GozdVestn 83 (2025) 7-8 186
Uvodnik
Usklajevanje naravnih procesov in družbenih prioritet je 
kompleksen izziv za sodobno gozdarsko stroko
Gozdove ključno zaznamuje človekov vpliv. Osrednji izzivi gospodarjenja z gozdovi so v 
veliki meri posledica človekove dejavnosti: gozdni požari so pogosto antropogenega izvora, 
prenamnožitve podlubnikov se pojavljajo v gozdovih, kjer so v preteklosti pospeševali smreko, 
propadanje jelke v prejšnjem stoletju je verjetno povzročilo lokalno onesnaženje zraka, 
tujerodne rastline in bolezni v gozdove vstopajo z mednarodnim transportom in se pogosto 
širijo z delovnim orodjem in stroji. Pragozdne ostanke in gozdne rezervate je iz gospodarjenja 
izločil človek, velika gozdnatost Slovenije pa je v veliki meri posledica opuščanja kmetijstva 
in koncentracije prebivalstva v urbanih območjih.
V preteklosti so bile družbene potrebe in pričakovanja do gozdov povezane predvsem z zagota-
vljanjem lesa, danes pa je stanje drugačno. Zahteve in potrebe javnosti in lastnikov gozdov do 
gozda naraščajo, so vse bolj pestre, pritiski na gozd in gozdni prostor pa se večajo - povečuje 
se pomen ekoloških in socialnih vlog gozda ter občutljivosti javnosti na posege, zlasti sečnjo 
in spravilo lesa. Želje in težnje javnosti po vplivu in nadzoru nad gospodarjenjem z gozdovi 
so vse bolj izrazite. 
Družbene in strokovne zahteve do gozdov, ki se odražajo v kompleksnosti zakonodaje in pred-
pisov predstavljajo velik izziv za vse ravni načrtovanja, zlasti pa za lastnike gozdov in revirne 
gozdarje pri praktičnem gospodarjenju z gozdovi. Hkrati so zaradi podnebnih sprememb 
gozdovi vse ranljivejši, ključna postaja skrb za odpornost gozdov in zmanjševanje tveganj pri 
gospodarjenju z gozdovi.
Preveč hkratnih in pogosto tudi nasprotujočih prioritet pri gospodarjenju lahko vodi v pasivnost 
in neukrepanje, kar lahko dolgoročno prinese škodo ali neizkoriščanje potencialov gozdnih 
rastišč in s tem manjše koristi, ki jih gozdovi nudijo družbi. Pri postavljanju prioritet in razvoju 
ukrepov ima osrednjo vlogo gozdarska stroka, ki mora tudi v sodobni družbi ohraniti svojo 
vlogo “moderatorja” med naravnimi in družbenimi procesi.
Cilji in razvojne prioritete gospodarjenja z gozdovi morajo temeljiti na prehodnih analizah ter 
jasnih in preverljivih ukrepih. Zato so podpora znanstveno raziskovalnemu delu in publicira-
nju, spodbujanje na podatkih in študijah temelječih rešitev, vzpostavljanje novih poskusnih 
objektov v gozdovih, razvoj novih tehnologij, ter digitalizacija in prenos rezultatov analiz in 
novih spoznanj v prakso pomembnejši kot kadar koli.
Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC