor sprejme moje zapovedi in jih izpolnjuje, ta me ljubi. Tistega, ki me ljubi, tudi moj Oče ljubi.“ Torej jaz verujem (ne čutim), da če živim, kakor mi Gospod zapoveduje, Bog prebiva v meni, ker' mi je On to zagotovil in jaz zaupam Vanj. Verovati se pravi: zaupati Kristusu. Priredila M. M ANKETA XI: Mladina med dvanajstim in sedemnajstim letam piše: V .peti številki tega letnika, na strani 291 smo si ogledali, kaj sodijo o svojih bodočih poklicih otroci med sedmim in dvanajstim letom. Primerjajmo s njimi mnenje njihovih starejših vrstnikov, med dvanajstim in sedemnajstim letom, ki odgovarjajo takole: deklice: „Ko bom velika, bom. . učiteljica 14 odgovorov frizerka 1 „ : uradnica 5 inženirka 1 trgovka 4 profesorica 1 trgovska uradnica 3 bolničarka 1 šivilja 3 ne vem 2 zdravnica 2 odgovorilo 41 letalska strežnica ukonomistka 1 1 ni odgovorilo 17 8,°v. učiteljica 1 Skupaj 58 odgovordv Dečki: „Ko bom velik, bom.. . “ mehanik 10 odgovorov arhitekt 1 n inženir 6 ,, mornar 1 duhovnik 4 » advokat 1 » zdravnik 3 H agronom 1 »» profesor 3 „ propagandist 1 ** mizar 3 „ torero 1 » zidar 1 „ ne vem 3 „ radiotchnik 1 „ odgovorilo 42 letalec 1 „ ni odgovorilo 14 kemik 1 Skupaj 56 odgovorov Anketarji, ki na to vprašanje niso odgovorili, so s tem pokazali, da še niso resno mislili na svoj poklic; skupaj z o|nimi, ki so to v anketi priznali, predstavljajo 32% vseh prejetih anketnih listov te skupine. Za mladino sredi doraščajoče dobe se mi zdi ta odstotek visok. Vendar nesmiselno bi bilo ob tem vprašanju dajati kake splošne napotke mladini. Tisti, ki zaslužijo svarilo, so starši! Kaj ste storili očetje in matere, v pomoč sinovom in hčeram pri izbiri poklica? AÜ se niste morda prehitro zadovoljili s tem, da ste jim pokazali na tovarno, delavnico ali pisarno, kjer bodo brez posebnega znanja lahko kmalu služili? Bes je, otroci se morajo zgodaj navaditi na delo in spoštovati morajo roke, ki služijo kruh, vendar izbira poklica ni isto kakor iskanje službe. Tudi v tovarni ali pisarni je mogoče doseči specializacijo in višje strokovno znanje, če nam kdo le pokaže na možnosti in prilike, predvsem pa če nam kdo vcepi željo do poklica-In kdo bo storil to, če ne starši? A ker je poklicev danes še skoraj brez števil» in se še vedno množe, oče in mati ne bosta zaupala le svojim skušnjam, marveč se bosta posvetovala, in skupaj z vzgojitelji pomagala otroku pri eni osnovnih odločitev v življenjti — pri izbiri poklica. , Na vprašanje „Katera božja zapoved se ti zdi pretežka?“ smo dobili tele odgovore: Zapoved fantje dekleta skup») četrta 4 7 11 peta 1 — 1 šesta 4 — 4 sedma — 1 1 osma — 2 2 deveta 3 3 6 deseta 1 — 1 vse 1 — 1 nobena 10 8 18 Skupaj 24 21 45 Zanimivi so pripisi, ki so jih pripisali nekateri anketarji: „Težka je šesta,. a Pretežka ni nobena!“ „Še ne vem..." sta mnenji dveh fantov. Dekleta pa so "^Pisala: „Težko je ubogati predstojnika...“ „Ni lahko spoštovati starše.“ „No-lyna zapoved ni pretežka, ker je Bog tako določil.“ Ostali odgovori so pa bre* komentarjev. „Kaj pričakuje mladina od življenja?“ je bilo naslednje vprašanje in odgovori nanj nam podajajo naslednjo sliko: "Od življenja pričakujem“:........... odgovorov dober poklic 12 Srečo in ugodje 9 da bi dobro izvrševal(a) svoj poklic 6 trPljenje, žrtve in težave 5 vočno življenje 6 oženiti (omožiti) se in imeti otroke 5 denar 2 Pričakujem malo 2 iti dober katoličan in Slovenec 2 ne bogastva, ne revščine 2 Srečo na duši in na telesu 2 odgovorov milost za versko in moralno življenje 2 vse kar Bog pošlje 2 biti dober duhovnik 2 delo za skupnost 1 zaupam v Boga 1 žrtve in uspehe 1 obiskati domovino 1 skupaj '63 ni odgovorilo na to vprašanje 51 Skupaj 114 Vendar slika ne bi bila popolna, če ne bi podali dobesedno vsaj enega odgovora, ker presega golo statistiko: „Kaj hočem pričakovati, življenje je kratko, samo to hočem, da bi krščansko ‘ Sestavljen je bil po večini iz partijce' Ugotovili so, da so Pavčičev Janez, koševi in drugi „nepoboljšljivi“ in z‘‘ delovanje OF zelo škodljivi „Zlasti J1’ nevaren Pavčič, ki ima za seboj „precej mladine, in je nevarnost, da sčasoin® vse potegne za seboj, ker stalno prid0' biva. Bodočnost pa je tistega, ki iir,a za seboj mladino...“ Sklenili so in ®e soglasno odločili za umor Pavčiča, Jy koševega in Cankarja. Poleg že omenj®' nih so bili tedaj v terenskem odboru se: zidarja Kastelic Anton in I,oboda Ay ton> oba brata žitnik in zidar Zrinv Sek Miha. še isto noč po usodnem sklepu, 10-maJa, je bila smrtna obsodba tudi podpisana v črni knjigi na domu Bajtarjevima Franceta. Imenik smrtnih obsodb terenski odbor takoj poslal partizanki četi na Pugledu in na Polici. V hrib £a je odnesel vaški rdeči kurir Babnik Darijan, nekdanji Janezov prijatelj. *Mvši španski prostovoljec, komandant »Stane“ je dobil nalog izvršiti s parti-zani aretacijo obsojenih in jih usmrtiti. Istočasno pa je bila črna knjiga dostavljena v Ljubljano vodstvu OF. Po nežnosti jo je dobrunjski komunistični kčiteljiščnik, ki jo je nosil od Babnika, P°zabil v petek, 15. maja, na učiteljišču, ‘'ašel jo je Mravljetov Vinko, si jo pre-Pisal in dodal kot svojo opazko k neki sv°ji statistiki. V sredo, 13. maja, popoldne so prišli 'Partizani in rekli so, da so s Police, k Kavčičevim z zahtevo, da jim odpro Cerkev in pokažejo podstrešje. Ko jih je Janezova sestra Marija vprašala, čemu °cejo na podstrešje, so ji dejali, da ima ' anez tam polno orožja- Ni jim odprla. °slala jih je do cerkvenega ključarja, bljubili so, da sc bodo vrnili v nedeljo, '• maja. Domači so bili v skrbeh za aneza, slutili so, da so prišli po Ja-nz Bizovika, oče Jakoš in sin Franci iz D°' brunj, Milka Cankar in obe dekleti *z Zadvora. Tone se je med tem skril v stran*' šče, Janez pa v shrambo. Partizan Je brž ugotovil, da dva manjkata. Vdrl je v shrambo, kjer je našel Janeza, m-1* tem je Tone skočil skozi straniščn0 okno in ušel. Križev pot — v smrt Odgnali so jih nato v gozd — **eZ zadvorske hribe na Podmolnik v S° stilno „Mihevovec“ (Anžič), kjer s° imeli partizani veselico. Ujetniki so Kn stilničarja prosili piva: „Za take Pra' šiče ga nimam,“ je surovo odgovor* • Sojetnica — potem rešena se spominj'1 Janeza: „Pavčiča preje nisem poznal8' Imela pa sem čast spremljati ga n8 njegovi zadnji poti v mučeništvo. —- ^ mu bilo mar lastno trpljenje, ni misi’1' kaj se bo z njim zgodilo in koliko moral trpeti- Mislil je samo na svoj0 mamo in tožil: ‘Kaj bodo mama reki*--ko me ne bo doma. Kako jih bo skrbel0» ker ne bodo vedeli, kje sem.’ Oče Frane Jakoš je v Podmolniku iz gostilne us° in ga je spet ujel terene Šubelj Jože *z Zadvora, ki je. bil na veselici. Opolnoči so jih odpeljali v Podlip0' glav v gostilno pri „Kajzarčku“. Že P°" n°či so jih spraševali in jih pretepali-Spraševali so jih neverjetne stvari o bdi gardi, sestankih, orožju, taboriščih. \ hladni noči je ujetnike zeblo. Ob petin 2jutraj so uklenili Janeza in Franceta Jakoša iz Bizovika skupaj, ostale pa skupaj, in jih odvlekli čez Pance na Golico. Na svojem zadnjem potu je Janez 8rečal drugega, za katerega je na praznik svetega Jožefa sklenil, da ga mo-ra do Brezmadežnega spočetja izmoliti iz hribov, bizoviškcga partizana Franceta, ki sta včasih skupaj zvonila v cerkvi, šest mesecev je bil že v hribih. Kot je pozneje pripovedoval sam, ic bil med samimi domačini. Tisto netijo so odšli čez hribe, mislili so, da Proti Vevčam napasti Italijane, pa so Se ustavili v Dobrunjah. — Razstavili s° jih po zasedah in jim naročili, da Uikogar ne spuste po cestah naprej. Pripoveduje: „Ko smo dobili povelje za zborno mesto, smo se vrnili proti Polici. Določen sem bil v patrolo predhodnico. šli smo v koloni po eden nazaj Proti hribu Pugled. Na vrhu smo se Plavili in sedli. Tedaj pa zagledam prihajati najprej Franceta Jakoša iz Bizo-vika, nato pa še Pavčiča. Začudil sem Se, kaj to pomeni. Ko pride Janez mimo dene, me pozdravi: „Živijo.“ Odzdra-vi*u mu ter ga vprašam: „No, Janez, h?m pa zdaj?“ Odgovori mi rekoč: „Ni, bi vsak vedel, kam!“ Tega srečanja nc bom nikoli pozabil. Bral sem mu z abraza, da mu je hudo, da me je videl P^d partizani, čudil sem se, čemu so njega aretirali, saj je bil tako strupeno Pf°ti okupatorju. Toda takrat se mi še n*So odprle oči. Bil semiše popoln par-zan, čeprav samo iz prepričanja borbe Za uarod. Nisem še vedel, da v jedru Pnrtizanstva deluje izključno samo ko- munizem... Na Polici smo posedli pu taborišču, ujetnike pa so namestili posebej in jih zastražili.“ Doslej ugotovljenih je šest neposrednih prič, kako so mučili ujetnike na Polici- Pet izmed njih so bivši partizani, ki So pripadali tedanji partizanski skupini na Polici, šesta je štirinajstleten poliški fant, ki je skrit iz bližine opazoval mučenje, dokler ga niso opazil' in spodili. Važno je tudi pričevanje po-liških domačinov samih. Posrednih prič je še več. v. „Ko so jih prignali na Polico,“ pripoveduje biši partizan, „sva se z Janezom pozdravila, ker sem ga poznal. Takoj sem se ustrašil za njegovo življenje- Trije smo jih na travniku stražili 8 ur. Pogovarjala sva se o šoli, o domu-Vprašal me je, kaj bo z njim — pa sem mu odgovoril, najbrže samo zasliševanje. Vedel sem, da ne bo noben živ odšel iz Police, toda tega si nisem upal reči. če bi bil Janez ušel, bi ga zajeli v vaseh, kjer so bili povsod samo partizani; straže pa bi bile postreljene. Ujetniki se niso bali pretepanja, mučenja, ne smrti. Janez je vedno ponavljal: „če bomo dali življenje, ga bomo dali za vero in za naš slovenski narod " V ponedeljek popoldne (18. maja) so ujetnike odgnali v hišo na Polico, kjer so jih ponovno zasliševali. Partizan, ki je bil prisoten, se spominja: „Tam so jih pretepali, kot še nikogar, odkar sem bil partizan, čeprav sem že mnogo videl, in so jih dosti obsodili. Obsodili so jih na smrt. Ujetnikom je bila smrtna obsodba prebrana. Utemeljitev je bila kratka: vsi so kot narodni izdajalci obtoženi, da so poštene Slovence izdajali Italijanom in da imajo veliko skritega orožja — celo v tabernaklju. V svoji poslednji želji je Janez pro- t»il, da bi še enkrat smel videti doma.če — vsaj mamo in se od nje posloviti, potem naj naredijo z njim, kar hočejio. Komandant je to dovolil, a Bizovičana Vinko Mojškrc in Anton Vrbinc, ki sta kot organizirana partijca odšla v začetku 1942 v hribe, sta mu to zabranila. Mučenje Okoli dveh popoldne je komandant sklical zbor in vprašal, kdo se prostovoljno javi za mučenje ter izvržkov. Takoj so se ponudili štirje prostovoljci. Za prvega rablja se je javil zagrizen partizan 20-letni „Ačkov“ Vinko Mojškrc, nekdanji Janezov sošolec iz ljudske šole. Drugi prostovoljni mučitelj je bil Ža-lostnikov Ton — Vrbinc iz Bizovika. Mojškrc in Vrbinc sta si takoj pred celim zborom za mučenje zavihala rokave .. . Iz hiše trpljenja so obsojence odvlekli v „Krčmarjev gozd“, kjer so jih s satanskim veseljem mučili- Mučiteljev je bilo kmalu veliko. Vsi so bili pijani. Mučili so slečene. Obsojence so najprej kamenjali, pretepali z biči, z vrvmi, na katerih so bili privezani kavlji, ki so trgali meso s teles. Privezali so jih k bufrvam, z njih rezali kose kože. Rezali so jim ude, staknili oči, porezali ušesa. Obešali so jih za noge z glavami navzdol na bukev, zakurili pod njimi ogenj, v rane natresali soli in jih silili z raznimi vprašanji in priznanjem. Ko se j® eden naveličal, je drugi začel. Vsi mučenci so se dobro držali, le eden je pred mučenjem jokal. Janez je bil pri vsaki vrsti mučenja vedno zadnji. Moral je biti preje priča nedopovedljivega trpljenja svojih tovarišev- Bil je najdlje in od vseh najbolj mučen, vendar ni spregovoril niti besede. Bivši partizan se spominja: „Bilu je kot v peklu. Name je vse to napravilo grozen vtis- Saj sem poznal Janeza kot poštenjaka. Ob njegovi smrti sem spoznal, da ne delajo prav in sklenil sem, da ob prvi priložnosti pobegnem od partizanov in tako sem tudi storil-“ Kakih 50 m nad vasjo Polica sta bili izkopani dve jami — približno poldrag meter dolgi in pol metra široki in p° en meter globoki. V prvo jamo so vrgli Janeza in Franceta Jakoša iz Bizovika, v drugo pa oba Jakoša iz Dobrunj in Cankarja in na napol žive nametali kamenja in jih zagrebli. Mirno, kot da se ni zgodilo ničesar, je šelestelo mlado bukovo zelenje v majski večer nad grobovi mučence7-Krvavo je zahajalo sonce za Rožnikom in od nekje daleč — morda iz bizoviške cerkvice — je priplaval večerni Av® Marija, ki je jokal z domačimi in z Janezovo mamo, ki je zamanj čakala do'go v noč, da se vrne ta njen ubogi otrok.. . Kadar duhovniki snujejo krščansko občino, se nikdar ne udinjajo kak*11* Ideologiji ali človeškemu strankarstvu, marveč se trudijo kot glasniki blagoveeti in kot pastirji Cerkve za duhovno rast Kristusovega telesa. — Koncilski odlok ® duhovništvu. praznik preev. Rečnjega Telesa 1966 v Nemčiji. Slovenski izseljenski duhovnik Ciril "drk v razgovoru s škofijskim zastopnikom za izseljence. Skupina slovenskih narodnih noš Vrenje med nemškimi katoličani Slovenci smo dolga stoletja živeli v "emškem kulturnem krogu- Dokler smo v okviru habsburške monarhije, srno črpali pri virih nemških univerz, "a tudi sicer smo se zaradi stalnega ®tika z nemškim svetom oplajali s svetnimi miselnimi tokovi samo skozi "eniški tisk. Kako močno je bila vidna tšna vključenost, se najjasneje vidi Pač v razlikah med slovenskimi in hr- vatskimi katoličani. Dogodki okoli nemškega kulturnega boja v zadnji tretjini prejšnjega stoletja so nas potegnili za seboj, dočim se je podoben razvoj pri Hrvatih zavlekel vsaj za tri desetletja in še tedaj se je pri njih sprožil po delu Slovenca — škofa Antona Mahniča Nemški katoličani pa so se na takratne laicistične liberalne spopade s svetom na polju idej in kulture pripravili po dveh potih: sprožila se je velika delavnost nemških škofov na socialnem polju (kctteler) in primerno organizacijsko povezanost vsega nemškega katoliškega tabora so začeli pripravljati redni ka-liški shodi (Katholikentage) — bili so v začetku celo vsako leto. Letos so v Zahodni Nemčiji priredili katoliški shod, ki je bil tokrat že kar 81. po številu. Prirejanje shodov pri Nemcih ni nič izgubilo na pomembnosti ali idejni utemeljenosti, pri nas pa se je v Sloveniji prirejanje katoli,- kih shodov ustavilo leta 1923, ko je bil v Ljubljani zadnji slovenski katoliški shod- Poslej ga nismo imeli več; ali se je z odrezanostjo s prejšnjim duhovnim okoljem toliko cpre-menilo? Leta 1951 je bil. v Buenos Airesu izveden poizkus za obnovitev slovenskih katoliških shodov — a je ostalo samo pri začetku — za proslavo ob šestdesetletnici prvega takega shoda v Ljubljani. Shod pod novimi znaki in gesli Letošnji nemški katoliški shod se je razvijal blizu bamberške katedrale, ki ima na pročelju mogočno galerijo monumentalnih kipov in struktur. Tako je videti nad vežo veliko kiparsko konstrukcijo — jezdec s cesarsko krono na viharnem konju odhaja na pohed proti vzhodu- Bistvo poslanstva je na koncu srednjega veka ležalo v nas'onitvi Cerkve na svetno oblast — vitez je z orožjem v roki odpiral krščanstvu nova torišča za oznanjevanje evangelija. Toda ž" nri uvodni pridigi je v stolnici bilo takoj sedaj opozorjeno, da kiparska podoba na pročelju ne drži več. Po koncilu če posebej s? miselnost iprenaša drugam. P’’~m iezdeea je namreč še drug kip: nad knjigo je sklonjen menih, ki išče pri korenikah duha temelje za novo do- bo; ob knjigi rastejo svetu novi, nW' derni giasmki! Seveda je takoj bilo poudarjeno, kj®| je novo bistvo; koncil je prenesel glavni pomen prenovitvenega uela ha laika-Nemški katoličani si morajo izdelati temelje za laični apostolat. Laik ne sme prezreti nobene silnice moderne misel' nosti. Ker pa so nemški katoličani 9 svojo razdelitvijo na dvoje postavljen* med vzhodni in zahodni svet, morajo prevzeti poavojeno mero nalog in dolžnosti, kajti ne žive samo na meji komu* nizma, ampak so se znašli pred nujnim odgovorom, kako odgovoriti na zbliža-nje s protestantizmom v domovini, kjer se je reforma sprožila z Lutrom K)red več ko 400 leti. Zbližanje s protestantizmom pa bo šlo po poti dialoga med obema krščanskima verskima skupno-stima. Zato je bilo letos največ besed v Bambergu posebej 0 dialogu. Predavatelji in govorniki na javnih zborovanji!* so zaporedoma opozarjali, da se bistvo dialoga napačno omejuje samo na zbližanje med ikatoličani in ateisti — nekateri meni.o, da gre celo samo za dialog s komunizmom —, dočim se pušča ob strani nujnost, kako naj se katoliška v rske in kulturne ter socialne ustanova pripravijo za stalen dialog z najbližjin**-protestanti. Večerne prireditve v katedrali so zaključevali s posebnimi spokornimi procesijami, kjer so nosili prižgane sveče in pri tem odpravili siche™* sled o razlikah med hierarhijo **» laiki, posebej pa še razlikovanje po dostojanstvu. Nuncij in kardinali, nadškof je in škofje so pomešani korakali procesiji z laiki drug ob drugem; v procesiji so bili pomešani tudi katoliki *3 pretnstantje. Za uvod je bilo celo javno razglašeno, da ic mrd zborovanji ali se' Stanki odpravljeno izkazovanje poseb- nih časti cerkvenim dostojanstvenikom, zlasti poljubljanje škofovskih prstanov ali poklekovanje. Zelo je bilo opaženo, da je bilo na zborovanjih in pri procesijah mnogo poslancev iz krščansko demokratske zveze >n sicer so bili katoliški in protestantski poslanci obilno navzoči. Tudi člani vlade! Pri zaključnem velikem javnem zborovanju je protestantski škoT Kunst kot prvi govornik predlagal, da naj bi v prihodnje odpravili ločene shode za protestante in katoličane; katoliki so doslej imeli katoliške shode — Katholikentage, protestanti pa cerkvene dneve — Kirchentage. Izrazil je željo, da bi katoliška Cerkev kmälu uredila zadevo mešanih zakonov in se bodo poglobili napori, kako odstraniti sumničenja na obeh straneh. Politika in pojmovanje občestva Poslanec krščanskodemokratske unije je izzval veliko pozornost, ko je na javnem zborovanju predlagal, da naj se konference nemških škofov razširijo in sicer se naj v vse škofovske sinode vključijo zastopniki laikov. Tudi v razne škofijski» komisije se naj pritegnejo laiki, da bi se pospešilo uveljavljenje koncilskih dekretov. Teološki profesor Boeckle je imel predavanje o urejanju sodobnega 'družinskega življenja in je terjal, da se vprašanje nadziranja rojstev prenese čisto na moralno polje, kjer se naj starši odločajo predvsem Po svoji vesti. Več predavanj je bilo posvečenih o razmerju med vestjo in moralo v zadevah, nanašajočih se na politiko. Pritisk ne prihaja samo od Leve, kjer se nasilno vsiljuje strankarski totalitarizem, ampak se isto dogaja vselej tedaj, ka- dar se skuša ukazovati kakršna koi* politična pripadnost v nasprotju s svobodno odločitvijo in izbiro vsakega posameznika. Vprašanje v Nemčiji še nikakor ni urejeno, ker se pripadnost katolicizmu s ceneno razlago veže na določeno pripadnost samo eni politični skupini in je pogosto pri mnogih potem konflikt z vestjo neizogiben. Prav ta problem je tuebinški profesor teologije Josef Ratzinger navezal na svarila ob razpravljanju, kako se ponekod umevajo koncilski sklepi. Na eni strani so sklepi izzvali mnogo razočaranj, na drugi strani pa so rodili nekontrolirano navdušenje. Razočaranci menijo, da se je koncil ustavil na pot poti, navdušenci pa vse novosti spet tolmačijo po svoje in se opajajo v zavesti, kakor da je naenkrat postalo vse silno enostavno in bo kmalu sledilo vsesplošno občestveno sožitje... Slednji so pristaši gesla, ki se v Nemčiji danes že označuje kot „katolicizem po znižani ceni“. Oboji pa potem kmalu uvidijo, da so njihove sodbe ozke, pa naj bodo radikalne ali konservativne in sedaj že prihaja doba, ko je vse nemirno pred tem, kako se bo kriza prebrodila. Zunanje manifestacije z dialogi na vse strani so se tudi izkazale kot preveč teatralne, ker se pušča iz vidika glavni pomen dialoga; gre namreč najprej z» dialog v nas samih — to je z našim pravim življenjem v globinah vere in Cerkve — gre za prenovljeno pojmovanje zakramentalnega izživljanja Cerkve same, kajti vsi verniki se bodo morali naučiti vseh znakov te zakramen talnosti- Mnogo hude krvi so povzročale debate na študijskih sestankih po raznih pododborih in komisijah. Tokrat je šlo za pojmovanja teologije v našem času. Profesor Semmelroth je nenavadno sodobno zanimanje za teologijo nazval „prerivanje vajenčkov“ okoli teoloških kateder, ko vendar ne gre za to, da se verniki nauče umevati duha teologije, pač pa za globlje pojmovanje liturgije in notranjega življenja v cerkvi med bogoslužjem. Ne gre samo za božji klic, ko Bog kliče vernika — svojega otroka, ampak za odgovor otroka na božji klic. In tega more vernik dati samo v liturgiji. Prepogosto se krščanski svet daje danes zanašati po valovih nekih gesel, ki govore o pokristjanjenju sveta in torej o nekem poslanstvu, ki je nekje v zraku. iKoncil tega ni hotel: gre za čisto preprosto, naravno in stvarno pojmovanje Cerkve in njenega poslanstva, gre za to, da krščanstvo zna postati „moderna stvarnost“ sodobnega sveta. Sleherno romantično pojmovanje more biti pogubno in zamore zatreti zdrave klice pokoncilskega življenja, ki pa se šele porajajo. Sprava a Poljaki Najbolj vidno dejanje vsega zborovanja pa je bila sprava med poljskimi in nemškimi katoličani. Ob koncu shoda se je ob zaključni maši javno molila prošnja za zbližanje s Poljsko in je bila ponovljena želja, da bi se pismeni stiki med poljskim in nemškim episkopatom nadaljevali. Kar so storili škofje, se bo sedaj nadaljevalo med nemškimi katoliškimi laičnimi organizacijami, kjer bodo širili misli, ki jih je o zbližanju med obema narodoma izdelala in objela končna resolucija. Vse sklepe v tej smeri je izdelala posebna komisija, ki ji je predsedoval škof-Klausen in sta bila v odboru tudi dva poslanca in sicer Czaja in Koeppler, sudetske Nemce je zastopal njihov voditelj doktor Preuss. Vse je1 bilo soglasno sprejeto, vendar sc se pozneje slišali glasovi, da je bila premalo radikalna in ni dovolj poudarila stalnosti sedanje meje ob Odri in Nisi Komentarji v katoliških in protestantskih listih so bili ves čas zelo ugodni in če bi sodili po zunanjih izrazih javnega mnenja, bi se dalo skle pati, kakor da je bodoči razvoj v Nenv čiji že na pravi poti. Toda škof Hengs bach iz Essena je oipozoril na veliko nevarnost: Nemci imajo velik smisel za organiziranje in velika škoda bo nastala, če se bo gibanje za uresničenje koncilskih ciljev uklenilo v „organizacijsko manijo“, to je zgolj zunanje akcije. Opozoril je, da se zlasti nemški katoliški krogi včasih zmedejo na napačni poti, ko iščejo kakšno naj bo organizacijsko delo. Dosedanji zunanji uspehi na polju dobrodelnosti in misijonskih akcij bi dali razlog za podobno pretirano presojanje. Zunanji blesk more biti smrtno nevaren za pokoncilsko delo! Letošnji nemjški katoliški shod je pokazal, da se ustanova shodov ni preživela, ampak bo uspevala in rastla še naprej in služila vsem pobudam za uresničenje pravih ciljev sodobne nemške katoliške aktivnosti. Ruda .Turčec •■•■•■Mflia*«••••■■#• m m mm mmmmmmmm m mm ■••••»•••••M" Molitveni «amen Splošni: Da bi narodni voditelji ne gojili in pospeševali pretiranega nacionalizma. Misijonski: Za Cerkev med Kitajci, ki živijo zunaj svoje domovine. Za slovensko domovino: za ohranitev slovenstva na Primorskem, Koroškem in v domovini. Mlini in zage Gorski mlini Narodopisno so najbolj zanimivi gorski mlini, ki dajejo slovenski gorski po-krajini poseben mik. A redko stojijo gorski mlini višje kot 800 m, tako visoko pač kakor segajo kmečka naselja. Posebno poglavje v mlinarstvu so borbe mlinarjev s povodnijo. Marsikje ho gradili na nekoliko višjem prostoru Posebne rezervne zgradbe, kamor so v Primeru povodnji prenašali žito in moko, '!a so ju obvarovali pred močo. Včasih 80 sezidali močan zidan stolpič, nekakšno trdnjavsko bran, !ki je ščitila mlin pred premo,črnim navalom vode in če ni zalegel, je služil tudi za rezervno zgradbo, kot smo jih pravkar omenili. Najpripravnejše lege za mline so mi robeh dolin in kotlin. Tudi zato, ker Ro ,ravnine dostikrat nasute in voda v "jih rada p,-mika, "fine v tla. Kot smo Zc ugotovili pri Mlinščicah, so manjše rečico in potoki bolj prikladni za mline kot pa velike reke, zlasti zaradi večje ""varnosti povodnji. Pri nas v Slove- niji so se mlini velikih rek po možnosti izogibali, nc pa globlje doli na Balkanu, kjer so na njih napravljali večje jezove in zbirališča vode za sušo v poletju. Posebnost pokrajine ob spodnji Muri in Dravi pa so plavajoči mlini. Tu se velikih rek ni bilo moč ogniti, posebno ker imajo razmeroma dober padec in stalno vodo, kar se o Izvirčinah nc more na splošno trditi. Razlika od ostalih slovenskih mlinov je že ta, da so ko- lesa plavajočih mlinov precej širša. Ker plavajoči mlini stojijo na nekakšnih splavih, so v razliko od vseh ostalih mlinov leseni. Splavi so z verigami in močnimi vrvmi .pritrjeni na obrežne priprave. Verige in vrvi morajo biti seveda dovolj močne, da jim povodenj ne škoduje. Tako se ti mlini ob visoki vodi avtomatično dvigajo in ob nizkem vodnem stanju nižajo. Prav hudim navalom vode seveda včasih tudi verige in vrvi niso ibile kos in se je že večkrat zgodilo, da je mlin odneslo in so mlinarji našli smrt v razbesnelih valovih. Dostop na te mline je po visečih mostovih in s čolni. Na Krasu stojijo mlini dostikrat takoj ob izvirih obrhov, kjer je voda še najbolj trajna. A tudi ti obrhi včasih usahnejo. Odtod zanje pogosto krajevno ime Sušica, šujca in podobno. Kadar obrh usahne, mora seveda mlin z delom prekiniti. Krka Zanimiva mlinska voda je Krka. Razmeroma močna stalna voda je, dalj-nja okolica je na vodi revna. K njej gonijo tudi s precejšnje daljave živino napajat in nosijo pa vozijo v mlin, ki stoji ob reki. Kolovozi in steze vodijo po bregovih k napajališčem in mlinom. Precej pogosti, včasih kar na kupu so mlini ob Iški, ob tavščici nad Borovnico, ob zgornji Kolpi nad Kostelom, ob bikinski Reki in na Planinskem polju, kjer se cela naselbina imenuje V Malnih. Slovenija je bila predvsem dežela vodnih mlinov. Imeli smo pa vendar tudi nekaj mlinov na veter, zlasti v Slovenskih goricah in na Dravskem polju, kjer je svet precej susi podvržen in so si tako hoteli ljudje pomagati z vetrovno silo. Po prvi svetovni vojski je neki iz Galicije vrnivši se vojak postavil mlin na veter tudi na Koprivniku v Bohinju, a ga jo kmalu spet opustil. Tudi mlina na veter, ki so ga imeli nekje jugovzhodno od Kočevja, že dolgo ni več. Razen plavajočih mlinov na Dravi in Muri so vsi slovenski mlini bili zidani iz kamna, prav redki iz opeke. Kamen je odpornejši proti vlagi kot opeka ali celo les. Strehe so bile slamnate, iz skodelj, Škrbce ali opeke. Poleg priprave za mletje žita so imele mlinske Egradbe dostikrat stope za ječmen, manj tudi za proso, ker so takšne stope za proso bile skoraj po vseh slovenskih hišah kar na „nožni“ pogon. Prostornost mlinov je bila zaradi tega precejšnja, a vodni mlini skoraj nikoli niso bili zidani v nadstropja. V razliko od mlinov so bile žage redoma lesene. Dostikrat sta bila mlin in žaga združena, se pravi tik kamenitega mlina je stala lesena žaga. To je bilo predvsem v gozdnatih krajih in potem je bil mlinar obenem tudi žagar. Bilo je pa na splošno žag manj kot mlinov. Stare žage so rezale za kmete v glavnem les, ki so ga rabili za domačije in tega je bilo znatno manj kot moke za vsakdanji kruh in močnik. Z lesno trgovino se kmetje zlasti v starejših časih niso pečali, lesni trgovci so pa kmečke žage malo uporabljali, le bolj v skromnem začetku trgovske poti. Značilno je, kar mi je pripovedoval star možak o razdelitvi soseskinih gozdov med kmete za časa njegovih otroških let. Taksne gozdove so takrat delili trikrat, najprej bližnje, potem v sredi in nazadnje oddaljenejše. ^a bližnje je bilo med kmeti še nekaj zanimanja, za srednje so bili že brezbrižni, za oddaljenejše so se pa naravnost branili prevzeti jih, češ' bo treba zanje samo davke plačevati. Kako dru: fiačno bi bilo zanje zanimanje •petdeset 'et pozneje, ko je vzcvetela lesna trgovina. življenje v mlinu človek, ki je prinesel v mlin mlet, je najrajši kar tam počakal, da je bila n^oka zmleta. In ker so bili navadno b>lini razmeroma prostorni, se je v njih nabralo več ljudi; mlini so bili in so niorda še zbirališča zlasti moških. Že v 16, in 17. stoletju so se kmečki uporniki radi shajali prav v mlinih in tudi brotestantovski predikanti so v mlinih širili med ljudstvo svoje krive nauke. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil tudi Primož Trubar na Rašici v mlinu *j°ma. I,jud'"e so uporabljali redno mlinarje najrajši za prenašanje novic, ker j® bil tu skoraj vsakdo iz okolice reden Sest. Drugi mlini so bili spet shajališča Vladih deklet in otrok. To nam je lepo bopisal v svoji povesti Mlin na potoku Stanko Janežič, Celovec 1952. Vsi mli-burji seveda niso bili tako družabni in bekateri so se pred nezaželenimi obi-Skovavci, zlasti otroci radi zapirali. Otroci so potem rekli, da v tistem mli-bu straši, posebno če je moral mlin zaradi -pomanjkanja vode še dalj časa mirovati. Ni v mlinih tolikokrat strašilo kot v drugih samotnih stavbah, postavim pod kozolci, pa vendar je pisatelj Ksaver Meško poznal takšne mline. Mlinarski poklic je dal marsikateremu človeku na Slovenskem zadevni priimek. Mnogo ljudi se piše Mlinar ali Malnar, pa tudi Mlinarič, Malnarič in podobno. Prav tako tudi priimek Žagar ni redek, za čuda pa ne poznamo Žagarjčev ali Žagarčičev. Tudi cela naselja imajo po mlinih in žagah svoja imena. V Malnih na Planinskem polju sem že omenil, dodal bi še Mlino na Bledu, Mlinarc dvakrat na Koroškem; vas Žaga je v Soški dolini med Bovcem in Kobaridom, ena Žaga je na Kostelskem, druga blizu Roga na Kočevskem. Se marsikaj bi se moglo povedati e mlinih in žagah pri nas. O mlinih ne primer, 'kakšna je bila notranja oprema. Naprave so bile dostikrat umetno rezljane in bi že to bilo gradiva za posebno narodopisno razpravo. Pa še mnogo drugega. Ni pa bilo skoraj nobenega mlina brez svete podobe. Res je bila navadno zelo od moke zaprašena, vendar je svetnik čuval nad žitom in moko. Kot shajališče starih in mladih je bil mlin navadno pozorišče resnih pogovorov, kot so imeli ljudje mlinarje za vršilce resnega, Bogu dopadljivega dela. Marijan Marolt Z vsemi, ki so bili prerojeni v krstnem studencu, so namreč duhovniki med brati kot udje enega in istega telesa Kristusovega, čigar zidanje je taUpano vsem. — Koncilski odlok o duhovništvu. INOViCe ssse iZ • Ljubljanki nadškof spet doma. Po šcsttedenski odsotnosti se je v četrtek 13. oktobra zvečer vrnil domov ljubljan-ski nadškof, dr. Jožef Pogačnik. Na letališču v Zagrebu ga je počakal in prvi pozdravil generalni vikar dr. Stanko Lenič, ki je v njegovi odsotnosti vodil nadškofijo- » Število bogoslovcev v Sloveniji stalno raste. Začetek novega akademskega leta na teološki fakulteti v Ljubljani je bil slovesno odprt z nadškofovo službo božjo v stolnici dne 11. oktobra. Ljubljanska nadškofija ima letos 101 bogoslovca, mariborska pa 80. V ljubljanski nadškofiji ni bilo to število po vojni še nikoli doseženo. V' tem niso všteti bogoslovci raznih redovnih družin, ki jih je tudi veliko. ® Celjski opat umrl. Dne 2. septembra 1966 je umrl v Celju g- dr. Peter Kovačič, celjski opat. Pokojni je med zadnjo vojsko poučeval verouk na ljubljanskih strokovnih šolah in sodeloval pri sestavljanju veroučnih učbenikov. ® Izmenjava predstavnikov med Svetim sedežem in SFRJ. Sveti oče Pavel VI. je imenoval za apostolskega delegata v Jugoslaviji in za zastopnika Svetega sedeža pri jugoslovanski vlaii msgr. Silvia Cagna, naslovnega nadškofa, ki je sedaj apostolski pronuncij na Japonskem. — Jugoslovanska vlada je z odlokom Zveznega izvršnega sveta z dne 12. septembra 1966 imenovala za svojega odposlanca pri Svetem sedeža g. Vjekoslava Cvrlje, sekretarja za i”' formacije pri IS Hrvatske in predsed' nika Komisije za verska vprašanja pr’ IS Hrvatske. © Brzojavka sv. očeta ob letalski nesreči. Dne 1. septembra 1966 se je Pr’ letališču Urniki pripetila ena največp» letalskih nesreč, pri kateri je izgubi*0 življenje 98 Angležev, ostalih 24 pa 1® bilo močno poškodovanih. Slovenijo j® ob tej nesreči pokazala mnogo resnic1*6 ljubezni do bližnjega- Sv. oče Pavel Vi-pa je takoj poslal ljubljanskemu nadškofu naslednjo brzojavko: „Sveti oče je zelo žalosten zarad1 velike letalske nesreče, v kateri je mn0' go Angležev, ki so bili namenjeni k vam* izgubilo življenje. Ko ob tej strast*1 nesreči mrtvim prosi večno blaženost' preživelim pa iz srca želi ozdravljenj6' Te preši, da izraziš sorodnikom umrl’3 in vsem, ki jih je žalost zagrnila, čustva njegove potrtosti in jim sporočal da jim v tolažbo pošilja apostolski blagoslov kot poroštvo in zagotovilo nebeških dobrin. Kardinal Cicognani.“ Ta brzojavka je bila odposlana butanskemu ambasadorju v Beogradu 9 prošnjo, da njeno vsebino sporeči svojcem. Ambasador se je za sožalje P1-1" srčno zahvalil. V Ljubljanski stolnici je bil 6. sep' tenibra zvečer slovesni requiem za žrtve n srcčc. Udeležilo se ga je nad 30 svojcev pokojnih, britanski generalni konzul iz Zagreba z gospo in še nekaj drugi*1 konzularnih zastopnikov. Stolnica je bila polna ljubljanskih vernikov. • Nova maša v Mendozi. V nedeljo, 9. oktobra, je v Mendozi ponovil svojo novo mašo č. g. Andrej Zarnik, o katerem smo poročali v prejšnji številki. Bilo je somaševanje. Poleg g. novomašnika, ki Je bil posvečen v duhovnika pred nekaj •Meseci v Italiji, sta maševala gg. m s gr. Orehar, ki je bil tudi novomašni govornik, in Jože Horn, slovenski dušni pastir v Mendozi. Pel je pevski zbor iz Men-ooze pod vodstvom g. prof. Božidarja Rajuka. • Mladinski dan v Slovenski vasi. Bil je v nedeljo, 2- oktobra. Sv. mašo je daroval vodja krajevnih odsekov SDO in SFZ g. Franc Sodja, C- M. Po maši je bil skupni zvezni sestanek. Telovadni nastopi pa so bili zaradi slabega vre-niena preloženi na 16. oktober. Kot prva točka je bil pozdrav in govor Cirila Jana, krajevnega predsednika SFZ. Za njim je vse navzoče pozdravil zvezni Predsednik Jernej Dobovšek. Sledili so nastopi v sledečem redu: najprej naraščajniki, katere je vodil g. Jože Čampa; nato naraščajnice pod vodstvom Marice Urbanija; Franci Sušnik je vodil nastop mladcev, Marica Sušnik pa vajo mladenk. Mladenke so nastopile tudi s plesno vajo pod vodstvom Adrijane Mažgon. I rogram se je zaključil z nastopom deklet, katere je vodila Marjana Hribar, ^ fantov pod vodstvom Tineta Vivoda. -Vavzoči so mladino nagradili z navdušenim odobravanjem. Lanuški mladini izrekamo priznanje, *n ji želimo tudi v bodoče še mnogo Uspehov v njenem delu. ® V soboto, 8. oktobra, je imela slovenska mladina v Mendozi celodnevno romanje k Sv. Rozi, kjer je župnik slo-v«nski rojak g. Ivan Tomažič. Izbrala I metJ „ namv V si ga je namesto vsakoletnega sobotnega zborovanja za svoje mladinske dneve. Iz Mendoze se je v spremstvu msgra. Orebarja, krajevnega dušnega pastirja g. J. Horna in novomašnika Andreja Zarnika odpeljala s kamionom-Sredi ravnine so vsi izstopili in začeli romanje. K Sv. Rozi so prišli zveičer okoli šeste ure t^r imeli nato večerno sveto mašo. • Otroci slovenskih osnovnih Sol v Buenos Airesu so proslavili „očeta“ naših šol nekaj dni potem, ko so se v argentinskih šolah spominjali „padre del aula“ — Sarmienta. Proslava je bila v nedeljo, 18. septembra, ob 16 v Slovenski hiši. Med sv mašo je msgr. A. Orehar, ki je mašo tudi daroval, prikazal v dveh slikah iz Kristusovega in Slomškovega življenja, kako naj se tudi vsak slovenski otrok trudi za temeljitost in skrbnost pri vsakem delu. Drugi del, odrski, je izvajala slovenska šola iz Corapachaya. 43 otrok je v režiji voditelja šole g. Aleksandra Pirca s sodelovanjem učiteljstva prika-kazalo sedem nastopov: Počastitev škofa Slomška, Naš narodni dom, Z vlakom, Mak, Slovenska zastava, Marija — morska zvezda ter Pegam in Lam-bergar; vmesne odmore so izpolnili z deklamacijami. Nastopi so nudili bogat program besede, pestrost scene in prizorov ter zaslužili za trud posebno priznanje'. • Desetlenica Naštega doma v San Juatu. Naš dom v San Justu je v oktobru praznoval svoj desetletni jubilej. V soboto, dne 1. oktobra, je bil v novi šolski dvorani prijateljski večer z večerjo. Navzoči so bili sedanji in bivši odborniki Našega doma in predstavniki ostalih organizacij in domov Velikega Buenos Airesa. Večer je vodil kulturni referent doma g- Ivan Oven. Med večerjo so se vrstile čestitke- Domu »o čestitali: g. msgr. Anton Orehar, direktor slov. dušnega pastirstva v Argentini; g Janko Mernik, krajevni dušni pastir; g. dr. Tine Debeljak; g. Božo Fink, predsednik „Zedinjene Slovenije“; g. dr. Julij Savelli, pevovodja „Gallusa“; g. Marijan šifrer, predsednik Slomškovega doma; g. Franc Per-nišek, predsednik društva Slovenska Pristava; g. Janez Lužovec, podpredsednik Slovenske vasi; g. Leopold Novak, predsednik San Martina; g. Iva» Vrečič, zastopnik Carapachaya. čestitke odsotnega g. Miloša Stareta, tajnika NO je prebral g. Ivan Oven- Na proslavi desetletnice Našega doma v San Justu V nedeljo 9. oktobra pa je bila naj-l>rej sv. maša, katero je daroval g-Janko Mernik. Med sv. mašo sta pela mladinski in mešani zbor. Po sv. maši je bila v Domu proslava, katero je vodil g. Ivan Oven. Slavnostni govornik je bil g. Peter Čarman, predsednik Našega doma. V govoru je med drugim dejal: „Bili smo kos velikemu materialnemu napredku, sedaj pa 'bomo stopili pred novo obdobje, ko bo temu napredku treba dati sredstev in oblike novemu življenju. In k temu smo sedaj poklicani vsi, da skupno vse jemo kalno seme, da nam bo obrodilo bogato žetev. . . vsi skupaj se zavedajmo, da je Naš dom del naše slovenske skupnosti, ki sc bori za naš narodni obstoj v emigraciji“. Po njegovih besedah je spregovoril krajevni dušni pastir g. Janko Mernik, zatem pa zastopniki Zedinjene Slovenije, Domov in organizacij. Za dopoldanski konec sta zapela pevski zbor iz San Justa, ki ga vodi g. Štefan Drenšek in otroški zbor pod vodstvom gdč. učiteljice Angelce Klanšek. Slavnostni govornik popoldanskega sporeda je bil g. Miloš Stare, tajnik NO. Govoru je sledil pester spored. Nastopili so gojenci Rozmanovega zavoda, oktet iz Berazateguija pod vodstvom g. Jožeta Omahne, člani harmonikarske šole iz San Martina in Cara-Pachaya pod vodstvom g. Jenkota, folklorna skupina iz Ramos Mejia pod vodstvom ge. Eme Blejec, naraščajnice iz Moren—Castelarja pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve, naraščajnice iz San Justa, ki jih vodi ga. Cveta Braso-va. Za konec pa je bil prizor „Mi in domovina“, katerega je napisal g. Ivan Oven, za pesmi pa g. Franc Zajec. Iz-vedli pa so ga šolski otroci in članice ter člani mladinskih organizacij iz San Justa. Domovi predsedniki so bili v tete desetletju gg. Ludvik Hren, Lojze Z« krajšek, Franc Benko, Tone Oblak u> sedaj Peter Čarman. • Slovensko slavje r Berazategui. V nedeljo, 16. oktobra, je bila prva deset letnica krajevnega Doma- Slavje se je pričelo s sv. mašo, ki jo je daroval g msgr. Anton Orehar. Po sv. maši je g Ivan Korošec pozdravil zastopnike domov in organizacij ter vodil spored- Na programu je bil govor g. Rudolfa Vid marja, predsednika krajevnega doma, nastopi mladine iz Ramos Mejie (ga Ema Blejec), iz Castelarja (ga. Marija Geržinič), okteta iz Berazateguija (g Jože Omahna), govor g. dr. Stanka Kocipra. V imenu mladine je vse navzoče pozdravila gdč- Lučka šterbenc. Za zaključek sporeda so berazateška dekleta pod vodstvom ge- Betke Vitrihove izvedle rajalni prizor slovenski materi ob zibeli. 1. VESELI DOM, učna knjiga za višje oddelke, Toronto 1965- 2. MATERINA BESEDA, učna knji ga za nižje oddelke, Toronto 1966. Slovenska šola v Torontu, ki jo kot ravnatelj vodi rev. Tone Zrnec, je izdala prej imenovani knjigi kot učni pripo moček na slovenskih šolah. — V prijetni in skrbno urejeni obliki podaja slovenskemu otroku v tujini roko, da spozna in vzljubi slovensko zemljo, ko mu posreduje poznanje jezika, zgodovine in zemljepisa. Vsak bo vzel z veseljem v roko lepo opremljeni knjigi in tudi odrasli bo pri dobil iz njih vsebine. SVETOVm-gg • Umrl med avdienco pri papežu P. Janez Dossi, star 63 let, se je pred kratkim udeležil s številnimi romarji avdience pri sv. očetu. Med govorom mu je postalo slabo. V stranski dvorani so mu nudili prvo pomoič, a je kmalu nato umrl. Pavel VI. je prekinil avdienco ter odšel k mrtvemu duhovniku in mu podelil blagoslov. Ko se je sv. oče vrnil k avdienci, je navzočim sporočil duhovnikovo smrt in z njimi zanj molil. • Nova zastopnika Iz vatikanskih vesti je razvidno, da je jugoslovanski zastopnik Vjekoslav Cvrlje prišel v Vatikan konec oktobra oz. v začetku novembra. Zakasnitev je zaradi tehničnih ovir, ker morajo urediti in dobiti zanj primerno poslopje. Apostolski delegat v Jugoslaviji in zastopnik apostolskega sedeža pri jugoslovanski vladi, nadškof Cagna, bo v Belgradu zasedel poslopje, v katerem je bilo prej vatikansko diplomatsko zastopstvo. V tem iposlopju, ki je last apostolskega sedeža, so po prenehanju diplomatskega zastopstva v Belgradu leta 1952 stanovale redovne sestre. • Besede predsednika „Ljubezen do Boga in do krščanskih družin je tajnost moči vsakega naroda. Tisti pa, ki širijo ideologije, ki rušijo družino, so največji sovražniki države,“ je dejal sedanji predsednik filipinske države. «o. • Jezusov razgovor z apostoli V neki cerkvi v Egiptu so našli rokopise, v katerih je opisan Jezusov razgovor z apostoli. Rokopise so našli ameriški arheologi in so iz 8- stoletja S New York ljubi črnce Kardinal Shehan je ustanovil v Baltimoru posebno komisijo za 'borbo proti revščini in vsaki obliki rasnega nasprotovanja. Akcijo vodi s pomočjo treh laikov župnik cerkve sv. Petra Klaverja (zavetnik afriških misijonov in ljubitelj črncev). • Na oltarju mučencev V letih 1866 in 1868 je nad sto ko rejskih katoličanov pretrpelo mučeni-ško smrt. (Nadškof v Seulu (Koreja), msgr. Kinam Ro, je letos prvič daroval sv. mašo na oltarju, ki so ga p°' stavili na kraju mučenja. Relikvije teh mučencev so izpostavili v počastitev v novi cerkvi, ki je bila dokončana letos 26. septembra, na cerkveni praznik korejskih mučencev. • Naj večja cerkev na svetu V Montrealu (Kanada) končujejo * delom bazilike sv- Jožefa, ki bo največja katoliška cerkev na svetu, posvečena sv. Jožefu- Posvetitev bo prihodnje leto. Darove so prispevali verniki ’n romarji z vsega sveta. • SOS •— želim duhovnika Tudi v Franciji so zaceli z akcijo SOS. Te značke je videti na zadnjem oknu na mnogih avtomobilih. To zna-m&nje SOS pomeni, da lastnik avtomobila želi duhovnika — v primeru nesreče — ki naj mu nudi duhovno pomoč. • Skupni telefon — L 24355 V Linzu (Avstrija) so se katoličani in protestanti združili v akciji za prvo pomoč v potrebah duha, ne glede na razlike veroizpovedi- V ta namen imajo •skupni telefon (L 24355), po katerem je mogoč tudi daljši pogovor. Na razpolago sta katoliški in protestantski duhovnik, ki imata zvezo z zdravniki, psihologi, pravniki. Tudi ponoči je možen Pogovor v „prvi sili“. Ustanova je začela delovati letos 1. oktobra in je prva med nemško govorečim prebivalstvom. Jo izrecno ekumenske narave in ima v Linzu ugodno okolje. © Skrb zia turiste Pavel VI. je dejal, da je turizem danes posebni dušnopastirski problem. »Cerkev ne sme biti brezbrižna do tako sodobnega vprašanja, kakor je turizem.'* • Kardinal Feltin razrešen Znameniti francoski kardinal in pa-*iški nadškof Feltin je baje tudi prosil za razrešitev službe, ker je že 85 let star. Za nasledstvo pariškega škofovskega sedeža je določen sedanji pomožni škof Veillot. • Nova odpoved Španski kardinal Angel Hcrrera se jo odpovedal vodstvu škofije Malaga, a h° še naprej sodeloval v škofovski kon- ferenci in pri drugih važnih zadevah španske Cerkve. • Izredno razveseljiv pokoncilski pojav Med protestantskimi pastorji v An gliji je mnogo spreobrnjencev, ki bi radi ■kot katoličani opravljali službo diaki-nata, kakor ga predvideva 2. vatikanski koncil- Samo v Londonu je prosilo 16!) spreobrnjenih pastorjev za diakonat-Vsi ti spreobrnjenci so poročeni. 9 Medverska komisija V Hongkongu so ustanovili ekumensko komisijo, ki naj urejuje odnose med raznimi verskimi skupnostmi krščanstva in tudi poganstva, člani so: devet duhovnikov in devet laikov. & Skoraj za polovico V Pakistanu se je število katoličanov v zadnjih desetih letih povečalo za 40% Tako je sedaj v deželi, ki je v glavnem mohamedanska, 376-000 katoličanov. I ® Napad v Kantonu Po- vesteh iz Pekinga je „Rdeča garda“ tudi v kitajskem mestu Kantonu napadla tamošnjo katoliško cerkev- Mladinci so vdrli v cerksv, oltar in ostalo notranjo opremo razdejali in potem cerkev zažgali. Ob teh izgredih so tudi kamenjali katoliške duhovnike. • Priznanje Cardijnu V Bombayu v Indiji so ustanovili novo moderno tehnično šolo, ki se bo imenovala po kardinalu Jožefu Cardijnu, ustanovitelju mladih katoliških delavcev (JOC). fOTUUIMIKI: KJX nt KAJ Unatlu: •thntutlnk« ■uh riiita un. ■eeeee Aires X. D. A.: ■er. Julij Slapi** MII Glees Are. Oereleed, Ohle. O. S a «lsveaska pisarn* Berate» dom «II St. Clelr Are. «erelend I. Ohle. U. S. A. Kanada: Iran Mara. Ml A Treevlew Drive Teeente 14. Ont. 41hm da Trat: Marijina drulb*. ▼la niaorta I. Triest*. Italla Italija: Zora Plllanc, Hlva Plazzutta II. Oerlela, Italla laamljaaaka nadet ja 641 noiižne iveada 642 Koncil: Marija r nkrivnoeti Krietuwi in Cerkve 646 Kaj mislite o Cerkvi 661 Film in mladina 653 Sveti oče je jokal 656 Pavel VI. Latinski Ameriki 657 Od maše do maše 663 Ii dnevnika Janeza XXIII- 666 Gladovna stavka 670 V družini 672 Mir ljudem na zemlji 672 ■ srečen ni, kdor srečo uživa sam.. . 673 Kakor nebo razpeto nad nami 674 Mladina si ustvarja modo 676 Za mladino 677 Dnevnik Ane Marije 677 Mladinska anketa XI. 670 Avstrija: NaroCnlno poSlljajte Mohorjevi drutbl v Celovec Podrti viharnik 682 Vrenje med nemškimi katoličani 687 Molitveni namen 690 Celoletna narpčnlna saAr ffan lino ln driave. ki nanj* mejijo (razen Uruguay*) Ml» pesov. Mlini in žage 691 Novice iz Slovenije 69* Med nami v Argentini 696 sa ZDA ln Kanade I dolarjev: sa Avstrijo 16 llllnrev sa Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. LETO XXXIII. Svetovne novice 691* . št. 12 DECEMBER 1966 PROSIMO PORAVNAJ TU NAROČNINO! Nakaslla na naslov: Antonio Orehar RamOn Faledn 41SI, Buenos Aires, Argentina slovenski verski mesečnik, ki Ra Izdaja komsorctj (mar» Anton Orehar); urejujejo dr. Al .Stare, dr. Dr. Rozman Is Torij Rod*. Editor res p. : Mer». Antonio Orehar, Ram*» Faledn 4161, Bs. Ah. Reristre d* U Prop Intel. N* 142.11* Itaka Vilke p.' K U. KstaAoe U n Id os 4M. Bueaee Aires Dne 28. junija beto« je sveti oče Pavel VI. sprejel v avdienco med drugimi skupinafmi Žužkovo družino iz Buenos Airesa, ki je dala sneti. Cerkvi štiri duhovnik eL jezuite in štiri redovnice. Dva dni poprej je bil namreč posvečen v duhovnika sin Roman. Na sliki so okrog papeža [od leve proti desni: Ivan, jezuit iz Rima; gospa mama, novomašnik Roman, Andrej — zadaj pa Miha, jezuit iz Ljubljane, s.. Vanja, zdravnica; s. Rezka, zdravnica, in Lojze D eseda ob zaključku. S to številko zaključujemo 88. letnik. Pred seboj imate 70.j strani. „Duhovnega življenja“ in 176 strani „Božjih stezic". Izpolnili smo tako obljubo, ki smo Vam jo dali ob pričetku leta. Vsem: Bog 'Plačaj! Kdor morda še ni poravnal zaostale naročnine, ga lepo prosimo, da utori čimprej. Vse pa naprošamo, da v Setu 1967 ostanejo zvesti reviji in da Pridobe še novih naročnikov.