Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 14. maja 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratnerr delu vsaki drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se poSiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kupčifs
V zadnjem »Domoljubu« smo dovolj jasno razložili, da je in mora biti bližnji cilj slovenske politika ta,.da si izvojujemo svojo slovensko samostojnost s široko zakonodajno avtonomijo. Jasno je kot beli dan, da moramo zrušiti centralizem, gospodstvo Bel-grada in vclesrbstva, preden pridemo do svojega cilja. Pasti mora sedanja centralistična ustava, ki je bila zgrajena — tega ne moremo nikdar dovolj podčrtati — z glasovi slovenskih saniostojnežev in liberalcev.
V	tej ustavi je vir vse naše slovenske gospodarske nesreče in politične zavisnosti.
Y	tej ustavi je vir in vzrok žalostnega stanja, v katerem se nahaja naša država. Na razvalinah to centralistične ustave se mora dvigniti nova ustava, ki bo celo državo postavila na temelje zakonodajnih avtonomij. To je državno-pravni program Slovenske ljudske stranke, za ta program se je borila v ustavotvorni skupščini, za ta program se je tudi slover.jki narod izrekel pri lanskih volitvah 18. marca
Prva In poglavitna je edinost.
v Slovensko ljudstvo je po bridkih izkušnjah spregledalo, da mora vse svoje sile združiti in na političnem bojišču enotno nastopiti. Le tedaj bo njegova beseda zalegla, ker mora končno enotno narodno voljo, ki se izraža pri volitvah, vsak upoštevati. Narod, ki je razcepljen na celo vrsto malih strančic, ne more nikdar uspešno zastopati svojih velikih narodnih ciljev. Ali se ni to dovolj jasno pokazalo po volitvah leta 1920? Ali ni tedaj vlada nekaj takih slovenskih drobcev izrabljala proti Sloven-cem samim? Brezvestni vladni krogi izigravajo take male strančice, jih skušajo pritegniti nase z malimi ocvirid, in skušnja za tudi kaže, da nasedajo take stančice aeloma iz sebičnih strankarskih ali oseb-""i ozirov vladnim krogom. Dokaz za to našo trditev so zopet naši samostojneži in iBeralci, ki so iz sebičnih strankarskih ozi-™v vstopili leta 1921 v Pašičevo vlado, jo v vsem podpirali, celo takrat, ko so v Bel-sraau kovali verige za Slovence in Hrvate.
velikih odločilnih trenutkih velja zlasti jo h!?)1 narod> kalcor smo mi Slovenci, da
tuui Politično enoten in da trdno stoji za
eno stranko, ki mora seveda potem zastopati povsod njegovo voljo. To prepričanje bi moralo v sedanjih velikih odločilnih trenutkih zavladati v vsakem slovenskem človeku.
Ogromno delo SLS.
Ali je pa Slovenska ljudska stranka s svojim delom na parlamentarnem in iz-venparlamentarnem bojišču tudi dokazala, da je vredna izkazanega ji zaupanja? Ali je izvrševala ljudsko voljo? Ali je držala visoko program, za katerega so se njeni volivci izrekli? Ali je vodila tudi uspešen boj za ta program?
Mi odgovarjamo kratko sledeče: Slovenska ljudska stranka, in sicer edino ona in samo ona, je vodila v Belgradn na edino pravem bojišču v parlamentu, kamor so po štiriletni odsotnosti končno tudi Hrvati prišli, fclike politično boje za gospodarsko in politično samostojnost Slovencev, za zakonodajni avtonomni slovenski parlament v Ljubljani; Slovenska ljudska stranka, in zopet edino ona sama, je razgibala vso slovenske občine, ki predstavljajo sedaj še edini košček slovenske avtonomije, da so mogočno povzdignilo svoj glas in svojo besedo za slovenske zahteve po zakonodajni avtonomiji Slovenije; Slovenska ljudska stranka, in zopet edino ona sama, je z neštevilnimi shodi, sestanki, predavanji, organizirala slovensko ljudstvo v veliko politično silo, s katero sedaj slovenski narod v svojem političnem boju tudi enotno nastopa. Kdo more med Slovenci kaj takega pokazati? Kdo more pokazati na svoje delo, ki bi vsaj oddaleč bilo malo slično temu ogromnemu delu Slovensko ljudske stranke in njenih delavcev za samostojnost Slovenstvu? Naj pride na dan in naj se izkaže I Pa ni od nikoder nikogar, ki bi se mogel izkazati. Pokazati morejo samo na hujskanje, klevete in obrekovanja proti Slovenski ljudski stranki. Pokazati morejo na še nekaj: Na res velike poskuse in napore, da bi razbili in razdrobili moč Slovencev, zalite-vajočih svojo samostojnost. V to vrsto spada tudi g. Prepeluh s svojim »Avtonoml-stom«.
Zahrbten napad proti edinosti.
Te dni so prinesli listi vest, da je g. Radič izjavil, da njegova stranka v Sloveniji ne bo nastopala, pač pa da je on Slo-
venijo prepustil g. Prepeluhu. In na to igro moramo pravočasno naše slovensko ljudstvo opozoriti. Prepeluh s soglasjem g. Ra-diča pripravlja zahrbten napad na edinost slovenskega ljudstva, edinost, ki je danes bolj potrebna kot kdaj preje. Mi smo bili obzirni in se nismo vtikali v hrvateke razmere. Dasi smo imeli svoje mnenje o Ra-dičevi politiki in so že dosedanji dogodki potrdili pravilnost naše sodbe, smo šli preko tega na delo, bili smo v zvezi s Hrvati, dasi so bili oni doma mi pa v Belgradu, ker smo bili prepričani, da moramo biti vsi, ki hočemo svoje pravice, tako Slovenci kakor Hrvati, v eni ironti, in se v težkem boju vzajemno podpirati. S prizadevanjem Slovenske ljudske stranke se je pripravila pot in določil trenutek, da so hrvatski poslanci stopili v parlament in nastopili parlamentarno borbo. In v parlamentu držimo skupno bojne vrsto proti nasprotnikom Slovencev in Hrvatov. Dasi bi mogli marsikaj povedati in zapisati o sedanjem zadržanju in sedanji politiki Radičevi, mi tega nismo storili, ker smo lojalni (iskreni) zavezniki in ne moremo in nočemo dajati skupnemu nasprotniku korajže in potuhe. Mi smo v celem hrvatskem Radičevem gibanju videli to dobro stran, da se jc hrvatski narod zodinil, da nastopa enotno, kakor smo smatrali pri Slovencih to za velik politični napredek, da so se Slovcnci politično ujediuili v Slovenski ljudski stranki.
Edinost bomo branili do konca.
In sedaj povemo na vse strani, na Hrvatsko in na Slovensko: Politične edinosti Slovencev, ki so se zbrali okoli SLS, ne bomo pustili po nikomur rušiti, naj se zovei potem g. Radič ali g. Prepeluh. Ne bo naša krivda, če bo prišlo do boja. Nihče ne more od nas zahtevati, da naj molčimo, če kujeta g. Radič in nekateri, ki hodijo k njemu prosjačit za njegovo milost, sovražne načrte proti SLS, ki je danes slovenski narod. Naj se vsi ti ne motijo. SLS ni od včeraj, SLS je bojevala hude in ostre boje na vse strani in vselej uspešno. Ce so nekateri v svoji časti-hlepnosti in zavratnosti tako zaslepljeni, da hočejo za vsako ceno izvesti boj, potem naj vedo, da se SLS ne umakne niti za ped. Morda bo radi tega nekoliko trpela velika slovenska stvar, ki jo je Slovenska ljudska stranka v zadnjih štirih letih z največjim
uspehom zastopala in jo tudi ponosno vodi do končne zmage, a tudi to ne bo naša krivda, ampak krivda onih, ki niti v takih velikih narodnih trenutkih niso zmožni, da bi splošno narodno stvar cenili višje nego svoje osebne kaprice. Sedaj smo v boju. V vojski pa veljajo vojna pravila. Disciplina nad vse. Z izdajalci skupne slovenske fronte bomo sodili pa po vojnem pravu. Ta naša izjava velja na vse strani.
Dolga vofska.
Boj proti korupciji in proti izmozga-vanju .Slovencev in Hrvatov se nenavadno dolgo vleče. Pašič, Pribičevič ter njuni pri-taši dobro vedo, da gre tu za stotine ljudskih milijonov, s katerimi belgrajska gospoda bogati svoje žepe, zida palače ter igra na borzi. Zato tak obupen boj.
Stvar bi že bila gotovo končana in sicer s popolnim porazom Pašiča, Pribičeviča in dr.. Žerjava, ko bi Radič, ki živi na Dunaju, ne izdal neprimernega proglasa, ki je sicer že zagotovljeno zmago silno otežkočil in boj podaljšal. Kakor je na eni strani Pašič s svojimi grožnjami s krvjo in revolucijo, ki jih je izrekel na shodu v Bjelini, veliko zaigral, tako na drugi strani ni koristil Radič s svojim proglasom — in tako so bile šance za zmago na obeh straneh zopet precej enake.
V naslednjem podajemo zopet potek tega boja:
6.	raaja. Pašič je — kot smo že zadnjič javili — prejel od kralja naročilo, naj sestavi delovno vlado. Pašič je naročilo sprejel, se posvetoval z ministri ter še isti dan kralju naročilo vrnil, češ, da je delovna vlada nemogoča, in da je edini izhod volilna vlada, katera naj se mu poveri. Kralj na to rešitev ni hotel pristati. — Veliko se govori v Belgradu o Radičevem proglasu, ki je bil v zagrebških časopisih zaplenjen, v bel-grajskih pa v celoti priobčen. Pašičevi pristaši so proglasa silno veseli, češ, da je prišel baš o pravem trenutku, kakor bi bil nalašč naročen Pašiču v pomoč ter skušajo proglas izkoriščati zlasti pri kralju.
7.	maja. Kralj je poklical na dvor predsednika narodne skupščine, Ljubo Jovano-viča in Svetozarja Pribičeviča. Kriza se ni premaknila z mrtve točke, dasi Pašič skuša na vse načine vplivati na kralja v svojem smislu. Da bi bil kralj vezan nanj, je Pašič kar za naprej določil, da odpotuje kralj v Pariz k važnim političnim dogovorom s francosko vlado in da ga bosta pri tem spremljala Pašič in dr. Ninčič, ki edina sta poučena o teh dogovorih.
8.	maja. Kralj trdno stoji na stališču, da se mora sestaviti delovna vlada, ker za volitve v sedanji razburjenosti ni primeren čas. V radikalnem klubu se je začelo gibanje z namenom, da se sestavi vlada vseh strank z izključitvijo tistih, ki so se kdaj umazali s korupcijo. — Pašičevi in Pribiče-vičevi pristaši groze z nasiljem, preobratom in republiko, če kralj ne ustrežo njihovim željam. — Dalje so ti gospodje raznesli vest, da bo Jugoslovanski klub zapustil opozicijo in prešel v vladni tabor; S tem hočejo zanesti medsebojno nezaupanje v opozicijo. Ves Belgrad bo smeje tem go-
voricam, ker vsi vedo, da baš dr. Korošec tvori jedro tega boja proti razbojništvu in da vsakega Pašičevega agenta, če pride k njemu, brez besede postavi pred vrata.
9.	maja. Celokupna opozicija je imela sejo, na kateri se je ugotovilo popolno soglasje glede političnega položaja in nadalj-rfjega nastopanja ter se je izrazilo pričakovanje, da se bo kriza rešila pravilno in ustavno. Pribičevič je v svojem listu napisal članek, v katerem trdi, da je opozicija sedaj sama pripravljena s Pašičem iti v vlado,da si je prej grom in žveplo vsipala nanj, ker se je s Pašičem zvezal. Nato je Ljuba Davidovič odgovoril v svojem listu, da je opozicija pač pripravljena delovati z radikali, nikakor pa ne s Pašičem in Pribi-čevičem. — Veliko pozornost je vzbudilo pismo, ki ga je priobčil Ljuba Davidovič z lastnim popisom. V tem pismu razkriva, kako je po nekem atentatu na prejšnjega kralja Aleksandra dobil Pašič 40.000 Din (za takrat ogromna svota), da je pričal proti lastnim prijateljem v svoji stranki in so bili le-ti zaprti, dočim se je šel g. Pašič s tem denarjem po Evropi sprehajat. Mi se ne moremo dovolj načuditi, da je tak človek sploh še mogoč kot voditelj naroda in še bolj se ne moremo načuditi, da je v Sloveniji poleg dr. Žerjava (kar seveda ni čudno) še nekaj drugih, ki se držijo Pašiča.
10.	maja. Kralj je naročil radikalu Marku Trifkovicu, naj sestavi delovno vlado. Trifkovic' je naročilo sprejel, se posvetoval s Pašičem in Pribičevičem glede pogojev, kateri naj se stavijo opoziciji za skupno vlado. Ti pogoji so, da se: 1. prekine vsaka zveza z Radičevci in 2. da se izvede centralistična ustava do konca ter se povsod pobijajo protidržavni ljudje in to v prvi vrsti Radičevci. Opozicija bo imela sejo in stavila svoje pogoje. — Kralj je sprejel dr. Korošca, s katerim se je razgo-varjal skoro dve uri, Ljubo Davidoviča, dr. Spaha. Trifkoviča, dr. Peleša in Ljubo Jo-vanovica.
12. maja. V naslednjem članku je pojasnjeno, kaj je Trifkovicu odgovorila opozicija. Ko je Trifkovič sporočil ta odgovor ministrom, so ga soglasno odklonili in Trifkovič je naročilo za sestavo vlado kralju vrnil. — Kralj je brzojavno poklical iz Berlina poslanika poslanika Balugdžiča, ki naj mu svetuje, kaj narediti.
2. Izročitev sodišču —- ne glede na stranko — onih oseb, ki jih Je javno mne-nje že obtožilo, da so izvrševali in posredi no ali neposredno pomagali korupciji v naši državi počenši od najvišjih funkcionarjev in njihovih najbližjih sorodnikov do najneznatnejših državnih uslužbencev. Samo temeljita, nepristranska preiskava in stroga sodba more odstraniti to težko bolezen naše dobe; samo stroga sodba lahko utrdi nedolžnost ali krivico onih ki jih javno mišljenje tako uporno in neprestano označuje.
Poleg vsega tega smatra blok, da je dolžnost vlade, da takoj da dobro in urejeno administracijo s poštenim uradni-štvom brez ozira na strankarsko pripadnost. Vlada bo dolžna spoštovati vse državljanske in politične pravice, zagaranti-rane z ustavo in državnimi zakoni.
Šele, ko nam odgovorite na predpogoje, bomo prešli na razpravo o pogojih, ki ste nam jih postavili za pristop v koncentracijsko vlado.«
Sodišča pa so se možje hudo prestrašili. Zakaj njihova vest je hudo obtežena. In korupciji se tudi nečejo pod nobenim pogojem odreči! Zakaj korupcija nesel In sporazuma s Hnati in Slovenci nečejo, ker bi jih ne mogli več izmozgavati.
Zato so liberalci in radikali rekli, da v tako vlado, ki bi tatove tirala pred sodišče, ki bi tatvino v državnih uradih neizprosno preganjala in ki se hotela sporazumeti s Hrvati in Slovenci, ne morejo iti.
Tako so si liberalci in radikali sami dal pravično izpričevalo.
Zakaj neizprosen boj proti velesrbstvu?
Slovenski liberalci, ki so prodali naš narod velesrbstvu in belgrajskemu centralizmu, na vse načine skušajo popisati centralizem in velesrbstvo kot edino rešitev slovenskega ljudstva in hočejo prepričati, da je neizprosen boj, ki ga bije SLS proti velesrbstvu in centralizmu, ne samo nepotreben, temveč škodljiv.
Na neštetih zgledih smo tekom let že dokazali, da velesrbstvo s pomočjo liberal-
Pred sodišče!
Opozicija je odgovorila Pašiču in Pri-bičeviču na njih prošnjo, da vstopijo v skupno vlado, sledeče:
»Opozicijski blok načelno sprejema predlog o koncentracijski vladi. Ali preje nego preide v meritorno razpravljanje pogojev, ki so postavljeni za sodelovanje v vladi, izjavlja, da se iz koncentracije brezpogojno izključujejo:
1. Vse skupine ali poedinci, ki so pro-tivni iskrenemu in realnemu sporazumu med Srbi in Hrvati ter Slovenci. Blok smatra, da je sporazumu edina stvarna podlaga, na kateri se more konsolidirati naša država, zajamčiti na znotraj mir in z mirom tudi vsestranski napredek ljudstva in države.
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
aljo z obraza vsaka gospodinje, ko vidi aneZno-belo perilo. Z lahkoto In malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
MILO »GAZELA"
katar ena dobi v ...ki traovinl!
nega centralizma nas Slovence tako zelo odira, tla niti v turških časih našo ljudstvo ni trpelo take škode kot danes. Velesrbstvo ie napovedalo boj na življenje in smrt slovenskemu gospodarstvu. Čisto naravno: vse gospodarske žile hočejo napeljati v Belgrad in vsaka gospodarska moč, ki j? daleč od Belgrada, se jim zdi nevr.rna. Odtod neprestan napor, kako veliko večino slovenskega premoženja spraviti v Belgrad in Srbijo — ko bodo Slovenci gospodarsko popolnoma na tleh, tudi politično ne bodo nič pomenili. In žal: slovenski liberalci in samostojneži so s svojim glasovanjem za centralizem pomagali, da so se danes že milijarde slovenskega premoženja preselilo v Belgrad, kjer tvorijo znatno oporo bel-grajskih kapitalistov in bank.
Posledica je, da pri nas vse, prav vso propada. V zadnjih tednih so priobčili listi seznam, kako strahotno hitro rastejo kmetski dolgovi. Naši kmetski domovi bodo kmalu do vratu zadolženi, v Ameriko ljudje ne bodo smeli in čez 10 ali več let bo pri nas dobesedno dežela beračev, zakaj vso uašo premoženje bo v rokah velesrbstva.
Da ima velesrbstvo, ki ga posebno Domovina in Jutro (oba od velebank plačana lista) s posebno vnemo širita, namen Slovenijo docela gospodarsko uničiti, se razvidi iz pobiranja davkov. Dočim n. pr. v Srbiji več davkov sploh no pobirajo, druge pa odpuščajo, mora Slovenec plačati zadnji vinar, pa da ga iz kamna iztisne. Pretekli teden smo brali v »Slovencu« sledeč članek:
Propadanje Slovenije. Pod sedanjo vlado Slovenija tako strašno propada, kakor šo nikdar popreje. Nove industrijsko delavnosti ni nobene, vsi zavodi odpuščajo, množica brezposelnih raste in beraštvo se širi z grozno naglico, stavbena podjetnost jo prenehala, na kmetih pa se vrsti rube-žen za ru bežni jo. Takih žalostnih prizorov naša dežela še ni videla, kakor te dni v vrhniškem okraju, kjer je rubežni živine zaradi neplačanih davkov moralo asistiraii 40 orožnikov! Domači davlcar je rajši odstopil, nego da bi vršil tako žalostno ekse-kucijo, tako da je moral priti davlcar iz Škofje Loke. »Slov. narod« pa poje slavo vladi in hujska, da nezadovoljnost dela SLS1 Kako ne bo ljudstvo čezdaljebolj nezadovoljno in obupano, ko se njegovo blagostanje zaradi neusmiljenega odiranja, ki mu je izpostavljeno, taja kakor sneg na solncu in ko preti nevarnost, da bo naša dežela in naše ljudstvo v 10 letih spravljeno splošno na beraško palico, ako pojde tako dalje 1
Nimamo ničesar pride jati.
Ali poglejmo našo bolnico. Velesrbska flada no da in ne da denarja in posledica
| je, da je morala ljubljanska bolnica odpustiti več kot polovico bolnikov; še hujša usoda preti Studencu, kjer bodo morali spoditi dve tretjini umobolnih, če ne dobijo poviška. Ali naj jih domači žive polcoljejo? Z bolnikom se shaja, ali na umobolnega, ki je nevaren: kdo bo pazil? Kar je pa pri tem naravnost vnebovpijoče, je pa tole: cela vrsta bolnikov plačuje zelo visoke oskrbnine. Vse te pa ne ostanejo bolnici, temveč romajo v Belgrad — nazaj pa pride toliko, da mora polovica revnih bolnikov na cesto. Vnebovpijoče, slišite g. Žerjav, Domovina in Jutro — vi iškarioti in rablji slovenskega naroda.
Ali ta-le primer. Priobčimo kar dopis, ki ga nam je poslal neki posestnik.
Dragi »Domoljub««! Prosim Te, prosi za nas merodajne za nujno pomoč!
Po toči in povodnji v minulem letu poškodovani prosimo vljudno merodajne faktorje za nujno pomoč. Država nc da nič, vzela je pa po davkariji štirikrat več kakor lani v tem času. Edino rdeči križ nam je dal preoej podpore, za katero se mu toplo zahvaljujemo in ga priporočamo usmiljenim, da ga podpirajo. Pridelali nismo niti za seme. Voda je vzela mnogo sena in po-blatila, tudi gnoj jo vzela nekaterim in napravila v shrambah ogromno škodo. Pol leta že nestrpno čakamo na po nujnem predlogu naših poslancev od vlade dovoljeno pomoč, pa je ni nič. Naj nam vsaj to pusti davkarija, kar toča ni stolkla in voda uničila in odnesla, škoda se je obakrat uradno cenila, toda čemu? Da imajo županstva več dela.
To iz obupa prihajajoče pismo govori cele knjige o gospodstvu velesrbstva in centralizma. Naši poslanci ^o z ropotom in skoro nasiljem izsilili iz velesrbstva zakon, da naj se pomaga po povodnji poškodovanim v Sloveniji. Zakon je bil sprejet, toda vlada, ki gazi zakone, kakor se ji poljubi, je pogazila tudi ta zakon. Pač pa meče mi-lijono in milijone državnega oz. ljudskega ' denarja za svoje pristaše in časopise in oborožene bande.
Kdor ne izprevidi, da je v neizprosnem boju proti velesrbstvu in centralizmu treba vztrajnosti do konca ali pa žalostno poginiti kakor pes na cesti, ta ni slep, temveč je izdajalec.
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiu
= Najvarneje nalagate denar v pupilarno 1 varnem zavodu
1 Hranilnici kmečkih 1 občin v Ljubljani,
| Dunajska cesta 32. (Hiša Zadružne Zveze). | iiiim>iii!.iii:iiiiiiiM!iim;i,iniiiii.....imun................................
m r	w	
i-		U
Nemčija. V nedeljo, 14. t, m., so se vršile, kakor smo že zadnjič na kratko poročali, v Nemčiji volitve v državni zbor, ki pa niso razčistile težko zapletenega političnega položaja. Volitve so potekle mirno (o kakih nasiljih kot pri zadnjih italijanskih volitvah sploh tu ni govora), udeležba pa ni bila ravno najboljša. Kandidiralo je vsega skupaj 5300 kandidatov, dočim jih je pri volitvah leta 1920. samo 3200. Po uradnem izkazu je izid sledeči: Katoliški centrum je vsled svoje dobre organizacije in izbornega vrhovnega vodstva obdržal vse svoje pozicije; šteje 62 poslancev. Med izvoljenimi so znani nemški katoliški politiki: Marx, Spahn, Wirth in Fehrenbach. Najbolj klavrno so se odrezali liberalci (demokrati), ki imajo samo 24 poslancev. Socialni demokrati, ki so dobili pri prejšnjih volitvah 171 poslancev, so doživeli silen poraz, pri seda-, njih Volitvah so dobili le še 99 poslancev. Zelo pa so napredovali (na račun socialnih demokratov) komunisti, ki so prišli od prejšnjih 16 na sedanjih 61 poslancev. Stranka nemških nacionalcev (narodnost-: nih prenapetežev), katero vodi nekdanji Viljemovi general Ludendorff, je dobila 32 poslancev. 14 strank z 875.672 glasovi je ostalo brez poslanca, med njimi stranka narodnih manjšin, ki je dobila 133.628 glasov. Število mandatov znaša 471, za dva več kot 1. 1920. Skupno število veljavnih glasov je bilo 29,257.116. V Parizu je izid volitev vplival precej neugodno. Angleži presojajo položaj manj črnogledo, čeprav tudi ne skrivajo skrbi; zmerni krogi so vznemirjeni tako nad uspehi nacionalistov, kakor nad velikim napredkom komunistov.Ameriški listi so z izidom v splošnem zadovoljni; podobno tudi ruski. — V Nemčiji se danes največ razpravlja o tem, kdo bo novi kancler (ministrski predsednik), koga bo nemški drž. predsednik Ebert poveril, da sestavi novo vlado. Nemški nacionalisti upajo, da bo kancler iz njihovih vrst. Veliko se govori o tem, da postane novi kancler admiral Tir-pitz ali pa knez Biilovv. Proti Tirpitzu pa bodo najbrž nastopili Angleži, ki ga sovražijo radi njegove podmorske vojne. — Novi državni zbor se sestane koncem maja, do tedaj pa ostane na vladnem kr-. milu centrumaš Marx.
Zborovanje baltiških držav v Kovnu. 6. t. m. se je pričelo v Kovnu gospodar-(Dalje glej na naslednji strani spodaj!)
Schicht
6*
Krov® §cMcM®¥® mil® z znamho MUH
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako
s Sctilditovim milom. 2
samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
cs
d Krasno povest: Sovraštvo in ljubezen ia one prinašati Domoljub v zadnji majniški številki. Povest slika poučne in v srce segajoč« prizore iz kmetskega življenja. Povest je daljša.
d Še vedno se lahko naročite na Domoljuba. Do konca leta stane 22 Din. Pišite dopisnico na naslov: Upravništvo Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica, da naročate Domoljuba do konca leta. Denar boste poslali po položnici, ki jo boste dobili v prvi številki Domoljuba, ki vam bo do-poslan.
d Naši vojaki in »Slovenski narod«. Sobotni »Narod« se pritožuje, da je Radicev duh tudi v armadi razširjen. Ves razburjen konča: »Še preblizu doma je za take tiče Macedonija! Škoda, ker nimamo zanje kake prekmorske kolonije!« Naši ljudje zdaj lahko vedo, kaj bi se godilo z našimi vojaki, če bi dr. Žerjav dobil komando na3 Slo venijo in državo. Nekateri pa še kljub temu naročajo, berejo in podpirajo »Domovi-noc, »Slovenski narod« in »Jutro«.
d Pozor! V Novem mestu je začel izhajati seveda samo do volitev nov list s starim imenom: »Dolenjske novice«, katerega namen je par ljudem pomagati do poslanskega mandata. Ker je zdaj najmanj primeren čas, da bi na račun edinosti slovenskega ljudstva par ljudi hotelo priti do komodne-ga življenja, ki ga navadno te sorte poslanci peljejo, opozarjamo našo ljudi, naj list lepo vrnejo. List bo v začetku zel^ nevtralno in nedolžno pisal, ko se bo pa ugnezdil, bo povedal šele, kaj hoče in kdo da je. Med izdajatelji je bivši komunistični poslanec Lovro Klemenčič.
d Preberite današnji članek: Zakaj neizprosen boj proti velesrbstu?
d Neverjetna podivjanost. Od sv. Katarine nad Medvodami nam poročajo: Vse surovosti in nečloveške, brezsrčne brezobzirnosti, ki se v nji odlikuje letos nova vrsta izletnikov v naš lepi kraj, ne moremo popisati. Samo nekaj junaštev, ki so jih
sko posvetovanje med zastopniki vlad Latvije, Litve in Estonske, Razen gospodarskih vprašanj hočejo določiti na tej konferenci baltiške države svoje enotno razmerje do Zveze narodov. Vse tri države so republike. Latvija ima okoli 21/o milijona prebivalcev; glavno mesto je Riga. Litva ima 2 milijona prebivalcev; gl. mesto je Kovno. Estonska ima tudi okoli 2yz milijona prebivalcev; prestoho mesto pa je Revelj (ruski Kolivanj),
v Pri volitvah na Francoskcm, ki so se vršile v nedeljo, je dosedanja vladna večina poražena, in je zmagala opozicija. Politika napram Nemčiji se bo znatno izpreme-
a •	avstralskl državi sta te
delavsko vlado. Od šestih avstralskih držav, ki tvorijo avstralsko konfedera-' rajo (zvezo držav), imajo doslej že štiri delavsko vlado.
V
1 doprinesli ti tajivc-i božji in zaničevavci kr-i vavih žuljev našega kmeta-trpina. V naši J lepi. prenovljeni cerkvici, ki je po svojem ! novem, čisto moderno zasnovanem oltarju in enako slikanem presbiterju (prostor krog velikega oltarja) za vsakega ljubitelja umetnosti kar moči važna, v cerkvi so ti tolovaii vrgli po tleh težki velikonočni bronasti svečnik, sveča se je pri padcu razbila in v kose razletela. Kar so imeli naši ljudje ob potih pripravljenih drv, butar, za dom in 7a prodaj, eo jim vse razmetali in v dolino zvalili. Nekemu gospodarju (Florcu) so poleg vse druge škode zvalili v dolino kup hlodov, ki jih je z veliko težavo in z ogromnim naporom zvlekel k poli, da jih odtod zvozi naprej. Da so imele te podle duše četrt ure surove zabave, bo moral siromak trdo delati, da hlode zopet nazaj pripravi. In lo z lai, ko je drugega dela v izobilju. Da se jim ne smili ne travnik, ne njiva, ko gazijo po najlepšem žitu in ga uničujejo, ni tako čudno, bolj čudno je to, da so oboroženi; ljudje, ki so zapazili, kako škodo jim delajo, so jih šli preganjat, pa eo jim potepuhi grozili z revolverji. Za zdaj jim je sicer uspelo, totla na potrpežljivosti našiii ljudi ne kaže grešiti; če se bodo taka div-jaštva ponavljala, se ljudstvo pripravlja, da poseže po primernih sredstvih samoobrambe. Če kdo odnese na lastuo kožo pisan spomin na svoja pobalinska »junaštva«, naj ve, da so naši mirni Kafarinci krotki in blagi; tudi imajo poštene in mirne izletnike radi in jih spoštujejo; nič se pa čudili, če jim ob takih bolečih krivicah zavre kri in si pravico sami in po svoje narede. »Domovino' in »Jutro« prosimo, da te vrstice ponatisneta, da jiii bodo pravi krivci brali in si stvar k srcu vzeli, če niso popolnoma podivjani.
d Iz slovarja brezverske Domovine. Kako mora pisava surove in brezverske Domovine podivjati lastne bravce, naj se presoja iz sledečih psovk, ki jih namečo samo 19. številka letošnje Domovine: jezuitsko hujskanje, zapeljivci, zatiralci, pustolovci in sleparji, rovarji in hujskači, besneča duhovščina, cunja, tolovaji, stekli psi, zganjarji, telebani, falot, zlobni mazač, Marijine device 1 In to v eni sami Številki!
d Poboji in umori se silno širijo. Velik vzrok je poleg alkohola brez dvoma v tem, ker svobodomiselni časopisi dan za dnem ubijajo v ljudstvu vero v Boga. se norčujejo iz božjih in cerkvenih zapovedi, iz molitev, zakramentov, izrivajo vero ii javnosti, prosiavljajo nemoralnost, prinašajo nenravne inserate in nespodobne romane in s tem v veliki meri širijo surovost, brezčutnost in podivjanost med ljudstvom. Zlasti na Štajerskem, kjer so svobodomiselni in brezverski časopisi zelo razširjeni, ta surovost nevarno napreduje. Krščanske organizacije, ki se z vso silo trudijo, da se ta surovost iztrebi iz našega ljudstva, stojijo pred veliko in težko nalogo. Tu ne pomagajo samo predavanja in usta-navlianje dobrih in Poštenih druščin (v
obliki društev) temveč tudi odločen boj proti alkoholu in svobodomiselnemu časopisju, ki največ delata za ix»urovelost na. šega ljudstva.
d Uradno nasilje. Vdova kmetica Marija Vidmar iz Jarš pri Ljubljani ima hi-žico, v kateri stanuje s svojo nečakinjo. Pod strelio ima edino shrambo, kjer more hraniti svoje pridelke (žito, fižol, mast meso, moko, semena itd). Sedaj pa ji je ljubljansko okr. glavarstvo šiloma vzelo to shramlx> za stanovanje nekemu zasebnemu uradniku. Ker ni imela svojih pridelkov kam spraviti, jih je pustila v shrambi. Pa so prišli orožniki ter z grožnjo, da jo lxido prebodli, zalitevali od nje ključ od shrambe. Vsled neumestne grožnje je žena dala ključ in i/j strahu padla v nezavest in se danes bolna leži. Orožniki so takoj dali po dveh najetih delavcih znositi vse iz shrambe v vežo, kjer še danes stoji, ker žena nima kam shraniti. Pri vsem tem so orožniki zalitevali od nje za delo 400 kron za delavca, ki jih je žena morala takoj plačati. Za reveža seveda velja najstrožji zakon, ljubljanski boga tuši pa se lahko šopirijo v desetih sobah.
d Boj proti Cerkvi. Komaj je prosluli Pribičevič sedel na ministrski stolec, že jo začel boj proti Cerkvi. Kar na svojo roko — brez vednosti škofijstva, celo brez vednosti šolske oblasti v Sloveniji jo prestavil kateheta žužka iz Kranja v Kočevje in mu celo prepovedal, da niti na dan birme in škofove vizitacije ne sme v šolo. In zakaj. Samo zato, ker je g. katehet vodil Marijin vrtec i-i Orličc, kjer je otroke krščansko vzgajal. Sicer je vprav Pribičevič vedno in vedno pritiskal na ueiteljstvo, naj tudi izven šolo prosvetno dela. No, in g. žužek je delal, ter jo bil zato preko duhovske oblasti, ki edina ima reči končno besedo, prestavljen. Seveda se je škofijstvo takoj pritožilo v Beigrad radi tako grdega kršenja px>stav. Naši ljudje pa naj tudi v tem vidijo, kako je glavni in edini namen dr. Žerjavo-ve stranke boj proti Cerkvi. In ker se more ta boj izpeljati edino le s pomočjo svobodomiselnega Belgrada, zato dr. Žerjav za vsako ceno zahteva in podpira centralizem.
d Pazite! Po deželi hodi neki vsiljiv Hrvat, ki nabira naročnike za povečanje fotografij. Vsiljivca vrzite na cesto, ker imamo dosti domačih obrtnikov.
d To vam je poštenjak! Samostojni general Ažman-Medved iz Lesec ne uživa bas sijajnega ugleda. Te dni pa se je vršila pred ljubljanskim sodiščem obravnava, ki je pokazala g. Ažmana v dokaj žalostni, n samostojnega voditelja ne preveč častni luči. Stvar pa je ta-le: Ažman je napisal in priobčil s svojim polnim podjnsom v »Narodnem dnevnilm<< članek, v katerem s*-3" moti župana Resmana iz Radovljice, Ko pa je župan Resman radi tega poklical Ažmana pred sodišče, je resnicoljubni Ažman kratkomalo utajil, da bi bil on sestavil in napisal ali celo podpisal oni članek, češ:
se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE - Liubliana, Mestni trd
naj jaz, ki imam komaj dva razreda ljudske gole, niti sposoben nisem, da bi kaj takega skupaj spravil. Glede na ta Ažmanov zagovor pa je Resmanov zastopnik dvignil obtožbo tudi zoper odgovornega urednika >Narodnega dnevnika«. Ta pa je že z ozi-rom na ugled svojega lista moral priznati, da je Ažmanov zagovor zlagan, da je namreč Ažman članek sam sestavil in napisal in tudi podpisal ter ga prinesel že za tisk pripravlienega v uredništvo. Glede na to jo Ažmari moral pri naslednji razpravi priznati, da je pri svojep prvem zaslišanju iagal. — Ka predsednikovo vprašanje, jeii bil že kdaj kaznovan, pa je Ažman vnovič polcazal svojo resnicoljubnost in se odrezal, da še ni bil nikoli kaznovan. Prepričati pa se je moral zopet, da je resničen ljudski pregovor, ki pravi, da ima laž kratke nogo. Oglasil se je Resmanov zastopnik dr. Natlačen, ki je opozoril senat na kazenski list in glej jo smolo, v kazenskem listu jo bilo res tako zapisano, da je bil Ažman ie enkrat kaznovan radi tepeia. Ker Až-manu drugega ni preostajalo, je nato brez vsake daljne debate priznal, da je že bil predkaznovan. — Potem se pa samostojneži čudijo, da nimajo nobenega uglerla med ljudmi. Kako pa naj ga imajo, če trpe take ljudi na vodilnih mestih!
d Cerkev na Rakovniku. Dogotovljeni so v surovem zidu že vsi oboki, lo v absi-di bo še nekaj dni dela. Takoj po prazniku Marija Pomočnice se bo začelo z ometava-njem. Zunaj so tudi že pričeli odstranjevati stranske odre in snažiti zid. Pri stolpih se jo dosegla visočina lin. Kraani veliki oltar je že v delu, istotako prižnica in obhajilna miza. Okna so naročena. — Vse dobrotnike naj doseže topla zahvala z obilnimi milostmi Marije Pomočnice.
d P.ogataš iz Palanke v Kamniku. V Kamniku se je pred Veliko nočjo pojavil 30 do 35 letni možakar. Oglasil se je tudi pri Podlesnikovi družini v Podgorju. Pravil je, da je lastnik velikega mlina v Pa-lanki, da pa mu je trenutno zmanjkalo denarja. Ker namerava skleniti veliko kupčijo, je prosil Podlesnikarja, če bi šel on v Palanko po denar. Napisal mu je pismo na svojo mater v Palanki. V pismu je naročil materi, naj i .toč i Podlesnikarju poldrug milijon dinarjev, da mu jih ta prinese v Kamnik. Podlesnikarju je obljubil 200.000 kron nagrade. Podlesnikar je verjel in se s pismom odpeljal v Palanko. Seboj je vzel le toliko denarja, kolikor je mislil, da ga bo rabil za pot do Palanke. Med tem se je pa tujec nastanil pri Podlesnikarjevih in o praznikih pridno jedel potico in šunko. Podlesnikarjeva žena mu je na prošnjo dala precej denarja »na račun.« Ko se je Pod-lesnikar pripeljal v Palanko, je zaman iskal tujčevo mater. Oglasil se je pri orož-nikih, pri občini, pa je nikjer niso poznali. Spoznal je končno, da ga je tujec pošteno potegnil. Ampak, kaj sedaj. Denarja je yzel s seboj le za pot do Palanke in tako je ostal čisto brez solda. Poznal ga ni nih-lje-_ Končno se je Podlesnikarja usmilila postna uradnica, ki je iz svojega založila Pristojbino za brzojavko, v kateri je prosil svojo ženo, naj mu brzojavno nakažo denar "a bo mogel domov. Denar je prišel in Podlesnikar se je odpeljal proti domu. Med-
tem je pa tudi bogataš iz Palanke izginil iz Kamnika. Z njim pa je pri Podlesnikarjevih izginila tudi zlata ura, 2 zlata poročna prstana, zapestnica z gumbi, 2 srebrni moški uri, zlat ščipalnik in nekaj perila. Oškodoval je še tudi nekaj drugih strank. Možakar je star 30 do 35 let, precej velik in je čedno oblečen. Govori hrvatsko in sicer precej lntro. Orožništvo predrznega goljufa pridno zasleduje. Ker se mu je v Kamniku tako gladko posrečilo, bo gotovo še kje drugod poskušal svojo srečo. Zato opozarjamo ljudi, naj bodo previdni.
d Umrl je v Vremah na Krasu župnik g. Mirko Rodič, star 40 let. N. p. v m.
d Smrtna nesreča. Dne 7. maja je br-zovlak, ki vozi ob 5. uri popoldne proti Zagrebu, povozil do smrti Nežo Gracer iz Les-kovca, župnije Rajhenburg, in sicer na železniškem prehodu v Vranjek. Vračala se je iz sejma v Sevnici ter je bila vinjena.
d tfmrtna nesreča z avtomobilom. Pri Velikem Mraševem na Dolenjskem se je zgodila pred dobrimi štirinajstimi dnevi 3trašna nesreča. Ljudje so videli avto, ki je drl z neznansko silo. Bilo je na njem več ljudi. Z vso silo se zaleti v gozdu v drevo. Šofer in njegova žena sta se pobila smrtno. Državni avto, ki vozi pošto, jih je odpeljal v bolnioo, kjer sta podlegla. Prizor je bil grozen. Na šipi se je poznala koža in lasje nesrečne žene vsled strašnega udarca. Ostali so menda lahko ranjeni. Vzrok je nenadno pokvarjenje motorja.
d Toča in strela. Iz Hrasta pri Vinici se nam poroča: Kakor drugod je tudi pri nas strašila toča in strela. Strela je udarila v poslopje Franceta Karin, tako da je ogenj uničil hišo in gospodarska poslopja. Škoda je velika. Toče smo imeli toliko in tako debele, da jo je bilo vidati še drugi dan.
d Ogenj. Dne 4. t. m., na god sv. Flo-rijana, okoli četrt na eno ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje Antona 2gaj-nar, posestnika na Malem Lipoglavem hiš. štev. 2, župnija Lipoglav (vas pri župni cerkvi), p. Šmarje-Sap. Siloviti ogenj je imenovanemu uničil dva poda, kaščo, dvojne svisli, vse gospodarsko orodje, ves živež in obleko. Škoda je ogromna, a zavarovalnina malenkostna. K sreči ni bilo vetra in je kmalu po izbruhu požara začelo deževati. Sicer bi bila vsa vas ono samo veliko pogor'šče. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Usmiljena srca se prosijo, da revežu, ki je v veliki denarni stiski, priskočijo
na pomoč.
d Požar je upepelil hišo m gospodarsko poslopje Heleni Kovačič v Žizmaricah pri Sodražici. V ponedeljek zvečer ob enajstih je začelo goreti v podstrešju, ogenj se je naglo razširil, toda velika spretnost novega gasilnega društva je pod vodstvom gas. načelnika Fr. Pinča neumorno delovalo s takim naporom, da so rešili vsa poleg stoječa poslopja, posebno pa Pogorel-čev skedenj s slamo krit, ki stoji prav tik pol metra od pogorele šupe. Bile so male stavbe, toda kljub temu je cenjena škoda na 28.000 Din.
— Truplo tašče ukradli tatovi. V okolici mažarskega Arada vzhodno od Subotice je neki kmet klal svinje. Pri tej priliki je bila domača slovesnost, h kateri so bili vabljenj tudi sosedni znanci, Ko, se je po pojedini razvila
zabava, se jo pa zgodilo, da je v kuhinji umrla kmetova tašča. To je kmeta zelo prestrašilo, ie toliko smrt, nego to, da bo sedaj konec za-> bave. Sklenil je, nesrečo prikriti gostom, ki so se mirno veselili naprej, jedli svinjino s papriko, pili vino in plesali čardaš ob zvokih ciganske muzike. Kmet pa je sam skril mrtvo truplo, da bi ga nihče ne opazil, v veliki Če-ber za perilo ter pokril s plahto. Ko so gostje odšli, so je drugo jutro kmet spomnil na nesrečo ter šel da mrtvo taščo spodobno spravi na mrtvaški oder. Toda čebra ni bilo več. Po noči so neznani tat je vkradli čeber, misleč, da je v njem nasoljena svinjina. Dogodek mož naznanil orožnikom, pa doslej še vJtao našli sledu ne o tatovih in ne o taščinem truplu.
d Bratomor. Iz Sevnice poročajo: V nedeljo zvečer, 4. maia sta bila pri svojem starem očetu Jazbecu na Žigrškem vrhu, brata Martin in Ivan Božič. Po malem prepiru popade Martin kuhinjski nož, ga zasadi Ivanu v vrat in mu prereže goltanec in sapnik. Poklicani zdravnik mu ni mogel dosti pomagati ter je Ivan umrl v ponedeljek 5. maja. Cela fara sevniška je razburjena vsled tega zverinskega dogodka, Dne 7. maja so orožniki dobili morilca, ki se je v okolici potikal. — Veliki teden, v sredo, so našli v gozdu na »Gobovcih« obešenega nekega moškega iz Savinjske doline.
d Predznaki kuge na Angleškem. V
zadnjih mesecih se je na Angleškem začela širiti spalna bolezen. Ta kuga se vedno bolj širi. V januarju se je ugotovilo 75 slučajev te bolezni, februarja že 217, marca 468 in v prvih treh tednih aprila pa že 649. Kakor izjavljajo zdravniški izvedenci, so to prvi znaki kuge, ki ji vsa sredstva ne morejo blizu iz enostavnega razloga, ker ni zdravil, ki M ji mogla preprečiti širjenje. Vidi pa se, da so vasi pred to boleznijo bolj varne kot mesta. Najhujši so slučaji, ki se pojavljajo na zapadu. Neki zdravnik zdravstvenega odseka je izjavil: »To je najnevarnejša kuga.« Od zapadnih slučajev umre 25—50 odstotkov, a o ostali še ni dognano, v koliko so ozdravljeni.
d Brezposelnost na Češkem raste. Na skupščini čehoslovaških industrijCev se je ugotovilo, da je znašalo število brezposelnih v celi državi koncem februarja 195.000, dečim jih je bilo koncem novembra 175 tisoč. Največ brezposelnih je v predilni industriji — 110.000.
d Kralii. V Avstriji propadajo banke druga za drugo. Tako da bo predložen zbornici zakonski predlog, naj se uradno zatvori okrog 450 bank. Bančni uradniki stavkajo, banke pa nimajo denarja, mnoge v zadnjem obupu špekulirajo. Istotako propade mnogo trgovcev, ljudje pa neprestano zahtevajo povišanih plač, dasi dobivajo razmeroma isto plačo kot pred vojsko, a hoče vsakdo neprimerno boljše živeti kot pred vojsko. Zato so vse kavarne in restavracije vedno polne stavkujočih.
d Večja čebela, Amerikanci niso zadovoljni z današnjo čebelo in njenimi uspehi. Hočejo, da mora biti ameriška čebela večja in odpornejša in mora prinašati toliko medu, da bodo lahko ves svet zalagali' z njim. Neki čebelar Safemire je napisal v nekem listu članek, v katerem trdi, da je izdelal večje satove kot so čebelini. Uspeli tega je bil, da so j)ile tudi čebele yečje ia
V Ljub',,-T,i
ki se ic FREiSfcLILA iz hiJe Uršulioskega samostana na Kongresnem trgu p k' nunske crkv. v lastno novo palačo on MIKLOŠKFVI cesti poleg hotela «UN10N«. — Hranilni vloge se obrustujejo
z otiron na višino zneska in odcovednl čas
so mu prinesle več medu. Amerikanci imajo svoje čitatelje za velike lahkoverneže.
d Raketa ua mesec. Amerikanski tehnik Godar je izdelal raketo, katero misli poslati ua mesec. Izstrelil jo bo s posebno, ogromno, topu podobno napravo proti mesecu. Začetna brzina bo znašala 11 km na sekundo, letela bo 36 ur in če bo padla na mesec, bo povzročila svetlobo, ki se bo z daljnogledi videla tudi z zemlje.
MED BRATI IN SESTRAMI.
SOleini jubilej katol. delavske družbe v Idriji. Preteklo nedeljo je skromno praznovala prva slov. katol. del. družba v Idriji svojo tridesetletnico. Kat. del. družba v Idriji je bila prva organizacija, ki se je ustanovila kot plod I. slov. katol. shoda. V vsem svojem 301etnem obstanku je vestno vršila svoje važno kulturno poslanstvo, vse krščansko socialno, kulturno in
Varnost z a hranilne vloge ie zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega* je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in lemljiš! v tu- in inozemstvu. — Denar sc naloži lahko tudi po poštnih položnicah.	5881
ZOPER SLABOKRVNOST
SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj »ARO/MATKNO ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarna »Pri angela varbu« na Vrhniki. — Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli in P' otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol lit™) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi ccnejše poštnine naročiti vsaj 3 stcklcnice naenkrat. Zahvale na razpolago! Pišite na lekarnarja HOČEVAR-JA na VRHNIKI 1
Ka;bolj!li Šivalni stroji In Kolesc
lirifrnfrza rodbinsko in "k1".1"0
Vitfl M&HHlrl rabo vedno v zalogi edino pri JOSip PC|CllH€
Lf?lE$!jtlE16, ob vodi blizu Prešernovega sponunIM stolom potrebščine za Šivilje, krojače, čevljar|e In sedlarje. UaUiuterja In vse drobno blago.
Ljubljani v naših večjih primorskih krajih koncerte. V nedeljo 11. t. m. sta koncer-lirala v Postojni, v torek 13. t. m. v Trstu, v četrtek 15. t. m. v Gorici in v nedeljo 18. t. m. v Vipavi Koncertista sta upoštevala razmere naših bratov in sta sprejela v programe tudi pesmi, ki so tudi za glasbeno manj izobraženo publiko dostopne in razumljive. Tako imajo naši bratje priliko slišati najboljše, kar nam lahko nudi naš narod v glasbenem oziru.
Poučen izlet idrijske trgovsko-obrtne šele v Trst. V četrtek 8. t. m. je napravilo okrog 80 dijakov idrijske trgovske obrtne šole poučen zlet v Trst.
Dramtična šola v Gorici. Dramatičen krožek v Gorici ctvori 15. t. m. dvomesečni večerni dramatični tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak.
Spopolnjevalni tečaj za poklicne šivilje se je 5. t. m. otvoril v Gorici na po-
vršitvi študij odslužiti svoj rok. Dijaki se vpoklicujejo, kakor znano, vsako leto v avgustu, Upamo, da se posreči našim po. slancem izposlovati oprostitev tudi za di-jake, ki so že služili v bivši Avstriji.
v Za hranilce. Do konca aprila so morala županstva predložiti vojnemu okrožnemu poveljstvu dokazila za one, ki so kot hranilci oproščeni vojaške službe in, kateri niso že v januarju predložili dokazil, da res izvršujejo svojo dolžnost. Vsi tisti, ki nimajo več pravice do oprostitve ali ki kljub ponovnim pozivom še sedaj niso predložili zahtevanih dokazil, bodo v najkrajšem času vpoklicani.
v Nezakonski sinovi so tudi lahko oproščeni vojaške službe kot hranilci matere, ako mati nima drugega hranilca in ne plačuje čez 20 Din davka. Seveda je mladenič le tedaj in toliko časa oproščen, če v rcsnici vrši dolžnost hranilca.
v Vprašanje. Moj prvi sin je pogrešan izza svetovne vojne, drugi pa je bil vpoklican na polni rok. Prvenci (edinci) imajo menda pravico do skrajšanega roka. Zakaj se mojemu drugemu sinu ne dovoli skrajšan rok, ko prvega gotovo ne bo več domov? — I. U. S.
Odgovor. Najbrž prvi sin še ni bil pri sodniji za mrtvega proglašen in se tedaj še vedno smatra za živega. Vložite pri deželnem sodišču prošnjo, da se pogrešani sin prcg'asi mrtvim. Ko bi sodišče omenjenega proglasilo za mrtvega, tedaj pa vložite pri vojnem okrožnem poveljstvu r-rošnjo, da sc drugemu sinu dovoli skrajšan rok.
Selce pri Škof ji loki: v nedeljo 18. maja se bo vršilo slovesno odkritje spominskih plošč v čast in spomin 117 padlim vojakom iz selške fare.
prosvetno delo idrijske kotline je bilo do pred vojne osredotočeno v njej. Vsled razmer, v katerih se danes nahaja vse društveno življenje v Julijski Benečiji, pa družba danes ne more vršiti več te<5a, kar je do vojne, V okvirju družbe obstoji danes močan (50 grl) pevski zbor, orkester s svojo godbo na pihala in bogata knjižnica, katere se zlasti mlajši člani pridno poslužujejo. V duhu se spominjamo tudi mi tostran meje tega jubileja in iskreno želimo, da bi bilo družbeno delo bogato blagoslovljeno tudi v bodoče v blagor naših zatiranih bratov.
Odlična slov. pevca na Primorskem. Gospa Thieny-Kavčnikova in g. Julij Bet-teto, oba člana ljubljanske opere prirejata v teh dneh v družbi z g. Srečkotom Ku-inarjem, pevovodjenj .Glasbene Matice v
budo zavoda za pospeševanje male obrti. V ta tečaj se morejo vpisati le šivilje, ki so prekoračile 18. leto.
Mizarski spopoJnjevalni tečaj v Solkanu se je otvoril 13. t. m. in se udeležuje okrog 25 tečajnikov.
VOJAŠKE ZADEVE, v Naše vojake in iante opozarjamo na notico v Novičarju: Naši vojaki in 3 Slovenski narod«.
v Oprostitev letnika 1899. Na ponovna vprašanja z raznih strani, če so oproščeni tudi dijaki rojeni 1. 1899., ki jim jc liastpp vojaške službe preložen do konca Študij, smo se tozadevno obrnili na pristojno mesto. Sporočilo se nam je, da za dijake letnika 1899 naredba o oprostitvi ne velja, ampak da bodo morali po do-
w

PDLITlCm • 2HP1SKI
_
+ Shod zaupnikov SLS se je vršil v nedeljo na Brdu pri Lukovici in za Moravče pri g- Bergantu v Krascah. Oba shoda sta bila prav dobro obiskana in so zaupniki po poročilu urednika Smodeja o razvoju in sedanjem stanju političnega položaja navdušeno odobravali možato in dosledno politiko Jugoslovanskega kluba in njegovega dičnega načelnika dr. Korošca. Na Brdu je (jovoril tudi tajnik Strokovne zveze žužek, ki je imel prej lepo uspel javni shod v Kraš-ni. Vse ljudstvo z zanimanjem zasleduje borbo opozicionalnega bloka proti bloku korupcije in nasilja ter pozdravlja močan odpor, ki se je pojavil tudi v srbskem narodu 'proti predstavnikom sedanjega režimo.
-f Zborovanje v Št. Lampertu. V nedeljo dopoldne je posl. Kremžar v Št. Lampertu nad Zagorjem imel sestanek z volivci, katerim je poročal o gospodarskem položaju Slovencev v državi, o gospodarski, socialni, kulturni in politični potrebi avtonomije ter o boju za njo. Volivci so odobravali delo svojih poslancev ter so pripravljeni za boj v dosego svojega cilja.
o S krvjo. Pašic res hoče s krvjo braniti korupcijo in velesrbsko izmozgavanje Slovencev in Hrvatov. Na shode, ki so jih v nedeljo prirejali demokrati, je pošiljal oborožene bande, ki so shode s silo razbijali.
p 13 odlikovanj vrnjenih. Od vlade plačani banditi so napadli zemljoradniški shod v Morinu v Banatu. Poslanca Vujiča so banditi pretepli ir ga potem še okradli. Vujič je zaprosil pri kralju za avdienco, da mu vrne 13 odlikovanj, ki jih je dobil kot vojak na srbskih frontah.
p Dr. Žerjav pošilja okrožnice, kjer naroča slovenskim odpadnikom, da naj male stranke, med temi tudi Prepeluha, puste pri miru, ker vse te pomagajo razbijati SLS, ki Re najhuje bori za pravice Slovencev. Torej s'.a v razbijanju slovenske fronte vele-srba dr. Žerjav in Prepeluh s svojim Avto-nomistom iste misli.___
Tablice za tombolo
v blokih po 50 komadov, cela serija 5000 tablic, priporoča tiskarna J. KRAJEC nasl., Novo mesto.
n Proslava ISletnice Orla na Ježici
18. t. m. se bo izvršila po sledečem sporedu: Ob 2 sprejem bratskih društev; ob y23 skušnja za nastop; ob 3 litanije v podružnični cerkvi sv, Jurija; ob priče-tek javne telovadbe na Šafarjevem vrtu v Stožicah. Spored telovadnih točk je sledeči: proste vaje članov in članic, proste vaje obeh naraščajev, vaje na orodju, krožkove vaje, nastop gostov in zaključna skupina. Pri prireditvi sodeluje godba Mladinskega doma iz Ljubljane. Po končani telovadbi prosta zabava, za katero je vsestransko poskrbljeno. Vabimo vse prijatelje, da v obilnem številu prihite k tej naši proslavi. Bog živil
n Izobraževalno društvo v Borovniei ponovi dne 18. maja igro »Miklova Zalat ob pol 4 popoldne. Pri igri nastopijo tamburaši. K obilni udeležbi vabi odbor.
n Odšla je neznanokam 28 letna Ljudmila Mr-har iz Stanežič. Morda je kje v službi. Kdor bi kaj o njej vedel, naj sporoči njeni materi: Poloni Mr-har, Stanežiče 43, p. St. Vid nad Ljubljano.
n Lučine. Naše kat. prosvetno društvo vprizori dne 18. maja popoldne ob pol 3 igro: »Črno-šolect. Pričakujemo obilne udeležbe. Prijatelji poštene zabave pridite pogledat!
a Evharistični shod sa kamniško dekanijo se bo vršil 12. in 13. julija v Grobljah. Natančnejši spored objavimo kasneje.
Izvršilni odbor Okrožja kmetskih zvez r Novem mestu ima prihodnjo sejo v pondeljek, dne ' 19. maja ob 9 dopoldne v tajniStvu SLS v Novem mestu. Udeležba članov odbora brezpogojno potrebna. — Okrožje kmetskih zvez v Novem mestu.
n Tajništvo SLS r Novem mesto prosi predstavnike in namestnike naših volivnih skrinjic v občinah črnomeljskega in novomeškega okraja na važen sestanek, ki bo v pondeljek, dne 26. maja točno ob 9 dopoldne v novomeškem tajništvu SLS v Krajčevi tiskarni.
n Okrožje kmetskih trei r Novem mestu vabi svoje odbornike k seji, ki bo v pondeljek, dne 2. iunija ob 8 dopoldne v tajništvu SLS v Novem mestu (tiskarna Krajec). V smislu okrožnega pravilnika spadajo v okvožni odbor tudi načelniki in tajniki Okrajnih kmetskih zvez.
n Begunjo pri CerknieL Zadajo nedeljo v maju, dne 25. t m., se vrši pri podružnici Matere božje v Bezuljaku posvečenjo treh novih bronastih zvonov. Začetek ob 10 dopoldne. K lepi in redki cerkveni slovesnosti so vsi okoličani uljudno vabljeni.
n V Preddvoru nad Kranjem priredi ljudski oder kat. prosv. društva »Preddvore na praznik Vnebohoda dne 2G. maja točno ob pol 4 popoldne v društveni dvorani krasno zgodovinsko igro s
Podjetna tata zdaj sta vrla $ m nož In dan pei-ice zale it VBliHti pralnico odprla, U so 3 milo .Zlatorog tu praln.
w	HBdsljevanjG sledi.
petjem v 5 dejanjih »Dekle z biserit. Okoličani vabljeni. Vstopnice se dobe v predprodaji.
Konjskim trgovcem in kupcem se naznanja, da se v trgu Sodražica ob vsakem semnju vrši tudi konjski semenj. Ker bo 15. maja velik letni semenj, se vabijo kupci in prodajalci, da se ga udeleže! Prostor ugoden, železniška postaja Žlebič, od katere je do trga le 5 km.
n V nedeljo, dne 18. maja v Selca pri Škofji Loki! V župniji Selcih nad Škof jo Loko je padlo v svetovni vojni 117 vojakov, 25 jih pa še sedaj pogrešajo. Tem svojim rojakom, katerih kosti počivajo daleč od doma v tuji zemlji, so postavili Selčani lep spomenik: vzidali so jim na pokopališču dve spominski plošči z imeni vseh padlih vojakov. Plošči bodo odkrili v nedeljo, dne 18. maja ob desetih dopoldne. Pri tej priliki se bodo zbrali v Selcih ne samo domačini, ampak tudi bivši vojaki od blizu in daleč. Brezdvomno bo zgledu Selc sledilo še mnogo drugih župnij. Saj so stroški za tak spomenik razmeroma majhni. Obe plošči sta veljali 1500 Din, vsaka črka pri imenih pa 2 Din, skupaj 4500 Din. Izletniki v Selca si lahko pri tej priliki ogledajo še Krekovo spcmiinsko ploščo in grobni spomenik Krekove matere. Vsak udeleženec bo odšel s prireditve s sklepom: Tudi padli vojaki iz naše občine ne smejo ostati pozabljeni, tudi pri nas jim postavimo vsaj skromen spomenik!
n Praznik Marije Pomočnice se bo obhajal letos na Rakovniku dne 24. in 25. maja. Dne 24. bo ob pol 6 popoldne slavnostna akademija pri lurSki votlini, ob 9 zvečer pa sprevod z lučkami — Dne 25. maja bodo sv. maše deloma v kapelici, deloma na prostem. Procesija se razvije pri lurški votlini in se konča na srednjem zavodovera dvorišču. Pred procesijo govori č. g. kanonik dr. Klinar.
n Ribarski tečaj. V Kostanjevici na Dolenjskem se vrši pri ondotnem gozdnem oskrbništvu tečaj za gozdne in lovske čuvaje in v zvezi z istim tudi tečaj o ribarstvu in sicer v času od 1. julija do 12. julija 1924. Sporazumno s direkcijo Sum se določa, da se tega tečaja lahko udeleže tudi ribniški čuvaji in sploh interesentje, ki se zanimajo za ribarstvo in ribogojstvo. Za omenjeno število udeležencev je preskrbljeno za stanovanje in hrano po režijskih stroških. Potrebnim vdeležencem se bodo podelile tudi podpore. Prijave kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti ljudsko&M-sko izpustnico, nravstveno in ubožno izpričevalo ter morebitno izpričevalo gospodarja, pri katerem Je prosilec uslužben, je vložiti pri ljubljanskem velikem županu najkasneje do 1. junija 1924._
V vsako hišo »Domoljuba*!
NE NAROČAJTE, NE KUKUJTE IN NE BERITE ČASOPISOV, KI SO ODPADLI OD VERE IN NARODA. TI ČASOPISI SO V PRVI VRSTI »DOMOVINA«, »JUTRO«, »SLOVENSKI NAROD«.
SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost?. Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v taldh slabih dneh je pravi Fellerjer Elzailuidl Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganjel S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica: 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja! lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg St 16, Hrvatsko.___
Najboljša OPEL-KOLESA
prvovrstna znamka, se dobe po brezkonkurenčni ceni pri tvrdki O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna nI. IL
PRODA SE iz proste roke PRITLIČNA HIŠA z vrtom in 3 parcelami gozda v bližini Stare Loki. — Več se poizve prh FR. RUPAR. kova«, Škoifc Loka, kap. predmestje It, 16.	2581,
V
MORAVČE.
V dneh od 27. aprila do 4. maja smo obhajali st. misijon. Vodili so ga č. g. iazaristi, superior Eržen, dr. Knavs in Savel. Zadnje je prišel še g. Tumpej in imel poseben poduk za mladeniče. Farani so se udeleževali pridig in cerkvenih pobožnosti v prav obilnem števila. Prav veličastno je bilo v nedeljo ziutraj skupno sv. obhajilo za vso župnijo, za red pri ob-hajilni mizi so skrbeli Orli. Bog daj, da bi sv. misijon obrodil bogate sadove. — V nedeljo 18. maja namerava orlovski odsek pokazati pri svoji akademiji kar se je naučil tekom zime. — Bližajo se občinske volitve za vse občine v moravški dolini. Pravijo, da nasprot-liki že vabijo svoje ožje somišljenike na se-itanke, da bi jih vzpodbudili za živahno agi-acijo za svojo stranko. Ne moremo jih imeti ;a tako zaslepljene, da bi mislili, da bodo
Kaplica na selškem pokopališču, na kateri bosta vzidani spominski plošči za padlimi vojaki selške fare.
zmagali s svojo listo v kaki občini, kakor do seda.> — p bodo tudi pri teli volitvah držali mozie-volivci zvesto kandidatne liste SLS.
MEDVODE.
Za občinske volitve so sklenili naši sa-mostoinezi, katere vodi g. J. šusteršič, p. d. lome, gostilničar iz Seničice in liberalci, katere vodi znani Sokol itd., tufc. postajenačelnik g. Suoic dogovor za skupno kandidatno listo, in sicer zato, kakor poroča »Jutro« z dne 6. t. m., ker »da te treba vse stori«, da se napravi konec klerikalnim političnim pustolovščinam, --- _ da mora priti sedaj čas ob-
za f'®nkalne izdajalce, varalice in Škodljivce«. (»Jutro« je to podčrtalo.) Volivce
?.l.Yah odborniki, izvol eni na tej listi, pridru-3 i T™1 Par # ,«udi ®o s tem že vrteli erona,to kandidatno listo, katero bi drugače težko skupaj spravili. Vsakemu, ki bi vam hotel natvezt te laži pokt žl*f takoi vrataf Dalje piše »Jutro«,da bodo »klerikalci« Postavili kar tri liste. Gotovo wi-gteva sem tudi listo dosedanjega župana g Al Eerovnika, tudi gostilničarja iz VATa moj 81
je bil izvoljen za župana od naše stranke, ker pa ve, da sedaj ne bo več, se hoče vzdržati s tem, da sestavlja svojo listo in seveda tudi trdi, da je še -vedno pristaš SLS. Mi pa tako »klerikalno« listo odločno odklanjamo, ker to je stranka lovcev in gostilničarjev. Gostilničar nam županil nc bol Volite le res naše liste, in sicer kmečki volivci listo SLS, katere nosilec je g. Andrej Dolinar iz Svetja in bo imela 3. skrinjico, delavski pa listo Delavske strokovne zveze SLS, katere nosilec je g. Janez Peternel iz Preske in bo imela prvo skrinjico! Samo ti dve skrinjici sta naši.
MEDIJA-IZLAKE.
Tukajšnje prost, gasilno društvo ie letos veselo praznovalo god sv. Florijana. Zjutraj smo se udeležili sv. maše, popoldan smo vpri-zorili igro: Stari in mladi! Udeležba je bila velika. Dobiček je namenjen za napravo gasilskega orodja.
IZ BRUSNIC.
Dne 28. aprila t. 1. je bil baje od mrtvouda zalet na poti, ko se je vračal domov, Luzar Lovro iz Gor. Suhadola št. 3. Imenovani bc jc zgrudil na tla nezavesten in od tega časa ni več spregovoril niti ene besede, a dne 29. aprila je pa mož izdihnil svojo dušo. Mož jc bil daleč naokrog znan in priljubljen. Bil je tudi odličen pristaš SLS in član tukajšnjega izobraževalnega društva. Pogreba sc jo udeležilo veliko ljudi iu tudi uekaj članov društva ga je spremilo z zastavo k zadnjemu počitku. Sveti mu večna luč.
VAČE.
Dne 8. maja bo pokopali ua Vačah uglednega možu Antona Krhlikarja, tukajšnjega posestnika, naročnika in vnetega bralca Domoljuba. Bolezen jo bila dolgotrajna in mučna. Bolehal je, odkar jo prišel iz Ameriko iz rudokopov. Lep pogreb je pričal, da jc bil mož priljubljen. Pokojnemu naj sveti večna luč, prizadeti družini pa nate sožalje.
RIBNICA.
V nedeljo, dno 4. maja je priredila tukajšnja podružnica Jugoslovenske matirc cvetlični dnn za vestfnlskc Slovence. Nabiralo so jo tudi po okoliških vaseh trga Ribnice in se jo nabrali): Ribnica 22S6 kron 50 vin., Hrvača 195 K. Gorica vas 221 K, Nemška vas 156 K, Otavice 208 K, Bukovca 77 K, Saje-vcc 133 K, Brcžc 368 K, Sušj« 196 K, Jurjcvca 203 krone, Kot 272 K. Breg 28 K, Laze 138 K, Slatnik 186 K, Dane 164 K. Skupaj 4821.50 K Pravtako sn nabrale učenke dekliške osnovne šole za pirlie 833 K, meščanska šola pa 448 K. — K tako lepemu uspehu bo pripomogle učenko dekliške osnovne in meščanske šole. Najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralkamt — Odbor.
kdor naroča ali kupuVe svobodo-
miselno in pr0tinar0dn0 časopisje - zlasti »domovino«, »jutro«, »sl0ven. narod« — podpira brezverstva, velesrbstvo ter greši proti lastni družini in lastnemu narodu.
DRAŽBENI OKLIC.
HIŠA NA BLEDU II št. 86, s 5 sobami, kuhinja, te[,fadnj vrt- Pr'l)r- " °brt. trgovino ali letovišče, blizu kolodvora in jezera, bo naprodaj na dražbi 18. maja na licu mesta ob 3. uri popoldne.
PR™«"* 6?.000,P'n- 7	daje IVAN
PRETNAR, čevljar, Vižmarje, Št. Vid n. Ljubljano.
FIŽOL
vse vrste — kupi FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36,	2444
SV. VID NAD LJUBLJANO.
Občinsko volitve. Pretekli pondeljek so so npi okrajnem glavarstvu za našo občino vložile tri didafno liste SLS: lista kmetov SLS, lista obrtnikov bLS in lista dclavcev SLS. Zaupniki vseh treh sta-nov so namreč na sestankih predlagali in zahtevali naj ima vsak Btan svojo listo; krajevni odbor SLfj je pri svoji glavni seji, katere se je udeležilo 32 zaupnikov iz vseh vasi, po vsestranskem in temeljitem pretresu to predlogo osvojil iu soglasno odo-bril. Zakaj so se predlagale in odobrile 3 liste SLS ne bomo tukaj razlagali, ker nam urednik ne dovoli prostora in ker se je in sc še bo na sestankih po-jasnilo vsakemu, kdor bo želel. Kdor ima koli&aj dobro voljo iu hoče razumeti, zakaj v sedanjih žalostnih gospodarskih in političnih razmerah moremo in moramo voliti edinole SLS, ta bo šel sanes. ljivo volit in bo zanesljivo vrgel kroglico v eno izmed treh SLS skrinjic. Vsakega izmed uas doli-liost sodaj je, delati i vsemi močmi na to, da bodo vsi trije stanovi v občinskem odboru zastopani v častnem številu iz vrst somišljenikov SLS. — Pi-sarna volivnega odbora posluje v obrtni zvezi vsak dnn od 6 do pol 8 zvečer in vsako nedeljo od pol 8 do pol 10 dopoldne. Tjakaj naj so obrne vsak somišljenik, ki potrebuje kakih pojasnil. O upravnik in gospodarskih zadevah občine pa daje pojasnila g. župan vsakemu, kdor jih zahteva. Dosedanji večini v občinskem odboru se ni treba bati odgovora, kako jc gospodarila z občinskim premoženjem.
IZ NOVOMEŠKE OKOLICE.
Liberalci napenjajo vse sile, da bi za občinsko volitve zbrali zadnje ostanke svoje premagane vojske. Ker pa ljudje 2 Domovini«, ki jo v celih snopih brezplačno pošiljajo v vasi, nič ne verjamejo, so si izmislili liberalci drugo sredstvo: najeli so v vsakem sodnem okraju po dva moža, ki brusita peto od hišo do hiše in agitirata za dr. Žerjava ter nagovarjata ljudi, naj podpišejo demokratsko, to je liberalno kandidatno listo za občinske volitve. — V novomeškem sodnem okraju delata kuluk za liberalce peczionigt Lenaršič iz Novega mesta in znani Prijatelj iz Dol. Težke Vode. Zadnji se je baje sam hvalil, da zasluzi po 500 kron dnevno, ko agitira za žerjavovee. Načcistvo liberalno stranko obžalujemo, (ia jc pri izbiri agitatorjev za novomeški sodni okraj določila Ij-.idi, ki jim je samo na tem, da vlečejo mastne plače iz londa, ki ga 8 pomočjo Pribičoviča črpajo tudi iz državne blagajne in ljudskih žuljev. Ako vodstvo Samostojne demokratsko stranko ros nima v tej okolici sposobnejših mož, du se poslužuje ljudi, Iti se na pelitiko razumejo toliko, kot zajec na boben? S tem SDS sama dokazuje svojo slabost in onemogUst. Ako pa misli, da jo bosta v našem okraju izvlekla it blata zgoraj omenjena agitatorja, so presnet« moti. Naši kmetje imajo že dovolj žalostnih skušenj 1 liberalci in ne bodo nasedli raznim Lcnariičem In Prijateljem, ki so jima itak vse smeje.
SV. KRIZ PRI KOSTANJEVICI.
Skoraj samo žalostne stvari poročam«. V četrtek 1. maja jo umrla v Sv. Križu št 5 Marija Kom-Ijanec, mati č. g. Antona Itomljanca, mestnega kaplana pri Sv. Jakobu v Ljubljani, v starosti 74 let, previdena s sv. zakramenti. Bila je dobra, verna, pobožna žena, ki jo je bilo videti vsak dan pri »»• maši in mizi Gospodovi. Še v pondeljek smo jo videli. Med ljudmi je bila splošno priljubljena. Spo-minjajmo bc jo v molitvi Bog pa ji naj bo veoni plačnik! — Isti teden jo bilo pri nas toliko mrliCM. kakor v kateri mali župniji celo leto ne. Bilo !'" je sedom. Žalosten slučaj sc jo zgodil na Vr"!0, Umrla stn v Cncm tednu mož in žena, Jožo in i"e" zija Ukovič. V torek 29. aprila smo pokopalii ženo, zapustila jc teden starega otroka, naslednji smrtno zboli mož in po kratki bolezni umrje. Ostalo jo samih pet mladoletnih otrok. — Vclikonoc«® nedeljo jc igrala pri nas med procesijo Št. jernejisk» orlovska godba, kar je ljudi zelo navdušilo. Hvai jim! — V kratkem priredi tukajšnji orliški kroae* zelo poučljivo igro: »Roka božja«.
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni Iti »0<
KAKA.
Občni zbor naše hranilnice se je vršil pretočeno nedeljo. Nekaj vratih iz poročila bo zanimalo oiic brane in so poučne za našega kmeta. Kljub tonami krizi so vloge naraslo od »80 tisoč Din na r90 (jsož Din, posojila od 220 tisoč Din na 370 tisoč nin Po vojni zopet lezemo v dolgove. Poprečno nieše vsaka vloga 1380 Din, kar kaže, da so naši vlairatelji samo »mali možje«, oziroma ljudje, in da imaio tudi »kmečki kapitalisti« naložene svojo sto-J. L v bankah ali pri sosedih na visoko obresti 15 do 20 odstokov, kar zelo diši po oderuštvu. Povprečna visokost posojil znese 3000 Din, torej za Bospodarsko potrebščine! Občni zbor sklene, s pomočjo hranilnice naročiti motorno mlatilnico. Ves denarni promet znaša nad 1 milijon Din. Ker je bila udeležba velika in razpoloženje dobro, hranil-nični tajnik poroča o važnosti zadružništva. Slišijo se pogoste pritožbe, da kmet v obeh hranilnicah v Krškem sploh no dobi posojila. Popolnoma umlji-vol Trgovci in banke obrestujejo mnogo višjo! In velik čisti dobiček koncem- leta je prijetna reč! Seveda se nekaj razdeli, toda za kmečko koristi nič! Da pa morajo vlagatelji celo na svoje vloge čakati po cele tedne, to pač ni prav. Počasi so bodo menda kmetu odprle oči: Pomagaj si sam z zadru-
gaDll!	ŠMARTNO PRI LITIJI.
Na belo nedeljo so blagoslovili na Bregu 3 love jeklene zvonove; prvi tehta 590 kg, drugi 345 kilogramov in tretji 200 kg. — V gozdu pod Rihar-jevcem so našli že precej nagnito moško truplo. Mož jc bil srednje starosti, pa neznan. Morda jo ušel iz norišnice. — V Društvenem domu so igrali v nedeljo lopo zgodovinsko igro: »Quo vadiš« Ker jo še mnogi žele videti, jo bodo ponovili v soboto, dne 17. maja ob 8 zvečer in v nedeljo, dno 18. maja ob 3 popoldne.
H1NJE NA DOLENJSKEM.
Na nasvet ln željo g. kateheta se jo pri nas uitanovil Marijin vrtec. Imeli smo dne 25. marca slovesen sprejem: govor, sprejem članov in članic, pete litanije Matere božje. Z veseljem smo zrli malo otroke -- 39 dečkov in 71 deklic — ki so kakor pridne čebelice hiteli iskati zavetja pod varstvo preblažcno Device Marijo. Daj Hog, da bi ostali vsi res prave, žive in delavne cvetke Marijine sodaj v Marijinem vrtcu in pozneje dobri, za krščansko stvar vneti možje in žene! — V nedeljo, dno 27. aprila nas je obiskal g. poslanec dr. Kulovec in nam na shodu, ki se je vršil isti dan, podftl obširno poročilo o delu Jugoslovanskega kluba. Občinstvo je odobravalo njegova izvajanja in izrekalo g. poslancu in Jugoslovanskemu klubu zaupnico. — Pretekli teden je pndala pri nas in v okolici toča, ki je pobila prve nasade in prvo cvetje na drevju. — Pošto prejemamo par mesecev sem iz Strug.
VRHNIKA.
V zadnji številki »Domoljuba« je bil priob-čen dopis, v katerem jc omenjeno neko zvezno gospodarstvo, namreč — elektrika. Zatoraj smo tem potoni primorani povedati vsem okoličanom, pristašem in članom Kmetske zveze, da jo za nas finančno vprašanje električne zadruge popolnoma jasno: za podjetje odgovarjajo samo delničarji in nihče drugi. Občina pa, kakor jo znano, nima delnic. Zatorej je poplnoma neumestno to stvar šo nadalje pogrevati.
CERKLJE NA GORENJSKEM.
Bližajo se občinske volitve. Mala peščica samostojnežev se prav poti, da bi prišla do moči. Tri teduo so pripravljati svoj shod in govorili, da bo prišel sam minister Pucelj, ki bo »shod držal« in vso pošteno »opeglal«, samo samostojne, oziroma v Cerkljah slabostojne pa povzdignil v deveta nebesa. Govorili so, da so bo ta shod vršil na Mesarjevem dvorišču v Cerkljah. — Shod se jo res vršil v nedeljo 4. maja, pa brez Puclja, tudi no na Mesarjevem dvorišču, tndi ne na mostu pred »Pavletom«, kamor je bilo zjutraj »ven klicano«, ampak v gostilni »pri Jančotu«. Govoril jo neki »gospod iz Ljubljane«, kakor jo otvoritelj shoda dejal, ali pa nekdo »z Dolenjskega«, bakor je sam govornik dc-jal. Tega shoda so so udeležili 4 (beri: štirje) samostojneži in čez 30 pristašev SLS. Bilo jo v gostil-so nekaj drugih mladih pivcov, ki jim pa shod ni bil posebno »na mar«. Ta shod je bil za samostojne posebno klavern. Namesto, da bi bil govornik »peglal«, so naši »peglali« in pošteno »opeglali« Bovornika in slabostojno. Slabostojnemu govorniku (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!)
mlado sadno drevje v travi.
Pri nas je navada, da gojimo sadno drevje na travnatem svetu. Ta uredba je z gospodarskega stališča jako pametna, ker tako imamo na istem prostoru po dva pridelka — enega na tleh, drugega v višavi. Sadno drevje in trava razmeroma dobro shajata v medsebojni družbi, ker je za oba prostora v zemlji, zlasti pa v zraku. Travnate korenine zavzemajo prostor blizu površja zemlje, sadne pa segajo bolj v spodnje plasti. Takisto je tudi na vrhu zemlje. Trava ostane blizu tal, drevo se pa dviga več metrov v višavo.
Seveda nekoliko že ovirata drug drugega v rasti in razvoju. V zemlji si odjedata živež, ki ga je redkokje toliko, da bi imela dovolj oba. V tem oziru je zlasti drevje precej prikrajšano, ker so spodrije zemeljske plasti precej manj rodovitne in ne prihaja vanje dovolj zraka. Pa tudi glede vode trpi drevje večkrat pomanjkanje. Gnojenje pride prav najbolj travi in šele ostanek, če ga je kaj, dobi drevo. Zunaj je pa baš nasprotno. Tu pa je v marsikaterem oziru prikrajšana trava, ker ji drevje zapira svet-
je takoj pošla vsa sapa, samo toliko jc jc še imel, da jc pogledal na uro in se poslovil z besedami; »Čas je, da grem!« in odšel. Prišel je in odšel nepoznan. In sedaj v znoju svojega obraza sestavlja tista peščica slabostojnih svojo listo. Opozarjamo Oerkljano, da nre bodo dali svojih podpisov za to listo, da jim ne bo žal, kakor jo bilo nekaterim po zadnjih volitvah. Da boste pa vsi zvedeli, kateri bodo taki tiči, bomo ob priliki objavili imena vseh tistih, ki bodo zapisani na kandidatni listi slabo-stojner-ev.
ST. PETER PRI NOVEM MESTU.
Našo občinske volitve so razpisane za na praznik Sv. Petra in Pavla. Naša stranka se bo spet poskusila v boju s svojimi starimi političnimi nasprotniki. Razlika jo samo v tem, da so le-ti oblekli novo obleko. Kot liberalci in samostojni so nc upajo več pred ljudi. To pot se bodo bojda ponujali pod imenom »Gospodarska stranka«. To so kratkovidni, če mislijo, da naši ljudjo ne vedo, da pri »Gospodarski stranki« tič6 v novi ovčji obleki — stari volkovi. No, eden med njimi jo pa lo novi In ta jo duševni oče te nove stranke. Njegov popolni naslov jc: Franc Florijančič, poštni odpravnik v St Petru. Pri njem se moramo danes pomuditi. Gospod Florijančič jo lahko politično, kar hoče Lahko jo liberalec ali komunist ali radikalcc — prav tako, kakor je bil leta in lota do zadnjega časa — klerikalec. Ne bomo pa trpeli, da bi igral dvolično vlogo šo nadalje. Nekaterim so proglaša šo vedno za našega pristaša, pri drugih pa rovari proti naši stranki. Žo pred meseci smo ga opozorili na to. Takrat jo podal pismeno to-Ie izjavo: »Toliko imam do danes še značajnosti, da nisem proti stranki, katero pripadnik sem bil, sem ter upam, fla bom do svojo smrti. V svojo lastno skledo nc bom pljuval.« Radi njegove družine smo v javnosti molčali, dasi smo so vedno znova prepri-čavali, da Florijančič zahrbtno rujo proti naši stranki in njenim krajevnim voditeljem. Mera našega potrpljenja jo sedaj polna. Poštar Florijančič naj bo uvorjen, da no bo več v kalnem ribaril.
NA SUH0RU PRI METLIKI
jc dne 11. maja umrl cerkvcnik in posestnik Janez Pavlovčič, brat gospoda semiškega dokana Jakoba Pavlovčič. Cerkveno službo jo opravljal skozi 25 let vedno marljivo in vestno. Svotila mu večna luči
lobo, ubija jo kap in zato marsikatera žlahtna travna rastlina ne raste pod drevjem.
Vendar pa vse te neprilike ne hodijo v poštev, zlasti ako raste drevo na primerno rodovitnem in zadosti vlažnem svetu in ako je drevje sajeno v zadostnih razdaljah, da se med seboj ne duši. Saj vidimo marsikje krasne, rodovitne sadovnjake, k dajejo pa tudi ob enem dvojno, da celo trojno košnjo.
Toda vse to velja samo za visokodebel-no odraslo drevje, ki je na svojem mestu vraščeno in se je prilagodilo tem razmeram. Še bolj neugodno pa občuti vpliv travnate ruše mlado sadnodrevo, ki ga posadimo na travnat svet in pustimo, da ga takoj do debla zaraste trava in plevel. Mlado sadno drevje, ki ga vzamemo iz skrbno obdelane zemlje v drevesnici, mu obre-žemo korenine in vrh, potrebuje nekaj let posebne nege, da brez zaostajanja nadaljuje svoj razvoj. Pred vsem pa mu je treba dobre obdelane zemlje in dovolj zraka v njej. Za n j je ni hujše ovire nego je travnata ruša, ki mu vzame baš tisto, kar nujno potrebuje.
Sedaj pa poglejte, kako nespametno ravna večina naših sadjarjev. Ko drevo po-sade, je prvo delo, da založe odprto zemljo okrog drevesca z gosto ruševino prav do debla. Če pa ni ruševine, pa liste, da obse-jejo kolobar okrog drevesa s travnatim —> ali bolje rečeno s plevelnim semenom. Komaj mineta dva meseca, že je tisti skromni kolobarček okrog drevesa na gosto poraščen s travo in plevelom. Do košnje je plevel že skoraj tako visok kakor deblo. Ali je potem čuda, ako drevo komaj ozeleni, po-
Kje je ropar?
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE r-, Ljubljana, Mestni trg 10.
tem pa se ne gane nikamor, ali je čuda, da ga zajedajo listne uši in že prva leta os tarč-, da ga pokrije mak in lišajil Pomislite, da trava in plevel oblastno prerasteta dobro zrahljano zemljo, ki je bila namenjena drevesu, požrešno segata po hrani, zapirata koreninam zrak, sušita zemljo in mladega siromaka v pravem pomenu besede zadušita. Čimbolj suho je zemljišče, na katerem smo sadili sadno drevje, tem hujše so posledice takega nespametnega ravnanja.
Proč torej s travo in plevelom od mladega sadnega drevja, dokler se dobro ne priraste in primerno ne razvije. Najmanj 1 meter na široko okrog drevesa naj bo zemlja prazna, obdelana in zrahljana vsaj tri, štiri leta. — Poglejte po sadovnjaku! Ako najdete mlado drevo, ki noče rasti, za-trite okrog njega travnato rušo, obdelajte kolobar, pognojite zemljo z dobrim preležanim gnojem in ne pustite, da bi se zopet zarastla. Kurjo nadlogo odvrnete, ako po-krijete kolobar s trnjevimi vejami. Pritlično sadno drevje pa v travnati ruši nikdar ne uspeva.
Pogreški pri obdelavi zemlje.
Vsako leto opazujemo, da se skušajo naši poljedelci pri obdelavi zemljišč 5im-dalje bolj posluževati raznih strojev in orodja, da tako nadomestijo ročno delo z vprežnim delom.
Posebno letos se je na splošno videlo, da" so Dolenjci, primorani vsled slabega vremena saditi krompir pod brazdo, namesto pod motiko kakor so to delali prejšnja leta.
Kakor je vse hvalo vredno, da skuša vsak svoje delo hitro in dobro spraviti in pri tem najmanje trpeti, je zopet tembolj potrebno zasajeno njivo takoj pobranati in po možnosti tudi povaljati.
V	drugih krajih posvečujejo obdelavi zemlja največjo pozornost; pri nas je obdelava zemlje še preveč površno.
Izkušnje nas učijo, da je nepobranana debela brazda izpostavljena popolnemu iz-sušenju, ker imajo neravna tla večje po- j vršje, katero solnce kakor tudi veter hitro j osuši Sadike spravljene pod tako brazdo | se lahko posušijo ali saj težko izkalijo, ker je zemlja nad sadikami preveč zrahlana in suKa. Marsikatera sadika ostane še nepokrita in nam ne more koristiti
V	drugih krajih, kjer sade veliko krompirja, uporabljajo za njegovo kulturo različno načine sajenja, krompir po brazdi takoj pobranajo. Brazde so s tem zravnajo, grude se zdrobijo in da se sadike z zemijo bolj sprimejo, se njiva še nazadnje povalja.
Tako zbranana in povaljana njiva prav iepo izgleda, in krompir za 1 teden preje ven pride, kakor na nepobranani in nepo-valjani njivi. Kakor hitro s© krompir začne kazati, se njiva pobrana, da se površje zra-hla in krompir lažje ven pride. S tem so zemlja varuje pred hudim izhlapevanjem vlage v zemlji.
Kdor si hoče iz domačega lesa napraviti valjar, naj mi piše po načrte.
Fr. Malfeek, Grm|.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 12. t. m.: lira Din
3.50, dolar (v denarju) Din 79.—, dolar (v čeku) Din 80.— do 81.—, francoski frank Din 4 50 do 4.60, švicarski frank Din 14.30 do 14.-10, "funt šterling Din 353.75, čehoslo-vaška krona Din 2.38, 10.000 avstrijskih kron Din 11.40.
CENE.
g Cene vinu v naši državi so stalne. Kupčije z inozemstvom ni nobene, ker bo cene previsoke. V Sloveniji stanejo navadna vina 4 do 5 Din, boljša 5 do 6 Din, pr-; vovrstna 7 do 9 Din, starejši letniki 10 do i 14 Din za liter franko vtovorna postaja. Največji promet izkazuje Vojvodina, ki je že prodala pribižuo dve tretjini svojih zalog, največ v Srbijo. Cene v Vojvodini so 3 do 12 Din za liter po kakovosti. Iz Mo-stara javljajo, da je v zadnjem času uspelo tamošnjim vinskim trgovcem izvoziti znatno količino hercegovskih vin v Češkoslovaško po nastopnih cenah: belo, 13 do 13-odstotno 7.5 do 8 Diu, črno iste jakosti 7 do 8 Din. V hrvatskih vinorodnih krajih sianejo nova vina 4 do 5 Din, stara 5 do 7, specialna 7 do 12 Din za liter. Dalmatinska vina so v cenah popustila. Razmeroma živahen promet beležijo srtxska vina, ki so v oenah nadalje čvrsta. — V Cehcslovaški je vinski trg zopet oživel in so cene čvrste. Domače zaloge so že precej razprodane. Bratislavska nova vina stanejo 5.5 do 6 Kč.
—	Poslabšal se je položaj v Italiji, kjer vlada kupčijsko mrtvilo. Cene slabih vin nazadujejo, dočim so boljšim vinom čvrste. Največ se povprašuje v Siciliji po Maršali in boljših 14 do 16-odstotnih vinih, ki stanejo 380 do 525 lir za hI. — V Madžarski so izgubili dobrega odjemalca Avstrijo, kateri madžarske cene nič več ne ugajajo. Prvo.vrstna madžarska vina stanejo 50C0 do 8000 mK za liter z vtovorne postaje, srednja (9 do 10-odst) 2000 do 2800 mK.
g Gospodarska zreza notira sledeče cono: Semena: Domača detelja črna, plombirana po Din 27,
—	lucerna ali nemška detelja, plombirana i>o Din 26, — rdeča detelja ali inkarnatka po Din 20. — semenska pesa »Eckendorferc rumeiia po Din 20,
—	semenska pesa »Mamuthc rdeča po Din 22, — indijanska ljulika po Din 24, — nemška ljulika po Din 14, — grahora po Din 5, — angleška ljulika po Din 22. —• Gnojila: Superfosfat rudninski 10% po Din 120, — superfosfat kostni 18-20% po Din 190, — razklejena bela kostna moka po Din 160,
—	Tomaževa žlindra 18-19% po Din 170, — kalijeva sol 40-42% po Din 150, — kajnit 12-14% po Din 70. — Krmila: Oljnate tropine po Din 3.50, — klajno apno po Din 4.50, pri manjšem odjemu Din 6. — Vinogradništvo in kmetijsko potrebščine: Gumijeve trakove za trte po Din 150, — modra gali-ca 98-99% po Din 9.50, — žveplo, dvojno rafinirano po Din 3.75, — trierji (čistilniki) tt. Heid znamka MIA po Din 2900, — trierji (čistilniki) tt. Ileid znamke MIB po Din 2800. — mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po Din 4000, — mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po Din 6900, — gepeljni na 80 obratov po Din 4500, — gepeljni na 24 obratov po Din 4000, — okopalniki po Din 1000,
—	Poleg tega je na razpolago bencin po ceni Din 13 za kg 725—730 stopinj. — Nadalje imamo na zalogi vsakovrstne poljedelske stroje kakor: Čistilniki (pajtelni), sadni mlini, plugi, travniško in poljske brane, kose in bruse, vodne žage, brzoparilnike, kovane žoblje, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice, se-paratorje za mleko, zidarske žlice in kladiva, lopate za štihat, vodne sesalke, kosilnice, kline za sla-moreznice itd. — Ljubljana, 12. maja 1924.
ŽIVINA.
g Cene živini. Ljubljana, dae 7. maj« Na današnji sejm so prignali 404 konP' 48 volov, 81 krav, 10 telet, 592 prašičev Kupčija je bila jako živahna. Izredno d«! bri voli so se prodajali do 15.50 Din ka žive teže za Italijo in Avstrijo. Običajno dobri domači voli so imeli ceno do 13.50 Diu, srednji do 12 Din, krave debele do 12 Din, za klobase 7 do 9 Din, teleta do 18.50 Din za kg žive teže. Posebno živahno je bilo ua svinjskem trgu. Bilo je uo-volj prodajalcev in veliko kupcev. Prodajali so se prasci, stari od 6 tednov dalja po 250 Din dalje za komad. Za konje je kljub velikemu dogonu bilo jako malo ia-teresentov. Dobri navadni konji so se pro dajali povprečno po 7500 Din komad. — Maribor, dne 9. maja. Prignali $0 241 svinj 1 ovco in dva kozlička. Povprečne ceno: prasci, 5 do 6 tednov stari, komad po 150 do 250 Din, 7 do 9 tednov po 275 do 400 Din, 3 do 4 mesece po 625 do 70 Din, 5 do 7 mesecev po 825 do 950 Din, 8 do 10 mesecev po ,1075 do 1200 Din, 1 leto po 1450 do 1600 Din. Mesne oene: kg žive teže 17.50 do 18.75 Din, mrtve 20 do '25 Din. Ovca 200 Din, koza 200 do 250 Din, kozlički 70 do 75 Din komad. Kljub dežju kupčija zelo živahna. Kupci so prišli iz ljubljansko oblasti in Dravske doline. Prodanih 183 komadov. — Zagreb, dne 7. maja. Prignali so znatno število živine. Trgovalo se jo večinoma za inozemstvo, in sicer za Trst in Avstrijo. Inozemci so kupovali najboljše blago. Cene so nespremenjene razen za boljše vrste, posebno vole, katerih cene je dvigovalo zunanje povpraševanje. — Cene za kg žive teže: voli domači I. vrsto 15 do 16.5, II. vrste 13 do 14, III. vrste 11 do 13, bosanski II. vrste 11 do 13.5, krave domače I. vrste 13 do 14, II. vrste 11.5 do 12.5, III. vrste 11 do 11.5, bosanske III. vrste 10.5 do 11, junice domače I. vrste 13 do 14, II. vrste 11.5 do 12.5, junci I. vrste 14 do 15.5, II. vrste 13 do 14.5, bosanski 11 do 13, teleta 12.5 do 15 svinje nepitane 16.25 do 17.50, pitane 17.50 do 18.75, prasci do enega leta 16 do 24, preko enega leta 16 do 19 Din. Konji za komad: težki tovorni 12.000 do 15.000, lahki 10.000 do 12.000, kmetijski 6000 do 8000, jezdni 8000 do 10.000, konji za klanje 2.50 Din za kg žive teže, žrebeta do dveh let, komad 4000 do 4500, preko dveh let 5600 do 6500 Din. Krma: detelja običajna 133 do 190, lucerna 132 do 190, seno I. vrste 114 do 143, II. vrste 85 do 113, prešano 150, slama 00 do 125 Din.
g Gorenjsko pasemsko okrožje. Dno 4. maja 1924 se je vršil v Kranju sestanek živinorejskih zadrug gorenjskega pasem-skega okrožja. Poročila in debate so bilo jako poučne, stvarne in zanimive, le žal, da vsled skra jno slabega vremena udeležba ni bila večja. Sklenilo s© je sledeče: 1. Glede pasme za gorenjsko pasemsko okrožje so izključene vsake tozadevne de-
I«. Am^rlSc^
se imenuje lina rajava kolenina, izdelana iz na£ boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi Pri A. & E. SKABERNE -1 Ljubljana, Mestni iti I9'
Preglejte jajca za valjenje.
Vsakemu je znana narodno gospodarska važnost perutninarstva, ki daje našim perutninarjem z malim trudom prav lepe dohodke. Ako pa hočemo uspešno delovati v perutninarstvu, se mcamo ozirati v prvi vrsti na odbiranje jajc za valenje. Za valenje se naj odbere jo le najtežja, enakobarv-na jajca s pravilno obliko in z dovolj trdo lupino. Taka jajca tudi ne smejo presegati starosti od 3 tednov, sicer so za valenje nesposobna. Najbolj sposobna jajca za valenje so 3 do 10 dni stara, ker ima v takem jajcu zarod največjo življensko sposobnost. O svežosti se lahko prepričamo na sledeči način: v litru vode raztopimo 12 dekagramov kuhinjske soli. Raztopino vlijemo v dovolj visoko stekleno posodo ter v njo spuščamo jajce. Sveža jajca padejo k tlom, starejša plavajo v sredini, stara pa na površju raztopine. Zadnja so za valenje popolnoma nesposobna. Pa tudi med svežimi jajci niso vsa oplojena. To pa lahko doženemo po 3 do 10 dneh valenja. Do 12. dneva je namreč v neoplojenem jajcu rumenjak ločen od beljaka, po tem času se pa oboje zmeša. Ako jajca zvečer držimo proti luči in sicer jajce v ievi roki, z desno pa zakrijemo zračni mehurček, ki je jajcu na topem koncu, vidimo, pri oplojenem jajcu, da je vsebina temna in zračni mehurček velik, neoplojenem pa je prozorno in se iz njega napravi klopotec. — Neoplojena jajca lahko porabimo za napravo testa ali pa zu prehrano inlade perutnine.
V splošnem se pri nas jajca premalo pregledujejo za podlaganje, tako da je vob-
foate. Pasma gorenjskega pasemskega okrožja je p i n c g a v s k a. 2. Živinorejske zadruge ali živinorejski odseki naj v prvi vrsti skrbijo v svojih okoliših za dobre in poštene rejce bikov in merjascev ter jim preskrbijo ple-menjake. 3. Živinorejske zadruge ali živinorejski odseki naj si v svojih okoliših oskrbijo pašnike za mlado plemensko živino. V ta namen naj združijo »senožeti« m »rovte«, kateri se bodo s pašo in skrbnim vodstvom zboljšali v dobre pašnike. 4. Okrožje naj oskrbi planinske pašnike za plemensko živino. 5. Živinorejske zadruge jn živinorejski odseki naj prirejajo po svojih močeh za živinorejce svojega okoliša če n? zlvjnorejskih tečajev, pa vsaj predavanja o živinoreji, o pašništvu in mlekarstvu. ■ Pozovejo naj se vsi občinski zastopi, da z večjimi denarnimi prispevki podpirajo živinorejske zadruge in živinorejske odse-. Pri delu za povzdigo živinoreje. 7. Pozi-a!° se licencovalne komisije po okrajih, a.l ne licencirajo slabo razvitih, m e š a -" e r a s e, plemenskih bikov. 8. Prihod-Je skupno zborovanje pasemskega okrožja bo dn<j 4. maja 1925 v Lescah pri 131 e d u.
če 20 do 25 odstotkov jajc neoplojenih in imamo vsled tega precejšnjo izgubo. Ne-oplojena jajca se pod kokljo izpridijo, dobijo slab duh in zaduše še ona zdrava jajca, ki so ž njimi podložena. Vsaka gospodinja se naj torej o sposobnosti jajc za valenje na opisan način prepriča.
F. Malasek, Grm.
ZDRAVILNA ZELIŠČA.
Listje in cvetje jagode (rdeče) dajo tudi izboren čaj, ki čisti kri, pomaga za kašelj in nahod. Naberi listja, ko so odevetele jagode in posuši v senci. Z mlekom je otrokom ljuba pijača, posebno kadar jih boli grlo. Kdor si pripravi dovolj tega listja za čaj, bo zdrav in ne bo nosil več denarja za kitajsko vrbo v trgovino.
Brezino mlado popje in listje ima v sebi zdravilno smolnato snov, ki pomaga za
kakor prerojen. Že vdihovanje sopara olajša dihanje in pomaga sušičnim.
Deni na vršičke toliko masti, da jih pokrije in cvri, dokler ne porumene, potem odcedi in spravi v lončke. Ako primešaš malo poruvanskega balzama, ima mazilo lep vonj in je še močnejše.
S tem si maži gospodinja trudne noge, boleči križ, roke, pa boš imela noge lahke in zdrave. Tudi lasje rastejo po tem mazilu, samo da ne sme biti mast za lase slana.
Vrši če v čaj ozdravi vse pljučne be!ez* ni, še boljši kakor čaj pa je mezga, ki se' skuha s sladkorjem; dobi se pa tudi odce-dek iz vršičev, ako deneš vršiče v stekleno posodo, potrešeš s stolčenim kandisom in postaviš za nekaj dni na solnce. To je izbor-no in slastno zdravilo za opešano kri.
PECIVO ZA BIRMANCE.
Medeni piškoti. Nalij v skledo tri osni inke litra mrzlega mleka, dve žlici medu, malo žličico cimeta, ščep stolčenih klinč-kov (nagelnovih žbic), nekoliko drobno zre-zanih limoninih olupkov, prideni pol kg
Vinarska in sadjarska šoia v Mariboru: najstarejša kmetijska šola v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1872 in je letos dovršila 52. šolsko leto.
trganje, udnico, vodenico in izpuščaje. Listje posuši med okni. Za čaj opari malo listja in odcedi, ko je stalo pet minut. Primešaj dobrem i .k uu. Pij zjutraj na tešče in zvečer. Nadom^slujo lahko ruski čaj, saj je oni dostikrat narejen iz brezovega listja.
Listje pomaga tudi kot obkladek in kopel. Bolne noge stavijo kar v žakelj, napolnjen z listjem, ki se kar skuha od vročine. (Tako listje ni za steljo). Iz breze dobivajo tudi sok, ki je še bolj zdravilen za omenjene bolezni in je tudi zdravim prijetna pijača.
Smrekovi mladi vršički so zdravilo za udnico, utrujenost, pešanje, jetiko, kašelj, bolečine v križu, v nogah, slabe kosti. Vršičke porabiš lahko kot kopelj, mazilo, kaplja, mezgo in čaj. Za kopelj in umivanje prevri perišče vršičev v 3 litrih kropa. Ako si namočiš trudne in bolne noge v gorki iz-kuhi ali če se umiješ ali izfcoplješ v nji, boš
moke, cel pecilni prašek in žličko sode, vsei, to dobro stepaj in stresi na pomazan in z moko potresen pleh, lepo razravnaj in potresi z drobno zrezanimi orehi ali lešniki. Postavi v precej vročo pečico, da temno za-pečejo in še gorke zreži na poljubne kose.
Roznov kruh z ajdovo moko. Mešaj 14 dekagramov sladkorja, 5 rumenjakov in drobno zrezane limonine lupine, prideni sneg 4 beljakov, 10 dkg ajdove moke in 10 dkg rozin. Deni v podolgast model ter počasi peci tričetrt ure. Shlajenega zreži n& mezinec debele kose.
Španski veter. Napravi sneg 2 beljakov, prideni mu 14 dkg stolčenega sladkorja in nekoliko drobno zrezane limonine lu* pine. Potem polagaj sneg z žlico na poma^ zano pekačo kupčke ter jih deni sušit v po? čico ali peč, ko vzameš iz nje kruh.
M. R. \
(Dalie glej na naslednji strani
Največji ropar in ubijalec naših ljudi jj oštarija. Kopa milijone, ubija pamet, preprečuje potrebno izobrazbo.
Nevednost več denarja stane, kot ga požre davkarija.
Več obresti ti nese temeljita izobrazba r troji stroki kot stotisuči v hranilnici.
Dvigni se, sveta vojska
»
Katoliški shod je slovesno proglasil, da je njegov glavni namen versko-nravni preiod naroda.
Zato je ves slovenski narod slovesno pozval Ic treznosti. Pijančevanje in ž njo združeno surovost imenuje »največjo oviro verskemu življenjuBrez temeljitega zboljšanja v tem oziru je pa tudi vsako socialno zboljšanje in resničen kulturni napredek nemogoč. Zato prosi in roti vse prizadete kroge, posebej še duhovščino, učiteljsivo in županstva, vsa prosvetna društva, predvsem pa verske družbe, naj z največjo res-nobo in vsemi silami delajo za treznost.«
Zato se odbor »Svete vojske« obrača do vseh prizadetih katoliških krogov s prošnjo in pozivom: Pričnimo na vseh koncih z energičnim delom za streznjenje ljudstva!
Vsako delo, če hoče uspevati, mora biti organizirano. Ker pa imamo pri nas že toliko društev, da je težko vse dobro voditi, naj to delo prevzamejo predvsem že obstoječa društva in verske družbe, katerih glavni namen itak mora biti versko-nravni napredek ljudstva.
Vsako društvo in vsaka družba naj stvori treznostni odsek.
Tem odsekom se bodo dala za njih delovanje posebna pravila in navodila.
KUHINJA.
Praženi vampi. Osnažene in kuhane vampe zreži na rezance, deni v kozo za pol kg vampov eno žlico masti in eno polno žlico drobno zrezane čebule. Ko se čebula za-rumeni, stresi v kozo zrezane vampe, osoli in mešaj kakih 10 minut. Nato stresi vampe na krožnik in jih daj s kislim zeljem ali sa-lato na mizo.
Dušen krompir z mlekom. Olupi in operi 8 srednje debelih krompirjev; namoči primemo kozo z maslom ali mastjo in naloži v kozo eno vrsto na listke zrezanega krompirja, potresi ga s kumno, soljo in če imaš parmazanskega sira (tudi brez sira lahko opraviš) zopet krompir itd., dokler je polna koza, na vrh naj pride krompir. V lončku pa zmešaj četrt litra mrzlega mleka z enim jajcem in to vlij na krompir. Po vrhu pa če hočeš položi tenke koščke surovega masla. Pokrij krompir, deni ga v pečico, da se zmehča in nekoliko zarumeni. Nato ga zmešaj in stresi v skledo. Postavi ga kot samostojno jed z grahovim ali fižolovim pi-rejem na mizo. S*
Vse krajevne treznostne organizacije pa naj bodo združene v »Sveti vojski« v Ljubljani, odkoder so bo vodilo skupno delo.
Prosimo, da bi 7. delom pričeli kmalu. Vsaj do Kresa, ko bo praznik in proslava treznosti.
Kakor hitro se bo pri Vas organizacija oživila, prosimo, da to sporočite »Sveti vojski«, da se Vam dopošljejo pravila.
Po vsej Sloveniji naj se dvigne sveta vojska proti pijančevanju!
Ne odnehajmo prej, dokler ne porinemo sovraga nazaj!
Odbor >Svete vojske«.
Kje so kmetske pijavke?
Pod tem naslovom je prinesla brezver-ska umazana Domovina članek, kjer zopet po danem načrtu sramoti in obrekuje slovenske duhovnike. In to z namenom, ki smo ga že zadnjič dovolj jasno pojasnili: namreč duhovnikn zato vzeli vsak ugled, da popolnoma utrgajo ljudstvo od vere in Cerkve. Oim manj vere bo v ljudeh, tem lažje jih bodo dobili v svoje pesti liberalni bankirski oderuhi in centralisti, ki so naše ljudstvo oškodovali že za stotine milijonov kron.
Članek v »Domovin i t pravi, da se je kmet zato pustil odirati in goljufati, ker je duhovščina držala ljudstvo v nevednosti, ker ne privošči kmetu zadostne izobrazbe, ker ovira vsak pouk itd. itd.
Hvaležni smo člankarju, da nam je zopet dal povod o tej stvari ponovno seči v polpreteklo zgodovino slovenskega ljudstva, ki je pisana za slovensko duhovščino z zlatimi črkami, za liberalce pa s sramoto.
Zdaj pa poglejmo, kdo je slovensko , kmetsko prebivalstvo držal »v največji te-! mi«.
1.	Družbo sv. Mohorja, ki je izdala že na slotisoče knjig med slovensko ljudstvo, so ustanovili slovenski duhovniki in jo še danes vodijo. Toliko izobrazbe, kot so jo te knjige prinesle med slovensko ljudstvo, liberalci v pol stoletja ne bodo dali narodu. Kaj so delali liberalci med tem? Na deželi so liberalni birtje posojali za oderuške obresti kmetom denar, jih poganjali v množicah na boben, v mestih in trgih pa je liberalna gospoda ustanavljala čitalnice, kjer se je veliko veseljačilo, plesalo in popivalo za narodni blagor. To so dognane zgodovinske stvari, ki jih noben liberalec niti utajiti ne skuša.
2.	Proti liberalnim oderuhom, ki so obogateli s kmetskimi žulji in pognali celo množico kmetskih domov na boben, so duhovniki ustanovili in vodili hranilnice in posojilnice, s katerimi so liberalne pijavke temeljito pregnali z dežele. Te hranilnice in posojilnice še danes po večini duhovniki brezplačno ali za male krajcarje vodijo, ter s tem — kar smo povdarili že zadnjič — kmetom, obrtnikom in delavcem prihranijo milijone, ki bi jih morali le-ti v.
obliki oderuških obresti plačevati liberalnim bankam. Cela množica kmetov, obrtnikov in delavcev pa bi brez teh posojilnic sploh ne prišla do posojila, ki so v velikih slučajih za obstoj njih gospodarstva neobhodno potrebna. Kaj pa so med tem delali liberalci? Klicali so na pomoč biriče in žan-darje, sodnijo in državno pravdništvo, naj se-zatro te posojilnico in hranilnice, naj so konsumi zatro in duhovniki spravijo v ječo. O ne mislite, gospodje liberalci, da se bo to sploh katerikrat pozabilo. Poleg sedanjega izdajstva velesrbskemu centralizmu se slovenski liberalizem še nikdar v svoji sramotni in žalostni zgodovini ni tako grdo obnašal kot takrat. Bila je takrat prava inu-čeniška doba za slovenske duhovnike, ko so liberalci zvezani z Nemci ščuvali nanje avstrijske oblasti, samo zato, ker so duhovniki preprečili nadaljnje odiranje ljudstva od strani liberalnih krčmarjev in trgovcev.
3.	Dr. Krek — duhovnik — je ustanovil obsežno izobraževalno organizacijo, ki je izvršila na tisoče in tisoče predavanj med ljudstvom, na stotine poučnih tečajev, sezidala na stotine domov ustanovila na stotine knjižnic itd., kaj pa ste med tem delali liberalci? Norčevali ste se iz kmeta in delavca, psovali ga z najgršimi psovkami — ali hočete, da vam natančneje navajamo vse te smrdljive cvetke? — med tom pa popivali in plesali cele noči. Šele zadnje čase ste pod bičem dr. Žerjava začeli nekolika izobraževalnega dela, pa še to pokvarite s celonočnimi sokolskimi piesi in popivanji, kot kažejo žalostne izkušnje.
4.	Šole. Ko je imela na Kranjskem oblast v rokah SLS, tedaj se je šolstvo dvignilo kot nikdar preje, povsod so se ustanavljalo nove šole, množile in dvigale so se strokovne šole, vsake vrsto strokovni poučni tečaji so kar preplavili deželo in pri tem ogromnem delu je bila duhovščina
znatno udelžena. In edino prvo slovensko srednjo šolo — gimnazijo — je skoro na lastne stroške sezidal in jo še danes brez državne pomoči vzdržuje duhovnik škof dr. Jeglič, katerega požrtvovalnost in nesebičnost vsi slovenski liberalci skupaj v 1000 letih no bodo dosegli.
Hvaležni — pravimo — smo vam, da ste začeli to poglavje. Zakaj nikjer tako kot na tem polju se jo izkazalo, da ste slovenski liberalci naravnost smešni pritlikavci napram ogromnemu in nesebičnemu delu, ki ga je v tem ozlru izvršil in šo vrši slovenski duhovnik.
Prihodnjič pa naprej.
Bogokletstvo.
»In kdo hoče kaj veri? Kdo jemljo ljudstvu vero?« ogorčeno vprašuje zadnja »Domovina« in z najgršimi psovkami zmerja Domoljuba, ker opozarja ljudstvo, da je Domovina brezverski list, dela in piše proti veri in da katoliški kristjan ri breZ greha, če naroči ali vedno bero Domovino.
Da ne bo kdo mislil, da preganjamo Domovino samo iz političnih ozirov — ker zagovarja centralizem, odpadništvo od naroda, korupcijo in velesrbstvo — temveč v prvi vrsti zato, ker širi brezverstvo, naj služita za dokaz samo zadnji dve številki, ki, ki pišeta že naravnost bogokletno, ne samo brezversko.
Tako piše Domovina št. 18 na str. 7: »Namesto pogansike božje trojice, ki so jo tvorili Zevs, vladar nebes, Pluton, bog podnebja, in Pozejdon, vladar morja, je kmalu nastopila (v krščanstvu namreč, op. ur.) krščanska trojica Očeta in Sina in svetega Puha; Hero, mater olimpijskih bogov, je nadomestila Marija, ostale poganske bogove pa so odtehtale legije krščanskih svetnikov in svetnic in krščanska svetišča so se začela polniti z njihovimi podobami in soliami, katerim se je ljudstvo pobožno klanjalo. Bil je sicer hud odpor pri pravovernih, proti vsiljevanju poganstva v krščansko bogoslužje, toda ta odpor je bil brezuspešen. Sijaj in simbolika starih j>o-ganskih sta bila za maso vernikov preveč privlačna I« Tako piše »Domovina«.
Torej po nauku »Domovine« je jedro naše vere poganstvo! In če molimo sv. Trojico, je to »sijaj starih poganskih obredov.« hi sv. Trojico je šele poganski duh zane-«el v krščansko vero! In vendar je sv. Trojica temelj nauka, ki ga je Kristus sam učil. Kristus sam neprestano govori o svojem nebeškem Očetu, ponovno obljublja sv. Duha ter naroča apostolom, da naj krščujejo »v imenu sv. Očeta •'.n Sina in sv. Duha.«
Domovina pa Slovence uči, da je to poganstvo. Ali je torej Domovina proti veri ali ni?
Dalje v istem članku trdi Domovina: »Po katoliškem katekizmu je vera razmerje človeka do Boga, ki se izraža v bogo-služnih delih, t. j. da se Bogu priljubi, je katolikova dolžnost izpolnjevati določene pobožnosti, izgovarjati vsak dan določene molitvice, se udeleževati cerkvenih obredov, uporabljati določena sveta sredstva, ki ga očiščujejo greha ter ga delajo Bogu ljubega, častiti cerkveno oblast, ki je namestnica božja, in to je vse (podčrtali mi; op. ur.), kar Bog od njega zahteva in kar <au zagotavlja odrešenje.
Dolgo in bistveno poglavje v katekizmu namreč o ljubezni ter izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi pa Domovina čisto preprosto izpusti. Zakaj? Iz nadaljnjega pisanja je to razvidno. Pravi namreč, ('a je prvotno krščanstvo zahtevalo tudi ljubezen, ki se namreč zlasti kaže v izpolnjevanju božjih zapovedi, danes pa da tega ni več in za dokaz ji služi — katekizem, Kakršnega je Domovina predstavila. S takimi zlaganimi dokazi namreč hoče Domovina ljudi prepričati, da je krščanstvo, kakor ga oznanja katoliška cerkev, zanič.
Torej odgovorite nam, ali je Domovina Proti veri ali ni?
Zato ponovno čutimo vestno dolžnost, ua opozarjamo naše ljudstvo: Liberalni ,! 80 se z vso silo vrgli na peklensko delo za brezverstvo, zato greši proti sebi, lastni oruzini in narodu vsak, kdor te liste naroča, kupuje in stalno bere. Proti tej brez-^v 1 kugi, ki meče naše ljudstvo peklu viV''i? -1)01110 vodili neizprosno križarsko ..,]s;f0 in bomo Kristusov nauk v Sloven-in branili do zadnjega diha.
b{ NAPRODAJ HIŠA. Studenec St, 11 z več
ura"! 18. sobami' dve veliki, obokani kleti, ohr'CM |e ,Vel'ka delavnica, pripravna za vsakega s"d'n,ka- Vpeljan je vodovod in elektrika. Velik di!„ ii" ze'en)adni vrtj leži ob vodi. — Pojasnila ,e ^"»e Plantarič, kavarnar, Školja Loka.
V snežnem zametu.
(Povest. — Spisal P. Jon Svensson S. J.)
(Konec.)
Ko hočejo preiskati zasneženo globel, ki v nji slutijo ponesrečence, tedaj porinejo drog skozi debele snežene plasti, da zadenejo na odpor. Nato drog tako zavrte kot čepovlečec, nakar poskusijo dvigniti. Če čutijo, da se je prijelo, tedaj je to gotovo znamenje, da se je železna žica zajela v ovčjo volno ali v obleko kakega človeka. V takem slučaju prično takoj kopati.
Ljudje s Halsa so bili zapustili dvor in šli čisto gotovo po poti, ki po nji navadno hodijo potniki iz Akuryri. Zviti pes Baldur, ki me je dobro poznal, je baje takoj zaslutil, koga iščejo. Neutrudno je vohal okoli in vtikal gobček, večkrat kar glavo v sneg, da bi tako morda zasledil mesto nesreče.
Ko je končno prišel do skrivnostne globeli, ki sem jaz v nji med Čuvajem in Gra-nijem trdno spal in prezebal od mraza, je nenadoma obstal, vtaknil glavo v sneg in v tistem hipu radostno zalajal, zopet vohal, lajal, bevskal, kakor iz sebe in pričel z mrzlično naglico kopati v mehki sneg ter ga odmetavati.
Moj prijatelj Waldi, ki je bil vedno tik za psom, je prvi opazil njegovo čudno vedenje. Priklical je ljudi.
Ko so ti videli, kako pes vedno na istem mestu z neutrudljivim poželenjem koplje in odmetava sneg lilri jazbečar, ki zasluti svoj plen, je bil položaj mahoma vsem jasen.
Brž so drog porinili skozi globočine snega. Mož, ki je držal drog, je kmalu opazil, da niso zgrešili. Tu doli je bilo nekaj živega. Zadel je bil namreč malega kužka, ki je takoj odskočil. To je bil tudi povod njegovega besnega laježa.
Po naslednji poskušnji, ko sem se jaz oldenil droga, so oni pričeli s kopanjem.
Vendar se zdaj povrnimo za trenutek spet nazaj v temno votlino. Kot že omenjeno, spustil sem bil rešilni drog. Potegnili so ga kvišlcu.
Nato sem se usedel in mirno čakal, kaj pride. Trajalo je precej dolgo, preden se je snežni obok nad nami pogreznil in so nas zasule snežene plasti. Toda v istem trenutku so me že držale močne roke in me potegnile na prosto.
Stal sem pred ljudmi s Halsa, med katerimi sem v svoje veliko veselje takoj spoznal svoja dva prijatelja in rešitelja: Wal-dija in "zvestega Baldurja. Komaj sem še utegnil Waldiju voščiti k rojstnemu dnevu in pobožati psa.
Potem so me takoj zavili v volneno odejo in položili na dvoje skupaj zvezanih smuči.
Slednjič sem se otožno ozrl h kotlini, kjer je dobri Grani ležal v mrzlem snegu. Šlo mi je na jok. Vprašal sem bližnjega moža, bi li ne mogli uboge živali takoj z nami vred peljati na dvor.
»Ne, moj ljubi,« je odvrnil, »to pa ne gre tako hitro,« in ko je zaznal mojo pobi-tost, je pristavil: »Kar pomiri se, bomo že poskrbeli zanj.«
»0, storite vendar to,« sem goreče pro sil, »pa glejte, da pride v snažen hlev in dobi lepega pa dobrega sena.«
»Brez skrbi,« je mož dejal prijazno.
Waldi, ki je od samega veselja, ker sem bil rešen, jokal, se je usedel tik za mano in me držal. — Baldur me je brez prestanka naskakoval in mi doprinašal vse mogoče dokaze svoje prijateljske ljubezni. Čuvaj, ki se je hkratu z menoj sam brez kake pomoči izkobacal iz snega, se od mene niti za korak ni oddaljil. Ker so se mu Bal-durjevi dokazi iskrenega prijateljstva do mene zdeli očividno pretirani, je sempatja šavsnil po njem in ga tako držal v pravih mejah.
Močan mož s smučmi na nogah je Wal-dija in mene brž spravil na Hals.
Spotoma mi je Waldi neprestano govoril na uho, me ljubeznivo tolažil in povpraševal po tolikih rečeh, da mu sploh nisem mogel na vse odgovoriti.
Bil sem tako utrujen in izmučen ...
Bilo je že pozno popoldne. — Ko smo dospeli na dvor, sem bil tako slab, da nisem več mogel stati. Zato me je omenjeni mož zanesel v izbo. Tu me je vzel v oskrbo Waldijev oče. Bil je gospodar dvora in se je nekoliko umel na zdravilsko umetnost. Pomagalo mu je nekaj deklet.
Ker sem bil do kože premočen, so me brž očedili in zavili v tople volnene odeje ter naposled položili na Waldijevo posteljo. Nato so mi dali piti močne pijače, ki ji je bilo primešanih nekaj lekarniških kapljic. Veliki kozarec sem moral izprazniti do dna. Bilo mi je, kakor da sem pohlastal ogenj. V meni je vse gorelo. Glava je bila težka in šumelo mi je po ušesih.
Preden sem zaspal, sem prisrčno prosil hišnega gospodarja, naj poskrbi se za Čuvaja. Tudi Granija sem toplo priporočal.
Medtem je iz Akureyri prišel mož, ki so ga poslali moji starši, v velikih skrbeh' zame, da poizve na Halsu, če vedo, kakoi in kaj je z menoj.
Seveda so mu zdaj lahko do najmanjših podrobnosti pripovedovali o moji rešitvi.
Mož je bil vesel zadovoljivega poročila, da sem namreč na varnem in v dobri oskrbi na Halsu. Vendar je prosil za dovoljenje, da me še sam pogleda, preden se vrne, da vse omenjeno lahko poroča kot očividec.
Radi so privolili v to in ga takoj po-Ijali v Waldijevo spalno sobo. Previdno po prstih se je bližal mali postelji. Tu je videl plavolaso dečkovo glavo, počivajočo na! snežnobelem vzglavju. Ostali del spečega; otroka pa je skrivala velika mehka odeja.
Na tleh poleg postelje je videl Čuvaja, ki je tudi počival. Mož je bliže motril obraz; spečega fantka.
»Ta je pravi,« se je izrazil z vidnim za* dovoljstvom, »le da sicer nima tako rdečih' lic.«
Ta so bila ros zelo rdeča, gotovo zavoljo močne in segreto pijače.
Čuvaj, ki se je bil medtem zdramil, je nekoliko zarenčal iu s tem pokazal, da bi zdaj rad imel mir.
Tujec je še isti večer, ko so ga bili lia dvoru pošteno pogostili, odpotoval nazaj domov.
Po dolgem in trdnem spanju v postelji svojega malega prijatelja sem se zbudil naslednje jutro svež in okrepčan.
Kar zadeva Granija in Čuvaja, se jima je sedaj prav dobro godilo.
Waldijev rojstni dan pa smo naslednji dan praznovali — s čokolado in poticami.
Nato sem se v spremstvu, a sedaj na emuČeh, vrnil domov k svojim staršem. KONEC.
VSE ZASTONJ!
M. Sussmann-ove SEKIRE
iz Himmelberga na Koroškem so neprekosI|ivel Lesni podjetnikil Gozdni delavci! POIZKUSITE 1 Naročila sprejema:
MILAN VAVPOTIČ — Gorje pri Bledu. POSESTVO PRODAM: njive, sadni vrt,
travnik in gozd, pribl. 4 orale. — Več pove FR. RAKER, Podkraj 27, Zagorje ob Savi.	2772
POROČITI ŽELIM
dekleta ali vdovo do 35 let na posestvo v promet, kraju. Sem star 29 let, pol milijona premoženja. Resne ponudbe pod «SREČNI DOM« na upravo.
KAVARNIŠKA KUHARICA
sc SPREJME v dobro, »talno službo. — Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače jc nasloviti na upravo «Dotnoljuba« pod «Kavarnička« 2763.
posestvo"'"
blizu Ljubljane, njiv za 9 mernikov posetve, velik vrt, 4 gospodar, poslopja, naprodaj. — Naslov v upravnitiivu »Domoljuba« pod štev. 2771.
MALO POSESTVO
ki meri 13 oralov, takoj prodam. Janez Ovčak, Kristandol, p. Doj pri Hrastcikn.
Takoj prihodnjič,
ko greste v Ljubljano, si oglejte krasno blago za obleke, perilo, nogavice, rute, kravate, majje itd. v trgovini, kjer kupujete najbolje že NAD 30 LET pri
F. ČEŠNOVAR - Ljubljana
STARI TRG It. 16.
Nakupite pravočasno OBLEKO • za BIRMANCEI
PERILO itd.
ZMERNE CENE I
DOBRO BLAGO!
PREKLIC.
ČEVLJAR, 26 let star, bi se priženil na deželo k gospodični, ki bi imela svoje domovanje. Ponudbe na upravo lista pod šifro «CVETOČI MAJ«.
Podpisani prcklicujem vse žaljive besede, katere sem izrekel proti Antoniji in Ivani Vidic ter se jima zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe, — Sneberjc, dne 4. maja 1924.	JOŽEF VIDIC.
POZOR!	POZOR I
MANUFAKTURNA TRGOVINA.
Najboljše, najcenejše in najsolidnejše manufaktur-no blago se kupi pri
'Angeloslavu Hrastniku
KARLOVSKA CESTA 8 (pri Jcrančičul.
3'
ŽELEZNIŠKA POTOVANJA V BODOČNOSTI.
Eden prvih ameriških inženirjev, F. C. Ilarden, je predaval te dni o bodočnosti železniškega prometa in je rekel tole:
Ne bo dolgo, pa bodo železniški tovorni vlaki čez tri kilometre dolgi; potom brezžičnega brzojavljanja bomo lahko ves vlak naenkrat zavrli in ustavili. Vsi doli vlaka bodo neprestano med seboj v zvezi, pa naj bo vlak še tako dolg. Lokomotiva bo dobila drugo obliko, dimnika ne bo več, vse bo gonila samo elektrika. Velikanska bo sprememba na kolodvorih. Ilarden pravi, da bo imela v 50 letih Amerika kolodvore drugega nad drugim, v več nadstropjih. Obratovanje bo postalo na ta način veliko bolj enostavno in zastajanja ne bo nobenega. Osebni vagoni bodo veliko daljši, a vsled širine tira ravno tako široki kakor bo sedaj. Oprema bo pa veliko bolj razkošna, kakor je danes. Vsak vlak bo imel dolg vagon, kjer so bodo predvajale kinematografske predstave, lahko boš poslušal tudi koncerte potoni brezžične zveze. Razume se, da boš vsak trenutek po brezžičnem brzojavu slišal najnovejše novice sveta, tako da ti ne bo treba brati časopisov. Samo tega nam Ilarden no pove, kam se bomo ubogi trpini mogli zateči pred vsemi temi koncerti, predstavami, borznimi poročili itd. in koliko bo taka vožnja kaj stala.
OBISK PRI STRICU.
V šoli da učitelj učencem nalogo, naj popišejo obisk pri striru. Vsi pišejo, samo I'ep-ček gleda s prekrižanimi rokami v zrak. »Zakaj pa ne pišeš?« ga vpraša učitelj. »Sem že spisal k — »Kaj, že gotovo? Saj smo komaj začeli. Pokaži, kaj si napisal!« Vzame zvezek in bore: »Bil sem pri stricu, pa ga ni bilo doma.«
ŽIVLJENJE AMERIŠKEGA PETROLEJSKE-
GA MOGOTCA.
Letos beremo o velikem petrolejskem škandalu v Ameriki in posebno o velikem bogatašu Sinclairu. Njegovo življenje je bilo kaj čudno. Njegov oče je bil bogat prodajaleo zdravil v državi Kansas in je hotel napraviti svojega sina za najznamenitejšega ameriškega lekarnarja. Poslal ga je na univerzo in mu je dal potem samostojno trgovino. Sin so je novemu poklicu posvetil s tako vnemo, da je že s 25 leti napravil konkurz. Premišljeval je, kako bi zopet prišel do milijonov, in je zaenkrat lovil zajce. Na lovu ga je nekdo ustrelil v nogo in so mu jo morali odrezati. Na srečo jo bil dobro zavarovan, za 5000 dolarjev. Nabavil si je protezo in mu je še dosti ostalo, da je znčel s prodajo lesenih čokov ali hlodov, ki jih porabljajo za podlago petrolejskili vrtahiih stolpov. Kmalu je imel skupaj 20.000 dolarjev in je bil spoznal, kar je šo več vredno, petrolejsko kupčijo v vseh podrobnostih. Začel je kupovati in prodajati zemljo, v kateri je bil petrolej, potem je pa začel sam s pridobivanjem petroleja. Velike petrolejske družbe so hotele uničiti tudi njega, kakor ro že mnogo drugih. A bil jim je kos in je postal s časom voditelj neodvisnih dobaviteljev petroleja. Videl pa Je, da si mora zagotoviti kup-
čijo tudi izven Amerike, in je zač 1 stegovati svoje prste tudi po afriškem petroleju, p0 ruskem in perzijskem, kupoval je na sibirskem otoku Sahalinu in v srednjeameriški republiki Kostarika. Petrolejski škandal je špekulacijam napravil konec, a gotovo samo začasno.
pravi nago voh.
Včasih je par kratkih dobrih besed dosti več vredno kakor celo pridige. Najboljši dokaz za to nam je Napoleon. 21. marca 179G je odšel iz Pariza k italijanski armadi. Načrt za vojsko jo imel že iz^otov-Ijen. Prav hitro je hotel vdreti v Italijo in ločiti avstrijsko in sardinsko armado. Koncem marca je prišel v Nizzo in je takoj preložil svoj glavni stan v Albengo. Njegovi vojaki so bili slabo oblečeni in obuti, več mesecev že niso dobili nobene plače. In s to armado naj si osvoji Italijo! Zaupal je pa na svojo moč in svoj talent in se je lotil težke naloge.
Pregledal je vrste vojakov in jih je nagovoril takole: »Vojaki, lačni sto in nagi, dolžni so nam in nam ne morejo ničesar dati. Občudovanja vredna je vaša potrpežljivost in vztrajnost sredi teh gora, a slavo od tega nimate nobene. Peljal vas bom v najbolj rodovitne ravnine sveta. Osvojili si bomo bogate pokrajine in velika mesta, želi boste bogastvo, čast in slavo. Vojaki Italije! Ali vam spričo vsega tega manjka poguma?«
In peljal jih je dol v Italijo, tam pa od uspeha do uspeha.
Dva šivalna stroja
dobro ohranjena, eden skoro nov, ceno naprodaj.
Naslov v upravništvu lista pod številko 2689.
"T"......
JOŠKO ViDETič - Mirna -
sprejem vseh del, pokrivanje in poprava streh zvonikov, poprava bakrenih kotlov, poprava briz-galnic, zaloga posode. - Cene zmerne, delo solidno.
Gospodinja: »No ja! Tri leta si služila pri meni, pa vsa tri leta si bila zelo slabega obnašanja. Zdaj naj ti pa zapišem kako priporočilo v delavsko knjižico. Kakšno neki ?« — Dekla: »Zapišite le, da sem cela tri leta pri vas vzdržala, to je zadosti veliko priporočilo.«	_
V TKANJE domačega platna
se sprejema PREDIVO. - Delo solidno. Prevzema
se tudi v BELJENJE in BARVANJE. _TEREZIJA VIDETIČ, MIRNA. __
LEPO POSESTVO z MLINOM, njiva 8 mernikov posetve, gozd, vrt, vsa gospodarska poslopja v dobrem stanju, redi se lahko dve govedi in Min prašiče, blizu Radovljice, se ceno proda. Pojasnila daje Anton Dolinar, Mošnje 32, poŠta Radovjg;
Treba je, da vzames pot pod svoje noge in da stopinjo prav dobro vpostaviš, asO nočeš, da te stari človek, ki si ga bil sle-kel, zopet dohiti.	__„
clb
je veselje kmetovalca. Kupujte pri Vaših trrfoy< samo .PLEMENITE« KOSE, ker te so edii-dobre in so garantirane. — Kjer jih tamkapl trgovci nimajo v zalogi, naročite jih direktno P MIHAELU OMAHEN, ViSnja gora. - Vsaka kosa. ki ne ustreza zahtevam, so zamenja ali denar vrn •
Ena nezgoda je bolj poučna kot tisoč lepih nasvetov; nasveti so le besede, ne-igoda pa je dejanje.
Mnogo je ljudi, ki samo zato bero, da jim misliti ni treba.
t
Kadar kdo kaj novega znajde, pravijo: »Saj to ni res!« Ko pa 6e izkaže, da je res, pa: >Eb, saj to smo že zdavnaj vedeli k
Trgsimka hlSa
v Ljubljani (Jugoslavija)
T bližini glavnega kolodvora, s prostornimi skladišči za veletrgovino, takoj prostim stanovanjem in obsežnim zemljiščem
S£ BHgg&tiffifi) prosSa,
Dopisi pod «TRGOVSKA HIŠA« na ALOMA COMPANY, anončn* dražba, Ljubljana.
Pravijo, da si mož in žena, povesta v enem tednu več resnic, kot jih nooženjen človek v enem .etu izve. In to je le pogostokrat res.
M-O U-M-O-C-E
(ufero napravljen© vm»h vrat: Vrhnl afrite modroo 400 Din, spodnji (federmodroe) 436 Din mrele za postelje 17C Dia. tirno od 36 Din dalje, afrlk d Din dobit* tnal Ugotovljeno modro o« ln t« Vam napravi po Izbiri blaga lu ->r> meri tako) najoenoj) upecljalna zulogn ;apntnlSklli Izdelkov
RUDOLF SEVER
tJUBfcJAtVA, Oosposvetaka c. O.
Kdor samega sebe prav spozna, bo večinoma tudi druge prav spoznal; on sam je namreč del tiste velike družbe, ki se imenuje človeštvo.
Ffimite
roba. ZALOGA VELIKANSKA. Sen«
' r>v	čudovito nitka
» V^n.	t»r si radltega
In Okoristite ugo-r**^^ "N.	ogromno da-
dne priliko kaoar^^/N. 'V	narl« prlhra
sm.te » Celje In \ \	nlte. Mkuplte siv vela , \ * en groe-cens.
Irgnv.R.StermMlilV^sC« | \	Cinikzastonj!
SUKNA
lo kamgarna za »dks ter volna za lansko oblake, platna, aaflra, hleče-»me In druga manufakturna
, Opominjati je bolje, ko zmerjati. Opo-I131« je miren in prijazen, zmerjanje trdo in brezobzirno. Opomin skuša človeka po-l>oljšati, zmerjanje pa le v kozji rog ugnati.
jijGOMETALUA" Ljubljana
Izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh vrst kleparska, kliuEavničarska In vodovodno-Inštalacijska dela.
Znižane cene. Tožna In solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
Hiša s pekarijo
Naslov pove uprava »Domoljuba« pod Stev. 2784.
Reja KRAV se izplača Ie, če so
dobre mlekarice
Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš
iBmm frupliie9
ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne
Zaiiref 293 fto, Brlta* pri KraraiH.
jap- Oddajajo 3e v vrečah po 50 kg.
BS&K&(5j£IS£S2SS£&ii3. HSE£Sš&£3 »UDQHA< I'	-1

TRAOEMRRK I'	--------------------1
Za botre in birmance
nudi veliko izbiro raznega VOLNENEGA in peril-
nega BLAGA in sicer: sukno, 140 cm široko . . od Din 55.— naprej ševiotc v vseh barvah . . od Din 50.— naprej razno blago za oblekce . . od Din 16.— naprej bela in modra kontenina . od Din 15.— naprej
ccflrje ........od Din t2.— naprej
Nadalje razno hlačevino, žamet, platno, cvilh, odeje, svilene in navadne rute, otroSke oblekce, predpasnike, moške srajce, vseh 1 'ai zravate, nogavice itd. — PAZITE na NASLOV tvrdke:
F. in. i. Goričar, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA Stev. 29 (v bližini zmajskega mostu). — Vsakdo se lahko prepriča, da kupi tu tako poceni, kot nikjer drugje.
revmatičnih in bolnih na proffnu
^ ki so bili po mojom popolno neškodljivo m naravnem Bdravljonju ■ nestrupeno pijačo oproščeni bolečin, me je pooblastilo, da objavim njihova m rahvalna in prisnalna pisma o
immm tf e iščite mmm
novih sredstev, marveč napravite tadi vi popolno brer.pladon poskus s mojim adravljenjsm, ki ia ozdravilo io tisoče. Pižite mi dopisnico in takoj Vam pošljem mnogo povorjenih poročil o ozdravljenja popolno m tu i? zastonj in broz poštnino. ES
Naslov: AVGUST MARZKE
bjrlln-Wllm«rsdorl, Bradistltritr. t Abt. 361
f
Kupim doraiian GOZD
jelove hlode, trame, rezan les in bukove hlode, dilc, drva, postavljeno na vagon. —■ Prodam HIŠO v Ljubljani. Ponudbe na: Ivo Krivec, Ljubljana L, poStnoleieče. 2618
kakor DETELJO, REPO, KORENJE, LAN itd. ku-puje FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska e. 36.
BRINJE
najiinejSe laško, po znižani ceni oddaja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta St 36. 2443
14 letni DEČEK, sin kmečkih staršev, želi vstopiti v pouk h krščanskemu KLJUČAVNIČARSKEMU MOJSTRU. - Ponudbe na upravo lista.
ič vec draginje!
Tvrdka »TEKSTILBAZAR« t LJUBLJANI, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje, PRODAJA vsako SREDO ln SOBOTO
OSTANKE
MANUFAKTURNEGA BLAGA in STOFOV po
skoro polovični ceni. — Razpošilja po pošti vsaki dan. — Pišite po ceniki	2759
Zahtevajte pri trgovcih na deželi in kupujte manu> cnnur a . „ . vnnui fakturne blago od stare FRANI d.ZO.Z. KRANJ lete 1885 ustanovlj. tvrdke. Na debelo in drobno. Prepričajte se pred nakupom.
Tovarniška zaloga prvovrstnega
USNJA
se dobi po znižanih cenah pri novo urejeni tvrdki
L. GERKMAN, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 71.
nasproti tovarne Indas (Polak). Prodaja se samo na debelo. Postrežba točna. Na zahtevo se pošlje cenik.
Priporoča se tvrdka
R.MIKLAUC,Ljubljana
LMeva d. - Medena d. - Prei Skeilie
pri nakupu
suknenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
Mjarna JDRIfl" Celje
flho želite kupiti dobre čevlje po zmerni ceni, naročite cenik vsakovrstnih na roho izdelanih čevljev, sandalov iti
Čevlje poSiljamo po poStnem povzetju, privatnikom tudi posamezne pare. Za dobro blago j amčimo. Neugajajoče zamenjamo ali povrnemo denar.
nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement
Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12.
Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
J>0D VfLBOlT
LJUBLJANA, Stari trg št. 3.
j **
SAIONIT
*€
AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljnje strežno opeko zbog svoje trpežnosti, je izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mraza, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam.
Sestoji iz prvovrstnega Portland cementa našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov.
Ako uporabljate Salonit, prištedite denar in čas. Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT.
SALON3T je neizgorljiv in nepremočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na stroških. Lažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. 1 zborno izolira vsako zračno- izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju.
Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno.
CmlSl^ d. d. sa cement Portland, Ljublana.
Zastopniki in zaloge v vseh večjih krajih.
Miši, podgane, stenice in Ščurki
momio poriniti. "ko uporaljlmui uma preir.kuiena sredstvu proti mišim in podganam Din 7 50, zu Ščurke lo Oia. nn »tenioo 10 Um. moljo u Din, uroti ,71 r£ e »u "> 7'5" Oin, mast proii usora 6 Din, imtst proti uši1 m v obliki 7-»' Uin, proti nirnvlpnm 7-00 Din. Kelor r.» frita no uia.iužov v J)m. 1'osiljn no povzet iu. ,Artee', nem. laboratorij. M. Jlmker. Za/rrol). Petrtnioko ulioci HI m.
'zvomimmm
..ZVONOGLAS'-'
* MARIBOR: sjT7v
telefon
SlTOHANOKA ULICA
_"HITR/TPoSTrežB5,_ ___
i prvovrstna izvršitev, nizke cene
I RAČUN .PRI- c1 ^ADSOZNI-oOSPOtlARSKI-BANKI D4-. MflP.IBOR.___SE.	---
Zastonj Vam	da
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
»DANICA«, Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica). "Velika zaloga sukna, hlečevine, žameta, konte-nine, tiskovine, etamina, blaga za žimnice, odej, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. - Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! — KROJAČI in preprodajalci poseben popust.	2175
e
e s S
MERAKL
barve, črnile, lahe. hit. emalie. COpICe in zajamčeno Cisti flriteZ najboljše kakovosti nudi
družba
NEDlC-ZANKL
z o. z. Novi Sad
Maribor Ljubltana
podružnica centrala skladišče fj	Tovarne
ki Ljubljana - Medvode
P P P P
S
P P
K)
Priporočamo
—n
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
Inice za
r. z. se o. se.
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiši „Vzajemne posojilnica" na Miklošičevi cesti poleg „Uniona". Podružnica pn se nahaia v hiši „Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 29
Cene zelo zmerne I
Zadružno podjetje I
'A
S?"*'' Le najboljše blago
mora Imeli no razpolago K VnS trgovec, zalo zahlc vajle od nJega pri nakupu le
METAsladno kavo
Trta F. Faidip i
mizarstva in naloga pohJilv-.
Priporoča omare z ladelci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, žičnlke, stole, mize, sploh vso hišno ooravo dobite le v
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17
po najnižjih cenah.
ui.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiimiin
B I* R..
1
s s
I -%
gumifeve pete In gumijeve podplate
| Vam mora pritrditi Vai čevljar na čev-| I j o, ker s tam ne štedite le z denarjem | ampak varujete tudi noge In obuvalo. §
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiii
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
v lastni palači (vis k vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000*
Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Blbemh. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo-
darsko banko d. d. v Novem Sadu.
L Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Jzdaj« konzorcij »Domoljuba«,
Ud govorni urednik Anton Sainik v Ljubljani,
Tiska Jugoilovamka tUkanf