RENAULT TWINGO 1.2 60cv S KLIMO, RADIJEM CD IN MEGLENKAMIZA 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 Preiskava potrdila, da se^heroin Trstu širi tudimfdnajstniki. i sv h'> & /8 K mt «1 \U J - 4 RENAULT TWINGO 1.2 60cv S KLIMO, RADIJEM CD IN MEGLENKAMIZA 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 Primorski dnevnik ČETRTEK, 11. MARCA 2010 Št. 59 (19.766) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dušan Udovič Zgodba o zavrnjeni listi Ljudstva svobode za rimsko pokrajino, ker ni bila predstavljena v zakonsko določenem roku, dobiva neverejetne razsežnosti. Lahko bi ji rekli, da je tragikomična, če ne bi v teh dneh tako očitno razkrila, na kako nevarnem robu so se znašla osnovna pravila italijanske demokratične ureditve. Včerajšnje dogajanje je ta mučen občutek samo še potrdilo. Berlusconi je z neverjetno akrobacijo opral očitno napako svojih ljudi, rekoč, da jim je bila predstavitev liste dejansko pre-pečena. Zanj sploh ni važno, da o dogajanju obstaja točen zapis sil javnega reda, ljudje bodo itak verjeli njegovi verziji, saj so okoliščine kot nalašč za to, da desnica odigra vlogo žrtve. Ni drugega, kot obrniti tok dogodkov v lastno korist, za to pa namen posvečuje sredstva. Krivi so radikalci, pristaši Boninove, za vse je odgovorna levica in opozicija, ker je hotela sama na volitve, tako rekoč brez tekmecev. Svoboda je ogrožena, zato poziva predsednik vlade svoje ljudi na ulico. Recept je relativno enostaven in prav od predsednika vlade nič kolikokrat uspešno preizkušen. Vendar, ali se bo tokrat v resnici obnesel, postaja vprašanje. Sondaže javnega mnenja kažejo, da je konsenz desnice prav ob zadnjih dogodkih načet, kot že dolgo ni bil. Notranji razkoli postajajo vse bolj izraziti, Severna liga dela svoje račune. Deželne volitve utegnejo pokazati, da se doslej zmagovita parabola desnice premika v drugačno smer. Enkrat bo ljudem le dovolj vsega tega, upati je, da čim prej. VREME - Na Tržaškem rekordni sunki, snežna nevihta in prometni kaos Primorska in Furlanija pod udarom burje in snega V Tržiču zaprli pristanišče in ladjedelnico - Težave v Sloveniji in Italiji TRST, GORICA - Orkanska burja je na Tržaškem in Goriškem ter v zahodni Sloveniji povzročila veliko škode. Sunki so v Sloveniji dosegli dvesto kilometrov na uro, v Trstu se je močan veter pomešal s snežno nevihto in povzročil pravi prometni direndaj. Veliko gmotno škodo je burja povzročila v Novi Gorici, Gorici in Tržiču, kjer je bilo izruvanih na desetine dreves. Trži-ško pristanišče so zaprli, ladjedelnica Fin-cantieri pa je prekinila proizvodnjo. Burja je poškodovala kakih petnajst velikih vrat nove hale slovenskega navtičnega podjetja Seaway v industrijski coni Ližerc. V Pev-mi je smreka padla na osnovno šolo. Na 2., 6., 7., 14. in 15. strani Kdaj italijansko-slovenski zgodovinski učbenik? Na 3. strani FJK: 56 milijonov evrov za majhna podjetja Na 4. strani Terminali: Slovenija pripravlja pritožbo Na 8. strani Goriški dijaki v krajih trpljenja in smrti Na 16. strani V sovodenjski knjižnici niz srečanj z avtorji Na 16. strani italija - V vzdušju politične napetosti ■W Se en zakon za rešitev premierja RIM - Senat je včeraj dokončno odobril zakon o t.i. upravičeni odsotnosti, ki bo premierju in drugim članom vlade omogočil, da se ne bodo udeleževali sodnih procesov, če bodo zasedeni z opravljanjem vladnih nalog. Pred odobritvijo tega spornega zakona, ki je pisan na Berlusconi-jevo kožo, je senatna skupščina izglasovala kar dve zaupnici vladi, kar je precej nenavadno. Ukrep in seveda zaupnici so podprli senatorji vladajoče desne sredine, proti pa so glasovali zastopniki leve sredine in UDC. Medtem je Višji sodni svet včeraj na plenarnem zasedanju z veliko večino glasov izglasoval sklep, s katerim je obsodil premierja zaradi napadov na sodnike in javne tožilce. Po oceni organa samouprave sodne oblasti ti napadi ogrožajo samo demokratično ureditev države. Berlusconi pa se je včeraj ukvarjal tudi z deželnimi volitvami. Na tiskovni konferenci je zatrdil, da so za izključitev liste Ljudstva svobode v rimski pokrajini krivi aktivisti Radikalne stranke in volilni urad. Njegova stališča so ostro zavrnili vsi opozicijski voditelji z Bersanijem na čelu. Na 6. strani trst - Včeraj s srečanji s predstavniki manjšine in dežele FJK Začetek obiska delegacije komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu TRST - S srečanji s predstavniki slovenske manjšine in predsednikom deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouardom Ballamanom se je včeraj začel tridnevni obisk delegacije komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi njen predsednik Miro Petek. Člani delegacije se bodo danes in jutri mudili v Rimu, kjer jih čaka vrsta srečanj z vodji komisij italijanskega parlamenta za zunanjo politiko, senatorko Tamaro Blažina in kardinalom Francem Rodetom. Italijanske sogovornike želijo opozoriti na potrebo po spoštovanju zaščitnega zakona in mednarodnih dogovorov ter po sistemski ureditvi financiranja za manjšino. Na 3. strani 2 Četrtek, 11. marca 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Posledice obsežne kriminalistične preiskave Minister Pogačnik odstopil Poslanec Prijatelj še pridržan V vladni koaliciji ministrov odhod ocenjujejo kot odgovorno dejanje LJUBLJANA - Obsežna kriminalistična preiskava, ki jo je na območju štirih policijskih uprav v torek izvedla slovenska policija, se počasi zaključuje. Od večih pridržanih osumljencev je tako pridržan samo še eden. Preiskava pa je tudi že terjala prvo politično žrtev, saj je z mesta kmetijskega ministra odstopil Milan Pogačnik.Kriminalisti so v okviru preiskave gospodarske kriminalitete, korupcije in izsiljevanja, v okviru katere je bilo v torek pridržanih več slovenskih politikov in gospodarstvenikov, včeraj po podatkih policije končali večino hišnih preiskav. Večina pridržanih oseb je bila izpuščena na prostost, pridržana pa je ostala le še ena oseba, ki jo bodo privedli k pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Po neuradnih podatkih gre za poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki mu policija očita kaznivo dejanje izsiljevanja in prejemanja podkupnine. Med prvimi političnimi žrtvami preiskave je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik, ki je nepreklicno odstopil s položaja. Ob tem je sicer zanikal, da bi bil razlog za njegov odstop sum jemanja podkupnine, saj da naj bi bila zadeva čista. A sodna odredba Okrožnega sodišča v Kopru za preiskavo pri Zmagu Jelinčiču govori drugače. V obrazložitvi odredbe je sodišče podrobno opisalo prisluhe, iz katerih po navedbah sodišča izhaja utemeljen sum, da je Pogačnik sprejel obljubo, da bo v zameno za politično podporo SNS pri interpelaciji zagotovil zemljišča za gradnjo letališkega muzeja v Murski Soboti, ki ga je želel zgraditi Jelinčič. Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci dejal, da s človeške plati odstop ministra razume, da pa njegov odstop ne bo pomenil, da se bo razčiščevanje tako zadeve Baričevič kot te preiskave ustavilo. »Storil bom vse, kar je moji moči, da bodo kljub odstopu razjasnjene vse okoliščine obeh dogodkov, zaradi katerih je bil minister predmet kritike ali podpore v zadnjem času - tragedije Baričevič in suma korupcije,« je dejal Pahor. V političnih strankah so odstop ministra Pogačnika večinoma pozdravili. Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava bi moral Pogačnik odstopiti že veliko prej. Žerjav tudi pričakuje, da bodo strokovni organi čim prej strokovno in odgovorno raziskali ta dejanja ter ugotovili, kdo je naredil kaj narobe in kdo kaj prav, tako v primeru podkupo- slovenija Kenda novi zdravstveni minister? LJUBLJANA - Slovenski minister za zdravje Borut Miklavčič je premieru Borutu Pahorju predlagal Rajka Kendo za svojega naslednika. Premier bo odločitev sprejel v nekaj dneh. Kendo, direktorja pediatrične klinike, pa je opozoril, da v politiko ne vstopa v najlepšem času. Pogledi Kende na zdravstveno reformo po oceni Pahorja pomenijo kontinuiteto razmišljanj Miklav-čiča. »Če bo Kenda sprejel moje povabilo v vlado, bo to pomenilo kontinuiteto zdravstvene reforme in določene spremembe,« je včeraj ob robu izjave o odstopu kmetijskega ministra Milana Pogačnika povedal Pahor. Kenda mu je predstavil svoja stališča do reforme zdravstvenega sistema in svojo vizijo sprememb, ki po oceni Pahorja pomenijo kontinuiteto razmišljanj Miklavčiča, ki zapušča ministrstvo iz zdravstvenih razlogov. (STA) Milan Pogačnik od včeraj ni več slovenski kmetijski minister vanj kot bulmastifov. V poslanski skupini Zaresa so odstop Pogačnika označili kot odgovorno in korektno potezo, »s katero bo omogočena nadaljnja preiskava v zadevi v normalnih razmerah«. Vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem podobno ravnanje pričakujejo tudi od vpletenih poslancev SNS. Za Antona Anderliča (LDS) je odstop ministra razumljiv in pričakovan. Ob tem »verjame, da se bo vse, ne glede na to, kaj je bilo kot obramba za zaščito ministra, razčistilo«. To je nujno zaradi utrjevanja pravne države in vere državljanov, da so zakoni za vse enaki, je dejal. Že v torek so Pogačniku podporo odrekli v stranki DeSUS. V SD preiskave in Pogačnikovega odstopa niso želeli komentirati. V SDS pa so v odzivu za javnost zapisali, da so namesto preiskave in aretacij v garažni aferi tarča policije minister koalicijske in predsednik opozicijske stranke. Ponedeljkove aretacije so po njihovem mnenju »očitno pomešale sume dejanskih kaznivih dejanj s politično motivacijo interpelirane notranje ministrice Katarine Kresal«. Na novinarski konferenci kriminalistične policije so tudi pojasnili, da se poslanec v predkazenskem postopku ne more sklicevati na poslansko imuniteto. Po podatkih policije naj bi se namreč eden izmed pridržanih skliceval na poslansko imuniteto. Kot je pojasnil pravni strokovnjak Miro Cerar, se po ustavi poslanec lahko sklicuje na imuniteto, ko gre za pripor ali začetek kazenskega postopka zoper njega. Razen, če gre za hudo kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen nad pet let. V vsakem primeru mora biti obveščen državni zbor. Slednji odloča o podelitvi imunitete in jo lahko podeli tudi poslancu, ki se nanjo sploh ne sklicuje. Imuniteta namreč ni predvidena kot privilegij poslanca v njegovo osebno korist, ampak je to privilegij poslanca v korist nemotenega dela parlamenta, pravi Cerar. (STA) kočevje Delavci končali gladovno stavko LJUBLJANA - Delavci kočevske Prenove so prenehali gladovno stavkati. Po sestanku s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in predstavnikom ministrstva za delo so se odločili za prekinitev stavke. Po odhodu iz bolnišnice, kjer so jih pregledali, so se vrnili nazaj v Kočevje. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je včeraj sprejel predstavnike stavkajočih delavcev. Še enkrat jim je predstavil zakonske možnosti, ki jih imajo, dogovorili pa so se tudi za denarno in socialno pomoč. Kot so po sestanku sporočili z ministrstva, bo za dva delavca, ki sta upravičena do izredne denarne socialne pomoči, ta odobrena za daljše obdobje. Ostali delavci, ki do tega po zakonu niso upravičeni, bodo danes na svoje račune prejeli sredstva v višini denarne socialne pomoči. Sredstva za denarno socialno pomoč bosta preko centra za socialno delo zagotovila Rdeči križ Slovenije in Karitas. Delavci Prenove so gladovno stavkali že deseti dan, od torka pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, pred tem pa v Kočevju. (STA) fjk/primorska - Slovenija in naša dežela včeraj ves dan v primežu izredno slabega vremena Orkanska burja in sneg Predsednik dežele Tondo zahteval od vlade razglasitev izrednih razmer - Velika škoda po vsej Primorski - Danes izboljšanje TRST, LJUBLJANA - Val slabega vremena je včeraj prizadel zlasti južni del Furlanije-Julijske krajine in njen obalni pas. Na cestah so se ustvarile kolone vozil, v južni Furlaniji pa so poročali o gmotni škodi v raznih gospodarskih dejavnostih. Na ronškem letališču je bilko več letov ukinjenih. Na pobudo deželnega odbornika Riccarda Riccardija je deželna civilna zaščita pripravila dokument, s katerim je deželni predsednik Renzo Tondo zahteval od italijanske vlade razglasitev izrednih razmer. Riccardi je medtem z nujnim ukrepom namenil posegom civilne zaščite 500 tisoč evrov. Huda ura pa je bila tudi v Sloveniji, zlasti na Primorskem, ker je burja ponekod dosegla tudi 190 kilometrov na uro. Burja se sicer počasi umirja, po napovedih Agencije RS za okolje bo tudi sneženje danes dopoldne ponehalo. Največje slovenske zavarovalnice že sprejemajo prve prijave škod zaradi burje. Sunki so bili sicer najmočnejši na Vipavskem, vendar pa je pihala po vsej Primorski, tudi na Obali, je dejal Pečenko. Tako močna burja zapiha približno vsakih deset let, zato je bil razglašeni rdeči alarm ogroženosti povsem primeren, je za STA povedal dežurni prognostik Agencije RS za okolje Brane Gregorčič.Arso je zaradi napovedi močnega vetra za območje Primorske razglasila najvišjo stopnjo vremenske ogroženosti, ki velja od torka popoldne do četrtka zjutraj. Močna burja na Goriškem je odkrivala strehe, podirala drevesa in zelo otežila življenje na celotnem območju Goriške. Severna Primorska je zjutraj ostala brez elektrike. Zaradi orkanske burje so iz omrežja izpadli trije daljnovodi. S tem je bil prekinjen prenos električne energije do Gorice, Vrtojbe in Soške doline. Iz Luke Koper so sporočili, da so močni sunki vetra povzročili nekaj manjše škode. Zaradi napovedanih slabih vremenskih razmer so že v preteklih dneh poskrbeli za ustrezno zaščito opreme, objektov in tovora. Burja je prevrnila nekaj praznih kontejnerjev, odtrgala del kritine na enem izmed skladišč ter podrla manjši svetilni stolp. Kljub temu pa v Luki Koper niso zabeležili večje gmotne škode. Zaradi ledenega dežja in temperatur pod lediščem je bila na cestah na območju Obale nevarnost poledice. Zaradi dežja, ki je mestoma prehajal v leden dež, so bile Merilec vetra je pri Ajdovščini večkrat pokazal visoke številke bumbaca ceste spolzke tudi v neposredni bližini morja. Avtocesto v smeri Ljubljane so zaprli pri izvozu Črni Kal, promet po regionalni cesti pa je potekal počasi. Zaradi občasnih prekinitev dobave elektrike so imeli na Goriškem težave tudi pri oskrbi s pitno vodo. Na črpališču Mrzlek niso mogli načrpati dovolj velikih količin vode za oskrbo vseh prebivalcev Goriške in Goriških Brd. Iz družbe Vodovodi in kanalizacija zato že pozivajo prebivalce k varčevanju in preventivnem pre-kuhavanju vode. Na območju Gorenjske, Koroške in Dolenjske je popoldne možno snežilo, zaradi česar so bile težave v pretočnosti prometa predvsem v mestnih središčih. Predvsem zaradi močnega vetra so na cestah nastajali nevarni večji nanosi snega. Tudi na Celjskem sneženje popoldne še ni prenehalo. Tekom dneva je v nižje ležečih predelih zapadlo od 10 do 15 centimetrov snega, v višje ležečih predelih pa več kot 20 centimetrov. Zaradi snežnih zametov so za tovorna vozila zaprli regionalno cesto Pod-plat-Poljčane. (STA) Jutri Kraševci v TV oddaji Na zdravje SEŽANA - Ena najbolj gledanih televizijskih oddaj na Slovenija 1 je prav gotovo oddaja Na zdravje, ki jo gleda 400 tisoč gledalcev. Jutri (12. marca), se bodo ob 20.30 (s ponovitvijo v nedeljo popoldne) po uspešni predstavitvi zamejcev z osrednjim gostom Borisom Pahorjem predstavili Kraševci. Na snemanje v Ljubljano je prejšnji teden odpotovalo kar precejšnje število udeležencev z dvema avtobusoma, ki so skušali gledalcem predstaviti lepote kraške pokrajine in naravne in kulturne dediščine s poudarkom na prijaznosti in gostoljubnosti Kraševcev in kraške kulinarike. Prikazali so osmico, ki je bila značilna za primorski konec in vse njene kulinarične dobrote. Ob kelnarci Mileni Tavčar, marljivi gospodinji in kmetici, doma iz Križa pri Sežani, je s kraškimi dobrotami postregla Aleksandra Pelicon iz turistične kmetije Ostrouška Pelicon iz Coljave ob spremstvu Ade Špacapan iz Komna in Ljube Štok iz Povirja. Dr. Stanislav Renčelj pa je predstavil zaščitene kraške pridelke. Da Kraševci obvladajo tudi kam-noseštvo, je dokazal kamnosek Jernej Bortolato iz Pliskovice, medtem ko je umetnik Pavel Hrovatin iz Briščkov prikazal svoj nakit, pri katerem je uporabil kraške kamne. Seveda so poskrbeli tudi za glasbene točke in predstavili praznik terana in pršuta, ki bo letos potekal v Dutovljah že 40. leto zapored. V oddaji sodeluje tudi kraljica terana Neža Milič. / ALPE-JADRAN Četrtek, 11. marca 2010 3 slovenija-manjšina - V Trstu začetek obiska delegacije komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Italija naj spoštuje zakone in mednarodne obveze Doseči sistemsko financiranje za manjšino V delegaciji predsednik Miro Petek, podpredsednik Mirko Brulc in članica Janja Klasinc - Danes in jutri vrsta srečanj v Rimu TRST - »V slovenskem političnem življenju zelo radi rečemo, da so odnosi z Italijo zelo dobri, vendar odnosi z Italijo ne morejo biti dobri, dokler so razmere med slovensko narodnostno skupnostjo take, da niso uresničeni vsi zakonski pogoji, da niso uresničene mednarodne resolucije in deklaracije.« Tako je včeraj novinarjem po srečanju s predstavniki manjšine v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Trstu dejal predsednik komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, ki je skupaj s podpredsednikom Mirkom Brulcem in članico Janjo Klasinc (ta je tudi predsednica odbora DZ za zunanjo politiko) začel tridnevni obisk v Italiji. Spored obiska, v okviru katerega se je včeraj delegacija srečala tako s predstavniki krovnih organizacij kot političnih strank in kulturnih ustanov Slovencev v Italiji ter s predsednikom deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouardom Ballamanom, za danes in jutri predvideva vrsto srečanj v Rimu, kjer se bodo člani delegacije sestali s predsednikoma zunanjepolitičnih komisij poslanske zbornice in senata Stefanom Stefanijem in Lambertom Dinijem, senatorko Tamaro Blažina, pa tudi s kardinalom msgr. Francem Rodetom. Čeprav je italijanska vlada vrnila manjšini milijon evrov prispevkov, je cilj slovenske delegacije prepričati italijanske sogovornike, da pride do sistemskega financiranja manjšine, prav tako pa jih opozoriti na spoštovanje zakona ter mednarodnih deklaracij in resolucij, je menil Petek, podobnih misli pa je bila tudi Janja Klasinc, ki je opozorila, da ima Slovenija manjšinsko problematiko z Italijo odprto že pol stoletja, kar ni dobro in obremenjuje odnose med državama. Klasin-čeva namerava italijanske sogovornike opozoriti na možnosti medparlamentar-nega sodelovanja, npr. na delovanje mešanih komisij in na bolj organizirana srečanja obmejnih županov. Srečanja na konzulatu sta se - poleg seveda generalne konzulke Vlaste Va-lenčič Pelikan in konzulke Bojane Cipot - udeležila tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka (ob njih sta bila še koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Andrej Gergolet in tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab), ki sta prav tako opozorila na potrebo po sistemskem financiranju in opozarjanju na spoštovanje mednarodnih dogovorov. Za Štoko do obiska delegacije komisije prihaja v pravem trenutku, ker je v dialogu med Slovenijo in Italijo nastala praznina, ki se pozna na vseh področjih. Predsednik SSO je tu opozoril predvsem na dejstvo, da obstajajo neke mednarodne pogodbe med Italijo in Slovenijo oz. prejšnjo Jugoslavijo, mimo katerih ni mogoče iti. Pavšič pa je pri tem poudaril potrebo po pospeševanju odnosov med Slovenijo in Italijo ter med Slovenijo in FJK: pri slednjih dvostranska omizja mirujejo že tri leta, kar kaže, da so odnosi pod določenim vprašanjem, meni predsednik SKGZ. Ta vtis je delno popravil poznejši obisk delegacije pri predsedniku deželnega sveta Ballamanu, ki je sprejel predlog slovenskih svetnikov Igorja Kocijančiča in Igorja Gabrovca, ki sta se udeležila srečanja, po obuditvi mešane komisije med Slovenijo in FJK, v sklopu katere je delovalo tudi omizje za manjšine. Ballaman pa je, kot so sporočili iz tiskovnega urada deželnega sveta, tudi ponudil svojo podporo zahtevi po sistemskem financiranju manjšine, medtem ko sta Gabrovec in Kocijančič opozorila tudi na potrebo po ponovni vzpostavitvi sodelovanja s klubom primorskih poslancev v slovenskem parlamentu. V prvih popoldanskih urah se je poslanska delegacija iz Ljubljane v prostorih tržaškega Narodnega doma sestala s predstavniki nekaterih manjšinskih organizacij in ustanov. Pred srečanjem je ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor gostom orisal zgodovino narodnega doma od njegove izgradnje in uspešnega delovanja do fašističnega požiga in povojne uporabe poslopja v drugačne namene. Sedaj je prisotnost Slovencev v domu skromna, čeprav pred devetimi leti sprejeti zaščitni zakon določa drugače. Na srečanju so se s poslanci o odprtih problemih slovenskih ustanov po-ogovarjali Mara Černic (Glasbena šola Emil Komel), Marino Marsič (ZSKD), Nataša Paulin in Bogdan Kralj (Glasbena matica), Marij Maver (Slovenska pro-sveta), Tomaž Simčič (Deželni šolski urad), Milan Bufon (SLORI) Dušan Križman (NŠK) Andrej Berdon (SSG) in Dušan Udovič (Primorski dnevnik). Poslanci so zagotovili, da se bodo na pogovorih v Rimu zavzeli za to, da italijanska država dosledno izvaja zaščitni zakon in obveznosti do manjšine, ki izhajajo tudi iz mednarodnih dogovorov. Za nemoteno delovanje manjšinskih ustanov in njihovo ustrezno financiranje pa se bodo angažirali tudi v slovenskem državnem zboru. (IŽ) Slovenski poslanci so se na slovenskem konzulatu in v Narodnem domu srečali s predstavniki manjšine in njenih kulturnih ustanov (na slikah KROMA desno in levo spodaj), v prostorih deželnega sveta FJK pa s predsednikom slednjega Edouardom Ballamanom (na sliki desno spodaj) zgodovina - Poziv krožka Istria italijanskemu šolskemu ministrstvu Franciji in Nemčiji uspel skupni učbenik Italija in Slovenija o tem sploh ne razmišljata TRST - Nemški in francoski dijaki se bodo v kratkem zgodovino učili iz vsebinsko enakega učbenika, vendar vsak v svojem jeziku. Skupni zgodovinski učbenik predstavlja zelo velik dosežek, če pomislimo na prvo in drugo svetovno vojno ter na milijone mrtvih Francozov in Nemcev. Kdaj bo podoben podvig uspel Italiji in Sloveniji? Najbrž nikoli, bi odgovorili čnogledi, treba pa je vztrajati, pravijo pri kulturnem krožku Istria. Njegov predsednik Livio Dorigo meni, da bi moralo italijansko šolsko ministrstvo, tako kot pro-movira zgodovino fojb in eksodusa Italijanov iz Istre, stremeti tudi po sodelovanju italijanskih in slovenskih zgodovinarjev pri celoviti obravnavi zgodovine teh krajev. Francosko-nemški učbenik Histoire-Gesc-hichte, ki so ga pred kratkim predstavili v Ljubljani, med drugim obravnava tudi problematično zgodovino Alzacije in Lorene, ki sta bili v preteklosti večkrat jaboljko spora med državama. Francoski gimnazijci bodo tako lahko kaj več izvedeli o upiranju Nemcev Hitlerju, nemški dijaki pa bodo izvedeli, kaj je počela njihova vojska v okupirani Franciji, je bilo slišati na ljubljanski predstavitvi učbenika. Knjigo sta skupaj z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom predstavila francoska veleposlanica Nicole Michelangeli in njen nemški kolega Matthias von Kummer (na sliki Boruta Krajnca). Dorigo pozdravlja nedavno pobudo italijanskega šolskega ministrstva za spoznavanje zgodovine vzhodne meje, ki je vezana na 10. februar, dan spomina na fojbe in eksodus. Dobro bi bilo, da bi pri pobudi imeli glavno besedo zgodovinarji in ne politiki, predsednik krožka Istra pa predlaga, da bi vanjo vključili tudi zgodovinarje iz Slovenije in Hrvaške. Pobuda naj bi imela za cilj spo- znavanje zgodovine, a v duhu sprave in sožitja, kot nas učijo Nemci in Francozi s skupnim šolskim zgodovinskim učbenikom. Kot je napisal tednik Mladina ob slovenski predstavitvi nemško-francoske knjige o skupnem zgodovinskem učbeniku sanjajo tudi v institucijah Evropske unije, vendar je pot do njega še dolga. Zgodovinarji se morajo najprej poenotiti o vzrokih in posledicah nekaterih ključnih, pa tudi manj pomembnih dogodkov iz evropske zgodovine. Pogledi so zelo različni, če pa se zgo- dovinarji že poenotijo, kar je uspelo italijanskim in slovenskim, se lahko potem zatakne pri objavi izsledkov oziroma skupnih poročil. Italijanskim oblastem jih ni »uspelo« še predstaviti svoji javnosti. Nekaj precej podobnega se je pred leti zgodilo s poročilom o slovensko-avstrijskih odnosih v preteklem stoletju. Izšel je namreč le zbornik s prispevki slovenskih zgodovinarjev, avstrijski del pa še ni zagledal luči sveta. In tega morda tudi ne bo nikoli doživel. 4 Četrtek, 11. marca 2010 GOSPODARSTVO dežela fjk - V Vidmu predstavili tri razpise za 56 milijonov evrov Prispevki za inoviranje in razvoj majhnih in srednjih podjetij v deželi Deželni operativni program FESR ima skupno dotacijo 303 milijone evrov VIDEM - Deželna uprava je včeraj predstavila tri razpise, na osnovi katerih bo za majhna in srednja podjetja iz obrtnega, industrijskega in terciarnega sektorja (trgovina, turizem, storitve) na voljo skupaj 56 milijonov evrov. Gre za razpise v okviru deželnega operativnega programa POR FESR Inovativnost, raziskovanje, tehnološki prenos in podjetništvo, ki ima skupno finančno dotacijo v višini 303 milijone evrov. Razpise sta včeraj na posvetu v avditoriju Dežele FJK v Vidmu predstavila deželna odbornika za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani in za mednarodne in evropske odnose Federica Seganti. Kot je pojasnila odbornica, so prvi trije razpisi le faza procesa vlaganja na ozemlju, v okviru katerega bo do konca leta še nekaj razpisov, na osnovi katerih bodo imela podjetja na eni strani jamstvo za materialne in nematerialne naložbene priložnosti, za konkurenčni razvoj, ino-vativnost in raziskovanje, na drugi strani pa bodo deležna prispevkov za podporo dostopa do kredita. Trije razpisi, za katere se bo prijavni rok iztekel 30. aprila, so namenjeni financiranju projektov raziskovanja in razvoja ter organizacije podjetja. Novost pri teh razpisih je ta, da bodo prvič omogočena tudi financiranja stroškov industrializacije projektov, torej njihova praktična uresničitev, je poudaril Ciriani in dodal, da so »vlaganja v projekte raziskovanja in razvoja temeljnega pomena predvsem pri prehodu iz faze obrambe pred krizo v fazo nove sezone gospodarske odzivnosti«. Od razpoložljivih 56 milijonov evrov, jih bo 40 namenjenih projektom na industrijskem področju, devet na področju trgovine, turizma in storitev ter sedem na področju obrti, je pojasnil podpredsednik Dežele FJK. V nekaj mesecih, od septembra lani do danes, je bilo z evropskimi skladi programa POR FESR poleg omenjenih treh razpisov financirano še devet drugih pobud za spodbujanje naložb na strateških področjih, kot so raziskovanje v okviru do-motike, v ladjedelništvu, molekularni bio-medicini, industrijski arheologiji, geoter-miki in na področju razpršenega hotelirstva. V tem kratkem času je bilo po besedah odbornice Segantijeve aktivirano približno sto milijonov evrov, katerim je treba prišteti še 50 milijonov za že izvedene naložbe in za tiste, ki so v izvedbi. Podrobnejši podatki o programu POR FESR so dostopni na spletni strani Dežele FJK www.regione.fvg.it pod ba-nerjem POR FESR. fjk - Odb. Rosolen Spodbude tudi za zaposlitev na določen čas TRST - Vrtoglavo povečanje uporabe izredne dopolnilne blagajne v FJK, kjer se je od milijona ur v decembru 2009 povzpela na milijon in pol ur februarja letos, upravičeno skrbi deželno odbornico za delo Alessio Ro-solen, ki je napovedala vrsto ukrepov, med katerimi bodo imeli prednost tisti, ki zadevajo mlade in osebe, starejše od 45 let. Med ukrepi za ublažitev krize na trgu dela, je odbornica navedla podelitev spodbud podjetjem, ki bodo zaposlovala, tudi za določen čas, in pospešitev nacionalnih sporazumov o socialnih blažilcih na osnovi zakonske izjeme. Odbornica se bo pri tem zavzemala za uveljavljanje izjeme za vse izločene s trga dela in za podaljšanje te možnosti za tiste, ki se jim dopolnilna blagajna ali mobilnost izteče, a jih podjetje ne more ponovno zaposliti. Med ostalimi včeraj objavljenimi podatki o trgu dela izstopa podatek, da je kriza v deželi najmanj prizadela tržaško pokrajino. sejmi - SGZ in SDGZ-Ascom 15. marca na GAST v Celovcu Skupni ogled sejma v okviru čezmejnega projekta A-A- Tourism Predstavniki SGZ in SDGZ na nedavnem sejmu PIT v Ljubljani, kjer so predstavili tudi projekt A-A- Tourism arhiv TRST - Prihodnji teden se obetata dva zanimiva dogodka v okviru projekta Interreg IV Italija Avstrija Turizem Alpe Adria (A-A- Tourism), ki ga izvajajo Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na avstrijskem Koroškem ter Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in ASCOM Confcommercio Gorica v Furlani-ji-Julijski krajini. V ponedeljek, 15. marca, bodo gostinski in turistični operaterji iz FJK, ki se zanimajo za projekt, skupaj obiskali celovški sejem gostinstva GAST, v četrtek, 18. marca, pa bo v koroški prestolnici na sporedu pomembna informativna prireditev o samem projektu. Letošnji sejem GAST bo potekal na celovškem sejmišču od nedelje, 14., do srede, 17.marca (od 9.00 do 18.00, v sredo do 17.00). Na 30.000 kvadratnih metrih površine se bo predstavilo 505 raz-stavljalcev, prireditelji pa računajo na vsaj 19.000 obiskovalcev. Na ogled bodo naprave in oprema za lokale, vse za po-grinjke, projektiranje in gradnjo gostinskih struktur, za klimatizacijo, za vodenje administracije, rezervacij ipd., za urejanje prostorov za otroke itn. Glavne teme so: jedila in pijače, specialitete, vse za prosti čas (wellness, terme, masaže), za osebje, reklama in marketing (internet, tisk). V bogatem programu ne bodo izostali na- stopi kuharskih mojstrov, natakarjev, de-gustacije jedilnikov, piva, vina, likerjev itn. Skupni odhod (z osebnimi avtomobili) bo v ponedeljek, 15.marca, ob približno 9. uri iz Trsta (OC Zgonik) oz. 9.30 iz Gorice ali avtocestne postaje pri Moš-čenicah (Lisert), s prihodom na sejem okrog 11. do 12. ure. Predviden je ogled stojnice projekta A-A- Tourism, sestanek s kolegi SGZ iz Celovca in ogled sejma, odhod po 16.uri. Operaterji, ki se želijo udeležiti skupinskega ogleda sejma GAST, se morajo prijaviti do petka, 12. marca v tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040 6724824) in Čedadu (tel. 0432 730153) ali na ASCOM Confcommercio v Gorici (tel. 0481 532499). Posebno so vabljeni člani gostinske sekcije SDGZ in lokali Okusov Krasa. Kdor pa bi se želel udeležiti informativnega srečanja projekta Turizem Alpe Adria v Celovcu, ki bo v četrtek, 18.marca ob 16.uri na sedežu deželne gospodarske zbornice, naj pokliče omenjena združenja za nadaljnje informacije in prijave. Srečanje je namenjeno koroškim operaterjem, vabljena pa so tudi podjetja iz FJK, ki bodo sodelovala pri tem projektu. Imela bodo priložnost, da se seznanijo s kolegi iz Avstrije, s katerimi bodo sodelovali pri skupni turistični promociji na slovenskem trgu. (dd) Danes prvi dan v okviru izobraževalnega projekta Banke Italije TRST - Na sedežu Banke Italije v Trstu bo danes prvi izobraževalni dan za šolnike iz FJK v okviru eksperimentalnega projekta za finančno vzgojo v šolah. Projekt je izdelala Banka Italije v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, univerzo in raziskovanje. Cilj projekta je pomagati učiteljem pri poučevanju finančne vzgoje, dvigniti raven znanja dijakov in olajšati šoli in družinam opravljanje vloge pri razvoju procesa usposabljanja. V izobraževanje so vključeni učitelji v osnovnih, srednjih in višjih šolah oziroma licejih, današnji izobraževalni dan pa bo posvečen temi Denar in alternative gotovine. Ob tem se bodo udeleženci seznanili tudi z metodološkim pristopom za ocenjevanje napredka šolarjev na področju finančne vzgoje. banke - Drevi bo četrti sestanek s člani iz Bazovice in okolice Vodstvo ZKB nadaljuje serijo območnih srečanj s člani banke OPČINE - V torek zvečer je bilo v dvorani SKD Tabor dobro obiskano srečanje s člani Zadružne kraške banke (ZKB) z Opčin in okolice (foto Kroma). Predsednik Sergij Stancich, podpredsednik Adriano Kovacic in direktor Alessandro Podobnik so članom orisali razmere v banki in se pogovorili z njimi o možnostih morebitnih izboljšav za čim bolj ičinkovito delo in za čim bolj neposreden odnos s člani, ki so tudi prvi komitenti banke. Naslednje srečanje bo drevi ob 20. uri EVRO 1,3610 $ +0,40 v dvorani KD Kraški dom na Colu za člane iz repentabrske in zgoniške občine, prihodnji petek, 19. marca ob isti uri pa se bo vodstvo ZKB na sedežu Gospodarske zadruge v Bazovici srečalo s člani iz Bazovice in okolice. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. marca 2010 valute evro (povprečni tečaj) 10.3. 9.3. ameriški dolar japonski jen 1,3610 123,16 1,3557 123,48 ruski rubel 9,2900 40,2815 9,2544 40,3985 61,8270 danska krona 7,4411 7,4417 0,90640 švedska krona 9,7180 9,7280 češka krona 25,616 25,666 estonska krona 15,6466 266,87 15,6466 267,20 poljski zlot 3,8600 3,8954 1,3962 avstralski dolar 1,4855 1,9558 1,4938 romunski lev 4,0950 3,4528 4,1000 3,4528 latvijski lats 0,7080 0,7084 2,4345 islandska krona 290,00 2,0933 290,00 2,0894 hrvaška kuna 7,2660 7,2628 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 10. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23 LIBOR (EUR) 0,3775 LIBOR (CHF) 0,0933 EURIBOR (EUR) 0,411 0,2556 0,3943 0,5956 0,9068 0,2483 0,3191 0,651 0,956 0,8575 1,1962 0,6191 1,216 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 26.086,74 € -334,32 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,20 INITEDIII IDriDA A -0,15 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,18 21 71 -5,08 +0,08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,07 -0,64 -0,02 TELEKOM SLOVENIJE 272.21 115.22 -2,09 +0,22 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,50 DELO PRODAJA - CTni +0,37 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,22 -1,06 KOMPAS MTS - - MIWA 1 A 77 J.C cr» PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 24,22 10,50 445 10 -0,04 +2,64 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 207,11 +0,02 -5,23 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 22,54 +0,54 MILANSKI BORZNI TRG 10. marca 2010 FTSE MIB: +1,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,34 88,37 1745 +0,07 +0,25 -1 41 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,97 115 +1,84 +1 49 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,75 1 07 +2,04 EDISON ENEL ENI 4,15 1787 +0,65 +0,67 +1 02 FIAT FINMECCANICA 9,22 1001 +2,96 +1 01 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,84 +1,71 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,84 1445 +0,98 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,96 +2,92 +0,32 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,89 8,01 1 94 +0,34 +1,50 -0 15 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,42 13 84 +4,15 +1 02 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,98 +0,70 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,55 6,8 1 08 -0,28 +0,97 +1 78 TENARIS TERNA 16,28 311 +0,31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,16 -0,56 -1,40 UNICREDIT 9,84 2,03 +2,61 +2,08 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,97 $ -0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. marca 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.752,01 916,45 -0,74 -0,84 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.126,04 -0,03 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pü^ií-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 290,09 1.671 26 +0,84 -0 13 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.830,41 -0,39 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.583,50 1.91884 +0,18 +0,92 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.147,12 1.174,11 5.936,72 5 640 57 +0,59 -0,05 +0,86 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 3.943,55 2.51737 +0,68 +0,86 +1 25 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.177,4 2.90940 +0,49 +1 00 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.563,92 2.862,29 21.208,29 3.048,92 17.052,54 -0,03 +0,80 +0,00 -0,65 +0,27 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 11. marca 2010 5 GLOSA Kakšna usoda se piše slovenski Primorski? JoZe Pirjevec Prejšnji četrtek je Pomorski muzej v Piranu ob dnevu pomorstva organiziral okroglo mizo na temo »Odnos do morja v preteklosti«. Skupaj z Jožetom Utenkarjem, Brunom Koreličem, Giorgiom Ribari-čem in Milanom Kučanom sem bil nanjo povabljen tudi sam. Moderirala je gospa Nadja Terčon. Tematika omenjenega posveta je bila bolj zgodovinska kot aktualna, saj smo govorili predvsem o tem, kakšno politiko so Slovenci vodili v severnojadranskem prostoru v zadnjih sto petdesetih letih, posebno pa po drugi svetovni vojni. Pri tem je bilo slišati marsikaj zanimivega, kako so namreč takoj po letu 1945 nove oblasti začele spodbujati pomorske dejavnosti in med drugim ustanovile pomorsko šolo, ki je poskrbela za to, da smo tudi na tem področju pridobili svoje kadre. Kljub temu, da smo se izogibali aktualnim problematikam, se jim povsem le nismo mogli odtegniti. V tem smislu je bil najbolj zgovoren kratki referat Bruna Koreliča, ki je govoril o nastanku in razvoju Luke Koper in o njenem pomenu za Obalo in Slovenijo nekoč in danes. Zanimiva je bila njegova ugotovitev, da po najbolj aktualnih ekonomskih študijah, vsak milijon ton pretovorjenega blaga v pristanišču ustvarja 41,6 milijonov evrov prihodkov v slovenskem gospodarstvu in kar450 delovnih mest. Pomembna je bila tudi njegova teza, da je v zadnjih letih Luka Koper postala eno najbolj konkurenčnih pristanišč na Jadranu in eno izmed najmodernejših evropskih pristanišč glede na tehnologijo in produktivnost. »Zahvaljujoč se poslovni kulturi, znanju in usposobljenim kadrom je bila Luka Koper nomini-rana za odlično evropsko podjetje.« To je svetla plat medalje. Bolj zaskrbljujoče tone je Korelič ubral, ko je govoril o nadaljnjem razvoju pristanišča, in pri tem omenil zaviralno vlogo državne in lokalne politike pri njegovi rasti, pa tudi na vmešavanje sosednje Italije, kar zadeva vpliv, ki naj bi ga imela širitev pristanišča na okolje. Prepričan sem, da je dobro pretehtal besede, ko je opozoril, da gre pri tem »za neznanje in nerazumevanje razvojnih možnosti, ki jih pristanišče daje lokalni skupnosti na eni strani, na drugi pa za nagajanje italijanskih oblasti«. Tu je treba po Koreličevem mnenju vzeti v poštev delno zahteve konkurenčnega Trsta, delno pa povračilne ukrepe, vezane na slovenska stališča glede terminala za plin v Žavljah. Ko-relič je sklenil svoje besede z dokaj alarmantnim opozorilom: »Nasprotovanje izgradnji kontejnerskega terminala na tretjem pomolu in ukinitev dejavnosti razsutih tovorov na drugem pomolu bo v veliki meri prizadela ne le podjetje Luka Koper, temveč mnogo drugih dejavnosti, ki bodo morale zapreti svoja vrata. Takšen scenarij postavlja pod vprašaj tudi izgradnjo nove železniške povezave Kopra z Divačo.« Še bolj pa me je vznemirila njegova opomba, ki jo je dodal k pisnemu besedilu svojega posega, ko je omenil, da bi se slovenska vlada ne smela odpovedati lastništvu 25 odstotka delnic, ki jih ima v Luki. Samo tako bo namreč lahko vplivala, da podjetje ne pride v tuje roke in ne izgubi tistega pomena za globalni razvoj Obale in Slovenije, ki ga ima danes. Kakšen pragmatizem pa vlada danes v Ljubljani, je zgovorno pojasnila Koreličeva omemba nedavne diskusije na televiziji, ko je neki ugledni politik ugotovil, da je pač vseeno, kdo je lastnik Luke Koper, »saj nam je ne morejo odnesti... « Če k temu, kar smo povedali, dodamo še novico, da Istrabenz prodaja družbo »Turizem Kras«, ki ima koncesijo za upravljanje Postojnske jame in Predjamskega gradu, in če omenimo ugotovitev, ki smo jo tudi slišali, da je za državo nepomembno, kdo je lastnik tega podjetja, se ne moremo izogniti vprašanju, kakšna usoda se piše slovenski Primorski. VREME OB KONCU TEDNA Nekaj več sonca in prijaznejše temperature Darko Bradassi Včeraj smo doživeli zgodovinski dan. Na lastni koži smo namreč občutili, kaj pomeni zelo močna burja, pravzaprav najmočnejša burja, ki jo poznamo, odkar razpolagamo z meritvami. Anemometer nav-tičnega inštituta, ki je postavljen na vrhu njegovega poslopja na tržaškem nabrežju, je namreč natanko ob 6. uri zjutraj nameril najmočnejši zgodovinski sunek pri nas, 188,4 km/h, noben drugi anemometer ni nikoli zabeležil take hitrosti. Ni treba posebej poudarjati, da gre za nekaj izjemnega, kar se verjetno mnogo let ne bo več ponovilo. Tudi dosedanji rekord je pripadal istemu ane-mometru, in sicer od decembra 1996, ko je nameril 181 km/h. Ali gre za dovolj reprezentativen podatek, pa je druga zgodba. Anemometer, ki je postavljen na strehi navtičnega inštituta namreč zaradi višine redno beleži višje hitrosti, kot anemometer deželne meteorološke opazovalnice, ki je tik morja, na pomolu v Trstu in spoštuje kriterije svetovne meteorološke organizacije. Za kroniko naj povemo, da je slednji včeraj zabeležil najvišjo hitrost 154 km/h, kar pa vseeno ni od muh. Reprezentativen ali ne, burja ni nikoli dosegla takih hitrosti, med drugim je treba tudi poudariti, da so bili stari zgodovinski anemometri povečini postavljeni na strehah ali vsekakor visoko od tal in ne pri morju. Včerajšnji podatek je torej primerljiv z zgodovinskimi, zato je nedvomno verodostojen. Predvsem pa je bila včeraj zelo visoka povprečna hitrost burje, ki je več ur presegala 100 km/h, zgodaj zjutraj pa je dosegla 107 km/h. Gre za izjemno visoko povprečje, tudi to rekordno, ki dokazuje, kako je bila burja včeraj močna in kakšen je bil njen stalen pritisk, lahko bi celo rekli, da je bila orkanska. V zgodovini je veljalo pravilo, da je že povprečje nad 80 km/h lahko rušilno. Take hitrosti so v bolj oddaljeni preteklosti povzročale veliko škode. Razlika med sedanjostjo in 50. leti pa je izjemno velika, v vsem tem času smo se naučili kljubovati burji, zato nam tudi take hitrosti, kot je bila današnja, povzročajo manj nevšečnosti. Če bi se današnja burja pojavila sredi 50. let bi verjetno močno poškodovala pol mesta. Preidimo k sedanjosti. Ciklon, ki je bil včeraj nad nami, se odmika in slabi. Danes se bo vreme postopno izboljšalo, vendar bo povečini še oblačno. Burja bo oslabela. Zračni tlak nad našim širšim območjem se bo v prihodnjih dneh postopno okrepil, vendar bo še prevladovala severovzhodna celinska vremenska slika. Proti nam bo pritekal za ta čas mrzel zrak, v primerjavi s sedanjimi temperaturami se bo ozračje sicer nekoliko otoplilo, vendar ne bomo še beležili pomladnih temperatur. Od petka do sobote pa pričakujemo povečini precej jasno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Tudi pogled naprej še ne kaže na pomlad. Postopno nekoliko topleje in bolj stanovitno vreme se po zaslugi okrepitve anticiklona obeta šele od druge polovice prihodnjega tedna. Sprememba pa bo zelo postopna. lipica - Po zagotovilih direktorja Rumpfa V podjetju Lipica turizem letos še ne bodo odpuščali LIPICA - Pred nekaj dnevi je v javnosti zakrožilo anonimno pismo, da bodo iz družbe Lipica Turizem odpustili 39 zaposlenih in da so o tem brez vednosti delavcev že obvestili Zavod za zaposlovanje. Delavci direktorju Tomiju Rumpfu v pismu očitajo tudi zgrešene programe, kot sta drsališče, in novoletni koncert. Na očitano je vodstvo najprej odgovorilo v sporočilu za javnost, v katerem je zapisalo, da je za nadaljnje uspešno delo potrebno prestrukturirati družbo, kar seveda pomeni tudi presežne delavce. Potem je bil za naša vprašanja dosegljiv tudi direktor Rumpf. »Na vprašanje, ali bomo odpuščali ali ne, vam zelo težko odgovorim. Po natančnem pregledu poslovnih izkazov za lani, smo ugotovili, da je izguba 1,1 milijona evrov in da so stroški dela v primerjali z drugimi podjetji v panogi skoraj dvakrat višji. Ti pri nas pomenijo 48 odstotkov, drugje pa od 28 do 31 odstotkov. Zato smo v načrtu finančnega prestrukturiranja določili delovna mesta, za katera smo ugotovili, da imamo v kadrovski zasedbi določene viške.« Ali to pomeni, da bodo odpustili 39 ljudi? »Ne, to je zlonamerna informacija, ki jo v javnost daje nekdo, ki noče sprememb. V Lipici je že 20 let krivulja uspeha obrnjena navzdol in danes smo prišli na dno. Skrajni čas je, da jo s korenitim rezom obrnemo navzgor. To si zaslužijo ljudje, ki tukaj delajo, to si zasluži okolje, v katerem živimo in to si zasluži tradicija Kobilarne Lipica.« Pomeni to, da bodo v gospodarskem delu Lipice letošnjo sezono, ki bo startala čez približno mesec dni, začeli s polovico delavcev. »Ta trenutek ne bomo nikogar odpustili,« je zagotovil Rumpf. »Prihodnji teden (v četrtek) bo skupščina Kapitalske družbe, na kateri naj bi se dogovorili o dokapitalizaciji. V kolikor pa pogajanja ne bodo uspešna, vemo, da je izguba, ki so jo pridelali tolikšna, da bo zelo težko omogočala nadaljnje normalno delo v Zaposleni v družbi Lipica Turizem se bojijo izgube delovnih mest c družbi Lipica Turizem. Tudi v primeru uspešne dokapitalizacije je predvideno zmanjšanje števila zaposlenih na posameznih segmentih. V sezoni pa bodo vsi, ki so danes zaposleni, imeli delo tudi v letošnjem letu.« Rumpf računa, da bodo vsi postopki v zvezi z dokapitalizacijo zaključeni do konca marca. »Gotovo bodo v višku sezone potrebni tudi zunanji sodelavci, problem nastane v mrtvem delu sezone, ko je odprt samo hotel Maestoso. Takrat ni dela za vse zaposlene.« Na vprašanje, zakaj so informacijo o presežnih delavcih poslali na Zavod za zaposlovanje, je Rumpf odgovoril, da zaradi določil zakonodaje. »Ko se poslovodstvo loti reševanja nastale finančne situacije po pravilih insolventnosti in kadar se v programu finančnega in kadrovskega prestrukturiranja začnemo pogovarjati o kadrovskih viških, mora o tem obvestiti Zavod za zaposlovanje. In mi smo spoštovali zakonodajo. Ne držijo pa govorice, da smo na zavod poslali poimenske sezname. Sporočili smo le namero o pripravi sanacijskega načrta in opisali delovna mesta, na katerih vidimo potencialne viške.« Na očitek delavcev o zgrešenih programih, pa je Rumpf odgovoril, da je v turizmu najbolj pomembno zadovoljstvo gostov. »V Lipici lahko ob trenutnem stanju infrastrukture zadovoljstvo gostov povečamo le ob uvajanju nove ponudbe. Poleg drsališča in novoletnega koncerta, za katerega je bilo prodanih 282 vstopnic, je bil za obiskovalce pripravljen zimski dan odprtih vrat, pusto-vanje, seminar in tekmovanje v vožnji kočij. Programi so bili zelo dobro sprejeti zlasti med družinami, mladimi in šolami. To se je poznalo tudi pri finančnem izidu, saj smo v letošnjem januarja v primerjavi z lanskim zaslužili za 35.362 evrov več.« Irena Cunja čedad/trst - Znameniti »Piccoli« Se bodo Podreccove lutke vrnile v Čedad? ČEDAD, TRST - Se bodo znane lutke Vittoria Podrecce, tako imenovani »Piccoli«, vrnile v Čedad ali bodo ostale v tržaškem gledališču Rossetti? Njihova usoda je trenutno še nejasna, pa čeprav je čedajski župan Attilio Vuga z deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom pred kratkim predstavil pobudo, s katero nameravajo v Čedadu ovrednotiti znamenite lutke. Te pa so v resnici last gledališča Rossetti, kot je za tržaški dnevnik Il Piccolo povedal predsednik gledališča in podžupan Paris Lippi. Dežela je za ambiciozen načrt čedajske občinske uprave že dala na razpolago 200.000 evrov, deželni odbornik Molinaro pa je na tiskovni konferenci dodal, da namerava lutkarstvu večjo pozornost posvetiti tudi Mittelfest, in upa, da bo ponovno zaživel tudi festival lutk v Nadiških dolinah. Župan Vuga pa je v zvezi s Podrec-covimi lutkami povedal, da nameravajo v stari langobardski prestolnici, točneje v bivšem uršulinskem samostanu, urediti poseben muzej, poleg tega pa prirejati številne predstave in delavnice. Pri načrtu naj bi sodelovali tudi gledališče Rossetti, Deželna gledališka ustanova Furlanije Julijske krajine in goriški Gledališki center za lutkarske predstave (CTA - Centro Regionale Teatro di Animazione e di Figure). V gledališču Rossetti pa o načrtih čedajske občinske uprave in Dežele FJK niso vedeli ničesar, je povedal Lip-pi, ki je vsekakor pripravljen pri projektu sodelovati. A na podlagi deželnega zakona iz leta 1977 so lutke last deželnega stalnega gledališča, ki se jim nikakor noče odpovedati, saj je investiralo precej denarja za njihov nakup in številne predstave. Tržaški podžupan si nadeja, da bi čim prej prišlo do srečanja med vsemi soudeleženimi ustanovami. Ena od možnosti bi po mnenju predsednika gledališča Ros-setti lahko bila tudi ta, da bi nekaj lutk dali na razpolago muzeju, v zameno pa bi Dežela spet finančno podprla lutkovne predstave, s katerimi bi Ros-setti lahko gostoval po Italiji in v tujini, kjer so lutke Vittoria Podrecce zelo priljubljene. Deželni odbornik Molinaro je vsekakor potrdil, da bo gledališče Rossetti gotovo eden izmed glavnih partnerjev pri izvajanju in razvoju načrta za ovrednotenje Podreccovih lutk, poudaril pa je, da jih je gledališče nabavilo s pomočjo deželnega prispevka in da gre za bogastvo, ki pripada celi deželi. (NM) 6 Četrtek, 11. marca 2010 ITALIJA / deželne volitve - Tiskovni konferenci voditeljev Ljudstva svobode in Demokratske stranke Berlusconi: Preprečili so nam predložitev liste Bersani: To je čisto fantazijska rekonstrukcija Casini: Bolje bi bilo, če bi se premier opravičil - Di Pietro: Berlusconi je slepar in lažnivec RIM - Politična zmeda, ki je nastala zlasti v Laciju, potem ko predstavniki Ljudstva svobode zamudili rok za predložitev svoje kandidatne liste za rimsko pokrajino, je bila včeraj v središču štirih tiskovnih konferenc. Prvi je bil na vrsti voditelj Ljudstva svobode in premier Silvio Berlusconi, ki je skušal vso krivdo za nastali položaj zvrniti na druge, potem pa so se zvrstili voditelji Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, UDC Pier Ferdinando Casini in Italije vrednot Antonio Di Pie-tro, ki so mu vsi po vrsti ostro replicirali. »Tu smo, da bi se postavili po robu absolutni dezinformaciji glede dogodkov, ki so privedli do izključitve kandidatne liste Ljudstva svobode za rimsko pokrajino,« je svoj nastop pred časnikarji začel Berlusconi. »Takoj naj poudarim, da za to ne nosijo nobene odgovornosti predstavniki naše stranke, ki so se v predvidenem roku predstavili v volilnem uradu z vso potrebno dokumentacijo,« je pristavil. Berlusconi je zatrdil, da so predložitev liste preprečili aktivisti Radikalne stranke, ki so dvignili nepopisen in neutemeljen hrup, napadel pa je tudi volilni urad, češ da je ravnal v nasprotju z zakonom. Premier je nato ošvrknil opozicijo, ki je nasprotovala sanaciji zadeve s pomočjo vladnega »pojasnjevalnega« zakonskega odloka. »Opraviti imamo s "sovjetskso" opozicijo, ki bi rada zmagala tekmo z izključitvijo nasprotnika, in to ob podpori sodnika,« je dejal. Berlusconi je napovedal, da se bodo predstavniki stranke spet pritožili na sodišče, ne glede na razsodbo pa se bodo volitev udeležili, in to tudi v Laciju, pa čeprav z okrnjeno volilno navezo. Napovedal je, da bo desna sredina priredila 20. t. m. v Rimu javni shod v obrambo pravice do volitev. Na premierjeva izvajanja se je kmalu odzval Bersani. »Premierjeva rekonstrukcija dogodkov okrog predložitve liste Ljudstva svobode za rimsko pokrajino je čisto fantazijska,« je dejal. »Kako so se odvijali dogodki, so zapisali karabinjerji v svojem poročilu. Povsem neumestno je, da se v to vtika predsednik vlade in da nastopa kot politični agitator,« je dejal. Ber-sani je nato napadel vlado, ki je skušala rešiti desnosredinske kandidatne liste »z zakonom po meri, pri čemer je povrh zgrešila mero«, saj se je izkazalo, da »pojasnjevalni« zakonski odlok ni zalegel. Voditelj demokratov je povabil desno sredino, naj se zdaj umiri in naj se odpove odpiranju novih sodnih sporov, tako kot je to pripravljena narediti opozicija. »Omogočiti moramo, da redno steče volilna Silvio Berlusconi ansa kampanja in da pridejo v ospredje problemi, ki zanimajo državljane,« je pristavi in poudaril, da sobotna demonstracija leve sredine v Rimu ne bo protestne, ampak propozitivne narave. Tudi voditelj UDC Casini se je kritično odzval na Berlusconijeva izvajanja, kljub temu, da lista UDC v Laciju nastopa v desnosredinski volilni navezi. »Upali smo, da se bo ves ta zaplet končal na boljši način, in sicer z opravičilom za storjene napake. Berlusconi pa je kot tisti starš, ki napada učitelje, ker njegov otrok ni izdelal, pa čeprav ve, Minister La Russa fizično napadel oporečnika Pier Luigi Bersani ansa da se ni učil,« je dejal v prispodobi. Kot ponavadi pa je bil najostrejši prvi mož Italije vrednot Di Pietro. »Berlusconi je slepar in lažnivec. Skušal je spremeniti volilna pravila, da bi le rešil svojo listo, in pri tem zgrešil. Zdaj ponuja lažno rekonstrukcijo dogodkov v volilnem uradu,« je dejal. Sicer pa kaže, da v desni sredini se z Berlusconijem ne strinjajo vsi. Včeraj se je oglasil tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini in dejal, da 20. t. m. se ne bo udeležil demonstracije desne sredine v Rimu. RIM - Včerajšnja tiskovna konferenca premierja Silvia Berlusco-nija na sedežu Ljudstva svobode v Rimu je imela razgiban epilog. Berlusconi je namreč dal izgnati iz dvorane oporečniškega časnikarja Rocca Carlomagna, ki je vztrajal s svojimi vprašanji, češ da so bila tista, ki so se poprej zvrstila, vnaprej pripravljena od samih prirediteljev konference. Pre-mierjev ukaz je izvršil obrambni minister Ignazio La Russa, sicer eden izmed koordinatorjev Ljudstva svobode, ki je Carlomagna skušal tudi fizično utišati ter ga je naposled prijel za ovratnik in ga porinil iz dvorane. Carlomagno je napovedal, da bo ministra prijavil sodnim oblastem »Svobodo tiska je treba braniti tudi na tak način,« je pojasnil. politika - V senatu dokončna zelena luč še enemu ukrepu za rešitev premierja »Upravičena odsotnost« je zakon Berlusconijeva vlada je včeraj popoldne dobila dve zaporedni zaupnici - Živahen protest senatorjev Italije vrednot Senatorja Italije vrednot protestirata z izvodom ustave v roki ansa RIM - Senat je včeraj dokončno odobril zakon o t.i. upravičeni odsotnosti, ki bo torej danes ali jutri objavljen v Uradnem listu. Pred odobritvijo tega spornega zakona je senatna skupščina izglasovala kar dve vladni zaupnici, kar je precej nenavadno. Ukrep in seveda zaupnici so podprli senatorji vladajoče desne sredine, proti pa so glasovali zastopniki leve sredine in UDC-ja. Demokratska stranka je zaman zahtevala navzočnost pri razpravi ministrskega predsednika Silvia Ber-lusconija. Od njega bi želeli izvedeti, zakaj dve zaupnici in zakaj sploh ta zakon, ki ne sodi v volilni program desnosredinskega zavezništva. Senatorji stranke Italija vrednot so v znak protesta proti zadržanju vlade sedli na tla in mahali z republiško ustavo. En izvod ustave so izročili predsedniku senata Renatu Schifaniju z očitkom, da v tem primeru ni spoštoval ustavne listine, saj sta bili vladni zaupnici po njihovem mnenju po- polnoma neutemeljeni, da ne govorimo o vsebini odobrenega ukrepa. Zakon o »upravičeni odsotnosti« določa možnost, da se ministrski predsednik in ministri ne udeležijo sodnih obravnav, zasliševanj in podobno, seveda v primeru, da imajo vladne obveznosti. Ukrep velja 18 mesecev v pričakovanju ustavnega zakona, ki naj bi po mnenju desne sredine dokončno uredil to področje. Leve sredina pravi, da je zakon napisan »na kožo« ministrskega predsednika, vladna koalicija pa pravi, da je treba predsedniku vlade in ministrom omogočiti, da nemoteno opravljajo vladne ter druge uradne zadolžitve. Berlusconijeva vlada je doslej zahtevala in prejela 31 parlamentarnih zaupnic, odkar je na na oblasti, to se pravi od srede leta 2008. To ni majhna številka, posebno če pomislimo na široko večino, s katero desna sredina razpolaga tako v senatu kot v poslanski zbornici. delo - Lani BDP padel za 5,1% Vlada nasprotuje podaljšanju redne dopolnilne blagajne RIM - Vlada bo dala negativno mnenje o popravku k zakonskemu predlogu o delu, ki predvideva možnost podaljšanja vpisa v redno dopolnilno blagajno s sedanjih 52 na največ 78 tednov. Tako je včeraj povedal minister za delo Maurizio Sacconi. Popravek je v torek soglasno odobrila komisija za delo poslanske zbornice, možnost podaljšanja maksimalnega vpisa v redno dopolnilno blagajno pa bi bila po njenih navedbah poskusne narave in bi pomagala blažiti socialne posledice iztekajoče se svetovne gospodarske krize. Končna odločitev bo seveda padla ob glasovanju zakonskega besedila na plenarnem zasedanju poslanske zbornice verjetno po deželnih volitvah. Da je kriza posebno hudo prizadela Italijo, je včeraj potrdil osrednji italijanski statistični zavod Istat. Zavod je namreč objavil, da je se je italijanski bruto domači proizvod v lanskem letu skrčil za 5,1 odstotka, in ne za 5 ali celo 4,8 odstotka, kot je sam objavil v preteklih mesecih. Novi podatek upošteva koledarske posebnosti leta 2009, ki seveda vplivajo na statistično obdelavo gospodarskih gibanj. Zavod Istat pa je včeraj objavil tudi spodbudnejšo novico. Letošnjega januarja se je namreč industrijska proizvodnja povečala za 2,6 odstotka v primerjavi z decembrom 2009, kar pomeni, da se industrijska dejavnost vendarle obnavlja. V primerjavi z januarjem 2009 pa je industrijska proizvodnja padla za 3,3 odstotka. vreme - Okoli tisoč kilometrov avtocest težko prevoznih Zaradi snega ohromljen promet Na avtocestah obtičalo več sto voznikov, ki so s sopotniki prenočili v avtomobilih - V Apuliji nasedla ladja RIM - Močno sneženje je na italijanskih cestah povzročilo pravi direndaj. Na avtocestah je že v torek v snežnih zametih obtičalo več sto voznikov, ki so morali noč preživeti v mrazu v svojih vozilih. Na severu Italije je neprekinjeno snežilo več kot 24 ur, ponekod v Apeninih je naneslo preko 60 centimetrov snega, meteorologi pa so napovedovali še dodatnega pol metra snega. Okoli tisoč kilometrov italijanskih avtocest je težko prevoznih, zaradi močnega sneženja pa so morali zapreti letališče pri Bologni. V Toskani, Umbriji in Emiliji-Romagni so zapirali tudi šole. Civilna zaščita je na avtocesti med Rimom in L'Aquilo delila vodo in odeje ustavljenim voznikom in potnikom. Avtocesto med Milanom in Neapljem so pri Bologni v smeri proti jugu zaprli za promet, da bi posipali cestišče s soljo. V Markah je obilno snežilo in deževalo, nekatere reke pa so prestopile bregove. Na obali je v nekaj urah zapadlo 60 milimetrov dežja. Evakuacije niso bile potrebne, civilna zaščita pa ostaja v stanju pripravljenosti. V bližini Taranta v Apuliji je 123 metrov dolga tovorna ladja iz Bolgarije, na kateri je bilo 19 ljudi, v neurju nasedla. Obalna straža je sredi noči opozorila ladjo, da se s tokom nevarno približuje obali, bilo pa je že prepozno, saj je plovilo kakih 60 metrov od kraja Castellaneta nasedlo na peščenem dnu. Poškodoval se ni nihče. Sneg je povzročil zastoje na številnih avtocestah ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 12. marca 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 vreme - Anemometer navtičnega zavoda nameril burjin sunek z jakostjo 188 kilometrov na uro Trst in okolica v mrzlem primežu snežne nevihte in rekordne burje v ^^ Prometni kaos, pomanjkanje soli, ruvanje dreves od Devina do Milj, znatna gmotna škoda - Sole v nekaterih občinah danes zaprte Levo utrinek prometnega kaosa v Trstu, desno poseg gasilcev v Bazovici, spodaj levo Tržačanka, prepuščena na milost in nemilost burji kroma Trst in okolico je včeraj zajel »sibirski mraz«, okrog 13. ure se je ob orkanski burji razdivjala snežna nevihta. Veter je ruval drevesa in podiral cestne table, semaforji so se ugašali, telefonske povezave so bile delno prekinjene. Promet je bil v mestu in na hitri cesti zelo upočasnjen, občasno popolnoma ustavljen, soli pa je popoldne ponekod primanjkovalo. Predvsem na Krasu je bilo posipavanje cest težavno, saj je burja odnašala sol in prinašala nov sneg. Pristajanje v pristanišču je bilo onemogočeno, vlaki med Tržičem in Trstom so zaradi snega in ovir na progi beležili velike zamude, mnogo mestnih avtobusov se je na zasneženih ulicah ustavilo, manjših prometnih nesreč je bilo na pretek. O hujših poškodbah včeraj niso poročali. Trst, Kras in Breg so se znašli v mrzlem primežu, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Anemometer tržaškega navtičnega zavoda je nameril rekordni sunek burje z jakostjo 188 kilometrov na uro, kar predstavlja absolutni rekord od 90. let dalje (odkar so začeli uporabljati sodobnejše in to-čnejše merilne naprave). Podatki deželne agencije Osmer so kot običajno drugačni, vetromer je zjutraj med 8. in 9. uro nameril sunek 153 kilometrov na uro. Tudi agencija Osmer je vsekakor pristavila, da gre za najmočnejši sunek zadnjih let, pa tudi povprečna moč burje nad sto kilometri na uro je rekordna. Zmes obilnega sneženja in vetra je povzročila pravi prometni kaos, pri čemer je bilo najhuje to, da je marsikje kljub slabim napovedim zmanjkalo soli za posipavanje cest. Ulice mestnega središča so se spremenile v drsališča, marsikateri avto-mobilist je bil videti popolnoma nebogljen. Veter je odkrival strehe (streha poslopja na Trgu Perugino je poškodovala celo vrsto vozil), drevesa so padala kot za stavo. Večje hlode, ki so zgrmeli na cesto, so gasilci in prostovoljci civilne zaščite odstranjevali pri Sv. Andreju, v Rojanu, pod Sv. Alojzijem in Bazovici, na začetku Ulice Romagna je drevo povsem uničilo avtomobil. Semaforji so v mestnem središču povsem zatajili, občinska policija pa ni povsod obvladovala situacije. Redarji in gasilci so našteli na stotine posegov najrazličnejše narave, njihovi telefoni so zvonili brez prestanka. Sploh pa niso brneli telefoni uporabnikov družbe Vodafone, saj je signal odpovedal. Drevesa so po besedah dolinskega podžupana Antonia Ghersinicha odstranjevali tudi na cesti med Boljuncem in Krmenko, ter na cesti za Mačkolje. S slednjimi posegi so se ukvarjali člani dolinske civilne zaščite in prostovoljnih gasilcev Breg. Pred gledališčem v Boljuncu se je prevrnil parkiran avtodom, z zida pred tovarno Wartsila je na cesto zgrmel blok cementa. Zgoniški župan Mirko Sardoč je povedal, da več fotografij na WWW.primorski.eu so prostovoljci civilne zaščite celo popoldne plužili in posipavali ceste s soljo, padlo je več dreves in telefonskih kablov, hujše škode pa niso zabeležili. Na Repentabru je orkanska burja podrla 42 let staro smreko, ki je kraljevala na vrtu domačina Davida Pu-riča. Ceste pa so bile v repentabrski občini baje dokaj čiste in dobro posipane. V Rov-tah je na zasebnem zemljišču padla 60-let-na oljka. Neurje je povzročilo precejšnjo škodo v Sesljanskem zalivu. Polomljena cipresa je med drugim padla na štiri jadrnice kluba Čupa, dva optimista in dve jadrnici 420, slednji sta po besedah podpredsednika kluba Iva Rojca uničena. V Nabrežini je bila stara vas od popoldneva do večera v popolni temi. Na Padričah je burja raztrgala balon Tennis Cluba, podobno se je zgodilo še v marsikaterem športnem središču in hali, na dvorišču openskega Prosvetnega doma pa je veter odkril šotor-delavnico domačih pu-starjev. Burja naj bi čez noč postopno oslabela, že sinoči pa se je ponekod, tudi v mestu, pojavil led. Prometna policija, ki je bila vseskozi na delu z 11 patruljami, je z družbo Anas nadzorovala avtocestni priključek, kjer je bilo soli dovolj, promet pa je bil zelo upočas- njen. Na skoraj vseh prometnicah je bila vožnja varna samo z zimskimi gumami ali verigami, medtem ko so bile ulice Commerciale, Bonomea in druge najbolj strme povezave med Trstom in Krasom zaprte za promet. Direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Dugulin je sporočil, da bosta grad sv. Justa in akvarij za nekaj časa zaprta, saj sta med neurjem utrpela škodo. Z grada je padal omet, pri akvariju pa je burja razbila nekaj oken, leseni panoji pred stavbo pa so poškodovali nekaj vozil. Kos strehe vojnega muzeja Diego de Henriquez pa je zgrmel na ulici Cumano in Tominz. Tržaški župan Roberto Dipiazza je včerajšnji dan ocenil kot »peklenskega«, deželno upravo je pozval, naj od vlade zahteva razglasitev izrednih razmer, da bo mogoče kriti vsaj del gmotne škode. Občane pa je pozval, naj ostanejo doma. Zaradi neurja bodo šole in vrtci v dolinski, devinsko-nabrežinski (z izjemo se-sljanskih jasli K. Štrekelj), miljski in zgoni-ški občini danes zaprte. Občina Trst je za nudenje in prejemanje informacij v zvezi s prometom in posledicami neurja aktivirala telefonsko številko 040-6758575. Aljoša Fonda Od naših bralcev smo prejeli slike prevrnjenega avtodoma pri gledališču F. Prešerna v Boljuncu (v sredini desno), poškodovane Čupine jadrnice v Sesljanu (tu zgoraj) in razdejanja na nekem repenskem vrtu (desno) 8 Četrtek, 11. marca 2010 TRST / črna kronika - Preiskava tržaškega mobilnega oddelka in miljske policije V šolskem nahrbtniku namesto malice - heroin! V priporu sedem mladih iz Trsta, ki so drogo, kupljeno v Izoli, prodajali vrstnikom Tržaška policija je včeraj pridržala sedem mladih Tržačanov, ki so zelo mladim kupcem, predvsem srednješolskim dijakom, prodajali heroin. Preiskava potrjuje, da je to mamilo, ki je cenejše od kokaina, med mladimi vse bolj razširjeno. Mobilni oddelek je septembra začel preiskovati skupino mladih domačinov, je prodajala heroin in kokain. Pozornost policije je konec poletja pritegnilo več primerov prekomernega uživanja heroina. Dva polnoletna uživalca sta celo umrla, kriminaliste pa je presunil tudi primer šestnajstletnice, ki so jo zaradi hude slabosti zdravili v bolnišnici Burlo Garofolo. Analiza je tedaj pokazala, da je dekle zaužilo preveliko dozo heroina. Policisti so ugotovili, kdo je dekletu prodal mamilo in izsledili še ostale mladeniče, ki so smrtonosno drogo kupovali v Izoli, ki žalostno slovi po svojem cvetočem trgu drog. Tržaški in miljski policisti so v sodelovanju s koprskimi kolegi dalj časa opazovali, kako so se 18 do 21 let stari prekupčevalci z osebnimi vozili ali avtobusi odpravljali v Izolo, drogo pa so prodajali najstnikom v Trstu. Najmlajši tržaški kupci imajo baje 15-16 let, heroin uživajo z njuhanjem, kajenjem ali tudi intravenoznim vbrizgavanjem. Policija je med preiskavo zasegla sto gramov heroina. Včeraj zjutraj je stekla akcija. Policija je po nalogu sodnika za predhodne preiskave (in zahtevi tožilca Federica Frezze) priprla sedem domnevnih prekupčevalcev: vsi so iz Trsta. Po besedah načelnika mobilnega oddelka Maria Boja in namestnika Leonarda Boida so aretiranci polnoletni, ker pa so zelo mladi in nekateri še obiskujejo šole, imen ni primerno objaviti. Pri-porni nalog je doletel še izolskega dobavitelja, ki ga do včeraj še niso pridržali. S pomočjo izurjenih psov je 80 policistov (vključno z agenti iz Padove) v mestu preiskalo 30 domnevnih kupcev, pri nekaterih so našli manjše količine mamil. Kriminaliste je presenetil primer dijaka, ki je bil na poti v šolo, v nahrbtniku pa je imel namesto malice 0,2 grama heroina. Uživanje heroina med najstniki je zelo zaskrbljujoč pojav. Lani se je število mladih pod 22. letom, ki zaradi težav s heroinom iščejo pomoč v tržaškem centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, početverilo. Direktorica centra Roberta Balestra nam je v nedavnem intervjuju pojasnila, da mladi raje kadijo ali njuhajo heroin, da bi se izognili »luknjam« na rokah, izhajajo pa iz napačnega prepričanja, da je mamilo tako manj škodljivo. (af) Odrabljene brizgalke arhiv kroma sejem olio capitale - Tekmovanje za šolarje Moja prijateljica oljka Uspeh slovenskih dijakov Nagrado za likovno delo je prejela Alice Jez, za pisni izdelek pa Jan Loredan, ki oba obiskujeta NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini Na sejmu oljčnega olja Olio Capitale, ki se je pravkar zaključil na tržaškem sejmišču, je potekalo letos tudi poizkusno tekmovanje za šolarje. Organizator obsejemskih dejavnosti dr. Luigi Caricato, sicer eden največjih evropskih izvedencev na področju oljkarstva in oljčnega olja, je za preizkušnjo izbral Nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča iz Doline, tudi zato, ker ga na Dolino in dolinsko občino vežejo številne izkušnje iz preteklosti in globoka prijateljstva. Na temo Il mio amico ulivo (Moja prijateljica oljka) so se učenci drugega razreda pod vodstvom profesorice likovne vzgoje Magde Samec preizkusili v risanju, učenci tretjega razreda pa, pod vodstvom profesorja italijanščine Davida Rubina, v opisu svojih lastnih izkušenj. Nagrado sta si priborila Alice Jez iz drugega razreda za likovno delo in Jan Loredan iz tretjega razreda za pisni izdelek. Dr. Luigi Caricato je z občutenimi besedami opisal njune ustvarjalne vrline, s katerimi sta si prislužila nagrado Olio Capitale. Ustvarjalne vrline nagrajencev je opisal organizator obsejemskih dejavnosti in eden največjih evropskih izvedencev na področju oljkarstva dr. Luigi Caricato (na sliki levo) cgil - Jutri splošna stavka Za davčno pravičnost in gospodarski zagon Zvezni sindikat CGIL je za jutri oklical štiriurno splošno stavko, s katero želi protestirati proti vladni politiki na področju dela, davkov in državljanskih pravic. Pokrajinski tajnik Adriano Sinco-vich je na včerajšnjem srečanju novinarjem podrobno orisal vzroke, ki so organizacijo privedli k protestni stavki. »Sindikat Cgil je vlado že večkrat opozoril na potrebo po soočanju o dramatični stiski, ki je zajela državo. Vlada pa se ga otepa in sprejema le neustrezne ukrepe, ki samo še dodatno ovirajo gospodarski razvoj in celo škodijo sindikalnim pravicam, kot v primeru arbitraže pri reševanju sporov med delodajalci in delavci,« je pojasnil Sincovich. V tem kritičnem trenutku se vlada ne drži pravil, pa tudi postavlja jih ne; ko bi morali soditi po njenem delovanju, bi lahko sklepali, »da se ne zaveda, da je vsakodnevno več sto tisoč ljudi ob službo, da mala podjetja zapirajo in da se redna dopolnilna blagajna izteka,« je bil kritičen Sincovich. Nobene vizije ni. Poudaril je potrebo po izrednih in takojšnjih ukrepih, kot so prekinitev odpuščanja od službe (»krize ne bomo plačevali na račun delavcev«), reforma socialnih blažilcev, zmanjšanje davkov za odvisne delavce in upokojence ter ukinitev zakona Bossi-Fini za tuje delavce, ki so ob službo. Prizadevati si moramo za nov zagon potrošnje, je poudaril Sin-covich in nanizal nekaj koristnih predlogov, kot je lahko zmanjšanje prve in tretje davčne osnove davka Irpef, uvedbo ene edine, 20-odstotne davčne osnove za dogovorjene najemniške pogodbe ter po francoskem zgledu uvedbo t.i. solidarnostnega davka na velika premoženja. Na Tržaškem bodo jutri delavci v industrijskem sektorju roke prekrižali zadnje 4 delovne ure, osebje pošt bo stavkalo 6 ur, 8 ur pa delavci gradbenega sektorja, šolsko osebje, osebje javnih in zdravstvenih ustanov ter drugi. Sindikat Cgil bo svoj gazebo postavil na Verdijev trg: od 9. do 17. ure se bodo tam zvrstili delavci, ki bodo predstavili delovne pogoje v različnih sektorjih. (sas) politika - Levica, ekologija in svoboda Birsa in Lauri glasnika stranke Pokrajinski odbor stranke Levica ekologija in svoboda je izvolil dva tržaška glasnika, ki sta Giulio Lauri in Daniela Birsa. 42-letni Lauri, po poklicu geolog, je bivši deželni tajnik Stranke komunistične prenove in član njenega vsedržavnega vodstva od leta 2004 do leta 2008. Daniela Birsa, 47 let, po poklicu socialna operaterka, je članica vsedržavnega vodstva gibanja Unire la Sinistra, pred tem pa je bila angažirana v Stranki italijanskih komunistov. Pokrajinska skupščina je izvolila tudi strankin koordinacijski odbor. Poleg Laurija in Daniele Birsa ga sestavljajo Diego Apostoli, Walter Bastiani, Deborah Berton, Adriana Janežič, Rocco Lenge, Livio Taverna, Fabio Vallon in Pie-ro Veronese. Stranka Levica, ekologija in svoboda je ena od mlajših političnih strank na italijanskem poli- Daniela Birsa tičnem prizorišču, ki je nastala po zadnji razcepitvi na levici. Njeni člani prihajajo tako iz Komunistične prenove kot iz Stranke italijanskih komunistov; njen državni voditelj je Nichi Vendola, ki se spet poteguje za mesto predsednika deželne vlade Apulije. slovenija cemu poziv Janeza Potočnika? Slovenska parlamentarna odbora za okolje in prostor ter za zadeve EU sta na skupni nujni seji obravnavala informacijo o delu posebne vladne medresorske komisije, ki se ukvarja s problematiko plinskih terminalov na Tržaškem. Odbor za okolje in prostor je podprl sklep vlade o začetku postopka proti Italiji. Informacija vlade je bila po besedah predsednice odbora za okolje in prostor Brede Pečan zelo dobra in izčrpna. Komisija je pregledala vse vidike problematike plinskih terminalov, vključno z »zelo nekorektnim« odnosom Italije do zahtev Slovenije za vključitev v celovito presojo vplivov na okolje tako kopenskega kot morskega terminala, je pojasnila Pečanova. Medresorska komisija meni, da posega v morsko dno za polaganje plinovoda ne moremo šteti za okoljsko nevtralno in nevtralno za čezmejne vplive, je dejala Pečano-va in dodala, da bo Slovenija morala začeti s pridobivanjem vseh relevantnih odločitev za začetek sodnega postopka proti Italiji. Odbor za okolje in prostor je na seji, ki je bila zaprta za javnost, zato po besedah Pečanove podprl februarski sklep vlade, v katerem je naročila pripravo dokumentov za predhodni postopek pri Evropski komisiji, v katerem jo bo prosila, da v primeru načrtovane gradnje plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva sproži tožbeni postopek proti Italiji. Odbor za zadeve Evropske unije je bil pred glasovanjem nesklepčen in zato o sklepu vlade ni glasoval. Obravnaval je le informacijo o delu medresorske komisije. Kot je še dejala Pečanova, bo lahko vlada sedaj pospešeno nadaljevala z delom na tem področju in morda bo njena odločitev o začetku sodnega postopka vendarle pripeljala do tega, da bo Italija Slovenijo vključila v celoten postopek presoje vplivov plinskih terminalov na okolje. Stališče o terminalih prihaja nekaj zatem, ko je evropski komisar za okolje Janez Potočnik pozval Italijo in Slovenijo k dialogu in torej k pogajanjem o tem kočljivem vprašanju. Bo do tega dialoga sploh kdaj prišlo? Jutri na univerzi tekmovanje v matematiki za višje šole Jutri popoldne se bo ob 15. uri v zborni dvorani Univerze v Trstu šesta izvedba ekipnega tekmovanja v matematiki za slovenske in italijanske višje srednje šole iz Fur-lanije-Julijske krajine in Veneta ter za italijanske srednje šole iz Hrvaške za t.i. Zlati pokal (Coppa Aurea), ki ga prireja oddelek za matematiko in informatiko tržaškega vseučilišča. Tekmovanja se bo udeležilo devetnajst sedemčlanskih ekip višjih srednjih šol iz Trsta, Gorice, Trevisa, Pulja, Buj in Rovinja. Med temi sta tudi dve ekipi Liceja Franceta Prešerna iz Trsta, zmagovalci jutrišnje preizkušnje pa bodo imeli pravico nastopiti na vsedržavnem tekmovanju, ki bo v maju potekalo v kraju Cesenatico. Pravilnik določa, da ekipa, ki zmaga na treh tekmovanjih, ohrani v trajni lasti Zlati pokal. Tekmovanje je povezano z vsedržavnim projektom Matematične olimpiade in s projektom Znanstvene diplome (Lauree Scientifiche), pokroviteljstvo pa so dale Občina Trst, Pokrajina Trst, Dežela FJK in Deželni šolski urad za FJK. / TRST Četrtek, 11. marca 2010 9 opčine - Sobotno odprtje nove razstave v Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk Fotografije Borisa Prinčiča in poklon pesnici Ljubki Šorli O goriški pesnici govorila Majda Artač, o Prinčičevih slikah pa Lorella Klun - Razstava na ogled do 28. marca Kronika Bambičeve galerije, ki na Opčinah deluje v sklopu Sklada Mitja Čuk, je od konca preteklega tedna bogatejša še za eno dejavnost. V sobotnih večernih urah so namreč v njenih prostorih odprli fotografsko razstavo mladega goriškega fotografa Borisa Prinčiča, ki nosi naslov Sporočilo v steklenici, večer pa je hkrati izzvenel kot poklon goriški oziroma tolminski pesnici Ljubki Šorli ob stoletnici njenega rojstva. Za glasbeni utrinek je s svojo harmoniko poskrbel Manuel Figelj, medtem ko je nekaj priložnostnih misli na Ljubko Šorli izrekla profesorica Majda Artač s pomočjo Jasmine Smotlak, ki je prisotnemu občinstvu podala nekaj pesmi goriške avtorice. Spored večera je kot po navadi uvedla Jelka Cvelbar, ki je poudarila, da je za pripadnice nežnejšega spola marec mesec dvojnega praznovanja, in sicer za ženske ter matere. Profesorica Majda Artač se je v začetku svojega posega spomnila pretresljivega pričevanja Ljubke Šor-li, ki je na nekem večeru v Društvu slovenskih izobražencev pripovedovala o rodni Tolminski, o hudih preizkušnjah ob prerani in nasilni smrti moža Lojzeta Bratuža ter o mučenju, ki ga je doživela v Collottijevi Villi Triste v Trstu. Kljub vsemu sta se v njenih besedah zrcalili vedrina duha in pomirjenost. Bolečo usodnost svoje biti in življenja je pesnica, ki si je za življenjski poklic izbrala poučevanje, izpovedovala v lastnih pesmih. Ljubka Šorli je bila devet let urednica otroške revije Pastirček, ki že dolgo let izhaja pri Goriški Mohorjevi družbi. Posebno doživet je njen ciklus Venec spominčič možu na grob, nekaj pesniških zbirk pa je izšlo po njeni smrti leta 1993. Šorlijeva je tudi avtorica pesniško zelo zahtevnega sonetnega venca, njenega dela pa žal slovenska literarna kritika v času njenega življenja ni znala dovolj ceniti. Tako je literarna zgodovinarka Irena Novak Popov pred časom ocenila, da je Ljubka Šorli izjemno doprinesla slovenski liriki s svojimi preko stotimi soneti. V njenih pesmih se zrcali narodovo trpljenje in vstajenje, tolminska mehkoba in uporništvo ter seveda narodni ponos, ki prihaja najbolj do izraza v pesmi, ki jo je Šorlijeva posvetila velikemu slovenskemu zborovanju na goriškem Travniku leta 1984. Jelka Cvelbar (levo): Marec je za ženske mesec dvojnega praznovanja, in sicer za ženske in matere kroma Mladega fotografa Borisa Prin-čiča, ki prebiva v Dutovljah in ki je pred dvema letoma na Proseku odprl svoj fotografski študio, je predstavila likovna kritičarka Lorella Klun, njeno oceno pa je prisotnim v prostorih Bambičeve galerije podala Jelka Cvel-bar. Lorella Klun pravi, da je pri Prin-čičevih fotografijah steklenic veliko bolj pomemben njihov zunanji videz kot pa sama njihova vsebina. Steklenica je namreč simbol posode, ki jo lahko gledalec napolni s tisto vsebino, kakršne si sam najbolj želi. Steklenica pa je seveda tudi neke vrste manekenka, ki se fotografu nastavlja, da jo poslika, kljub temu pa iz predmeta postaja subjekt posnetka. Prin-čičeve fotografije bogatijo tudi posebni svetlobni utrinki. Mladi fotograf, katerega poseg je sklenil uradni del otvoritve razstave, se je najprej zahvalil prisotnemu občinstvu za poklon, nato pa gledalcem povedal, da svoje fotografije tiska na platno, tako da marsikatera podoba na njih izgleda, kot bi bila naslikana. Fotografska razstava Borisa Prinčiča z naslovom Sporočilo v steklenici bo v prostorih Bambičeve galerije na Opčinah odprta vse do 28. marca, in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure dopoldne, popoldne pa od 17. do 19. ure. Primož Sturman II ■ m If * M solidarnost - Adrian Martinez Predavanje o enakopravnem in solidarnem trgovanju Danes, v četrtek, 11. marca t.l. ob 17,30 bo v dvorani CSV v Ul.S. Frančiška 2, predaval Adrian Martinez, član strokovne ekipe, ki za organizacijo solidarnega trgovanja CTM-Altromercato spremlja delo včlanjenih proizvajalcev. Srečanje, ki nosi naslov »Solidarni popotnik: obiski pri delavcih solidarnega in enakopravnega trgovanja«, sta pripravili mestni trgovini sveta »Mosaico per un Comune Avvenire« in »Senza Confini Brez Meja«. Kot rečeno, je Adrian Martinez član strokovne ekipe pri CTM Al-tromercato, trenutno najbolj pomembni organizaciji s tega področja v Italiji in drugi v mednarodnem obsegu. Omenjena strokovna komisija, pri kateri je Adrian Martinez referent za Južno Ameriko, redno obiskuje včlanjene kmetovalce in obrtnike okoli po svetu, preverja, ali je njihov način delovanja etično neoporečen in skladen z načeli enakopravnega in solidarnega trgovanja. Pri tem spremlja od blizu njihove napore, da bi se otresli revščine, jim pomaga, da so vedno bolj uspešni pri delu in tako prispevajo k splošnemu napredku svoje skupnosti. Adrian Martinez prihaja v Trst ob komajšnjem povratku z zadnjega potovanja v Dominikansko republiko, bil je tudi na Haitiju, kjer se je srečal z nekaterimi žrtvami nedavnega potresa. Med svojim posegom nam bo prav gotovo povedal, kaj je videl, doživel in kaj lahko mi naredimo, da pomagamo tistim, ki so pod potresom izgubili vse in morajo začeti vse znova. Med tem in številnimi drugimi potovanji si je Adrian Martinez nabral tudi veliko slikovnega gradiva, v katerem se zrcalijo revščina, izkoriščanje ljudi in naravnih dobrin, ki jih povzroča brezvestno poslovanje multinacionalk. Na slikah bomo lahko videli to, a tudi prikaz dostojnega življenja, ki ga lahko dosežejo tisti, ki se vključijo v mrežo solidarnega trgovanja. Danesvoden ogled zaklonišča Kleine Berlin Članice skupine 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren iz Boljunca, prirejajo drevi (ob 20.30) voden obisk galerij, ki se nahajajo v središču mesta in je poznan kot Kleine Berlin. Gre za umetne tunele, ki so med drugo svetovno vojno služili kot zaklonišče in se nahajajo v Ul. Fabio Severo, v mogočni stani, ki »podpira« Ulico Romagna, upravlja ga Tržaški alpinistični klub CAT (Club Alpinistico Triestino), na obisku pa nas bo vodil Maurizio Radacich. Zaradi organizacije prosimo, da se prijavite na tel. št. 333 3616411 (Sonja) od 12. do 14. ure. Kdor se bo odločil zadnji trenutek pa bo tudi dobrodošel, ampak priporočamo točnost. Za ogled je treba društvu CAT odšteti vstopnino (3 evre, študenti 1 evro, starejši od 60 let pa 2 evra). S seboj prinesite žepno svetilko, ker en del galerij ni osvetljen, priporočamo pa tudi primerno obleko in obutev, ker je nekaj galerij, ki niso cementi-rane, v določenih predelih blatnih in spolzkih ter so tudi luže vode. Vabljeni so prijatelji društva, pa tudi vsi, ki jih ogled galerij »Kleine Berlin« zanima. Zbirališče bo ob 20.15 nasproti deželnega sedeža RAI, na Ulici Fa-bio Severo. (so) Solidarnostna večerja Promemoria prireja v četrtek, 18. marca 2010, v Društveni gostilni na Kontovelu solidarnostno večerjo. Zbirali se bodo prispevki za kritje sodnih stroškov aretiranih protifa-šistov iz Verone, Rovereta, Pistoie, Neaplja in od drugod po Italiji. Za informacije in rezervacije lahko interesenti do torka, 16. marca 2010, pokličejo n atelefonsko številko 3400802508. V Barkovljah odpovedali večer Drevišnji večer v SKD Barkovlje, ki ga je društvo zasnovalo pod pokroviteljstvom ZSKD,odpade. Večer je bil namenjen spominu na Nadjo Kriščak in predstavitvi njene knjige ob sodelovanju ženske pevske skupine Stu ledi. Odpovedano srečanje z M. Jergovicem Zaradi slabih vremenskih razmer bo drevišnja predstavitev knjige Freelander 44-letnega sarajevskega pisatelja, novinarja in kolumnista Mi-ljenka Jergovica v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) odpadla. nagrada massimini - Dobitnik je Massimiliano Pironti Slikar, plesalec in pevec Nastopil je v programu Amici in v številnih muziklih - Uči sodobni ples na akademijah Have a dream in Kledi 28-letni Massimiliano Pironti kroma Dobitnik letošnje nagrade Sandro Massimini, ki jo vse od leta 1997 podeljuje Mednarodno združenje operete, je mlad, 28-letni italijanski polie-drični umetnik Massimiliano Pironti. Svojo kariero je začel kot slikar in jo nato nadgradil s plesom in petjem, ki sta postala njegov paradni konj. Nastopil je v različnih uspešnih muzika-lih in operetah, nekajkrat pa celo v televizijskih fikcijah. Udeležil se je programa Amici, ki ga vodi Maria De Fi-lippi, in se uvrstil med same finaliste v plesni kategoriji. Preizkusil se je kot učitelj sodobnega plesa v akademijah Have a dream in Kledi, nastopil je v vlogi Polla v muzikalu Federica Moc-cie Tre metri sopra il cielo ter Petra Pana v muzikalu Edoarda Bennata. Ravnokar pa se preizkuša v italijanski verziji muzikala Cats Lloyda Webberja, kjer velja za enega najboljših. Pirontija sta pred dnevi v dvorani Bartoli gledališča Rossetti nagradila pevka Tosca in režiser Massimo Venturiello. Rdeči križ za pomoč prebivalstvu Čila Tržaški rdeči križ si je včeraj zamislil novo pobudo v pomoč prebivalstvu Čila, ki ga je pred desetimi dnevi prizadel hud potres z močjo 8,8 stopnje in terjal več kot 700 življenj. Čile je namreč zaprosil za mednarodno pomoč, saj življenjsko potrebujejo poljske bolnišnice, zdravstveno oskrbo in hrano. Rdeči križ bo zbiral pomoč za prebivalstvo prek sms sporočil. Kdor bi želel sodelovati, naj vtipka številko 45555 (operater Wind ali Tre). Kdor pa bi rad sodeloval na drugačen način lahko to stori tudi prek spletne strani www.cri.it pod šifro Pro emergenza Cile, ali pa prek bančnega nakazila na račun IBAN IT66 C010 0503 3820 0000 0218020. Zbran denar bo Rdeči križ namenil kot rečeno prebivalstvu po navodilih Rdečega križa iz Čila in mednarodne federacije Družbe rdečega križa. AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. 10 Četrtek, 11. marca 2010 TRST ssg - Izbirni program - monodramski Čefurji raus! V petek, 12. marca ob 20.30 v Kulturnem domu Marko Dordic je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju v ljubljanskem predelu na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo. Življenje na robu, kjer ostra družbena refleksija lahko pridobi tudi humoristične poteze, je snov uspešne uprizoritve v kopro-dukciji Dejmo stisnt teater, Glej in Zavod No History, ki je nastala po romanu Čefurji raus!, za katerega je Goran Vojnovic prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Kres-nik 2009. Predstava v režiji Marka Bul-ca bo v petek ob 20.30 gostovala z enkratno ponovitvijo v sklopu izbirnega monodramskega abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča. Monolog odlikuje živa in aktualna govorica mladih če-furjev, svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga. Glavni junak v interpretaciji Aleksandra Rajakovi-ca-Saleja je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, ki razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. Predstava, ki temelji na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca, je od lanske premiere prepričala kritike in zabavala občinstvo, ki si jo je ogledala na festivalih, v gledališčih in kulturnih domovih po celi Sloveniji. Predprodaja za ogled predstave se je pričela v torek pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča. Izbira sedežev v veliki dvorani SSG bo prosta, kar velja za vse gostujoče predstave v abonmaju. Abonenti, ki so letos vpisali zlati in srebrni, podporni abonma, bodo imeli pravico do rezerviranega sedeža v parterju. Pravočasni prihod zagotavlja večjo možnost izbire sedeža, ki je vsekakor zagotovljen vsem abonentom osnovnega in izbirnih programov. / milje - DSMO Kiljan Ferluga Z nastopom gojencev Studio Arta v soboto zaključek niza pobud V nedeljo so se v Miljah spomnili Ignacija Ote kroma Dnevi slovenske kulture v Miljah, ki jih vsako leto prireja Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga se počasi iztekajo. Tudi letos je kot vsako leto društvo ciljalo k združevanju Slovencev v miljski občini in hkrati kvalitetni kulturni ponudbi. Prvi večer v sklopu pobude je bila v znamenju sodelovanja, ki se je odrazilo v organizaciji razstave Štefana Turka Portae Aureae v občinskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara' v Miljah. Društvo je ob tej priložnosti, o kateri smo že poročali, sodelovalo s kulturnim društvom Juliet, z združenjem Pracc in z Občino Milje. Prejšnji petek pa je bila na vrsti že tradicionalna Prešernova proslava otrok osnovne šole Albin Bubnič in otroškega vrtca Mavrica iz Milj v občinskem gledališču Verdi v Miljah. Eden od ciljev DSMO Ferluga je tkanje trdnih in trajnih vezi s miljsko šolo in vrtcem. V to smer usmerja društvo svoje energije že nekaj let, saj skuša približati otroke in starše slovenski stvarnosti in kulturi z raznorazni-mi pobudami, med temi tudi s pomočjo pri organizaciji male Prešernove proslave v Miljah. Kulturni popoldan je uvedel pozdrav in predstavitev lika Franceta Prešerna s strani odbornice društva Ivice Švab. Sledil je nastop malčkov iz vrtca Mavrica, ki jih je uvedla vzgojiteljica Adriana Margon. Nastop so sestavljali petje, ples in recitacija. Sledila je COŠ Albin Bubnič. Šolski zbor, pod vodstvom Nede Sancin, kateri je DSMO Ferluga hvaležno za požtrvovalnost, vztrajnost in kvaliteto pri delu z otroci. Na klavirju je zbor spremljala Mira Fabjan. Kulturni popoldan je bil tudi priložnost za otvoritev razstave izdelkov, ki so jih otroci oblikovali med likovnim laboratorijem, ki ga je med letom vodil Štefan Turk in ki ga že nekaj let DSMO Ferluga ponuja otrokom v šoli. Posebno uspešen je bil tretji večer Dnevov slovenske kulture v Miljah, ko sta DSMO Ferluga in ZSKD v nedeljo, 7. marca organizirala tematski koncert revije Primorska poje, ki je bil posvečen Ignaciju Oti. O uspehu kvalitetnega koncerta je nedvomno pričalo številno ob- činstvo, ki je napolnilo gledališče Verdi. Zadnji večer Dnevov slovenske kulture v Miljah bo v soboto, 13. marca ob 20. uri, vedno v občinskem gledališču Verdi v Miljah, ko se bodo občinstvu predstavili gojenci gledališče šole Studio Art s predstavo Krčmarica Mirandolina v režiji Borisa Kobala. Tudi ob tej priložnosti računa DSMO K. Ferluga na dober obisk. Nazadnje pa bi DSMO K. Ferluga izpostavil odlično sodelovanje z občinsko upravo miljske občine. Letos je društvo z njeno pomočjo dobilo nov sedež v osrčju Milj, v katerem potekajo ža tečaji slovenščine, ki jih prireja društvo in ki bo kmalu doživelo uradno otvoritev. Poleg tega je bila občinska uprava na strani društva tudi ob Dnevih slovenske kulture. Poseben posluh sta za Slovence, poleg občinskega svetnika Danila Šavrona, pokazali tudi odbornici za kulturo Roberta Tarlao, odbornica za šolstvo in mladino Loredana Rossi ter miljski župan Nerio Nesladek, ki z doslednostjo in zanimanjem sledi dogajanju in iniciativam DSMO-ja Kiljan Ferluga. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 11. marca 2010 KRIŠTOF Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.39 - Luna vzide 4.19 in zatone ob 13.52. Jutri, PETEK, 12. marca 2010 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,3 stopinje C, zračni tlak 1009,2 mb raste, veter 82 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 0,8 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 13. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Očine - Proseška ulica 3 (040 422418) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland-3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 16.45, 18.00, 19.00, 20.10, 21.15, 22.20 »Alice in Won- derland 3D«; 16.00, 18.45, 21.30 »Shutter Island«; 16.20, 19.00, 21.45 »Invictus - L'invincibile«; 16.30 »Codice Genesi«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; 20.00 »Wolfman«; 17.00, 20.30 »Avatar 3D«. FELLINI - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »L'amante Inglese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.20 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: Agitare bene prima dell'uso«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Beograjski fantom«; 19.30 »Drugi moški«; 17.20, 21.20 »Državljan nevarnih namer«; 19.00, 21.10 »Prestopno leto«; 17.30, 21.40 »Valentinovo«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Shutter Island«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Codice Genesi«; Dvorana 3: 16.00, 18.45, 21.30 »Ava-tar 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.40, 22.10 »Shutter Island«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.00 »Alice in Wonderland 3D«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Invictus«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Codice genesi«; 18.00 »Alice in Wonderland«. S Izleti SPDT organizira v nedeljo, 14. marca, geološki izlet po nabrežinskem Kraškem robu. Triurni pohod vodi gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 9. uri na trgu sv. Roka v Nabrežini. Vabljeni člani in ljubitelji naših krajev. AŠD MLADINA organizira v nedeljo, 21. marca, ob priliki tekme »5. Primorskega smučarskega pokala« za pokal Qubik Caffe avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpis do nedelje, 14. marca, v Biti ali v baraki nogometnega igrišča v Križu. Informacije na tel. št.: 040-213518 in 348-7730389 (Ennio) ali 040-220718 in 3386376575 (Sonja). H Čestitke S presrečno nono MAJDO se veseliva rojstva male Gaje in mladi družinici od srca čestitava! Botrici slastnih pic. MOIRA VODOPIVEC iz Ri-cmanj je uspešno dokončala študij na tržaški fakulteti za prevajalce in tolmače. Vse najboljše ji želita družini Bet in Sancin. Na tržaški Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce je uspešno diplomirala MARTINA KOCJAN. Iskrene čestitke in še nadaljnjih študijskih uspehov ji želijo Sancinovi iz Doline. Ringra, ringa raja, mala Gaja že Micaeli in Marku nagaja! Veliko srečnih skupnih dni jim klapa želi! Elena, Vanja, Eva, Martina, Marko, Lara, Borut, Mitja, Jasna, Devan, Mateja, Pavel, Monika, Rodney, Nataša, Marco, Daniela, Ivan, Savo, Monika, Zaira 9 Šolske vesti LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na dan odprtih vrat danes, 11. marca, od 17. do 19. ure v Ul. Caravaggio 4, v Trstu. Toplo vabljeni vsi dijaki, ki se bodo vpisali v 1. razred višje srednje šole ter njihovi starši. Profesorji bodo na razpolago za pojasnila in predstavili nove šolske smeri: humanistični in družbenoekonomski licej. Obiskovalci bodo lahko parkirali v notranjem šolskem parkirišču. NA LICEJU F. PREŠERNA bodo skupne govorilne ure po sledečem razporedu: četrtek, 18. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer in petek, 19. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. *tl Mali oglasi TRI MESECE STARE MUCE trije samčki iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 3498406206. NISSAN TERRANO II 2.7TDI ŠPORT 85.000 prevoženih km, letnik '05, 3 vrata, sive metalizirane barve, redno servisiran, lita platišča, nove gume, edini lastnik v odličnem stanju prodam. Tel. št. 335-5951584. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sani tarijami, tušem, približno 600 kv.m. površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. št. 040-228932. DVOSOBNO CELOTNO PRENOVLJENO STANOVANJE v bližini Devina, delno opremljeno, z balkonom, sončna lega dajem v najem. Tel. št. 348-4462664. GOSPA SREDNJIH LET išče delo dvakrat na teden kot hišna pomočnica ter nudi pomoč pri likanju. Klicati v večernih urah na tel. št. 3279969360. IŠČEM DELO KOT pomočnica ostarelim in bolnim ljudem v večernih in $i¡cmaiyski teden 2010 nocoj, ob 20.30 v galeriji £abna biša v jemanjih odprtje razstave Jakoba Jugovica oblikovan-je predstavitev Rado Jagodic sodeluje mešani pevski zbor Mačkolje pod vodstvom Samuele Bandi Toplo vabljeni! nočnih urah. Kličite na tel. št. 3356445419. NA PROSEKU dajem v najem na novo prenovljeno stanovanje, tri sobe, velika kuhinja, kopalnica. Tel. 3382532241. PRODAM staro raztegljivo mizo s češnjevega lesa, 100x90 zaprta, 210 odprta. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM zidni vodnjak iz kamna. Tel. št.: 040-200167. [d Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Antonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. / TRST Četrtek, 11. marca 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZBIRNI PROGRAM - MONODRAMSKI Dejmo stisnt teater - Glej Zavod No History goran vojnovič CEFURJI Jutri - v petek, 12. marca ob 20.30 v Veliki dvorani SSG PREDPRODAJA OD TORKA, 9. MARCA Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Ü3 Obvestila Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica • Javni sklad za kulturne dejavnosti RS -vabijo na koncert revije- Primorska poje 2010 -&&- JUTRI, 12. marca 2010, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah -«fr- Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Zagreb, MePZ Marezige, CMePZ Zavratec, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MePZ Angelski spev - Otlica, MePz Quo vadiš - Razdrto. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo danes, 11. marca. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 11. marca, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Šti-vana pa ob 6.10. Vpisovanja do danes, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 335-8180449. SKUPINA 35-55 PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja danes, 11. marca, ob 20.30 voden obisk z Mau-riziem Radacichem v zaklonišče Kleine Berlin. Število obiskovalcev je neomejeno, zaradi organizacije pa prosimo za predhodno prijavo. Za informacije in prijave lahko pokličete od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži- ANTIKVITETE IN DRAGOCENI NAKITI L0 SCR3(2RQ Trg Cavana, 1 - Trst Tel.: 040 303350 KUPIM ZLATO SREBRNINA DRAGOCENI STARI NAKITI BRILJANTI - BIŽUTERIJA ROČNE URE ZBIRKE KOVANCEV, BANKOVCEV IN MEDALJ PLAČILO V GOTOVINI BREZPLAČNE CENITVE na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 12. marca: »Živa-lice pripovedujejo«, »Kamene živali«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane na 56. redni občni zbor, ki bo v petek, 12. marca, v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca - Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 320-0488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. V soboto, 13. marca - kreativni pirhi; 20. marca - pripravimo in spečemo pin-co; 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v soboto, 13. marca, od 19.30 dalje v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI sta zaradi kriznega stanja ustanove začasno uvedli skrajšani urnik odprtja: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Iz istih razlogov bo Odsek za zgodovino odprt od 9. do 12. ure. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se je v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini pričela redna vadba pila-tesa za vse izkušene tečajnice. Vadba poteka ob torkih in petkih: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na cPogteßno podjetje a I i JA J11 II MMJ AL AB ARI) A Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vabljene. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 14. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja abonmajska predstava »Šuško« v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Sonček), druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. TEČAJ YOGE: na razpolago je še nekaj prostih mest za tečaj yoge, ki se vrši ob torkih od 20. do 21.30 pri Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 - Opčine. Za informacije in vpis: 339-7051338 (Eva). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA »ASTRA« sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v ponedeljek, 15. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo pogovor ob prvi obletnici odkritja žrtev povojnih pobojev v Hudi jami in ob izidu zbornika »Totalitarizmi - Vprašanja in izzivi«. Spregovorili bodo direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman in predstavniki Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Začetek ob 20.30. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Žele. Na programu so štiri srečanja po dve uri: 18. marca »Ve-zljivost besed za pravilno tvorbo sporočil«, 25. marca »Pravilna raba sklonov, besedni red in raba ločil«, 15. aprila »Razmerja stavek-stavčni vzo-rec-poved-besedilo«, 22. aprila »Predložni skloni v slovenščini«. Začetek ob 16.30. Vpisovanje do ponedeljka, 16. marca, na tel. št. 040-299632 in 3395281729 ali na e-pošto: eficur@alice.it in veratuta@tiscali.it . Vpisnina 25,00 evrov. SŠKD TIMAVA Medja vas Štivan vabi vse člane na volilni občni zbor, ki bo v gostilni pri Pinotu, v Medji vasi (10A), v torek, 16. marca, ob 19.30 (prvo sklicanje), oziroma ob 20.00 (drugo sklicanje). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V nedeljo, 21. marca, ob 14.30 pa nastop na proslavi v Lonjerju. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja - drugi del« v kulturnem središču »Dom Briščki«, Brišči-ki 77, od 17. do 19. ure ob sredah. Drugo srečanje bo 17. marca z muzi-koterapevtko S. Mazziero »Zapleši-mo, da se boljše počutimo 2« ter 24. marca s psihoterapevtko M. Bagolin »Spomin in tehnike izboljšanja spomina - praktični del«. Delavnice so brezplačne, zaželjen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 (dr. Roberta Sulčič). KRUT prireja delavnico o urinski in-kontinenci v dneh 18. in 25. marca ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v ponedeljek, 22. marca, od 15. do 19. ure v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 3474437922. 81 Prireditve RICMANJSKI TEDEN 2010 v Ricma-njih: danes, 11. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave Jakoba Jugovica z naslovom »oblikovanje«, predstavitev Rado Jagodic, sodeluje MePZ Mačkolje, vodi S. Bandi; 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša glasbeni večer s Trobilnim kvintetom in kvartetom rogov Akademije za glasbo v Ljubljani; 13. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani Babne hiše glasbeni večer s pevko Martino Fe-ri in kitaristom Markom Čepakom-Makijem; 14. marca, ob 18. uri v prireditveni dvorani Babne hiše koncert PO Ricmanje, vodi A. Tavčar; 16. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani Babne hiše nastop dramske skupine »Proposte teatrali F.I.T.A« z veseloigro v tržaškem narečju I sempi qualc-he volta i la indovina, režija M. Tra-montina; 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani Domači večer: nastopata ZMPZ Slavec-Slovenec, vodi D. Grbec in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju Tango monsieur?, režija I. Verk. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja danes, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ženske pevske skupine Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilustratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TS 80 vabi v petek, 12. marca, ob 18. uri v galerijo Narodnega doma na odprtje skupinske razstave članov ob 30-le-tnici društva. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010« v petek, 12. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Zagreb, MePZ Marezige, CMePZ Za-vratec, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MePZ Angelski spev - Otlica, MePZ Quo vadis - Razdrto. DSMO K. Ferluga Milje vabi na zaključni večer dnevov slovenske kulture v Miljah v soboto, 13. marca, ob 20.00 v občinskem gledališču Verdi v Miljah. Nastopila bo gledališka šola Studio Art iz Trsta s predstavo Krčmarica Mirandolina v režiji Borisa Kobala. Priložnostno misel pa bo podala prof. Fiorella Benčič. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi v soboto, 13. marca, ob 20. uri v sklopu dneva žena na slovesnost ob poimenovanju male dvorane po učiteljici in vsestranski kulturni delavki Devani Pizziga. Njenemu spominu se bodo poklonili predstavniki domačega društva in društev v katerih je sodelovala. SKD SLOVENEC - otroška dramska skupina Mavrične ribice vabi v soboto, 13. marca, ob 19. uri v Srenjsko hišo v Boršt na ogled Andersenove pravljice »Snežna kraljica« v izvedbi slovenskega odra. Priredba in režija Lučka Susič, glasba Aljoša Saksida, ples Jelka Bogatec. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi ob priliki praznovanja dneva žena na ogled komedije »Komandirjev tič«, v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri v Srenjsko hišo v Gročani. Nastopila bo gledališka skupina Dekani v režiji Ingrid Werk. Toplo vabljeni tako ženske kot moški. SKD TABOR - Prosvetni dom na Op-činah: v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri gostuje Beneško gledališče s predstavo »Week-end na morju«, režija M. Bevk, priredba besedila Anna Iussa; v nedeljo, 21. marca, ob 18. uri Open-ska glasbena srečanja, gosta Igor Zo-bin (harmonika) in Sara Temperini Beoni (glas); 31. marca, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Zaradi velikega zanimanja se v dvorani nadaljuje, ob delavnikih med 16. in 19. uro ter med prireditvami razstava Mario Sosič in njegove skulpture. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do nedelje, 14. marca, na ogled razstava starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Župnijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19. ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12.00. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturni večer s članicama KD Tabor Tatjano Malalan in Ireno Pahor. Skupno bosta nastopili s prizorom »Nič ni tako kot zgleda«. Tekst in režija Tatjana Malalan. Irene Pahor pa bo prizo-rila »Danes sem sitna... ahti kaku ploskaš!« Tekst in režija Irene Pahor. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikr-pan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterver-ri@yahoo.it, rojanskikr- pan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SKD Valentin Vodnik in SKD France Prešeren vabi na koncert posvečen domačemu skladatelju Ignaciju Oti »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v petek, 26. marca, ob 20.30 v Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: Oktet Rožma-rin-Temnica (Miren-Kostanjevica), ŽePZ Prosek-Kontovel, MePZ Duri-Col (Ajdovščina), MoPZ Vesna-Križ, ŽePS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Pivka, MlVS Bodeča neža-Vrh Sv. Mihaela. V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Proseška ul. 131) je na ogled fotografska razstava Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Razstava bo odprta do nedelje, 28. marca. Ogled od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 ali po dogovoru. Informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289. Prispevki V spomin na Petra Rogeljo darujejo An-tek, Mitja in Aljoša Terčon 100,00 Evro za AŠD Sokol. Danes (11.3.) bi praznoval 80-letnico svojega življenja Edi Kalc. Z neizmerno ljubeznijo se ga spominjajo žena Eda in hčerka Barbara z družino ter darujejo 20,00 evrov za cerkev na Pa-dričah. V spomin na Anito Rebecchi por. Gu-štin darujejo Batk've 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Lidijo Carli por. Furlan darujeta Anica in Edi (Repen 32) 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru. 11.3.2009 11.3.2010 Ljubica Guštin Vedno v naših srcih Svojci Repen, 11. marca 2010 12 Četrtek, 11. marca 2010 KULTURA / ljubljana - Razstava v Cankarjevem domu Armenska tradicija: krščanstvo na svojem vzhodnem robu Priložnost za spoznanje dežele pod Araratom -12. marca koncert etnogasbe Cankarjev dom v Ljubljani od 17. februarja gosti razstavo z naslovom Armenska tradicija med svetom in svetim. Obisk bo možen vse do 13. junija. Razstava sloni bolj na kakovosti kot na količini eksponatov, ki obsegajo kamnita obeležja, pretežno v obliki križev, znana z imenom »hačkar« (križ), ženske narodne noše, duhovniška oblačila in pokrivala ter nekaj oltarnih zaves in drugih liturgičnih pripomočkov. Poglavje zase je serija izvrstnih srebrnih nakitnih izdelkov: ogrlice, diademi in uhani. Eksponati, ki izhajajo iz Zgodovinskega muzeja Armenije v Erevanu, so v pretežni meri vezani na »sveto«, kajti Armenija je bila prva država, ki je leta 301 razglasila krščansko vero za državno. Duhovniška kasta je v stoletjih postala nosilna sila kulturnega razvoja, daleč od klerikalizacije. Samostani, posejani po vsej Armeniji, so bili običajna središča za osveščanje ljudi na številnih področjih, verskih in laičnih. Če lahko verjamemo zgodovinskim podatkom, so nekateri združevali po več stotin menihov, ki so bili učitelji, umetniki, razgledani poljedelci, inženirji in matematiki. V samostanih je bila izredno dejavna tudi izdateljska stroka, saj so menihi ročno prepisali in čudovito poslikali neštete knjige. Arhitekturna dediščina Armenije je na domačih tleh na ogled ob vsakem koraku, na razstavi pa so samostani prikazani preko gigantografij. Na slikah se lahko opazi odlične arhitekturne rešitve, žal pa tudi za-puščenost objektov. Del armenskih zgradb, ki so bile na danes turških tleh, je sploh izginilo v skoraj sto letih preganjanja, ki se je zaključilo leta 1915 z zloglasnim genocidom. Na razstavi v Cankarjevem domu je nekaj posebno lepih predmetov. Veliko pozornost pritegne ena od treh štul, okrašena z liki apostolov. Ženske narodne noše so stare približno 150 let in so izdelane iz žameta, svile, volne in bombaža. Barve v Armeniji niso posebno kričeče. Črna in bela, ob njiju pa rdeča in rumena, brez pretiranega kromatične-ga naboja. Nekaj škofovskih pokrival obiskovalca ponese v magično vzdušje nedeljskega obreda v verskem središču v Ečmjadzinu. Iz enega najbolj znanih samostanov v Tatevu izhaja relikvarij, izdelan iz srebra in stekla in delno pozlačen. Med zavesami je zelo zanimiva krstilniška. Stara je 160 let in je izdelana iz svile in bombaža. Na zavesi so upodobljeni tako verski motivi kot družinski prizori. Za obisk šolskih otrok so pripravili poseben vodnik, ki podaja osnovne vesti o Armeniji, za vsak del razstave pa predvideva vprašalnik in natančnejši opis eksponatov. Še med trajanjem razstave bo nekaj obrobnih prireditev. V petek 12. marca ob 19.45 v Linhartovi dvorani koncert armenske etnoglasbe skupine Šarakan-Šogaken. 29. marca (ob 19. uri) bo Haik Demojan predaval o genocidu Armencev, 4. maja pa bo Hamlet Petrosjan povedal vse o kamnitih spomenikih hačkarjih. »Armenska tradicija« je na ogled od ponedeljka do sobote od 10. do 19. ure, v nedeljah pa od 10. do 14. Možni so tudi skupinski vodeni izleti. Bruno Križman mladika in gmd Ob stoletnici rojstva izšle Izbrane pesmi Ljubke Šorli Ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli (Tolmin, 19. februar 1910 - Gorica, 30. april 1993) sta založbi Mladika iz Trsta in Goriška Mohorjeva družba pripravili miniaturno izdajo njenih izbranih pesmi v izboru, ki gaje leta 1973 pripravil Martin Brecelj. V knjižici, posvečeni hčerki Lojzki in sinu Andreju, je na skoraj dvesto straneh objavljen izbor Šorlijevih pesmi, ki so bile sestavljene do začetka sedemdesetih let. Tematsko so razdeljene v štiri sklope. V prvem sklopu prevladuje ljubezenska tematika, globoka in živa ljubezen do moža, ki očara z lepoto in veličino tega čustva. To so pesmi K tebi pojdem, Spomin na jesenski dan, Ti in jaz s sklepnim Magistrale. V drugem razdelku so pesmi, posvečene domači Tolminski, njenim češnjevim cvetovom, večerom, goram, otroštvu ob Tolminki ter Gorici in njenim lepotam; odlikuje jih posebni pesniški zanos in kolorit (Tolminska pomlad, V planinskem raju, Pogled na Goriški grad). Sledijo pesmi, v katerih se izražata pesničina otožnost, bolečina in trpljenje in ki jih zaznamujejo ločitev od družine, ječa in vojna vihra (Na večer v zaporu, Bazoviškim žrtvam v spomin, Pisemce), a tudi dokončna ločitev od mame, kateri posveča sonetni venec Neizpovedana ljubezen. V zadnjem, četrtem sklopu so zbrane religiozne pesmi. Urednik in avtor spremne besede Marijan Brecelj o tej pesmi piše, da »je v nekem oziru podobna Frančiškovi pesmi stvarstva, podobna v tisti najosnovnejši in končni fazi, ko Ubožec vabi stvarstvo, naj daje hvalo Stvarniku. Osebna rdeča nit, ki se vleče skoraj skozi vso njeno produkcijo te vrste, pa je tudi, da je Boga spoznala in globlje doumela skozi trpljenje, ki ji je prihajalo v delež.« Tu pridejo do izraza čudoviti verzi Božične pesmi, Svetogorske matere, Božičnega soneta, Legende o Mariji. stalno gledališče fjk - V dvoranah Rossetti in Bartoli Raznovrstne »alternativne« predstave Ogledati si je bilo mogoče predstavo iz »islamskega« niza, komedijo Alana Ayckbourna, poklon Massima Venturiella Federicu Felliniju, v »klasičnem« abonmaju pa Pirandellovo dramo Abonenti abonmajskega niza alternativne scene, ki ga v Trstu ponuja Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine, so imeli prejšnji teden kaj malo prostih večerov, saj so bile na sporedu kar tri različne predstave, katerim se je pridružila še predstava iz niza klasičnega gledališča: za ljubitelje italijanske scene res poln teden, ki je prinesel nekaj zabave in užitka, zanimivo, pa čeprav ne povsem prepričljivo odčitavo Pi-randellove drame in tudi precejšnje razočaranje. Gledališki maraton se je namreč začel v torek, 2. marca, z dvema ponovitvama komedije Maria Pro-sperija z naslovom L'Islamico v veliki Rossettijevi dvorani. Predstava je bila vključena v triptih o temi muslimanskega sveta, kot nanj gledajo trije sodobni italijanski avtorji, a po pravici povedano v delu gledališkega in filmskega igralca, režiserja, scenarista in dramatika Maria Prosperija ne gre za razmišljanje o mu-slimanstvu in muslimanih, temveč le za sodobno inačico večnega komedijskega zapleta o naivnem, lahkovernem dobrodušnežu, ki ga z obljubo boljše, pravičnejše ureditve premami novo, drugačno prepričanje - pa naj si bo to ideologija, vera ali karkoli že, v resnici pa ga želijo samozvani nosilci novega le cinično izkoristiti, na koncu pa se vendarle izkaže, da je staro vendarle boljše. Tako so v Prosperjevi inačici burke stare commedie dell'arte, katere glavni junak je rimski zelenjadar Alvaro, ki je postal musliman in ki se na koncu nehote in nevede znajde med talibani v Afganistanu, prisotni le površni zunanji elementi muslimanskega sveta in muslimanska vera je obravnavana z nespoštljivo površnostjo, s katero sicer v Italiji že stoletja obravnavajo katoliško cerkev. Kakorkoli že, predstava z že nekoliko obrabljenimi humorističnimi domislicami v rimskem narečju, ki so bile vrh vsega še marsikdaj pretiho izgovorjene, ni navdušila tržaških gledalcev, vsaj tistih na torkovi predstavi ne, in občasni navdušeni aplavzi peščice občudovalcev so vsakič kaj kmalu zamrli v splošnem ledeno hladnem vzdušju v dvorani. Nasprotno je veliko navdušenje izzvala komedija Alana Ayckbourna, s katero je v vedno popolnoma zasedeni mali Bartolijevi dvorani od torka do nedelje nastopala goriška skupina Artisti Associati. Sicer je izredno plodoviti angleški komediograf jamstvo Največ navdušenja je izzvala komedija Alana Ayckbourna za zabavno predstavo, vendar njegovi zapleti in bri-ljantni dialogi terjajo od nastopajočih velik smisel za pravi ritem, ki mora biti hiter, a obenem omogočati gledalcem, da celostno dojamejo situacijo in besede. Vse to je povsem uspelo režiserju Giovanniju Radiceju in igralcem Dariu Bianconeju, Evelyn Fama, Gian-francu Candiju, Mariji Lauri Riosa, Angelu Zampie-riju in Nicoletti Fiani. Besedilo je v italijanščino prevedel Masolino DAmico. Pri oblikovanju predstave je sodeloval scenograf Alessandro Chiti. Izvirni naslov komedije, ki jo je Aykbourne spisal daljnega leta 1972, je Absurd Person Singular, vendar je italijanski prosti prevod Natale in cucina verjetno tokrat bolj posrečen, saj je dogajanje osredotočeno na tri božične zabave z istimi šestimi udeleženci, ki se naključno vsakič znajdejo v kuhinji. To so povz-petniški par Sidney in Jane Hopcroft, ki sta v svoji ne-rahločutni preprostosti še najbolj simpatična; arhitekt Geoffrey Jackson, ki se mu v prvem dejanju kaže uspešna kariera, a je v tretjem že na robu propada, in nje- gova od pomirjeval odvisna žena Eva, ki je padla v depresijo verjetno zaradi številnih moževih avantur; ter starejši bančnik Ronald Brewster-Wright s snobov-sko ženo Marion, katere ekcentričnost je najbrž sad številnih popitih kozarcev. Učinkovitost Ayckbour-novega besedila sloni na pozorno zgrajenih nastopajočih likih, ki so obenem prepoznavni človeški tipi, a tudi individualne osebnosti; komičnost pa v glavnem izvira iz dejstva, da vsakdo gleda na ostale le z lastnega zornega kota in se zato sploh ne zave, kaj se v resnici dogaja, denimo, da je v prvem dejanju gostiteljica Jane ostala zaprta na dvorišču pod dežjem, v drugem pa vsi gostje prezrejo samomorilske poskuse gostiteljice Eve. Zanimiv je bil tudi poklon Massima Venturiella velikemu Federicu Felliniju z gledališko glasbeno postavitvijo zgodbe iz filma La Strada, ki je bila na sporedu v veliki dvorani v četrtek. Za odrsko priredbo zgodbe o potujočih cirkuških artistih, o nežni in pohlevni Gelsomini ter o objestnem Zampanoju, sta Tul- lio Pinelli in Bernardino Zapponi ohranila izvirne dialoge iz filma, sam Venturiello pa je avtor besedil pesmi. Predstava je bila všeč tako občinstvu kot kritikom in je prejela tri nagrade državne gledališke ustanove ETI - Olimpici del Teatro, in sicer za najboljšo glasbeno predstavo, za najboljšega kostumografa (Sabrina Chiocchio) in za najboljšo glasbo (Germano Maz-zocchetti). Massimo Venturiello, ki je predstavo reži-ral, nastopa kot Zampano, medtem ko Gelsomino igra Tosca, \\\\\u00A4 V okviru abonmajskega niza klasičnega gledališča so se od petka do nedelje v veliki dvorani zvrstile ponovitve tretjega Pirandellovega dela v letošnji sezoni. Tokrat je šlo za manj znano in redko uprizorjeno dramo Non si sa come (Ne da bi vedeli, kako) v nenavadni odčitavi Sebastiana Lo Monaca in Nicola Fana. Glavni junak Pirandellove drame je grof Romeo Daddi, ki je srečno poročen, dokler se nekega poletnega dne ne spozabi z ženo svojega najboljšega prijatelja, ki je tudi ženina prijateljica. Nezvestobe ne občuti kot greh, saj se je zgodila nekako nezavedno in tudi ne bi pustila posledic, ko bi ga ne spomnila na dogodek iz otroštva, ko je prav tako nezavedno ubil vrstnika in nato na vse pozabil. To pomanjkanje nadzora nad lastnimi dejanji popolnoma zamaje Dad-dijevo življenje in posledično odnos z ženo in s prijateljem. Sebastiano Lo Monaco in Nicola Fano sta dogajanje iz visoke družbe z določenimi družbenimi pravili in konvencijami, kamor ga je postavil avtor, prenesla med veliko bolj nekonvencionalne člane varie-tejske skupine, ki nastopa la ladji. Ta premik sicer nudi priložnost za nekaj prijetnih pevskih in plesnih točk in za lepe kostume, vendar močno načenja že sicer skromno prepričljivost zapleta. Predstavo je režiral Sebastiano Lo Monaco, ki tudi nastopa kot Romeo Daddi; ostali igralci so Barbara Begala, Pierluigi Misasi, Maria Rosaria Carli in Giuseppe Cantore. Predstavo so sooblikovali še scenograf Giacomo Tringali in kostumografka Cristina Darold. Prijetna je glasbena spremljava v živo z za prosojno kuliso skritim petčlanskim ansamblom, ki izvaja stare italijanske popevke. (bov) / SVET Četrtek, 11. marca 2010 1B bližnji vzhod - Ameriški podpredsednik po Izraelu včeraj obiskal Palestince Biden obsodil gradnjo novih stanovanj za judovske naseljence Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon meni, da načrt ni v skladu z mednarodnim pravom RAMALA - Ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se je včeraj v Ramali na Zahodnem bregu sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Aba-som, je izjavil, da si Palestinci zaslužijo državo, ki bo sposobna preživeti in ki bo imela sklenjeno ozemlje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Biden je s temi besedami Palestince očitno skušal pomiriti in jih prepričati, da še vedno uživajo podporo ZDA, potem ko je Izrael v torek napovedal gradnjo novih 1600 stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu. Prav ta napoved je zasenčila Bidenov obisk v regiji, v okviru katerega se je v torek sešel tudi z izraelskim vodstvom. Ameriški podpredsednik je včeraj napoved gradnje novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, nad katero je nezadovoljstvo izrazil že v torek na večerji z izraelskim premierom Benjaminom Ne-tanjahujem, znova obsodil. Kot je dejal, to "spodkopava" zaupanje, ki je potrebno za mirovne pogovore med Izraelci in Palestinci. Slednji so sicer v ponedeljek pristali na posredne pogovore z izraelsko stranjo. "ZDA bodo obema stranema pripisale krivdo za vsakršno dejanje ali izjavo, ki neti napetosti ali prejudicira izid pogovorov - in ta (izraelska) odločitev je takšna," je dejal Biden. "Obe strani bi morali gra- diti ozračje v podporo pogajanjem, ne pa takšno, ki jih bo zapletlo," je še dejal ameriški podpredsednik. V sporočilu za javnost je izraelski načrt za nove gradnje obsodil tudi generalni sekretar ZN, ki je poudaril, da to ovira oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Tudi glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat meni, da je izraelska poteza poslabšala pogajalsko ozračje. "Zakaj takšno sporočilo, kako naj izgradimo zaupanje," je vprašal Ere-kat in izrazil upanje, da bo to "odprlo oči mednarodni skupnosti". Nova stanovanja bodo gradili v judovski četrti Ramat Šlomo v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga je Izrael priključil med šestdnevno vojno leta 1967, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. Napoved gradnje 1600 novih stanovanj sledi ponedeljkovi napovedi gradnje 112 novih stanovanj v judovski naselbini Bejtar Ilit blizu Betlehema na Zahodnem bregu. Netanjahu je novembra lani po pritisku ZDA pristal na 10-mesečno delno zamrznitev gradnje novih naseljenskih stanovanj, ki pa se ne nanaša na vzhodni Jeruzalem niti na 3000 stanovanj na Zahodnem bregu, ki so že v gradnji. Prav tako ne velja za gradnjo javnih poslopij, kot so šole, bolnišnice in sinagoge. (STA) Ameriški podpredsednik Joe Biden s soprogo ansa afganistan - Iranski predsednik Ahmadinedžad: Tuje sile ne bodo dosegle miru KABUL - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj v Kabulu ocenil, da tuje sile ne bodo dosegle miru v Afganistanu, ZDA pa je obtožil "igranja dvojne igre". Zavrnil je podobne obtožbe ZDA, da naj bi Iran skrivaj podpiral tali-bane, in zagotovil, da bo Iran podpiral Af-ganistance in afganistansko vlado pri obnovi države. Ahmadinedžad je doslej že večkrat pozval k umiku tujih sil iz Afganistana, še posebej pa ameriških vojakov. Po drugi strani pa Washington Iran obtožuje, da podpira boj islamistov v Afganistanu. Ameriški obrambni sekretar Robert Gates, ki se trenutno prav tako mudi v Afganistanu, je Iran tudi odkrito obtožil, da igra "dvojno igro" v Afganistanu, ko po eni strani javno podpira prizadevanja za stabilizacijo Afganistana, po drugi strani pa tajno podpira talibane. Kot se je v Kabulu odzval Ahmadinedžad, so ZDA tiste, ki v resnici v Afganistanu igrajo "dvojno vlogo". "Sami so ustvarili teroriste, zdaj pa pravijo, da se bo- rijo proti teroristom," je dejal Ahmadinedžad. Na skupni novinarski konferenci z afganistanskim gostiteljem, predsednikom Hamidom Karzajem, kjer je govoril predvsem on, je zavrnil vse očitke, da Iran skrivaj pomaga talibanom. Iranski predsednik je tudi pridigal, da se proti teroristom ni mogoče boriti na bojišču. To je možno samo preko obveščevalnih dejavnosti, kjer za posledico ni smrti med vojaki ali civilisti, je menil. Kritiziral je tudi mednarodno skupnost, ki večino denarja za Afganistan nameni zgolj za vojsko. Ta denar bi bilo pametneje porabiti za namakalne sisteme in druge razvojne projekte, je prepričan Ahmadinedžad. S Karzajem sta tudi ugotovila, da sta sosednja Afganistan in Iran "bratski državi", ki imata podobne nacionalne interese ter enake zgodovinske in kulturne vezi, ki segajo še v čase perzijskega imperija. Karzaj se je tudi zahvalil za pomoč Irana pri številnih razvojnih projektih, od izobraževanja do izgradnje električne infrastrukture. (STA) egipt - Šejk Mohamed Sajed Tantavi Umrl glavni klerik sunitskega islama KAIRO - Veliki imam sunitskega teološkega instituta Al Azhar v Kairu, šejk Mohamed Sajed Tantavi, je včeraj umrl. 81-letni Tantavi, ki je veljal za glavnega klerika sunitskega islama, zaradi svojih zmernih stališč pa je jezil številne konservativne muslimane, je zaradi srčnega infarkta umrl v Savdski Arabiji. Tantavi je umrl med vstopanjem na letalo v Rijadu. Takoj po objavi novice je egiptovska televizija začela predvajati resno glasbo in posnetke mošeje Al Azhar. Na položaj velikega imama Al Azhara je Tantavija leta 1996 imenoval egiptovski predsednik Hosni Mubarak. V Egiptu je klerik mehkega glasu s svojimi liberalnimi izjavami nemalo jezil fundamentalistične muslimane. Med drugim je glasno nasprotoval obrezovanju žensk, zakrivanje celotnega ženskega obraza pa je označeval za neislamsko. Številni pa so bili do njega kritični tudi zato, ker so v njem videli uslužbenca države, ki je stališča instituta Al Azhar usklajeval s politiko egiptovske vlade. Med spornimi odločitvami vlade, ki šejk Mohamed Sajed Tantavi ansa jih je podprl Tantavi, je bila januarja letos tudi izjemno nepriljubljena gradnja podzemeljskega zidu ob meji z območjem Gaze, s katerim naj bi preprečili tihotapljenje hrane, goriva, blaga, pa tudi orožja na to obubožano palestinsko ozemlje. Leta 2008 pa se je Tantavi ob robu neke konference ZN rokoval z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom, kar je v Egiptu, kjer številni prebivalci še vedno ne odobravajo leta 1979 sklenjene mirovne pogodbe z Izraelom, sprožilo veliko jeze. Tantavi je takrat dejal, da Peresa ni poznal. (STA) Aung San Suu Kyi odrezana od volitev YANGON - Nova volilna zakonodaja, ki jo je ta teden uveljavila vladajoča mjanmarska vojaška hunta, mjanmarski opozicijski voditeljici prepoveduje članstvo v političnih strankah, s tem pa tudi sodelovanje na volitvah, ki naj bi v državi potekale letos. Zakon o registraciji političnih strank, ki je del zakonodajnega svežnja, namreč vsem, ki so bili obsojeni na sodišču, prepoveduje sodelovanje na volitvah. Suu Kyije-va, ki je v zadnjih 20 letih 14 let preživela v hišnem priporu, je bila avgusta lani obsojena zaradi kršenja hišnega pripora, ker je na kratko gostila Američana, ki je priplaval v njeno rezidenco ob jezeru. Policija Italije in FBI aretirala 26 mafijcev RIM - V skupni akciji italijanske in ameriške policije je bilo včeraj aretiranih 26 domnevnih mafijcev. Italijanska policija je na Siciliji aretirala 20 osumljencev, ameriški FBI pa šest v New Yorku. Cilj operacije, ki jo je usklajevalo pa-lermsko tožilstvo ob podpori FBI, je bil ustaviti delovanje mafijskega klana Santa Maria di Gesu, ki ima sedež v Palermu, podružnice pa tudi čez lužo v ZDA. Osumljenci so obtoženi trgovine z drogo, poskusa umora, pranja denarja, izsiljevanja, preiskava proti njim pa je trajala skoraj dve leti. V Palermu sta bila aretirana tudi vodji klana, brata Gipacchino in Giam-paolo Corso. 237 kandidatov za nobelovca za mir OSLO - Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da so letos prejeli 237 predlogov za Nobelovo nagrado za mir. Gre za doslej največje število nominacij od začetka podeljevanja te prestižne nagrade leta 1901. Doslej največje število nominacij je norveški odbor prejel leta 2005, in sicer 205. Kot je včeraj v Oslu povedal sekretar omenjenega odbora Geir Lundestad, je med no-miniranci tokrat tudi 35 organizacij. V skladu s tradicijo pa imen no-minirancev v Oslu niso objavili. Kot navaja dpa, se med kandidati za Nobelovo nagrado za mir sicer v zadnjih letih redno pojavljata ruska borka proti vojni v Čečeniji Lidja Ju-supova in v izgnanstvu živeča borka za pravice Ujgurov na Kitajskem Rebija Kadir. Vsako leto znova sta nominirana tudi irski pop zvezdnik Bono in nekdanji nemški kancler Helmut Kohl. (STA) pedofilija - Tiskovni predstavnik Vatikana se odziva na škandale Lombardi: Cerkev sprejema moralno odgovornost za zlorabo otrok, a to je mnogo večji družbeni problem VATIKAN/BERLIN/HAAG - Za Vatikan je bil odziv Cerkve na škandale glede spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov primeren in odločen. Kot je v torek dejal tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi, so se cerkvene oblasti po vsej Evropi ustrezno odzvale, opozoril pa je, da primer spolnih zlorab otrok ni zgolj stvar Cerkve, ampak je širši družbeni problem. Po odmevnih škandalih zaradi spolnih zlorab v katoliških šolah v ZDA in nato na Irskem, so v zadnjem času na dan prišli še škandali v Nemčiji, Avstriji in zdaj tudi na Nizozemskem. Nizozemski škofi so ravno v torek napovedali obsežno preiskavo obtožb več ljudi, da so jih v mladosti v katoliških šolah duhovniki zlorabljali. Hkrati so se škofi tudi uradno opravičili vsem žrtvam zlorab in jih prosili za odpuščanje. Tudi v Avstriji je ta teden prišlo do razkritja, da je vodja samostana severno od Salzburga pred leti zlorabljal se-meniščnika, danes sicer starega že 53 let. Opatija je opata takoj zamenjala, z Pater Federico Lombardi ansa žrtvijo, ki je s svojo zgodbo na dan prišla novembra, pa so se pogodili za 5000 evrov odškodnine. V Avstriji sicer medtem preverjajo tudi govorice, da naj bi duhovnik na neki katoliški šoli v 80. letih zlorabil do 20 otrok. Preiskava naj bi bila že v teku, podobno kot tudi glede nekaterih drugih obtožb. Ravno tovrstni odgovori in preiskave pa so po besedah tiskovnega predstavnika Vatikana Lombardija dokaz, da se v Cerkvi odločno borijo proti zlorabam, ki so jih zagrešili duhovni- ki. Dejal je, da Cerkev sprejema moralno odgovornost za tovrstna dejanja, vendar pa je na drugi strani opozoril, da je problem zlorab otrok - pedofilija -mnogo večji družbeni problem. Kot primer je navedel, da so v Avstriji v času preiskave vodili 17 primerov zlorab v cerkvenih ustanovah, 510 pa v drugih primerih. Lombardi je tudi zavrnil obtožbe, da Cerkev želi oz. je želela tovrstne škandale pomesti pod preprogo. To je v ponedeljek jasno in glasno izrekla tudi nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger in sicer v povezavi s primerom zlorab v ugledni katoliški internatski šoli za dečke v Regensburgu, ki jo je 30 let - od leta 1964 do leta 1994 - vodil brat sedanjega papeža, danes 86-letni Georg Ratzinger. Skupno je doslej v nemških katoliških šolah zlorabe prijavilo preko 170 ljudi. Ratzinger je v pogovoru za torkovo izdajo časnika Passauer Neue Presse dejal, da je vedel, da v šoli prihaja do telesnega kaznovanja s strani učiteljev in da je discipliniranje s klofutami večkrat izvajal tudi sam, toda po drugi strani ni vedel nič o spolnih zlorabah. "O teh stvareh se nismo nikoli pogovarjali. O spolnih zlorabah, ki so sedaj prišle na dan, nismo nikoli govorili," je za omenjeni časnik dejal Ratzinger, kot povzema ameriška tiskovna agencija AP. Priznal je sicer, da se je med njegovim vodenjem šole, iz katere prihaja tudi eden najbolj znanih nemških deških zborov Domspatzen, več dečkov pritožilo, a predvsem zaradi telesnega kaznovanja. "Toda nisem imel občutka, da bi tedaj moral kakorkoli ukrepati. Če bi vedel, s kako silovito surovostjo se je to dogajalo, bi zagotovo kaj naredil. Danes seveda obsojam taka dejanja," je še dejal Ratzinger, žrtve pa je prosil odpuščanja. Po besedah patra Lombardija so cerkvene oblasti "pokazale tudi pripravljenost za pregledno in v določenem pogledu tudi hitro preiskavo problemov, saj pozivajo žrtve, naj povedo, kaj se je dogajalo, pa četudi že pred leti". Za papeža Benedikta XVI. pa je preiskava škandalov zlorab v Katoliški cerkvi glavna prioriteta, je še zagotovil. Papež sicer še vedno ni poslal že dlje časa napovedovanega pisma irskim katoličanom, ki so jih pretresla odkritja, da so cerkvene oblasti desetletja prikrivale zlorabe v katoliških šolah. Eden izmed irskih duhovnikov je celo priznal, da je zlorabil več kot sto otrok, drug pa je povedal, da je v zadnjih 25 letih povprečno vsaka dva tedna zlorabil mladoletnika. Prvi škandal glede zlorab s strani duhovnikov je izbruhnil leta 2002 v ZDA, ko je tedanji bostonski nadškof priznal, da je ščitil duhovnika, za katerega je vedel, da je spolno zlorabljal otroke. Po ocenah Cerkve je bilo v ZDA okoli 14.000 žrtev s strani kakih 4000 do 5000 duhovnikov. Večinoma pa je do zlorab prihajalo v 60. letih dvajsetega stoletja. Katoliška cerkev je žrtvam nato plačala več milijard dolarjev odškodnin. (STA) 1 4 Četrtek, 11. marca 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Sunki burje dosegli hitrost 155 kilometrov na uro Zaprli pristanišče in ladjedelnico, povsod po mestu izruvana drevesa Poškodovanih petnajst velikih vrat hale podjetja Seaway - Popoldne kaos zaradi sneaa SpoznavajoJolivno olje ' J § j j s ! _/y zunnuski dvorani v Standi Poškodovan planinec Na Matajurju se je v nedeljo poškodoval 25-letni planinec iz Romansa Enzo Zorzin. Zdrsnil je na slovenski strani hriba in obstal v tako nedostopni lokaciji, da so ga morali rešiti s helikopterjem službe 118. Mladenič, ki se je vzpenjal skupaj s prijateljema Mariom Portellijem in Luco Zonc-hom, je k sreči utrpel lažje poškodbe. Izruvana cedra v središčni Ulici IX giugno (levo); popoldansko sneženje v tržiškem središču (levo spodaj); odstranjevanje odlomljenih vej in dreves na Drevoredu Cosulich (spodaj) altran V Tržiču so včeraj sunki burje dosegli hitrost 155 kilometrov na uro, poleg tega pa je popoldne začelo še snežiti, tako je bil kaos popoln. Burja je dopoldne izruvala veliko dreves, promet pa je oviralo tudi odlomljeno vejevje, da ne govorimo o snegu, zaradi katerega so popoldne avtomobili vozili s polžjo hitrostjo. Burja je dopoldne pihala tako močno, da so zaprli pristanišče, proizvodnjo pa so morali prekiniti tudi v ladjedelnici Fincantieri, kjer so razglasili enodnevno dopolnilno blagajno. Žerjavov niso mogli uporabljati, ravno tako drugih strojev, s katerimi premikajo velike jeklene plošče. Že od zgodnjih jutranjih ur so v Tržiču gasilci opravili na desetine posegov zaradi izruvanih dreves, odlomljenih vej in strešnikov, ki so dobesedno odleteli s številnih streh. Na Drevoredu Cosulich je močna burja podrla več velikih dreves, v Ulici IX giugno pa je izruvala cedro, ki je padla na cestišče in poškodovala razna vozila. Središčna ulica, ki vodi na Trg Republike, je bila zaradi tega več ura zaprta, sploh pa so bili sunki vetra tako močni, da so se okoli svoje osi zavrteli številni semaforji. V navtičnem klubu Hannibal je burja prevrnila več jadrnic in bark, ki so jih na suhem servisirali, po središču mesta pa je premetala in razpršila odpadke, ki so jih Trži- čani v torek zvečer postavili pred svoje domove za včerajšnji obhod smetarskih služb. Gmotno škodo je utrpelo več podjetij v industrijski coni Ližerc. Burja je poškodovala kakih petnajst velikih vrat hale slovenskega navtičnega podjetja Seaway. Ena vrata je dobesedno odtrgalo od okovij, ostala pa so potrebna popravila, če že ne zamenjave. Poškodovana vrata merijo 9,5 za 8,5 metrov, so povedali iz podjetja Seaway in pojasnili, da so sredi dopoldneva proizvodnjo prekinili iz varnostnih razlogov. K sreči se nihče od uslužbencev ni poškodoval, nekaj zaposlenih pa je na parkirišču pričakalo neprijetno presenečenje; burja je dvignila v zrak najrazličnejše predmete, nekateri pa so pristali ravno na avtomobilih in na ta način poškodovali približno deset vozil. Iz podjetja Seaway so sporočili, da bo proizvodnja danes po vsej verjetnosti še ohromljena, jutri pa bi morali nadaljevati z delom s polno paro. Kot znano so halo odprli septembra lani, njeno uradno odprtje pa je bilo 5. februarja. Več streh je bilo poškodovanih tudi v Ronkah. V vasi Soleschiano je burja izruvala bor, ki je padel na avtomobil tipa fiat panda, parkiran na dvorišču stanovanjske hiše; od avtomobila je ostala le skrotovičena pločevina. (cv, dr) V župnijski dvorani v Štandrežu bo drevi ob 20.30 večer z naslovom »Spoznavajmo olivno olje«. Predaval bo Miloš Čotar. Že osemdeset vpisov Na tečaj o poznavanju in pripravi rib, ki ga prireja goriška občina v sodelovanju z zadrugo ribičev Lisert, se je prijavilo že osemdeset ljudi. Tečajnike bodo razdelili v največ dvanajst skupin, če bo povpraševanje, bosta dve skupini sledili lekcijam v slovenskem jeziku. Za vsako skupino bodo priredili skupno štiri srečanja, prvi dve bosta bolj teoretskega značaja in bosta potekali v dvorani v Ulici Baiamonti, drugi dve bosta posvečeni pripravi rib in ju bodo izpeljali v ribarnici v Ulici Boccaccio. Za informacije je na voljo telefonska številka zadruge Lisert 339-2808222. Lojze Slak v Šempetru Ansabel Lojzeta Slaka bo v soboto, 13. marca, ob 19. uri gostoval v dvorani HIT Šport centra v Šempetru. Svojo udeležbo večeru so potrdili tudi mladi harmonikarji iz Ajdovščine, z Op-čin pri Trstu, iz Brd, iz Ozeljana in iz Nove Gorice. Del izkupička koncerta bodo namenili šempetrski bolnišnici za nabavo stola za aplikacijo kemoterapije. Za rezervacije je na voljo telefonska številka 00386-41-667865. Komigo: drugi rafal smeha Marca bo na sporedu drugi rafal predstav festivala Komigo. Prva marčna oz. tretja letošnja predstava bo na sporedu v ponedeljek, 15. marca, ob 20.30, ko bosta na odru Kulturnega doma v Gorici prvič nastopila kabaretista in kantavtorja Toni Merlot in Gjelindo Titilitti iz Vidma; predstavila se bosta z glasbeno-satiričnim projektom - delno v furlanščini, delno v italijanskem narečju, ki nosi naslov »Scara-vente doi tais« (Daj dva kozarca). V ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 bo na sporedu slovenska uspešnica »Čefurij raus!«, v kateri nastopa znani slovenski igralec Aleksander Rajkovič - Sale. Uprizoritev bo prvič predstavljena v zamejstvu. Prireditelji festivala najavljajo tudi spremembo datuma muzikala »Mamma mia!« skupine Estravagario iz Verone, ki bo uprizorjen v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri za abonente Komigo in s ponovitvijo ob 20.30 za abonente gledališke ustanove Terzo teatro iz Gorice. Poleg tega je pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v teh dneh v polnem teku vpis abonmajske sezone SSG, ki se bo v Gorici pričela v sredo, 17. marca, s predstavo »Uh, ljubezen«. Toni mciuoT KABARET »SCARAVENTE DO! TAIS« glasba in kabaret v furlanskem in italijanskem jeziku Kulturni dom Gorica (Ul. I.Brass 20) Ponedeljek, 15. marec 2010, ob 20.30 Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 048133288) sovodnje - Fajt Datum pogreba bo dokončno znan šele danes Zaradi izpada električne energije v Sloveniji, ki ga je povzročila močna burja, včeraj še ni bil stoodstotno potrjen datum pogreba 40-letne-ga Davida Fajta iz Sovodenj, ki mu je bil v nedeljo usoden zdrs na Kaninu. Dovoljenje za vrnitev njegovega trupla v Italijo so z goriške prefekture uspeli odposlati italijanskemu konzulatu v Kopru šele včeraj popoldne, tako da naj bi konzul dokončno zeleno luč prižgal danes. S pogrebnega podjetja so pojasnili, da bi moral pogreb potekati jutri ob 14. uri v sovo-denjski cerkvi, to pa bo dokončno potrjeno danes v dopoldanskih urah. gorica - Zavetnika Ob Marangoniju nagrajen tudi Baldas »Poudaril bi izrednost osebnosti, ki bo letos prejela nagrado sv. Hilarija in Tacija-na. Kvestor v Palermu Alessandro Maran-goni je Goričan, ki je nad svojimi koreninami ponosen, in ki je danes figura državnega pomena. Ne glede na to je izredno skromna oseba.« Tako je o letošnjem dobitniku nagrade mesta Gorica Marangoniju povedal župan Ettore Romoli, ki je včeraj z župnikom stolne cerkve Sinuhejem Marotto, direktorjem Voce Isontina Maurom Ungarom in predsednikom konzorcija za univerzo En-ricom Agostinisom predstavil 10. izvedbo nagrade, ki jo vsako leto podeljujejo ob mar-čevskem prazniku goriških zavetnikov. »Kandidatov je bilo več. Med temi je bil di- rektor nadškofijskega misijonskega centra Giuseppe Baldas, ki pa bo prejel posebno nagrado ob 40-letnici delovanja goriškega mi-sijona,« je povedal Romoli. Podelitev nagrad bo 16. marca, v goriškem avditoriju. Večer se bo začel ob 18.30. Ob podelitvi nagrad Marangoniju in Baldasu bo potekal tudi zanimiv glasbeni program. Vrsto dogodkov ob svoji 550-letnici in praznovanju zavetnikov pa v teh dneh prireja tudi župnija sv. Hila-rija in Tacijana. Drevi ob 17.30 bo na primer v županijski dvorani Pastor Angelicus srečanje z naslovom »Directorium sive Katapan« cerkve Sv. Hilarija in Tacijana v Gorici. Sodelovali bodo Liliana Ferrari, Lucia Pillon in Luigi Tavano. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11 . marca 2010 1 5 goriška - Izruvana drevesa, odkrite strehe, zverižene pločevine in poškodovani avtomobili Orkanska burja v Novi Gorici, v Pevmi smreka padla na šolo Pogosti izpadi elektrike na obeh straneh meje - Vnovogoriškem zdravstvenem domu oskrbljenih devet ljudi Izruvana drevesa in table, odkrite strehe, podrti dimniki, zverižene pločevine, električni mrk in poškodovani avtomobili. Goriška pokrajina, Nova Gorica in okolica so se včeraj prebudile sredi razdejanja, ki ga je ponoči in v jutranjih urah povzročila silovita burja. V goriškem mestnem središču je bila škoda omejena, drugod pa so imeli gasilci, uslužbenci občin, civilna zaščita ter tehniki družb Iris, Enel, Komunala in Cestnega podjetja polne roke dela. Najhuje na slovenski strani Stanje v Novi Gorici je bilo včeraj zjutraj podobno sceni iz kakšnega katastrofi-čnega filma. Zaradi izpada elektrike v jutranjem in dopoldanskem času na območju od Vrtojbe do Plavi, ki mu je botroval izpad prenosnega daljnovoda Ajdovščina-Gorica in Doblar-Plave-Gorica, je večina trgovin, poslovalnic in barov v centru zaprlo svoja vrata. V večini šol so do 11. ure prekinili s poukom. »Največji problem je pomanjkanje elektrike. Problem je predvsem črpališče Mrzlek, ki nima svojega agregata. Če tam zmanjka elektrike, potem zmanjka tudi voda,« je bil zaskrbljen Bogdan Zoratti, namestnik poveljnika občinske Civilne zaščite (CZ). »Problem imamo tudi v Cankarjevi ulici, kjer je ena od stanovalk 24-ur na dan priključena na kisik, kar pa smo že uredili z agregatom,« je še povedal. V Čepovanu so morali zaradi udo-ra strehe že zjutraj evakuirati štiričlansko družino, veter je odkril streho Goriškega muzeja v Kromberku, na novogoriškem Obrtnem domu in na stavbi Zavarovalnice Triglav, na vili Lenassi v Solkanu, na stolpnicah na ulici Gradnikove brigade, del strehe na novogoriški pošti ter na številnih drugih objektih na območju od Šempasa do Plavi. Redki Novogoričani, ki so se začudeni sprehajali po ulicah, so drug za drugim zatrjevali, da take burje v mestu ne pomnijo. Zaradi težav z oskrbo z elektriko v šempetrski bolnišnici je šempetrski župan Dragan Valenčič goriškega prvega občana Ettoreja Romolija dopoldne zaprosil za pomoč pri dobavi električne energije iz Italije v primeru daljšega izpada. Kot je povedal Valenčič je bilo ob 12.30 vse pripravljeno za dobavo elektrike iz Italije, v končni fazi pa to ni bilo potrebno. Popoldne je začelo snežiti in veter je izgubil na moči. Že pred 16. uro je poveljnik CZ za severno Primorsko, Samo Kosmač, povedal, da imajo prvo sliko o posledicah. »Na novo-goriškem območju je bilo odkritih 56 streh, podrtih 37 dreves, poškodovani so trije objekti, šest cest ali delov cest je bilo zaprtih, vseh intervencij pa je bilo okrog 93,« je pojasnil. Na terenu je bilo čez dan 140 gasilcev, 40 pa ves čas v pripravljenosti. Zaradi padcev in poškodb zaradi letečih predmetov je bilo v novogoriškem zdravstvenem domu oskrbljenih devet ljudi. Škoda v Pevmi in Štmavru Na območju goriške občine je burja najbolj prizadela Pevmo, Štmaver in severno mestno četrt. V Pevmi je policija zaprla glavno cesto, kajti močni sunki so v bli- Drevesce prinesli z Višarij Domačine iz Pevme in drugih okoliških vasi je včeraj še najbolj prizadel pogled na smreko, ki jo je veter izrul in se je naslonila na poslopje vaške osnovne šole. Drevo je verjetno padlo v zgodnjih jutranjih urah, vsekakor pred prihodom učencev v šolo. Pouka včeraj ni bilo, po kosilu pa so odšli domov tudi otroci vrtca, ki je ostal brez luči in kurjave. Gasilci so v dogovoru z ravnateljstvom sklenili, da iz varnostnih razlogov tudi danes v os- žini jahalne šole in lokala Remuda podrli dve cipresi. Prva je padla preko zaščitne ograje na pobočje proti potoku, druga pa se je naslonila na drog in žice električne napeljave. Zato so bili v Pevmi več ur brez elektrike. Kot zanimivost naj omenimo, da imajo obcestne ciprese v Pevmi že veliko let, saj so jih posadili leta 1938, ko so na Oslavju odprli vojaško kostnico, ki jo je obiskal Mussolini. Nekateri domačini iz zaselka V Kini so zelo zaskrbljeni, saj bi se lahko zgodilo, da bi kaka visoka cipresa zgrmela na bližnje hiše. »Precejšnja škoda je nastala tudi ob novem športnem igrišču. Na strehi sedeža krajevne skupnosti je veter podrl dva dimnika in odpihnil nekaj strešnikov. Območje smo morali zato za- Levo smreka, ki je padla na pevmsko šolo; desno hala goriškega podjetja Vetrogo s poškodovano streho; spodaj civilna zaščita na delu v Štmavru bumbaca več fotografij na WWW.primorski.eu novni šoli in v vrtcu ne bo didaktičnih dejavnosti. Kot so povedali učitelji in tudi nekateri domačini, je smreko daljnega leta 1953 posadil Ivan Perat, ki je bil takrat v šoli za hišnika. Komaj kakega pol metra veliko smrečico je v nahrbtniku prinesel z nedeljskega izleta na Višarjah in jo naslednjega dne posadil v šolskem vrtu. Z leti je drevesce zraslo v mogočno smreko, ki je postala ponos šole Josip Abram. Zdaj je ni več, toda šolsko osebje in domači krajevni svet že razmišljajo, da bi na njeno mesto zasadili drugo drevo. (vip) varovati. Škoda je ne nazadnje nastala na strehi novih slačilnic, ki jih je veter delno odkril,« je povedal predsednik rajonskega sveta Lovrenc Peršolja in opozoril, da je burja povzročila težave tudi v Štmavru, kjer so bili zaradi padca drevesa na električne kable brez elektrike do popoldanskih ur. »Prostovoljci civilne zaščite so morali po-žagati borove veje, ki so zaradi močnih sunkov padle čez cesto, ob tem pa so ciprese na štmavrskem pokopališču povzročile škodo na sedmih nagrobnih kamnih,« je še dodal Peršolja. Dve drevesi sta padli tudi na stopnišče pod kostnico na Oslavju. Veliko škodo je veter povzročil v obrtni coni v severni mestni četrti v Gorici: porušenih je bilo nekaj dotrajanih zidov, delavnici podjetij Vetrogo in Ideago pa sta celo ostali brez dela strehe. Težave so imeli tudi v pesjaku v Ulici Scogli in v ekološkem otoku v Stražcah. Na goriškem poveljstvu gasilcev je telefon včeraj neprestano brnel. »V samem dopoldnevu smo prejeli kakih sto klicev iz cele pokrajine,« so povedali gasilci. Polno zasedeni so bili tudi uslužbenci občine in občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je zjutraj z županom obiskal tudi pevmsko šolo. Težave v Brdih in na Krasu Dokaj neprijetno je zaradi burje bilo v Števerjanu. Nekateri predeli občine, npr. Ašči in Ščedno, so bili več ur brez elektri- ke in telefona, burja pa je prelomila tudi veliko vej in pometala strešnike s številnih streh. V Podgori sta že v torek padli dve drevesi (eno v parku, drugo v Ulici B. Cuneo), delavci sovodenjske občine pa so včeraj zjutraj posegli na Vrhu, kjer so morali odstranjevati vejevje. Tudi na Vrhu so imeli težave z elektriko. V Ulici Boneti in Osimski ulici v Doberdobu je veter v torek in včeraj podrl nekaj smrek, kar je povzročilo izpad elektrike. Ulica Trinko je bila zaprta, občina pa je poskrbela tudi za postavitev pregrad pri knjižnici, kjer je padlo nekaj strešnikov. Iz varnostnih razlogov šolski avtobus danes ne bo peljal. V Krminu je burja podrla semafor, s tamkajšnje kasarne pa je veter odpi-hal dele azbestnih kritin. (nn, Ale, vip) Levo prelomljena cipresa, desno krošnja drevesa nad avtomobili v Novi Gorici foto n.n. 16 Četrtek, 11. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V okviru projekta za spoznavanje zgodovine Mladi v krajih trpljenja in smrti Dijaki liceja Gregorčič obiskali Jasenovac, otok Rab in vas Lipa Dijaki nekaterih višjih srednjih šol iz goriške pokrajine so se prejšnji petek zbrali pred železniško postajo v Gorici, od koder so se potem odpeljali do Trsta. Med temi je bilo tudi dvanajst dijakov iz slovenskega liceja Simon Gregorčič v spremstvu profesorja Tomaža Su-siča. V Trstu so se jim pridružili še dijaki tržaških višjih srednjih šol, ki skupaj z njimi sodelujejo projektu »Memoria e impegno«. Projekt je letos prvič organiziralo združenje »Ten-da per la Pace e i Diritti« z namenom, da bi dijakom predstavili dogodke, ki so zaznamovali naše kraje v medvojnem obdobju. Dijaki so se z avtobusom odpravili proti Zagrebu, na poučnem izletu pa jih je spremljal tudi Giacomo Scotti, pisatelj in novinar, znan predvsem zaradi njegove knjige Goli otok. Med potjo so obiskali Jasenovac, hrvaško mesto, ki leži na meji z Bosno. Tu je med 2. svetovno vojno delovalo koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo skoraj 80.000 ljudi, od katerih jih je bilo približno 42.000 Srbov. gorica kinema - Danes v Kinemaxu Iskanje Erika V filmu nastopa tudi bivši nogometaš Eric Cantona Po nemškem filmu »Soul Kitchen« (Kuhinja z dušo) režiserja Fatiha Akina, ki je bil predvajan prejšnji teden, se nadaljuje niz filmov v izvirniku s podnapisi v italijanščini v marčnem programu GoriceKinema. Danes bo tako na sporedu film »Il mio ami-co Eric« (Iskanje Erica) Kena Loacha, ki ga bodo kot običajno predvajali v dvorani 2 goriškega Kinemaxa ob 17.45 in 20.45. Eric, petdesetletni pismono-ša, je v krizi: njegovi otroci so zabredli v kašo, njega že trideset let muči težka skrivnost, njegovo življenje pa gre po vodi. Niti podpora prijateljev, ki so tako kot on strastni nogometni navijači, mu ne pomaga. Ko je že na dnu obupa, se pojavi posebni prijatelj, ki ga bo prepričal, naj se poda na potovanje skozi najbolj težavno ozemlje: preteklost. Film, ki je nastal po ideji nogometaša moštva Manchester United Erica Cantonaja, je eden izmed najlahkotnejših Loachevih del, ni pa zato nič manj socialno in politično angažiran. Tudi v tem filmu, ki se giblje med komedijo, melodramo in »gangster story«, ne manjkata pozorno opazovanje sveta in družbena satira, Protagonista filma sta Evets in Cantona prava »blagovna znamka« režiserja, ki se v tem primeru spremenita v hvalnico solidarnosti proti individualizmu. Delo, ki je prejelo veliko opohval na festivalu v Cannesu, se odlikuje tudi zaradi izredno dobrih igralcev, med katerimi izstopata s svojo simpatijo Evets in Cantona. Slednji je sicer po rodu Francoz, v nogometnih krogih pa je zaslovel zaradi izvrstne tehnike, a tudi zaradi vro-čekrvnosti in številnih izključitev. Po enotedenskem premoru bo v četrtek, 25. marca, v okviru GoriceKinema predvajan francoski film Welcome Philippa Liore-ta, zgodba o srečanju med inštruktorjem plavanja in mladim ilegalnim pribežnikom, ki želi preplavati Rokavski preliv. V filmu, ki je obtožba proti vsakdanjemu rasizmu, ki nas obdaja, igra odlični Vincent Lindon. Delo združuje ostro socialno tematiko, strogo filmsko strukturo in trenutke globoke čustvenosti. Vstop na projekcije filmov iz niza GoricaKinema je rezerviran članom Kinoateljeja. Izkaznica za leto 2010 je vsekakor brezplačna in je na razpolago pred vsakim predvajanjem na info točki Kinoatelje-ja pred vhodom v dvorano. Udeleženci izleta na Rabu Do današnjih dni so se od kompleksa taborišč ohranili le spomenik žrtvam in muzej, v katerem so zbrana imena internirancev, intervjuji s preživelimi in različno orožje. Po ogledu muzeja so dijaki dospeli do Zagreba, kjer so prespali. Naslednje jutro so se po zajtrku odpravili do vasi Jablanac, kjer so stopili na trajekt in odpluli proti otoku Rab. Soboto popoldne so v celoti posvetili ogledu koncentracijskega taborišča na Rabu, ki so ga med vojno ustanovili italijanske fašistične oblasti. Vodiči so dijake pospremili do pokopališča ter jim predstavili nastanek in delovanje taborišča. Ob spomeniku so jim potem podelili liste z imeni otrok, ki so umrli v taborišču; v spomin na vsakega izmed njih so dijaki prižgali svečo. Vrnitvi v hotel je sledil ogled dokumentarca o Mussoliniju in o fašizmu v obdobju pred in med 2. svetovno vojno. Predvajanje filma, ki obravnava kruto obdobje naše polpretekle zgodovine, so v Italiji prepovedali, kar je po mnenju udeležencev izleta nesprejemljivo. V nedeljo je bil predviden ogled Golega otoka, toda močna burja je onemogočila obisk nekdanjega zapora za nasprotnike jugoslovanskega socializma. Med potjo proti domu so dijaki obiskali še vas Lipa, ki se nahaja ob meji s Slovenijo. Vas so leta 1944 italijanski fašisti in nemški nacisti do tal sežgali. Kar se je ohranilo do današnjih dni, je na ogled v muzeju, ki ga upravljajo domačini. Z vrnitvijo dijakov v Gorico se projekt ni zaključil. Druga skupina mladih, med katerimi bodo tudi dijaki klasičnega liceja Primož Trubar, se bo odpravila na enako potovanje od 12. do 14. marca. Ekskurzijam bodo sledila nadaljnja srečanja, med katerimi bodo dijaki spregovorili o vtisih z izletov. (sm) sovodnje - V občinski knjižnici Z Alenko Rebula se je začel nov niz srečanj z avtorji Alenka Rebula v sovodenjski knjižnici »Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen.« S temi zadnjimi verzi poezije »Blagor ženskam« se je prejšnji ponedeljek sklenila predstavitev nove pesniške zbirke Alenke Rebula »V naročju«. Srečanje je potekalo v občinski knjižnici v Sovodnjah na pobudo občinske uprave, ki je po eni strani želela obeležiti dan žena, po drugi pa primerno uvesti nov niz srečanj v knjižnici za odrasle bralce in ljubitelje knjige. Po letih uspešnega dela predvsem z otroki iz vrtcev in osnovne šole je torej napočil čas tudi za dodatno dejavnost, ki jo je finančno omogočila Fundacija Goriška hranilnica. Novost je podprla lepa publika, ki je pozorno prisluhnila zanimivemu podajanju pesnice, ob pomoči moderatorke, urednice Martine Kafol. Srečanja z Alenko Rebula vedno pričarajo intimno vzdušje in tako je bilo tudi tokrat. Pesnica je iz svojih izkušenj opozorila na te- bumbaca žave, ki jih ima sodoben človek in predvsem ženske pri iskanju notranjega ravnovesja, razumevanju lastnih želja in potreb ter ubesedovanju svojih čustev. Zbirka poezij »V naročju« govori o večnih vprašanjih ljubezni, sovraštva, iskanju lastnega bistva, a tudi o večkrat problematičnih odnosih med žensko in moško polovico sveta. Rebulova je tudi na sovodenj-skem srečanju večkrat poudarila vlogo poezije, ki ima to moč, da nas »prečisti«, kar nam pomaga razumeti temeljne stvari naše eksistence. Novo pobudo je v ponedeljek uvodoma predstavila županja Alenka Florenin, ki je ob koncu srečanja povabila na naslednja srečanja, ki jih prirejajo v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska: 15. marca bo protagonist »domačin« Matjaž Klemše, 22. marca bo o »Trpkem sosedstvu« govoril bivši slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, v aprilu pa načrtujejo še nekaj srečanj skupaj z Goriško Mohorjevo družbo. gorica - Zavod Ad Formandum in Kmečka zveza Upravljanju agriturističnih podjetij posvečajo tečaj Zavod Ad formandum v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja tečaj upravljanja kmečkih turizmov. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom, tistim, ki želijo odpreti kmečki turizem, vsem kmetovalcem, ki sprejemajo na kmetiji turiste in goste - pa čeprav le občasno, vsem, ki že imajo kmečki turizem in bi želeli osvežiti znanje in izpopolniti prakso na tem področju. Tečaj ponuja zelo zanimive vsebine, od ekonomike in vodenja agri-turističnega podjetja do prehrambene tehnologije (obdelave hrane - mleka, sira in mesa), od priprave tipičnih jedi (praktične vaje v kuhinji) do marketinga in psihologije prodaje. Tečajniki bodo šli tudi na vodene obiske kmečkih in agriturističnih podjetij. Tečaj traja 100 ur in bo potekal na sedežu zavoda Ad formanduma na Korzo Verdi 51 v Gorici; na razpolago je še nekaj prostih mest. Zainteresirani naj pokličejo na telefonsko številko 0481-81826. Tečajniki bodo obiskali več kmečkih podjetij / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. marca 2010 17 štandrež - Družabnost ob 8. marcu društva Oton Župančič Ženske praznovale Poklonile so se borkam za enakopravnost, nato pa se nasmejale ob prihodu štirih »sklerotičnih« domačink Kulturno društvo Oton Župančič je prejšnjo soboto praznovalo dan žena v domu Andrej Budal v Štandrežu. Srečanja, ki se je začelo s kratkim kul-turno-zabavnim programom, se je udeležilo 48 domačink, med katerimi je bilo veliko mladih. Začetno so prišli na obisk fantje kulturnega društva Danica z Vrha, ki je pobrateno z društvom Župančič, in Štandrkam poklonili šopke rož. Uvodoma je predsednica štan-dreškega društva Tanja Gaeta prebrala pesem z naslovom 8. marec, ki jo je do- mačinka Ivanka Zavadlav posvetila dnevu žena. V njej avtorica poziva ženske k spominu na srečno otroštvo in mladost in na pogumnost tistih, ki so se borile za svoje pravice. »Spomine lepe in vesele iz otroštva in mladosti, ko brezskrbno smo živele, pile elizir sladkosti. Pa še spomin na hrabre žene, ki so tragično končale, ko za plače nepoštene za protest so stavko izbrale,« je med drugim zapisala Ivanka Zavadlav. Pesmi je sledil nagovor Nataše Paulin, ki je poudarila pomen 8. marca. Opom- Udeleženke praznika v domu Budal na Pilošču bumbaca nila je, da pridobljene pravice žensk bi morale biti večne, in tiste, ki jih še ne uživajo, pa bi se morale zanje boriti. Govorila je tudi o feminizmu in čestitala vsem ženskam, ki se v današnjih dneh borijo za svojo enakopravnost. Po nagovoru je bil na vrsti gledališki skeč z naslovom Praznovanje štirih sklerotičnih žensk. V kratkem prizoru so sodelovale Breda Hoban, Malvina Braini, Nataša Paulin in režiserka Marta Zorn. Srečanje se je zaključilo s plesom in glasbo. (sm) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 12. marca, ob 20.45 »Ec-ce robot! Cronaca di un'invasione« v sklopu niza »ContrAzioni«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470). škem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. U Kino Koncerti Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 15. marca, ob 20.30 Toni Merlot cabaret (v furlanščini) »Sca-ravente doi tais«. Igrata Toni Merlot in Gjelindo Titiliti; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v sredo, 17. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu Uh, ljubezen (Anton Pavlovič Čehov); v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gon-čarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne ita-lijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 11. marca, ob 20.45 koncert Ser-gia Cammariereja; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 15. marca, ob 21. uri predstava »Caveman -L'uomo delle caverne«, igra Maurizio Colombi, režija Teo Teocoli; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Alice in Wonderland«; 22.00 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »Looking for Eric«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.30 »Shutter Island«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: 18.00 »Alice in Wonderland«; 20.00 - 22.10 »Codice: Gene-si«. Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ob svetovnem dnevu žena vabi na ogled razstave »Skriti obrazi Alek-sandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrinke« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavo spremlja dokumentarni film Alek-sandrija, ki odhaja, ki ga bodo predvajali danes, 11. marca, ob 20.30 v komorni dvorani. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja; do 14. marca od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med prireditvami. RAZSTAVA ŽENSKI POGLEDI 2010 v Kulturnem domu na Bukovju v Šte-verjanu bo na ogled do 20. marca; informacije na info@skupina75.it; za ogled je potrebna predhodna najava po tel. 347-0162172 (Tamara) ali 0481-884226 (Silvan). V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava Marie Grazie Per-solja z naslovom »Viaggio di ricordi«; do 31. marca od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v gori- zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. [HI Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. M Izleti KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 12. marca, ob 20.45 bo koncert Ciganskega orkestra iz Budimpešte; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, www.lipizer.it. PRIMORSKA POJE 2010: v soboto, 13. marca, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah; nastopajo MoVS Slavna - Postojna, Nonet Vasovalci - Gore nad Idrijo, MoPZ Triglav - Trenta, MoPZ Ciril Kosmač Koper, MePZ Košana - Pivka ter ŽVS Rihemberk -Branik. Soprireditelj je AŠKD Kre-menjak. V nedeljo, 14. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nastopajo ženska vokalna skupina Breginj - Kobarid, mešani pevski zbor Maestral - Koper, dekliški pevski zbor Mavrica - Postojna, oktet Sotočje - Črniče, Ajdovščina, mešani pevski zbor Čepovan - Nova Gorica, mešani pevski zbor Igo Gruden - Nabrežina, dekliški pevski zbor Kraški slavček - Nabrežina. Soprire-ditelj je mešani pevski zbor Lojze Bra-tuž iz Gorice. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU prireja v sklopu koncertne sezone koncert duhovne glasbe v ponedeljek, 15. marca, ob 20.45 v cerkvi Device Marcelliane v Tržiču. Nastopili bodo pevci skupine Officium Consort iz Pordenona; vstop prost. 9 Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA KMEČKIH TUR-IZMOV (100 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum v sodelovanju s Kmečko zvezo, ki bo potekal na sedežu Ad formanduma na Korzu Verdi 51 v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 3294006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Ga-brjah do zasedbe razpoložljivih mest. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča udeležence izleta v Planico, ki bo v nedeljo, 21. marca, naj obveznosti poravnajo danes, 11. marca, od 19. do 20. ure na društvenem sedežu; informacije po tel. 3201423712 (Andrej). □ Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je zaradi kriznega stanja ustanove odprta s skrajšanim urnikom, vsak delavnik od 9. do 17. ure. KD DANICA v sodelovanju s PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da na Vrhu poteka Športni mesec. Za sodelovanje na igrah se je treba prijaviti po tel. 338-1913771 (Luca) in 339-8667252 (Demitrij) za Gornji Vrh ter 333-6734565 (Zdenko) in 339-7484533 (Dolores) za Cotiče. KD DANICA z Vrha vabi vse ženske in dekleta v soboto, 13. marca, ob 20. uri v prostore centra Danica na praznovanje Dneva žena. Ob bogatem jedilnem listu ne bo manjkalo glasbe in smeha, s sabo prinesite le dobro voljo in malo sreče. Vpisovanje do dneva prej po tel. 339-7484533 (Dolores). »OVERNIGHT« je pobuda goriške pokrajine v sodelovanju z APT-jem za mlade, ki obiskujejo diskoteko Joy v Štarancanu. Brezplačni avtobus bo startal z goriške avtobusne postaje 14., 21. in 28. marca ob 15.15 s postanki v Gradišču (Drevored Regina Elena ob 15.30), Zagraju (Ul. Dante ob 15.33), Foljanu (Ul. Redipuglia, 22 ob 15.35), v Ronkah (Ul. Redipuglia ob 15.43) in v Tržiču (Ul. Rosselli ob 15.52). Iz Šta-rancana pa bo izpred diskoteke Joy avtobus startal za povratni del ob 20.30 in bo s postanki v Gorici ob 21.15. NAVTIČNO DRUŠTVO SIDRO iz Doberdoba bo na goriški Kras prineslo prvi sejem rabljene navtične in ribiške opreme. Priprave na sejem so v polnem teku, potekal pa bo 10. in 11. aprila v prostorih doberdobskega župnišča, kjer bodo tudi spremljevalne pobude. Pri društvu pozivajo vse, ki bi radi ponudili na sejmu navtično, ribiško ali katero koli drugo opremo, ki zadeva vodne športe, da se zglasi najkasneje do 15. marca pri organizatorjih na tel. 339-4867466 (Marko Frandolič). 16. POKRAJINSKI KONGRES CGIL GORICA bo v večnamenski dvorani na Trgu Cavour v Tržiču 15. marca od 14. ure do 17.45 in 16. marca od 9. do 18. ure, ko bodo volitve delegatov in pokrajinskega direktiva. TEČAJI ZA SPOZNAVANJE RIBJIH VRST IN ZA NJIHOVO PRIPRAVO bodo v organizaciji goriške občine potekali v štirih srečanjih. Predavatelji zadruge Lisert iz Tržiča bodo prvi dve posvetili poznavanju ribjih vrst in bosta potekali v občinskem večnamenskem središču v Ul. Baiamonti, drugi dve bosta v ribarnici v Ul. Boccaccio, kjer bodo pokazali, kako se ribe pripravijo. Tečajev bo skupno dvanajst in bodo brezplačni, poskrbeli pa bodo tudi za tečaje v slovenskem jeziku. Za prvi tečaj, ki se bo pričel 16. marca, so že vsa mesta zasedena, drugi tečaj pa se bo predvidoma pričel 23. marca; informacije in prijave po tel. 3392808222 (zadruga Lisert). KD SKALA GABRJE prireja 19. in 20. marca v prostorih kulturnega društva tečaj obrezovanja sadnih dreves; informacije po tel. 334-3539843 (Mauro Juren). 15 Prireditve KD SKALA GABRJE vabi v okviru praznovanj dneva žena v petek, 12. marca, ob 20.30 na projekcijo filma Aleksandrija, ki odhaja v društveni dvorani v Gabrjah. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 11. marca, ob 18. uri goriški CAI predstavlja knjigo speleološke skupine Flondar »Il sentiero militare Abra-mo Schmid«. DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ v sodelovanju z ZSKD in GM vabi v petek, 12. marca, ob 20.30 v dom A. Budala v Štandrežu na počastitev dneva slovenske kulture. Na glasbenem večeru bo nastopil kvintet UWCAD (Zavod združenega sveta v Devinu) s programom skladb od Handla do Bernsteina. JAVNO SREČANJE S SLOVENSKIM MINISTROM FRANCEM KRIŽANIČEM, ki je bilo napovedano za danes, 11. marca, in je odpadlo zaradi ministrovih obveznosti, bo odloženo na četrtek, 1. aprila, ob 19. uri; potekalo bo v organizaciji izobraževalnega konzorcija Slovik v Kulturnem domu v Gorici. SKRD JADRO iz Ronk vabi na informativni sestanek o zdravju (za tečaj, ki bo potekal v prihodnosti) z naslovom Naravni in enostavni pripomočki za dobro in zdravo počutje: pravilno dihanje, avtomasaža, vaje za sprostitev, ki bo danes 11. marca, ob 20. uri na sedežu društva, ul. Monte 6 Busi 2. ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v petek, 12. marca, ob 17.30 v sejni dvorani goriške pokrajine (Kor-zo Italia 55 v Gorici) predstavitev knjige »Naufraghi della pace. Il 1945 - i profughi e le memorie divise d'Euro-pa«. Sodelovala bosta Raoul Pupo, docent na Tržaški univerzi, in Marta Verginella, docentka na Univerzi v Ljubljani. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo 15. marca Matjaž Klemše spregovoril o svojem knjižnem prvencu, 22. marca pa bodo z Jožetom Šu-šmeljem razmišljali o trpkem sosedstvu med Slovenci in Italijani. Srečanja se bosta pričela ob 18. uri. Prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. MLADINSKI DOM iz Gorice zbira prijave za delavnico s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem, ki bo namenjena mladini od 12. do 16. leta, potekala pa bo na temo zdrave uporabe mobilnega telefona, računalnika in sorodnih naprav v sredo, 17. marca, od 16.45 do 18.15 na sedežu v Gorici, Ul. Don Bosco 60; prijave in informacije po tel. 0481-546549 ali 328-3155040. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Antonia Cer-melj vd. Rustja iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Loč-niku; 10.30, Francesca Tavcar vd. Mal-fatti iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. DANES V ROMANSU: 14.00, Gioconda Di Centa vd. Zonc v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 11. marca 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Po »zlatem nizu« Blejci v zaključnem četveroboju Izločili so tirolski Innsbruck - V finalu na Poljskem najprej proti Trentinu Volley nogomet Blok Blejcev je bil v drugem delu 5. seta odločilen fivb L_ ACH Volley - Hypo Tirol 3:1 (25:20, 19:25, 25:20, 25: 19; dodatni set 15:10) ACH VOLLEY: Flajs 3, Pajenk 12, Lewis (L), Šket 15, Pokeršnik, Kamnik 11, Venno 14, Vinčič 2, Petkovič, Gato 5, Jakopin 24, Vidič. HYPO TIROL: Carletti 2, Chrtian-sky 4, Weber, Gavan 4, Laure, Mozer, Jago 14, Costa da Silva 2, Chocholak 22, Joščak, Dos Santos 12, Holmes 7. LJUBLJANA - Igralci blejskega društva ACH Volley so dosegli sinoči doslej največji uspeh v zgodovini slovenske klubske odbojke: kot v pravljici so se uvrstili v zaključni četveroboj lige prvakov. Ekipa, ki je prvič opozorila nase v sezoni 2006/2007, ko je osvojila manj pomemben evropski pokal Top teams, je tako le v nekaj sezonah prišla čisto do vrha, s tem pa vsaj za nekaj let prehitela čas, če vemo, da je moštvo, ki ga vodi izkušeni kanadski strokovnjak Glenn Hoagh v povprečju zelo mlado, vrh vsega v njem imajo Slovenci celo pomembnejšo vlogo od tujcev, ki velik del tekme preživijo na klopi. Blejci, ki so v osmini finala poskrbeli za prvovrstno senzacijo z izločitvijo favorizirane Macerata, so v prepolni dvorani Tivoli v Ljubljani iz zaključnega turnirja izločili moštvo Tyrol iz Innsbrucka, ki je v prejšnjem krogu enako presenetila z izločitvijo nemškega Freidrichs-hafna. Naloga Blejcev je bila vse prej kot lahka, saj so na prvi tekmi v Innsbrucku izgubili s 3:1, zato so igrali pod Damo-klejevem mečem, da ne smejo izgubiti več kot enega seta. Blejci so suvereno osvojili uvodni niz, izgubili drugega, nato pa z dobro igro zmagali v naslednjih dveh setih, s čimer so izenačili stanje iz Inns-brucka in tako izsilili igranje dodatnega »zlatega« niza. Ta je bil nadvse razburljiv, saj je avstrijsko moštvo (za katerega sicer igrajo skoraj sami tujci, vključno z italijanskim podajalcem Carlinijem) bilo v vodstvu do menjave igrišča, po izidu 9:7 za Tyrol pa so igralci blejskega moštva pokazali svoje najboljše lice in z odličnim blokom in nepogrešljivim napadom dosegli delni izid 8:3 in zmagali. V ključnih trenutkih so bili odlični Dejan Vinčič, Alen Pajenk in Alen Šket, največ točk - kar 24 - pa je dosegel sijajni Vid Jakopin. Zaključni turnir bo 10. in 11. aprila v Lodžu na Poljskem. V polfinalu se bo ACH Volley pomeril z italijanskim moštvom Trentino Volley, druga dva udeleženca turnirja pa bosta domači Belčatov in Dinamo iz Moskev, ki je sinoči izločil pirejski Olympiacos. nogomet - Ugibanja iz Nemčije Za Brečka naj bi se zanimal Napoli LJUBLJANA - Slovenski nogometaši so po dobrih igrah v klubih in uvrstitvi na letošnje svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki vse bolj na očeh večjih evropskih klubov. Nemški nogometni portal 4-4-2.com poroča, da se je za branilca Kolna Miša Brečka ogrel italijanski prvoligaš Napoli. Kot poroča omenjena spletna stran, so predstavniki Napolija že večkrat spremljali igre 25-letnega slovenskega bočnega branilca. Brečko se je h Kolnu preselil leta 2008 iz Hamburgerja SV. Nemci pa se svojemu branilcu ne bodo zlahka odrekli, kmalu naj bi mu v podpis ponudili finančno bogatejšo pogodbo, ki ga bo s klubom vezala do leta 2014. Zdajšnja pogodba se Breč-ku izteče poleti 2011. HITRO REŠEN - Slovenski nogometni reprezentant Branko Ilic, ki se je po finančnih težavah Moskve in izstopu kluba iz ruske prve lige znašel v težkem položaju, je hitro našel rešitev. Spletna stran moskovske Lokomotive je namreč objavila, da je 27-letni branilec z ruskim prvoligašem podpisal dveletno pogodbo. Nekdanji nogometaš Olimpije, Domžal, Betisa in Moskve bo pri Lokomotivi - v igri je bil pred tem tudi prestop k mestnemu tekmecu Spartaku - nosil številko 20. Capello • vb • pričakuje vsaj polfinale LONDON - Selektor angleške nogometne reprezentance Fabio Capello je za osnovni cilj na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki postavil uvrstitev v polfinale. Anglija, ki bo v skupini C igrala skupaj s Slovenijo, Z ZDA in Alžirijo, je sicer ena favoritinj prvenstva, ki se bo začelo 11. junija, končalo pa 11. julija.»Upam, da je polfinale minimum. Imamo dobre igralce in mislim, da lahko premagamo vsakega tekmeca, saj igramo na ravni najboljših svetovnih ekip,» je dejal Capello in dodal, da ima v svojem kadru tudi enega najboljših nogometašev na svetu: «Lionel Messi, Cristiano Ronaldo in Wayne Rooney so trije najboljši igralci na svetu. Rooney je zares zabil veliko golov.« MARION - Nekdanja atletinja Marion Jones bo svojo športno kariero vsaj deloma skušala oprati v košarki. Jonesova, ki so ji zaradi jemanja nedovoljenih poživil odvzeli pet atletskih olimpijskih kolajn, je podpisala pogodbo s klubom iz lige WNBA Tulsa Schock. KOLESARSTVO - Slovak Peter Sagan (Liquigas) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke Pariz-Nica. Najboljši slovenski predstavnik je bil Jani Brajkovič, ki je v cilj prišel v prvi večji skupini, zasedel je 35. mesto. Skupno vodstvo je prevzel Nemec Jens Voigt (Saxo Bank), ki ima šest sekund prednosti pred Saganom. Nemec Linus Gerdemann (Milram) pa je bil najhitrejši v uvodni etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. nogomet - Osmina finala Lige prvakov Milan in Real domov Rooney je bil za Milanovo obrambo spet nerešljiva uganka ansa košarka - Zmeda v Ljubljani Union Olimpija brez predsednika Dušan Mitič po neuspešnih pogajanjih z igralci LJUBLJANA - S položaja predsednika košarkarskega kluba Olimpija Ljubljana je odstopil Dušan Mitič. Kot razlog za svoj umik je navedel neuspešen izid sestankov z igralci članske ekipe, ki jih je skušal prepričati k prekinitvi bojkota treningov. V svoji odstopni izjavi je Mitič izrazil tudi željo, da predsedovanje kluba prevzame kdo, ki bo imel v recesijskih časih močnejše argumente ter moč, da klub stabilizira. »V zadnjem letu in pol sem si po svojih najboljših močeh, s strategijo razvoja kluba na dolgi rok, z osebnim prepričanjem in vplivom prizadeval, da bi KK Union Olimpija v prihodnje ponovno prevzela vlogo atraktivnega in prodornega kluba v regiji in Evropi, brez bremen preteklosti. Danes lahko ugotovim, da je ob številnih ovirah na tej poti svojo vlogo odigral tudi recesijski čas, ki se odraža v občutno manjših sredstvih, ki jih družbe namenjajo ne le športu, tudi kulturi, izobraževanju, donacijam. Zato menim, da je čas, da nekdo drug, ki bo imel močnejše argumente prevzame predsedovanje klubu,» je v odstopni izjavi zapisal Mitič. Zdaj že nekdanji predsednik kluba je v torek vložil svoje zadnje napore v neuspešno prepričevanje igralcev, da nadaljujejo s treniranjem in igranjem. Manchester United - Milan 4:0 (1:0) STRELCI: Rooney v 13 in 46.; Park v 59. in Fletcher v 88. min. MANCHESTER UTD (4-5-1): Van der Sar; Neville (od 66. Rafael), Ferdinand, Vidic, Evra; Valencia, Fletcher, Scholes (od 73. Gibson), Park, Nani; Rooney (od 66. Berbatov) MILAN (4-3-3): Abbiati; Abate (od 64. Beckham), Thiago Silva, Bonera (od 46. Seedorf), Jankulovski; Flamini, Pirlo, Am-brosini; Huntelaar, Borriello (od 69. In-zaghi), Ronaldinho MANCHESTER - Dan po Fiorenti-ni je ligo prvakov že v osmini finala zapustil tudi Milan. Če so bili Toskanci nemškemu Bayernu povsem enakovredni in so imeli celo zvrhano mero smole, pa je Milan proti Manchestru v dveh tekmah odigral v bistvu vlogo miške v boju z mačko. Angleško moštvo sira Fergusona, ki je na prvi tekmi v Milanu zmagalo z 2:1, je na znamenitem igrišču Old Trafford Leo-nardovo moštvo povsem razbilo. Milan je sicer začel z željo, da bi obrnil izid prve tekme, si priigral dve priložnosti (z Ronal-dinhom in Huuntelarjem), po »psihološko uničujočem« golu odličnega Rooney z glavo pa so se gostje stopili kot spomladanski sneg na soncu in bili v povsem podrejenem položaju. V drugem polčasu je vse upe že v prvi minuti spet pokopal Rooney (Milanu je v dveh tekmah zabil štiri gole) po svoji dobro navadi pa se Angleži tudi v nadaljevanju niso zadovoljili s »klasičnim« izidom in so razgalili šibkosti včerajšnje Milanove obrambe. Pirlo si je na sredini igrišča prizadeval urediti svoje vrste, napadalci pa se niso izkazali, posebno negativen je bil nastop Boriella. Včeraj pa je padel še en velikan. Francoski Lyon je namreč igral neodločeno 1:1 z Realom in ga izločil. Madridčani so odlično začeli tekmo in že v šesti minuti je Cristiano Ronaldo s svojim sedmim golom v letošnjem tekmovanju izničil zaostanek s prve tekme. Kazen za monoge zgrešene priložnosti Reala je prišla v 75. minuti, ko je za Lyon dragocen zadetek iz bližine zabil Miralem Pjanic po dvojni podaji z Li-sandrom Lopezom. EVROPSKA LIGA - Danes ob 20.55 (TV Italia 1): Juventus - Fulham košarka - NBA 21 točk Andree Bargnanija NEW YORK - Po osmih tekmah odsotnosti zaradi poškodbe desne rame je v ligi NBA znova zaigral Mariborčan Saša Vujačic, katerega statistika pa je v 2:35 minute ostala prazna. Zato pa je njegovo moštvo Los Angeles Lakers na krilih Kobeja Bryanta na domačem parketu premagalo Toronto Raptors s 109:107. Junak dvoboja v košarkarskem hramu Lakersov Staples Centru je bil Bryant, ki je po podaji Španca Paua Gasola zadel za dve točki le 1,9 sekunde pred koncem tekme za domačo zmago. Aktualni prvaki prvenstva liga NBA so tako vendarle po treh porazih slavili zmago. V vrsti Raptors je bil najboljši Chris Bosh, ki je zadel 22 točk v svoji drugi tekmi po odsotnosti sedmih tekem zaradi poškodbe, drugi strelec Toronta je bil Andrea Bargnani z 21 točkami. Uspešne tržaške gimnastičarke V drugem krogu državne A1-lige v gimnastiki je ženska ekipa tržaškega društva Artistica '81 - Il mercatino osvojila tretje mesto Med posameznicami je Federica Macri zmagala v parterju, preskoku in gredi, visoke uvrstitve je dosegla tudi Fran-cesca Benolii. Izkazala s eje tudi mlada slovenska gimnastičarka Ilaria Jez, ki je zelo dobro oceno dosegla na dvovišinski bradlji in na gredi. / ŠPORT Četrtek, 11. marca 2010 19 alpsko smučanje - Zaključna smuka svetovnega pokala v Garmisch-Partenkirchnu Švicar Janka skupno prehitel Avstrijca Raicha Hell med smukači osvojil»bron«, Šporn 10. Jerman 11. - Tina Maze še v boju za 3. mesto GARMISCH-PARTENKIRCHE -Švicar Carlo Janka je z zmago na zadnjem smuku letošnje sezone prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala od Avstrijca Benjamina Raicha, ki včeraj ni nastopil. Smukaški mali kristalni globus je bil oddan že pred finalno tekmo. Vzel ga je Švicar Didier Cuche. Janka je osvojil srebrno kolajno v smukaškem seštevku, medtem ko se je Italijan Werner Heel veselil brona. Slovenec Andrej Šporn je z 11. mestom v končnem seštevku v smuku napredoval na deseto mesto in je prehitel Jermana na končnem 11. Šporn je z desetim mestom vpisal svojo najboljšo uvrstitev v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala. Janka je v zgornjem delu proge zaostajal za Avstrijcem Scheiberjem, ki je bil na koncu drugi, a je v spodnjem delu nadoknadil izgubljeno ter se veselil svoje sedme zmage v svetovnem pokalu, na tretje mesto pa se je uvrstil Kanadčan Erik Guay. Razlike na smuku so bile zelo majhne. V eni sekundi se je zvrstilo 15 tekmovalcev, kolikor jih je na tekmi osvojilo točke. Vodja slovenske moške smučarske reprezentance Urban Planinšek je zadovoljen s smukom, ki predstavlja lep zaključek sezone tako za Šporna, ki je bil sijajen zlasti v zgornjem delu proge, kot tudi Jermana, ki je sicer na sami progi preveč izgubil, da bi se lahko še veselil točk. Končni uvrstitvi obeh smukačev sta lep uspeh tudi za reprezentanco, je še menil Planin-šek, ki natančnih razlogov, zakaj je Jer-manova smukaška forma proti koncu popustila, še ni mogel najti. Tako kot na moškem je bil tudi na zadnjem ženskem smuku mali kristalni globus v kraljevski disciplini že oddan. Tega je osvojila Vonnova na predzadnjem smuku v švicarski Crans Montani. Američanka je pred zaključnimi nastopi v Gar-mischu ohranila visoko vodstvo v skupnem seštevku ter se ji po včerajšnjem drugem mestu vse bolj nasmiha že tretji zaporedni veliki kristalni globus skupne zmagovalke svetovnega pokala. Nemka Riesc-heva, ki se je včeraj z zmago veselila srebra v smukaškem seštevku, na drugem mestu v skupnem seštevku zaostaja za 225 točk. Končni smukaški bron je osvojila Švedinja Anja Parson, ki je bila na zadnjem smuku sezone tretja z zaostankom 1,13 sekunde. Riescheva se je svoje 14. zmage v svetovnem pokalu veselila na domačem terenu, ko je ameriško šampionko in olimpijsko smukaško prvakinjo prehitela za skoraj pol sekunde. «Ko sem prestopila ciljno črto, nisem takoj pogledala proti semaforju, a kasneje, ko sem videla, da moja prednost znaša več kot sekundo, sem začela razmišljati o tem, da bi lahko zmagala to tekmo. Glede na to, da je bila Lind-sey pol sekunde za mano, sem resnično odpeljala eno zelo dobro tekmo,» je dejala Riescheva. Vonnova, ki je šla na progo za njo, je ni mogla dohiteti. Čeprav je v skupnem seštevku vodstvo Vonnove zmanjšala za 20 točk, pa Nemka dvomi, da lahko v boju za veliki kristalni globus prehiti Američanko, dobro prijateljico Vonnovo. Maria Riesch in Lindsey Vonn: tekmici na smučišču, veliki prijateljici zunaj njega ansa Črnjanka Tina Maze je šla po progi kot šesta tekmovalka in ob prihodu v cilj za takrat vodilno Italijanko Johanno Schnarf (na koncu je bila solidna šesta) zaostala za 27 stotink sekunde. Nazadnje pa se je točk veselila z osvojenim 12. mestom, kar je njen drugi najboljši smukaški rezultat v letošnji sezoni svetovnega pokala. V smukaškem seštevku je sezono končala na 25. mestu. Dvakratna olimpijska podprvakinja pa je z mislimi že v naslednji preizkušnji in je po smuku hitela na veleslalomski trening. Vodja njene ekipe Andrea Massi je bil s tokratno smukaško predstavo zadovoljen, čeprav bi lahko ob hitrejši vožnji v zgornjem delu ciljala še višje. «Upamo, da ima dovolj bencina, sezona je bila zelo dolga, Tina je gotovo utrujena in si zgolj želim, da bi se čim bolj osredotočila za naprej,» je dejal Massi. Maze-jeva je sicer teoretično še v boju za skupni bron: «Gledamo vsako tekmo in vsako točko, veleslalom smuča dobro in super-veleslalom smuča dobro in upam, da bosta naslednji tekmi dobri,» je še dejal. DANES - Ženski veleslalom (9.00 in 12.00), moški superveleslalom (11.00) ŽENSKE Izidi ženskega smuka: 1. Maria Riesch (Nem) 1:34,82 (hitrost 110,86 km/h); 2. Lindsey Vonn (ZDA) +0,48; 3. Anja Pärson (Šve) +1,13; 6. Johanna Schnarf (Ita) +1,35; 9. Daniela Merighetti (ita) +1,56; 12. Tina Maze (Slo) +1,62 +49,05 Svetovni pokal, skupno: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1571 točk; 2. Maria Riesch (Nem) 1346; 3. Anja Pärson (Šve) 982; 4. Kathrin Zettel (Avt) 829; 5. Tina Maze (Slo) 763; 6. Fabienne Suter (Švi) 536. Smuk (8), končno: 1. Lindsey Vonn (USA) 725; 2. Maria Riesch (Nem) 556; 3. Anja Pärson (Šve) 385; 4. Ingrid Jacquemod (Fra) 271; 5. Nadja Kamer (Švi) 266; 6. Emily Brydon (Kan) 219; 7. Fabienne Suter (Švi) 200; 8. Daniela Merighetti (Ita) 179; 9. Marion Rolland (Fra) in Julia Mancuso (ZDA) 176; 25. Tina Maze (Slo) 67. MOŠKI Izidi moškega smuka: 1. Carlo Janka (Švi) 1:58,45; 2. Mario Scheiber (Avt) +0,02; 3. Erik Guay (Kan) in Patrick Küng (Švi) +0,07; 6. Werner Heel (Ita) +0,13; 11. Andrej Šporn (Slo) +0,77; 17. Andrej Jerman (Slo) +1,35. Svetovni pokal, skupno: 1. Carlo Janka (Švi) 1.073 točk; 2. Benjamin Raich (Avt) 1.019; 3. Didier Cuche (Švi) 878; 4. Aksel Lund Svin-dal (Nor) 823; 5. Marcel Hirscher (Avt) 675; 6. Ivica Kostelic (Hrv) 670. Smuk: 1. Didier Cuche (Švi) 496; 2. Carlo Janka (Švi) 348 3. Werner Heel (Ita) 252; 4. Manuel Os-borne-Paradis (Kan) 245; 5. Michael Walchhofer (Avt) 231; 6. Aksel Lund Svindal (Nor) 226; 7. Didier Defago (Švi) 210; 8. Mario Scheiber (Avt) 193; 9. Marco Büchel (Lie) 184; 10. Andrej Jerman (Slo) 173; 11. Andrej Šporn (Slo) 165. ICzssdi.it. gorica@zssdi.it jadranje V Portorožu prvi nastop optimistov Optimisti Čupe in Sirene so konec tedna nastopili na letošnji prvi regati. V Portorožu so optimisti od petka do nedelje opravili šest regat. V zahtevnih vetrovnih razmerah je bila najboljša kadetinja Jana Germani (Čupa), ki je bila absolutno 15., med kadeti pa najboljša. V predzadnjem plovu je bila tudi druga, sicer pa je zbrala 11., 23., 7., 32. in 8. mesto. Med več kot 100 tekmovalci je solidno nastopil tudi Sirenin jadralec Max Zuliani, ki je bil skupno 35., z najboljšo uvrstitvijo na 5. mesto. Ostali: 76. Pietro Osvaldi-ni (Sirena), 78. Haron Zeriali (Čupa), 79. Nicolas Starc (Sirena, 3. med letniki 2000), 82. Cecilia Fedel (Čupa), 84. Vanja Zuliani (Sirena), 93. Matia Co-stantin, 101. Martina Husu, 103. Luca Carciotti (vsi Čupa). občni zbor - TPK Sirena Častno članstvo Arianni Bogatec Po letu 2005 spet Trst - Brioni - Trst Prejšnji petek je v društvenih prostorih potekal redni občni zbor TPK Sirena. Pomembna točka dnevnega reda je bila podelitev priznanja častnega članstva odborni-ci Arianni Bogatec, in sicer za izredne dosežke na športnem področju v jadranju ter za stalno pripravljenost prenosa svojega znanja in izkušenj mlajšim jadralcem. Občni zbor je bil tudi priložnost, da je odbor podal pregled delovanja društva in napovedal načrtovane projekte. S športnega vidika je najzanimivejša ponovna organizacija regate Trst Brioni, ki jo je Sirena zadnjič organizirala leta 2005. Letos se je tržaški pomorski klub ponovno odločil, da jo priredi. Regata bo vključena v sklop štirih regat »Mille miglia«: »Po zadnji izvedbi smo organizacijo opustili, ker ni bilo več velikega zanimanja za daljše regate. Z vključitvijo v sklop regat pa računamo, da bo udeležencev več,« napoveduje predsednik Livio Pertot. Regata bo 3. septembra. Sirena bo med drugim organizirala tudi consko regato za optimiste junija letos, novembra pa bo gostovala tradicionalno mednarodno regato za različne klase. Predsednik se je v predsedniškem poročilu zaustavil tudi na ureditvi koncesije sedeža in o želji, da bi začeli z gradnjo lupe. Slednja bo sicer odvisna od razpoložljivih sredstev. Napovedal je tudi, da bodo članarino povišali zaradi naraščajočih stroškov in upada reklame in drugih prispevkov. Sledila so poročila tajnika Igorja Ko- Arianna Bogatec in Livio Pertot šute, odbornice za jadralno dejavnost Arianne Bogatec ter odbornika ribiške dejavnosti Aleksa Perose. Član nadzornega odbora Pino Rudež je prisotnim prebral poročilo, obenem pa pohvalil delovanje poletnih tečajev, o katerih je posnel tudi film. Občnega zbora so se udeležili številni člani in članice, ki so s svojo prisotnostjo izkazali zanimanje za delovanje društva. košarka Promocijska: Domovci ugnali najmlajšo ekipo Dom - Olimpia 73:53 (21:11, 36:24, 54:33) DOM: Voncina 2, Collenzini 3, Furlan 9, Cej 12, Čotar 2, Garra 9, Kos 6, Bon 3, Gratton 9, Kristancic 6, Za-vadlav 12, trener Peter Brumen. SON: 26, PON: Čotar, 3T: Furlan, Kristancic in Zavadlav 1. V predzandjem krogu rednega dela so domovci dosegli visoko zmago proti najmlajši ekipi v prvenstvu, ki so jo ustanovili bivši mladinci goriške NPG, ki so se v letošnji sezoni znašli brez ekipe, kjer naj bi igrali. Slednji so v prvem delu prvenstva povzročil precej preglavic Brumnovim varovancem. Zaradi tega so tokrat domači že od samega začetka nastopili bolj zbrano. Natančnost Ceja in Zavadlava v napadu (na koncu najboljša strelca na tekmi) je takoj privedla Domovce do varne prednosti desetih točk. V drugi četrtini je trener Brumen poslal na igrišče popolnoma spremenjeno peterko, tako da je lahko ekipa obdržal visok ritem igre. Gospodovala sta predvsem Gratton in Kos, ki sta pod obema obročema lepo izkoriščala fizično premoč. Kljub temu pa nasprotniki niso popustili, tako da jim je ob odmoru uspelo odbdržati podoben zaostanek. Cej in soigralci so se dokončno »odlepili« od nasprotnika na začetku tretje četrtine, ko sta Kristancic in Garra poskrbela za delni izid 8:0. To je dokončno razblinilo nikoli preveč močna nasprotnikova upanja na preobrat. V zadnji četrtini so v Domovem taboru dobili priložnost za igranje prav vsi igralci, ki so le upravljali rezultat. Po lepi predstavi, gre tokrat pohvaliti trojico Garra, Cej, Zavadlav, ki se je v napadu lepo izkazala. Pred koncem rednega dela prvenstva čaka Domovce še zadnja tekma, ki jo bodo odigrali že v soboto proti ekipi Basket Dindias v Aiellu. Šele po tej tekmi bodo Domovci zvedeli, s kolikšnim zalogajem točk se bodo uvrstili v poslednji del prvenstva. (av) Naši na treningu V okviru selekcije in priprave tržaške košarkarske reprezentance letnika 1997, ki bo nastopila na Trofeji pokrajin, je selektor Andrea Mura na trening, ki bo 21. marca v telovadnici šole Addobbati, med drugimi povabil tudi Luco Gelenija, Luko Giacominija in Lenarda Zobca (vsi Breg) in Iva Ušaja (Sokol). Odbojka: Mladinci Olympie zdaj skoraj brez možnosti Fincantieri - Olympia Terpin 2:3 (21:25, 22:25, 25:6, 25:10, 12:15) OLYMPIA: Brotto 10, Capparelli 6, Caprara 6, Gatta (L), Gomischech 4, Pavlovic 16, Vizin 13, P. Vogrič 0, Kom-janc. Trener Jerončič. Po drugem porazu v treh dneh so se možnosti mladincev Olympia, da se še potegujejo za naslov deželnih prvakov, zmanjšale na minum. Proti Fin-cantieri se je kajpak poznala odsotnost poškodovanega kapetana Matijo Kom-janca (sedel je na klopi), vendar to ne more biti opravičilo za poraz, saj je bil pristop igralcev na splošno slab. Zaradi preštevilnih napak so dobesedno zapravili prva dva seta, v naslednjih dveh pa prepustili nasprotniku skupno le 16 točk, kar kaže na to, da bi morali tekmo gladko osvojiti. Kljub temu pa jim v »tie-breaku« na začetku ni šlo od rok, kar je bilo dovolj, da so popustili in nasprotniku, ki so ga v prvem delu v Tržiču premagali, omogočili, da je dosegel nepričakovano zmago. Pittera in Zorzi o » »Drugi plati medalje« V ponedeljek, 15. marca ob 11.5 bo v konferenčni dvorani liceja Galilei v Trstu na pobudo odbojkarske zveze posvet z imenom »druga plat medalje«. Nastopila bosta nekdanji trener državne odbojkarske reprezentance Carmelo Pittera in nekdanji igralec reprezentance Andrea Zorzi. 20 Četrtek, 11. marca 2010 ŠPORT / šah - Šolsko prvenstvo v priredbi šole Žois in društva SST Med osnovnošolci in srednješolci slavje ekip openskega ravnateljstva Skupno je nastopilo 187 dijakov in učencev tržaških šol v osemintridesetih ekipah Na sedežu Državnega Tehničnega Zavoda »Žiga Zois« je minulo soboto potekalo pokrajinsko ekipno šolsko šahovsko prvenstvo za osnovne in srednje šole. Ob gostujoči šoli, ki že vrsto let vodi šolsko šahovsko mrežo, je k uspehu pobude pripomoglo tudi tržaško šahovsko društvo SST. Skupno je na prvenstvu nastopilo 187 dijakov in učencev tržaških šol v osemintridesetih ekipah. Dobri dve tretjini - 126 otrok in 25 ekip - je v prostorih slovenskega zavoda nastopalo prav minuli konec tedna, medtem ko so se višješolci med sabo pomerili 27. febraurja. Tako v osnovnošolski kot v srednješolski konkurenci so letos slavile ekipe didaktičnega ravnateljstva Opči-ne. Med ženskimi osnovnošolkami so bile celo ne-premagane, osvojile pa so tudi kar trinajst od šestnajstih možnih točk. Pri tem sta izstopali predvsem Dana Tenze na prvi in Veronika Vascotto na tretji šahovnici. Drugo mesto (in pravico do nastopanja na deželnem prvenstvu) so osvojile učenke osnovne šole Frana Milčinskega z odlično igro Marte Kravos na drugi šahovnici, pri tretjeuvrščenih Nabrežinkah pa se je izkazala Marika Farinelli. V moški konkurenci je za prijetno presenečenje poskrbela združena ekipa openskega didaktičnega ravnateljstva, s katero so nastopali učenci iz Križa, Repna in Trebč. Najzaslužnejši je bil Aram Covarelli, ki je na tretji deski osvojil vse dvoboje, medtem ko so bili Luka Nabergoj, Matej Kalc in Nikolaj Malalan tretji na prvi, drugi na drugi oz. tretji na četrti šahovnici. Na tretjem mestu je pristala druga ekipa openskega didaktičnega ravnateljstva v kateri so igrali učenci z Op-čin. Najbolje sta se odrezala Mattia Blasina in Boštjan Petaros - druga na tretji oz. četrti šahovnici, izkazal pa se je tudi Jordan Štekar, ki je delil tretje mesto na prvi deski z že omenjenim Nabergojem in Borutom Brecljem iz Nabrežine. Prav najboljša nabrežinska ekipa je pristala na četrtem mestu, poleg Breclja pa si pohvalo zaslužita še Jan Ferfoglia in Danijel Fabi za tretje mesto na drugi in tretji šahovnici, sicer deljeno s Patrikom Zettinom (Vrdela »A«). Druga ekipa iz Na-brežine je na koncu pristala na zadnjem mestu. Od petega do sedmega mesta so se uvrstile ekipe didaktičnega ravnateljstva na Vrdeli. Od treh se je najbolje odrezala »A« ekipa, v kateri so igrali učenci s Katinare. Zelo dobro se je odrezal Matej Gruden, ki je bil drugi najboljši igralec turnirja. V barkovljanski »B« ekipi pa je izstopal Vanja Zuliani kot najboljši na zadnji deski. Zaradi večjega števila mešanih in manjšega ženskih ekip so srednješolci odigrali skupen turnir. Zmagovalci so bili tudi tu Openci, ki so v šestih krogih petkrat slavili in le enkrat remizirali. Izkazala pa se je cela ekipa: Devan Štoka je bil tretji na prvi deski, Andraž De Luisa in Kilian Babuder prva na drugi in tretji, Ve-dran Guštin pa drugi na četrti. Tudi v ženski konkurenci je slavila openske ekipa, Urška Petaros pa je bila pri tem celo druga najboljša na drugi šahovnici. Tretja ekipa z Opčin pa je pristala na zadnjem mestu. Tretje mesto je na koncu pripadalo prvi nabrežinski ekipi, ki je sicer imela enako število posameznih točk kot drugouvrščeni Dante, ekipno pa točko manj. Najboljše sta se tu odrezala Liam Visentin (prvi na četrti šahovnici) in Simon Cettolo, ki je bil z Babudrom in Roi- Med osnovnošolci zmagala ekipa A didaktičnega ravnateljstva z Opčin cijem (Ciril in Metod B) najboljši na tretji deski. Sve-toivanski ekipi sta pristali na 5. oz. 7. mestu, v »A« ekipi pa se je izkazal Enrico Albanese (tretji na zadnji šahovnici). Druga in tretja ekipa iz Nabrežine sta pristali na šestem oz. devetem mestu, enajsto v konkurenci štirinajstih ekip pa so osvojili dijaki Cankarja. Deželno prvenstvo bo v Gorici 17. aprila, nanj pa se je uvrstilo kar osem slovenskih ekip (na štirinajst možnih. Šole s slovenskim učnim jezikom so tudi osvojile vse naslove tržaških pokrajinskih prvakov v absolutnih in ženskih kategorijah. Ob že omenjenem zmagoslavju Opencev med osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami so dijaki Zoisa zmagali v kategoriji U16. Ženska ekipa Prešerna pa je osvojila kar dva naslova absolutnega in seveda tudi ženskega. Postave slovenskih šol in izidi posameznikov Osnovne šole - ženski turnir: Didaktično ravnateljstvo Opčine: Dana Tenze (3,5/4), Veronika Feri (1,5/3), Veronika Vascotto (4/4), Tina Busan (2/3), Tina Kralj (1/1), Veronika Škerk (1/1); Didaktično ravnateljstvo Vrdela: Kathrin Sušanj (2,5/4), Marta Kravos (3,5/4), Sara Zahar (0/4), Nejla Dogic (2/3), Karol Kovič (0/1); Didaktično ravnateljstvo Nabrežina: Veronica Valeri (0/4), Veronika Oberdank (0/4), Farinelli Marika (3/4), Petra Pahor (0/2), Tatjana Pipan (0/2). Osnovne šole - mešani turnir: Didaktično ravnateljstvo Opčine: »A«: Luka Nabergoi (4/7), Matej Kalc (5,5/7), Aram Covarelli (7/7), Nikolaj Malalan (4/7), Aleksander Malalan, Jan Hussu; »B«: Jordan Štekar (4/7), Rickard Košuta (3,5/7), Mattia Blasina (5/7), Boštjan Petaros (5/7); Didaktično ravnateljstvo Nabrežina: »A«: Lorenzo Dari (0/6), Raffaele Giaccari (2/5), Ruben Vladilo (2/5), Emanue-le Spadafora (0/5), Julijan Leghissa (0/4), Anna Batta-gliarini (0/3), »B«: Borut Brecelj (4/7), Jan Ferfoglia (4/7), Danijel Fabi (4/7), Gabrijel Terčon (3,5/4), Se-bastjan Cettul (2/3); Didaktično ravnateljstvo Vrdela: »A«: Matej Gruden (4/6), Jan Kalc (3/6), Patrik Zet-tin (4/7), Dimitri Zettin (3/4), Martin Oblak (1/3), Borut Štoka (1/2); »B«: Danjel Jankovič (3/7), Simon Kravos (0/7), Martin Poljšak (2/7), Vanja Zuliani (6/7), »C«: Adam Bark (1/6), Janoš Gruden (3/6), Lara Betocchi (1/6), Florjan Suppani (1/6), Giada Babuder (0,5/4). Srednje šole: Kosovel: »A«: Devan Štoka (5/6), Andraž De Luisa (6/6), Kilian Babuder (5/6), Vedran Guštin (5/6); »B«: Rajko Mezgec (0/5), Gabriel Žetko (2/4), Kristjan Ca-stellani (2/5), Sara Brunetti (0,5/5), Roberto Mazzole-ni (2,5/5); ženske ekipa: Mojca Petaros (4/6), Urška Petaros (5/6), Karen Prester (3/5), Maja Bole (0/3), Ksenija Vremec (0/4); Gruden: »A«: Rudi Fermo (2,5/6), Jaša Leghissa (4/6), Simon Cettolo (5/6), Liam Visentin (5/5), Boris Radovič (1/1); »B«: Samuel Zidarič (3/5), Jaroš Daneluzzo (4/6), Jan Starec (2/5), Francesco Peric (2/5), Beatrice Andreini (2/3); »C«: Aurora Leg-hissa (1,5/6), Francesco Bevilacqua (3/6), Kevin Koc-jančič (2/5), Henrik Leghissa (2/6), Martin Ridolfi (0/1); Ciril in Metod: »A«: Ludovico Nicola Bressan (1/5), Nejc Kravos (3/4), Alessio Caselli (2/5), Ivan Suppani (3/5), Enrico Albanese (3/5); »B« Francesco Cernivc (3,5/6), Jaš Mikac (2/6), Ivan Roici (5/6), Eric Buzan (2/6); Cankar: Milan Golubovic (1,5/5), Davide Cvje-tkovic (0/4), Martin Berky (2/5), Marco Miloševic (1,5/5), Pamela Venuti (3,5/5). (M.O.) PLANINSKI SVET Geološki izlet SPDT Za globlje spoznavanje naravnih danosti našega območja prireja Slovensko planinsko društvo Trst že vrsto let na koncu zime krajši izlet v bližnjo okolico. Slednji ima točno določen cilj, ob strokovnem vodstvu poznavalca geoloških ved je namenjen odkrivanju geološke zgodovine, nastanka kamnin in preoblikovanja plasti v zanimivo kraško pokrajino. Leto za letom se tako podajamo v odkrivanje skrivnosti kraškega sveta in vsak načrtovani izlet nas obogati za spoznavanje novega drobca zanimive in pestre geološke dediščine. Na letošnjem izletu, ki ga načrtujemo za nedeljo, 14. marca, bomo spoznavali SZ Kraškega roba na območju Nabrežine. Gospod Paolo Sossi, ki nas že od vsega začetka spremlja na naših geoloških potepanjih, nas bo vodil po gozdnih poteh in stezah med Briščicami in Trturjem in nam s svojo strokovnostjo med potjo razlagal nastanek kamnin po katerih bomo stopali ter nas opozarjal na fosile, ostanke živali, ki so pred sedemdeseti milijoni let živeli v tedanjih morjih, tam umrli, njihova ohišja in oklepi pa so pripomogli k gradnji mogočnih apnenčastih skladov. Ti fosili se nam danes predstavljajo kot geološke priče davnega okolja v katerem so živeli. Med potjo bomo odkrivali tudi človekove posege, ki govorijo o njegovi dejavnosti v zadnjih stoletjih. Videli bomo vodovodne stolpe, železniške proge in kamnolome, ki govorijo o človekovem razvoju, ter vojaške objekte, ki spominjajo na žalostno obdobje polpretekle zgodovine. Zbirališče bo na trgu sv. Roka v Nabrežini ob 9. uri. Od tod se bomo podali do nogometnega igrišča, od koder bomo začeli našo krožno pot. Predvidene so približno tri ure hoje. (MOP) Spominski pohod na Porezen V nedeljo 21. marca priredi SPDT spominski pohod na Porezen (1630m), zbirališče ob 7.00pri spomeniku v Križu. Zaradi obilice snega priporočamo zimsko opremo. Na razpolago bo društveni kombi. Potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 - Livio. Program občnega zbora SPDT in članarine SPDT obvešča člane, ki še niso poravnali članarine, da to lahko storijo pred občnim zborom, ki bo v petek, 12. marca, v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije; 3. poročila: predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov alpinističnega, jamarskega, markacijskega, mladinskega in smučarskega ter predavateljske dejavnosti; 4. pozdravi gostov in razprava; 5. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 6. razno; 7. volitve. Vabljeni. SK Devin in ŠZ Sloga s prijatelji iz Pivke V nedeljo smo se člani planinskih odsekov SK Devin in ŠZ Sloga, na povabilo prijateljev iz Pivke, podali po prelepih stezah pred Javorniškimi jezeri. Iz vasi Zagorje so nas prijatelji iz Pivke vodili po gozdnih stezah, najprej do Kalskega jezera, potem smo si ogledali še Kalski grad, od katerega je ostal samo še obrambni stolp, nato smo šli naprej do Bač-kega jezera in zmeraj po gozdnih stezah do malega Zagorskega jezera. Pot nas je vodila še mimo velikega in malega Drškovskega jezera do Parškega jezera. Ker je bila razdalja precejšnja, smo se z avtomobili odpeljali nekaj kilometrov in nato obiskali še Pete-linjsko jezero. To ne preveč težavno, nekaj več kot pet urno turo, smo opravili po zasneženih stezah, ker je prejšnji dan zapadlo par centimetrov snega in v še precej mrzlem in vetrovnem vremenu in kot po navadi veseli za odpravljeno turo. (F.B.) orientacijski tek Gajevi tekmovalci na Lipica Open S tekmovanjem v Tržiču je končala druga izvedba zimskega prvenstva v orientacijskem teku, na katerem je tekmovala tudi gropajsko-padriška Gaja. Člani vzhodno-kraškega društva so se med skupinami uvrstili na prva tri mesta. V moški kategoriji srednjih prog se je ga-jevec Gianluca Leoni uvrstil na 3. mesto. Pri ženskah je bila članica Gaje Manuela Giannini 2. Gajin dolgoprogaš Lorenzo Bartulovich se je uvrstil na drugo mesto. Pri ženskah pa je bila Marta Pacor 3. Člani Gajine orientacijske sekcije bodo konec tedna, v soboto in v nedeljo, nastopili na prestižnem mednarodnem tekmovanju Lipica Open, ki se bo odvijalo pri Dutovljah. SMUČANJE Na finale tudi Igor Greogori Državnega finala Ostržka na smučeh v Abetoneju se bo udeležil še en smučar SK Brdine, in sicer Igor Gregori. Na deželnih selekcijah je osvojil 15. mesto in mu je uvrstitev spodletela samo za dve stotinki. Ker pa se je eno mesto sprostilo, bo Gregori nastopil v Abetoneju prav tako kot Petra Udovič in Andrea Craie-vich (obe Devin) ter Jan Ostolidi (Brdina). NOGOMET Preložili vse tekme Zaradi slabih vremenskih je deželna nogometna zveza preložila na kasnejši datum vse včerajšnje in današnje članske in mladinske tekme. Včeraj je bila namreč na sporedu tudi zaostala tekma naraščajnikov med Pomladjo in Trieste Calciom. NAŠE ŠTEVILKE Monte stotič z Vesno Tridesetletni Marino Monte, napadalec Vesne, ni na najboljši način praznoval svoj 100. prvenstveni nastop v dresu kriške enajsterice. Na sredinem derbi-ju z Juventino ga je namreč sodnik Gumia iz Vidma zaradi ugovarjanja izključil v 61. minuti. To je bila obenem že druga izključitev v letošnji sezoni, prej ga je ista usoda (vedno zaradi ugovarjanja) doletela v derbiju s Sovodnjami (6.2.2010). Tudi v lanski sezoni, vedno v Križu proti Perte-gadi (12.10.2008), je bil izključen zaradi grobega prekrška nad nasprotnikom in kaznovan za tri kroge. Monte je namreč od Opicine prišel k Vesni že v sezoni 1998/99, vendar je v promocijski ligi igral le pet tekem in se nato preselil k San Ser-giu. K Vesni se je ponovno vrnil v sezoni 2004/05 ter v elitni ligi odigral 27 tekem. V naslednjih dveh sezonah, vedno v elitni ligi, je igral 35 tekem. V sezoni 2007/08je spet zapustil kriško enajsterico in šel kPon-ziani, lani pa se je vrnil k Vesni in v promocijski ligi igral 24 tekem, tako da je s sredino deveto tekmo prišel do stotega nastopa, s skupno 9 danimi goli. (B.R.) 13 Obvestila ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v ponedeljek, 15. marca 2010 ob 20.30 uri v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini. ŠZ SOČA pod pokroviteljstvo ZSŠDI organizira v nedeljo, 14. marca, s pričetkom ob 14.30, v telovadnici v Sovodnjah ob Soči turnir mikro in miniodbojke. Toplo vabljena vsa zamejska društva (vpisi preko mail-a na: szsoca@yahoo.it)! ZSŠDI vabi ljubitelje teka na sodelovanje v združeni ekipi športnikov iz zamejstva in iz Slovenije, ki bo nastopila na letošnjem 10. Malem kraškem maratonu (21.098 m), v nedeljo, 21. marca 2010. Prijave sprejemata tržaški (tel. 040-635627 trst@zssdi.it ) in goriški urad (tel. 0481-33029 gorica@zssdi.it ) do petka, 12.03.2010. SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Štivana pa ob 6.10. Vpisovanja še danes na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 335-8180449. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do danes do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja ) ali 040213518, 348-7730389 (Ennio). /— GLEDALIŠČE Četrtek, 11. marca 2010 21 gledališče koper - Jutri premiera Tri sestre Antona P. Čehova Ansambel Gledališča Koper bo v petek, 12. marca, uprizoril dramo Tri sestre ruskega dramatika Antona Pavlovičeva Čehova. V uprizoritvi se po besedah režiserja in scenografa Jake Ivanca klasično gledališče Čehova prepleta z gledališčem absurda.Čehovo dramsko delo o neuresničenem hrepenenju in sanjah treh sester, Irine, Maše in Olge o ponovni vrnitvi v Moskvo je po mnenju direktorice Gledališča Koper Katje Pegan mogoče razumeti tudi kot pogled v svet upanja. Po mnenju Braneta Grubarja, ki v igri nastopi v vlogi vojaškega zdravnika, pa koprsko uprizoritev zaznamuje predvsem problematika minevanja oziroma odtekanja časa. Dogajanje bolj kot osrednji preobrat usmerjajo mali dogodki in nerealizirane strasti, je na današnji novinarski konferenci poudaril režiser Jaka Ivanc. V predstavi se po njegovih besedah prepletata dve različni estetiki, saj si je, kot poudarja, želel ustvariti paralelna svetova. Poleg zunanjega toka dogodkov ga je zanimalo tudi dogajanje, ki se odvija v notranjosti glavnih akterjev. Drama, ki se začne kot kla- sična predstava iz repertoarja Čehova, v določenem trenutku «zamenja tirnice» in se mestoma približa gledališču absurda, pojasnjuje Ivanc. V vlogah sester Olge, Maše in Irine bodo nastopile Dunja Zupa-nec, Mojca Funkl in Ajda Toman. Njihovega brata Prozorova bo zaigral Rok Matek, Mojca Fatur pa bo nastopila v vlogi njegove soproge Nataše. Mašinega soproga Kuligina bo zaigral Gorazd Zilavec, Gregor Zorc bo nastopil v vlogi zapeljivega Veršinina, Gregor Geč pa v vlogi Irininega snubca Tuzenbaha. Tu-zenbahovega tekemca Soljonija bo zaigral Aleksander Čaminski, Brane Grubar pa se je znašel v vlogi vojaškega zdravnika Čebutikina. Dramo v prevodu Milana Jesi-ha bodo koprski gledališčniki sicer uprizorili z desetimi igralci, medtem ko jih je v dramskem delu prvotno predvidenih 15 do 16. Kot je poudaril Ivanc, so nekaj likov oklesti-li in skrčili dogajanje. Slabi dve uri dolga koprska predstava tako dosega le polovico časa, ki ga ob upoštevanju vseh didaskalij navadno dosežejo uprizoritve Treh sester. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 11. marca ob 20.30 / Robert Lopez in Jeff Marx: »Avenue Q«. Režija: Stefano Genovese. / Ponovitve: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 11. marca ob 21.00 / »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. Nastopata: Davide Calabrese in Lorenzo Scuda. Ponovitve: do sobote, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. marca ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Con- trada Jutri, 12. marca ob 20.30 / Renato Simoni: »Tramonto«. Režija: Damiano Michieletto. Natopa Gledališka skupina Teatro Stabile del Veneto C. Gol-doni. / Ponovitve: V soboto, 13. ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. Jutri, 12. marca ob 20.30 / Renato Simoni: »Tramonto«. Nastopajo: Dorotea Aslandis, Nicoletta ;aragno in Gian-carlo Previati.Režija: Daminao Miche-letto. V soboto, 13. marca ob 16.30 / »Ca-puccetto Rosso«. / Ponovitve: v nedeljo, 14. marca ob 11.00 in ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 16. marca ob 20.45 / Luigi Pirandello: »I giganti della montagna«. Režija: Enzo vetrano. Nastopajo: Enzo Vetrano, Stefano Randisi, Ester Cuci-notti, Maria Cucinotti in Giovanni Moschella. / Ponovitve: v sredo, 17. marca ob 20.45. Jutri, 12. marca ob 20.45 / Daniele Timpano: »Ecce Robot, cronaca di un'in-vasione«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 15. marca ob 20.00 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 12. marca ob 21.40 / Bernard Marie Koltès: »Roberto Zucco«. / Ponovitve: v soboto, 13. marca ob 19.30 in ob 21.40. Danes, 11. marca ob 19.30 in ob 21.45 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. V torek, 16. marca ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. / Ponovitve: V sredo 17 in v četrtek, 18. marca ob 19.30 in ob 22.35. V petek, 19. marca ob 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Mala drama Danes, 11. marca ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v soboto, 13., v ponedeljek, 15., od ponedeljka, 22. do srede, 24. marca ob 20.00. V torek, 16. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: od srede, 17. do petka, 19. ter v četrtek, 25. marca ob 20.00 in ob 21.30. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 11. marca ob 19.30 / Ivor Mar-tinic: »Drama o Mirjani in tisti okrog nje«. / Ponovitve: v ponedeljek, 15. marca ob 19.30. V soboto, 13. marca ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v nedeljo, 14. marca ob 19.30. Danes, 10. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 12. marca ob 19.30. Jutri, 12. marca ob 20.00 in ob 22.20 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve:V petek, 19. marca ob 16.00 in ob 19.30. V četrtek, 18. marca ob 19.30 / Ivo Martinic: »Drama o mirjani in tistih okrog nje«. V soboto, 20. marca ob 19.30 / Woody Allen: »Zaigraj še enkrat sam«. Mala scena V soboto, 13. marca ob 20.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G2«. / Ponovitve: v soboto, 20. marca ob 20.00. V četrtek, 18. marca ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V petek, 19. marca ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Groba«. Cankarjev dom V torek, 16. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V sredo, 17. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 13. marca ob 20.30 / »L'eli-sir d'amore«. Galsba: G. Donizetti. / Ponovitve: v nedeljo, 14. ob 16.00, v torek, 16., v sredo, 17. in v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00 in v nedeljo, 20. marca ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 15. marca, ob 20.45 / Koncert duhovne glasbe v cerkvi Device Marcelliane v Tržiču. Nastopili bodo pevci skupine Officium Consort iz Pordenona; vstop prost. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom Danes, 11. marca ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / »Takt«. Koreografija: Uršula Teržan; dramaturgija: Klavdija Zupan; plesalke in oblikovalke giba: Alena Medich, Marinka Ribič, Lane Stranič. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. Danes, 11. marca ob 9.00, 10.00 Kosovelova dvorana / »Janko in Metka«. Glasba: Engelbert Humperdinck, režija: Katja Konvalinka, scenografija: Ksenija Konvalinka. Danes, 11. marca ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent: Emmanuel Villau-me; Solist: Andrew van Oeyen - klavir. / Ponovitve: v petek, 12. marca ob 19.30. V petek, 12. marca ob 19.45 Linhartova dvorana / »Sharakan in Shoghaken«. Nastopa 12-članski vokalno-inštru-mentalni ansambel za staro glasbo Sharakan prenaša na koncertne odre zakladnico armenskih pesmi. Svetovno znani 8-članski ansambel Shoghaken je sestavljen iz 8 virtuoznih armenskih glasbenikov na tradicionalnih glasbilih. V četrtek, 25. marca ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester RTV Slovenija«. Dirigent: Marko Le-tonja. Solistka: Marjana Lipovšek -mezzosopran. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): V ponedeljek, 15. marca bo otvoritev razstave slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@studiosandrinel-li.com. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): je na ogled fotografska razstava Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Rastava bo odprta do nedelje, 28. marca. PRIREDITVE ljubljana Novo v Drami Film legendarnega režiserja Ern-sta Lubitscha »Als ich tot war« iz leta 1916 je osnova predstave z naslovom Ko sem bil mrtev režiserja Diega de Bree. Prva slovenska uprizoritev je bila sinoči na malem odru SNG Drama, režiser pa je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je tako kot film tudi predstava nema. De Brea je povedal, da je bil Lubitschev film med prvo svetovno vojno namenjen vojakom na soški fronti, projekcijo pa je po navadi spremljala klavirska glasba v živo. Komedija o bonvivanu, v kateri je Lubitsch igral tudi glavno vlogo, je po vojni veljala za izgubljeno. Gledališki list predstave nadalje razkrije, da so bili deli filmskega koluta odkriti leta 1994, rekonstruiran kolaž male neme mojstrovine pa so leto za tem premierno predvajali na filmskem festivalu v Pordenonu. Vloge so si razdelili Alojz Svete, ki igra soproga, Janez Škof nastopi izmenično v vlogi soproge in služkinje, vloga nadležne tašče je pripadla Jerneju Šugmanu, kot snubec in šahist pa bo na oder stopil Boris Mihalj. Glasbena spremljava odrskega dogajanja je avtorsko delo pianista Jožeta Šaleja, ko-stumografiji pa se je posvetila Bjanka Adžič Ursulov. (STA) Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in ob 17.00 do 19.00 ali po dogovoru. / Info: Sklad Mitja Čuk -040 - 212289 ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): do 31. marca je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricor-di«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Kulturnem dom: do 14. marca je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter med prireditvami. Deželni avditorij (Ul. Roma): v soboto, 13. marca, ob 17.30 odprtje fotografske razstave ob praznovanju goriških zavetnikov v organizaciji fotografskega krožka BFI iz Gorice. Razstava na temo cerkva in ikonografij svetnikov Hilarija in Tacijana v nad-škofijah Gorice, Vidma in Kopra. Urnik: razstava bo na ogled do 27. marca med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): V če- trek, 11. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave Megi Uršič Calci pod naso-vom: »Muza v mozaični odeji«. O razstavi bo govorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. V kulturnem programu bo nastopila Skupina za izrazbi ples »Mehki čevlji Sežana«. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Zarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova Galerija:bo v petek, 12. marca, ob 19. uri odprtje državne tematske razstave »Kolaž«, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Urnik: na ogled bo do 2. aprila od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Na- javljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Ber-nik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled, v sodelovanju s Foto-galerijo Solp iz Maribora, fotografska razstava Saše Kosa: »Beton«. Vstop prost. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled »Slovenska novinarska fotografija 2010«. Vstop prost. Galerija KUD France Prešeren: Ekvi-lib inštitut v sodelovanju s SPP-jem je otvorila razstavo izbranih fotografij mednarodnega fotografskega natečaja: »Globalni svet: skozi objektiv človekovih pravic«. Razstava bo na ogled do 23. marca. 22 Četrtek, 11. marca 2010 AVTOMOBILI / toyota - Novost v kriznih časih Novi auris so prilagodili zahtevam in potrebam Evropejcev Vrsta popravkov, ki zadevajo tako zunanjost, kot notranjost novega modela Če bi rekli, da se je Toyotin auris, potomec bolj znane corolle, na evropskem in še zlasti italijanskem tržišču, dobro obnesel, mi nam marsikdo lahko očital, da na vso zadevo ne gledamo realno. Tega so se zavedali tudi pri Toyoti in tako je po treh letih auris dočakal drugo serijo, ki pa se pojavlja v času krize avtomobilskega tržišča, kar pomeni, npr. v Italiji, da bo prodaja avtov za pol milijona. Seveda tudi odpoklici številnih Toyotinih modelov zaradi bolj ali manj tehtnih napak ne bodo prispevali k okrepitvi prodaje. Novi model aurisa se torej rojeva v nenaklonjenih časih, a so ga prilagodili potrebam in zahtevam evropskih kupcev. Ugotovili so, da v Evropi vozijo bolj dinamično kot recimo v ZDA ali v Afriki. To nikakor ne pomeni, da je novi auris športno naravnan, kaj še, daleč od tega. So pa izboljšali krmiljenje, vsa paleta motorjev pa se ponaša s sistemom „Toyota optimal drive« se pravi s programsko opremo, po kateri elektronika nadzira delovanje motorja tako, da voznik dobi kar najvišje zmogljivosti ob kar se da nizki porabi. Zunanjost novega aurisa, trijo pri Toyoti, je bolj dinamična: tu je nova maska, serijski strešni spojler, širši zadek in večja platišča, vse to naj bi privabilo mlajše kupce. Kar zadeva notranjost pa se popravki nanašajo na bolj priročno ročno zavoro, novo osvetlitev instrumentov, na armaturni plošči je tudi navigacijski sistem tomtom, katerega zaslon pa je odločno premajhen in se na njem le s težavo vidi začrtana pot. Pozitivno pa je, da ga lahko snamemo z njegovega ležišča in se z nji lahko sprehajamo. Motorno paleto sestavljata dva bencinska in dva dizelska motorja. Od yarisa je auris podedoval 1.330-kubični bencinski štirivaljnik, ki ga lahko dobite v kombinaciji s sistemom stop&start. Motor zmore 99 KM, medtem ko zmore močnejši 1600-kubični štirivaljnik 160 KM. Dizla sta, kot rečeno dva: 1400-kubični (90 KM) in dvolitrski (126 KM). Kot se čudno sliši je vožnja z manjšimo motorjem mnogo bolj prijetna. Naj povemo, da so vsi motorji, razen 1.4 D-4D, v skladu z evropskim normativom EuroV. Cene še niso določili, začela pa naj bi se pri 15 tisoč evrih. V Barceloni, kjer so auris predstavili, so pokazali tudi hibridno različico HSD. Pogonski sklop bo povsem enak tistemu v priusu, torej z 1,8-litr-skim bencinskim motorjem v kombinaciji s 60 kW močnim elektromotorjem in emisijami pod 99 grami ogljikovega dioksida na kilometer. Cenovno bo avtomobil za okoli štiri tisoč evrov dražji od osnove dizelske različice. fiat Mali 500 odslej tudi v kavbojkah Nova posebna izdaja izpod Fiatovih streh - Fiat 500 diesel. A oznaka ne pomeni, da ima pod motornim pokrovom Fiatov malček samo dizelski 1.3 multi-Jet, pač pa je svoje prispevala italijanska tekstilna tovarna Diesel, kar se odraža v posebni »midnight indigo« temno modri barvi. Nova generacija multiJe-ta razvija 94 KM in 200 Nm navora, kar je dovolj za 10,7 sekunde do 100 km/h in 181 km/h. Porabi 3,9 l/100 km. Seveda bo diesel na voljo tudi z ostalimi motorji, šibkejšim mul-tiJetom s 74 KM in obema ben-cinarjema, 1.2 in 1.4. Fiat računa, da bo izdelal 10.000 primerkov te posebne serije, od tega jih je več kot polovica že rezervirana. Med ostalimi posebnostmi so 16-palčna platišča, Dieslov logo in posebne letvice v srebrni barvi. Notranjost ima temno denim tkanino, prešito z rumenimi šivi in kromirano armaturko. vw - S turbopolnilnikom razvija 1 22 KM Golf z motorjem 1.400 TSI prijetno presenečenje Velik barvni zaslon, preko katerega je možno upravljati z radiem, s sistemom za prostoročno telefoniranje, s CD- in z MP3-predvajalnikom Stran pripravil Ivan Fischer zda Huda bitka na trgu Prodajne številke avtomobilov februarja letos v ZDA so pričakovane. Ford je uspel prehiteti GM s 142.285 prodanimi avtomobili (99.400 februar 2009), GM jih je prodal »samo« 141.951. Tudi ostale znamke, BMW, Nissan, Honda, Chrysler in Jaguar Land Rover so zabeležile rast prodaje. Razen ene znamke, ve se katere. Toyota je v ZDA februarja prodala 100.027 vozil, kar je 8,72 % manj kot leto prej. Tako je na primer Toyotin ca-mry, ki je bil dolgo časa najbolje prodajan ameriški avto, padel na 16.552 primerkov (še lani februarja 20.634), skoraj 20%. Uspeh za Fordov skok pred GM, prvič po 12 letih, gre iskati predvsem v tem, da je GM ukinil kar nekaj znamk. napake Toyota o odpoklicih Na predstavitvi aurisa so predstavniki Toyote spregovorili tudi o odpoklicu nekaterih svojih vozil. Pripravljeno so imeli celo »sporno« stopalko, z velikim zanosom so celo demonstrirali popravilo. Pravijo namreč, da so si največ slabe volje med strankami naredili v štirih dneh po prijavi napake, ko niso vedeli, kako in kaj. Priznali so, da so bili o težavi obveščeni že pred leti, a takrat so stopalko preverjali v svojih delavnicah (laboratorijih?), v katerih pa se težava ni pojavila. V kolikšnem času bodo na cestah vozile samo »popravljene« toyote, je odvisno od strank, a pričakujejo, da bodo do letošnjega julija »popravili« vsaj 90 odstotkov avtov z napako. O novi, šesti generaciji posrečenega Volkwagnovega bestsellerja golfa smo pisali pred poldrugim letom, ko so ga predstavili na deževni Islandiji. Že takrat smo ugotavljali, da se je golf spremenil le delno, ostal pa je...golf: solidno vozilo, ki ga označujeta konservativnost in tradicionalnost, kar je pač za VW pravilo. Da je novi golf narejen na platformi golfa pete generacije, vštevši zasnovo podvozja in vzmetenja, ni nobena skrivnost, a kaj, ko je ta rešitev bila več kot zadovoljiva. Na tržišče je prav pred kratkim prišel tudi golf 1.4 TSI. Štirivaljnik, podprt s turbopolnilnikom, razvija 122 KM in 200 Nm navora. Zmogljivosti in tiho delovanje motorja so še kar presenetljivi, velik adut pa je povezanost s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki svoje delo opravlja dovolj natančno. Golf 1.4 TSI nima nikakršnih težav s hitro odzivnostjo, saj je 200 Nm navora v celoti na voljo že pri 1500 vrtljajih v minuti in v takšnem obsegu ostaja vse do številke 4000 na merilniku vrtljajev. V primeru nekoliko bolj dinamične vožnje bo poskočila poraba goriva. Če boste s stopalko za plin mačehovsko ravnali, se bo tudi motor obnašal mačehovsko do vas, oziroma do vaše denarnice: poraba nekaj nad 8 l goriva za 100 km ne bo nič presenetljivega. Na cesti se tudi ta golf tako kot njegovi bratje dobro obnese. Tako lega kot vodljivost sta dobri, zahvaljujoče se tudi vgrajenem sistemu za dinamično uravnavanje podvozja (DCC), ki je pripomogel k še bolj suvereni predstavi na cesti. Pohvale velja nameniti tudi učinkovitim zavoram in natančnemu volanskemu mehanizmu. Notranjost je taka kot pri vseh golfih: pri voznikovem delovnem prostoru je ostala praktično nedotaknjena. Pohvaliti je treba volan s kar nekaj gumbov, ki omogočajo lažje upravljanje s sistemi, npr. multimedijskim, ki se povezuje v velik barvni zaslon, preko katerega je možno upravljati z radiem, s sistemom za prostoročno telefoniranje, s CD- in MP3-predvajal-nikom. Sedeži so udobni, dobro držijo v ovinkih in so primerno trdim kot se za nemški avto spodobi. Prtljažnik ima , kot pri vseh golfih, 350 litrov prostora - s preklopom naslonjal asimetrično deljive zadnje klopi pa se prostor poveča na 1305 litrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. marca 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu - Čiščenje 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok. film: Alma M. Karlin - Samotno potovanje (r. M. Ferlih), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Gigi, questo sono io (v. G. D'Alessio). V^ Rai Due 6.00 Variete: Zibaldone... cose a caso 6.20 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 6.30 Dok.: Islanda deserto di lava e ghiaccio 6.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 L'albero azzurro 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del west 16.55 Game show: Cuore di mamma 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa- mosi, sledi L'isola e poi... 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 23.30 Dnevnik - Parlament 23.35 Film: Aeon Flux (fant., ZDA, '05, r. K. Kusama, i. C. Theron, J.L. Miller) V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 11.00 Aktualno: Speciale Tg3 - Letno srečanje predsednika Ustavnega sodišča z novinarji 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Šport: Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 16.15 Tg3 GT Ragazzi 16.25 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.20 Nan.: Medium 22.40 Nan.: La 25" ora 23.30 Variete: Parla con me Rete 4 Nad.: Bianca Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Carabinieri 3 ('03) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.15 Film: Oceano rosso (pust., ZDA, '55, r. W.A. Wellman, i. L. Bacall, J. Wayne) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 16.30 Film: I giganti del mare (dram., ZDA, '59, i. G. Cooper) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Le nuove comiche (kom., It., '94, r. N. Parenti, i. P. Villaggio, R. Pozzetto) 21.50 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Film: Fight Club (dram., ZDA/Nem., '99, i. B. Pitt) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Film: La ricerca della felicita (dram., ZDA, '06, r. G. Muccino, i. W. Smith, J. Smith) 23.45 Aktualno: Terra! C/ Italia 1 6.15 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del- la Tv, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 20.55 Šport: Nogometna tekma evropske lige Juventus - Fulham 23.05 Šport: Speciale Europa League 8.05 Pregled Tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 13.15 Aktualno: Rotocalco ADNkronos 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 14.35 Šport: Volley Time 15.35 Variete. Emporio 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Fede, perche no? 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Qui Cortina 20.15 Aktualno: Cattedra di S. Giusto 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Cold Squad 22.45 Aktualno: Il Rossetti 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Si fas par di La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: L'avventuriero (pust., It., '67, r. T. Young, i. A. Quinn, R. Schiaffi-no) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 1.30 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.o.S. Tata Resničnostni show: Mamma ho 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.15 preso l'aereo 23.15 S.o.S. Adolescenti - Istruzioni per l'uso (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 10.10 10.35 11.20 11.45 13.00 13.20 13.50 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 18.25 18.40 19.55 20.50 21.45 22.00 23.00 23.35 0.05 0.25 1.00 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 8.05, 9.05 Dobro jutro Otr. nan.: Telebajski Kviz: Male sive celice (pon.) Nan.: Berlin, Berlin Omizje (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) Piramida (pon.) Mostovi - Hidak Ris. nan.: Cofko Cof Kratki dok. film: Presenečenje Enajsta šola Novice 19.50 Gledamo naprej Žrebanje deteljice Risanke Tednik Dok. film: Alahove neveste - Izrael Minute za jezik Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Globus (pon.) Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 11.03.1992 (pon.) Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 6.30 7.30 7.45 8.55 9.55 10.25 11.55 12.55 14.30 15.00 15.40 18.30 18.55 20.00 21.00 22.50 23.25 3.10 Zabavni infokanal Iz arhiva Tv dnevnik 11.03.1992 Globus (pon.) Garmisch Partenkirchen: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), prenos 1. vožnje Na lepše (pon.) Garmisch Partenkirchen: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos Garmisch Partenkirchen: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), prenos 2. vožnje Dok. serija: Gospod in gospa Volk (pon.) Evropski magazin Pomagajmo si - oddaja Tv Koper Drammen: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki - sprint (M in Ž), prenos Izobr. nan.: Mi znamo Igrana nan.: Dr. Who Koncert Valencia: nogomet, tekma evropske lige: valencia - werder, osmina finala, prenos Tranzitor Nogomet: Evropska liga: Vrhunci dneva 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Istra skozi čas 15.50 Kino premiere 16.00 AS: SP finale VSL (Ž), super VSL (M), povzetek 17.15 Srečanja v skupnosti Italijanov 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage live 20.20 Avtomobilizem 20.30 Film: Lažnivec Billy 22.50 Izostritev... 23.20 Minute za 23.55 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mladinska odd.: Brez panike Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Primorski poslanci Glasb. oddaja: Postaja GO Monitor RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno 14.45 Poslovne informacije Primorske 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 S primorskih koncertnih prizorišč; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.50 Napovedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.15 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 11. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona vremenska slika 1010 1000 _ A ¿5 K0 \ § v J 1—^ K0BENHAVN —' < ,-6/0, O - AMSTERDAM LONDON O ^ O -1/0 1/6 __ 1/0 OBRUSELJ , PARIZ -4/0 BERLIN -7/2 O VARŠAVA O -11/-1 MOSKVA «Ki O KIJEV -8/-3 1020 LIZBONA O 5/14 -3/6 ŽENEVA -5/3 O MILAN °4/0 DUNAJ -6/0 O LJUBLJANA 0-3/2 V 1020 O GRADEC -3/0 cÄ> TOLMEČ O -2/5 TRBIŽ O -8/0 o -6/-2 KRANJSKA G. VIDEM O 0/7 O PORDENON 1/6 ČEDAD O 1/6 CELOVEC O -4/-1 ^ TRŽIČ -3/0 o KRANJ o -4/-1 S. GRADEC CELJE -2/1 O MARIBOR o-2/0 PTUJ O M. SOBOTA O-2/0 6»3 GORICA O 0 N. GORICAA 2/7 1/5 O LJUBLJANA -2/1 POSTOJNA N. MESTO -2/0 O ZAGREB -1/1 O ^NAPOVED ZA DANES MADRID O -2/5 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. y Zjutraj bo po vsej deželi še oblačno. Čez dan bo spremenljivo, zjasnilo se bo predvsem po nižinah in ob obali. Še bo pihala močna burja s sunki do 80 km/h. Obstaja nevarnost poledice. Danes bo oblačno, sneženje bo oslabelo in popoldne večinoma ponehalo. Burja bo dopoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 6 stopinj C. J Ciklon nad Sredozemljem se bo danes premaknil proti vzhodu. Od jutri bodo nad našo deželo pritekali mestoma bolj suhi severni tokovi. Ciklonsko območje nad Jadranom se počasi polni. Od vzhoda bo dotekal nad naše kraje malo manj hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.05 Dolžina dneva 11.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.19 in zatone ob 13.52 A BIOPROGNOZA Danes bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je močno razgibano, temperatura morja 6,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.33 najnižje -16 cm, ob 8.03 najvišje 33 cm, ob 14.36 najnižje -53, ob 21.12 najvišje 41 cm. Jutri: ob 2.58 najnižje -22 cm, ob 8.34 najvišje 36 cm, ob 15 .00 najnižje -54, ob 21.31 najvišje 44 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................400 Vogel.................200 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............160 Cerkno...............130 Rogla.................140 Mariborsko Pohorje .110 Civetta...............120 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........120 Zoncolan............105 Trbiž..................130 Na Žlebeh ...........320 Mokrine..............220 Podklošter...........100 Bad Kleinkirchheim .100 TOLMEČ O -3/8 & TRBIŽ O -8/4 grAdec z5^ -5/5 1— CELOVEC O -5/6 ČEDAD O^ " o -8/4 KRANJSKA G. TRŽIČ -7/5 S. GRADEC VIDEM O -1/9 O PORDENON 0/8 O KRANJ CELJE -6/5 O MARIBOR O-6/5 PTUJ O M. SOBOTA O-6/5 <5 o LJUBLJANA ' ZAGREB -4/5 O GORICA n O N. GORICA -5/5 N. MESTO -5/5 0/8 3/9RICA °^ -3/8 O ^^ XX KOČEVJE 0-7/3 -N REKA -1/9 (NAPOVED ZAJUTRI