Po hršCanshem svefo Krščanstvo mora izginiti. Duševni vodja rrarodnega socializma Alfred Rosenberg ie zagrizen nasprotnik vsake krščanske religije. Svoje ne- in protikrščanske misli širi po knjigah in spisih, pa tudi v predavanjih. Nedavno je imel predavanje protikrščanske vsebine v zbornici državne kulture. Po predavanju, ki so se ga udeležile voditeljske osebnosti stranke, je bil razgovor. Med drugimi je spregovoril tudi general-feldmaršal Goring, ki je rekel: »Prepričan sem, da tolmačim mišljenje narodno-socialistične strauke, ako izjavim, da morata kakor katoliška tako protestantovska cerkev izginiti iz življenja nemškega Ijudstva.« Dostavil pa je, da je treba borbo zoper katoliško cerkev voditi previdno, ker bi vsak nepreviden napad na katolicizem rodil vprav nasproten učinek. Napravljen pa je velik korak na tem potu z odstranjenjem katoliških mladinskih or- ganizacij in katoliškega duha iz šol. Ta protikatoliška smer v šclah bo osvobodila mladino »črne« prevare. To pa ne zadostuje. Porabiti se mora tudi finančno sredstvo. Zmanjšati, odnosno ustaviti se mora vsaka denarna podnora cerkvi in duhovščini. Kakor se vidi iz navedenih besed in iz dogodkov, se v Nemčiji vodi sistematičen (sestaven) boj za uničenje krščanstva, predvsem katolicizma. Ivomarstvo v Rusiji. Romarji v Runiji niso Ijudje v navadnem pomenu besede, ki bi namreč hodili na božjo pot v določene cerkve. iluski romarji so pobožni ljudje, po največ duhovnik: in redovniki, ki hodijo peš od vasi do vasi ter oznanjajo Kristusov nauk. Ker je redno dušno pastirstvo v Rusiji onemogočeno, isvršujejo vnsti r .ihcvn ' ia ta način Gospodcvo z-ar^oved o oznanjevanju bož;'9 bescie. Ljudstvo te požrtvovalno-pobožne može visoko čisla ter jih v vsakem oziru podpira. Nekatere časti kot svetnike, med njimi zlasti potujočega škofa Sergija Družimina. Ko je boljševiška oblast opazila, da imajo ti romarji velike uspehe med ljudstvom, jih je začela zasledovati in zapirati. Tako je na Uralu zgrabila Dementija, ki je prej bil bogat kmet, pa je iz ljubezni do Kristusa vse zapustil ter postal duhovnik. Ker jih verni ljudje branijo in ekrivajo, oblast tem romarjem težko pride na sled, ker na zunaj živijo kot obrtniki: čevljarji, krojači, ribiči itd. Tako vera išče in najde pota, da se ohrani med ruskim ljudstvom. Odlikovanje verdunskega duhovnika. Predsednik francoske republike Lebrun je podeli! najvišje francosko odlikovanje, red častne legije, 85 letnemu župniku Thierilu. Ta vrli katoliški duhovnik je štiri leta vzdržal v verdunskera kraju, ki je bil izpostavljen ognju nemških topov. Čeprav so mu prigovarjali, naj skrbi za svojo iast- no varnost ter'naj pobegne, tega ni hotel storiti radi borečih se vojakov, ki so potrebovali njegove pomoči in tolažbe. Pomagal jim je s hrano in obleko, tolažil, ko se jih je loteval v trpljenju obup, hudo bolnim in ranjenim delil sv. zakramente. Nekega dne je med daritvijo sv. maše udarila nemška granata v streho cerkve ter napravila veliko odprtino. Župnik se ni prestrašil, mirno se je obrnil do Ijudi, ki so bili v cerkvi (sami vojaki), ter jim rekel: »Sedaj bo tukaj bo.lje, ko bo več zraka«, nato je nadaljeval sv. mašo. V svoji postelji je verdunski župnik bolj redko spal, navadno si je namesto njega v njej odr>očil kak ranjen, utrujen ali bolan vojak. Na prošnjo nekdanjih borcev izpred Verduna je predsednik republike dal temu hrabremu in požrtvovalnemu župniku najvišje odlikovanje. Župnik Thierit kliub svoji visoki starosti vzame vsako nedeljc palico v roke, da obišee po dve cerkvi v svoji župniji ter tam daruje sv. mcšo.