°Stnina plačana v gotovini *bb- Postale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 8. aprila 1962
Leto XVIII. - Št. 84 (5168)
NOVA LEVICA
J) °J za naprednejše obli “»e družbenih odno-s?v v Zahodni Evro-OoDniPl ni več samo mo-Jtrglv. klasičnih levih gibanj Razvoj delavskega Voini Ja Po drugi svetovni Sa °P°zarja na dejstvo,
■J Prestopil okvi-stranl? , ona'nih delavskih Pa ln organizacij. To da «1 Pomeni samo tega, Ijenj?, u Političnem živ-Javiip fa«oane Evrope po-iujein ?0Ve sile, ki se bo-Wh	sPremembo druž-
ita ^Posov v tem delu So	tudi t0’ da
n&lnth , 1 okviri tradicio-ki »a , evih strank preoz-*Ha kot Pojavitev socializ-v Nova fjjetovnega procesa, banju	v delavskem gi-
Se uv..iTahodne Evrope so Pjih rtiJavile zlasti v zad-Pojav®setih letih. Njihov ilvljeni a levici političnega ,v*etn » Povezan pred-4vskpm neko krizo v de-p°vedai-,^8iba,nju. Drugače °<bev T?’ nastajajo kot bron). aP°ra dogmatski o-«ki \. reformistični poli-
Strank *?sibnih delavskih r®l«riV«r er le-ta otežkoča i!v- k sodobnim ob-Tako «p°{a za socializem, vftjo be sile ne pojavna ti«). arn° kot odgovor tožnik 5 odklone v po-k&h in , delavskih stran-?elavskJ'Posameznih delih
,ote.	^banja kot ce-
ov,1pobUdnOVa dejavnost da-st varnejše in $)« sori„tjš? razclenjeva-^ho(jr.j0bnih procesov v "''"""n,, Evr°Pi in za ak-
.."im
tivnejši odnos strank delavskega razreda do teh procesov.
čeprav so te sile enotne pri naporih, katerih namen je premagovati negativne vidike politike posameznih delavskih strank, so po svoji ideološki usmeritvi zelo različne. Izvirajo predvsem iz klasičnih delavskih strank in so najpogosteje podedovale številne posebnosti tistega dela delavskega gibanja, iz katerega so nastale. Zato pomeni označba »nova le-vica», ki jo vedno pogosteje uporabljajo za te sile, bolj njihovo splošno politično usmeritev kot pa ideološko opredeljenost. Prav zato «nova levica* večinoma tudi boleha na enaki razcepljenosti, kakršni smo priče v delavskem gibanju, to pa precej otežkoča njeno, .politično delovanje. Samo v redkejših primerih je silam «nove levice* uspelo premagati to razcepljenost in združiti okoli sebe pristaše obeh smeri v delavskem gibanju.
»Nova levica* razvija v glavnem, svoje delovanje v okvirih klasičnih levih strank. V številnih socialnodemokratskih strankah se pojavlja samo kot notranja sila, ki se upira stalnemu oddaljevanju u-radne strankine politike od nekaterih socialističnih načel, za katera so se te stranke prej zavzemale. «Nova levica* pogostokrat
.............................mm.........mn.........iiiiiiiiiii.......Hliniti........
DANES
0(j
Setjo*** so danes uprte v nu*nski’ KJer bo glasovanje za in U V sPorazum al, proti u 4|»i„i?r Pomeni za neodvis-i?'Ulitčf ali Proti njej. Sp rili* **ne “j,*1 so ga zavzele po.
VohV°'*<la hSnke' ze sedaJ C,‘Vcev 5° ojromna večina J**iil» .odgovorila z uda".
>U';r,k
«ui.I*otrd?*vsi uda!« — «Ju-mJ** la *? svojo zmago: gla-l»k	Ud. - Predsed.
s neKa izvršilnega sve-Je. danes ustoličil v »d*ril, d»* med drugim po. ilV». dt*aaJ.se ve, da mV
% ,‘JPdstva. ki kaže po.
voludalosus 'izraz strahu trti ‘JUdu,, ,emveč odločne
ffjgS''da v duhu in
tisti?°dpisan sP°razume, ki so a*W> Vsi voditelji. Fa-V 20 iSS1 so tudi včeraj C. J?a*ti DU Alžircev, trancoske "l!	ns? Polovile v gorov-
|“yCev/fleansvlUa kakih 20
*kn f*«! ,rancoske vlade pa v°Jskn razPolago tranco-bo V*' ki. komisija za preko '°cn0 „ začela delovati, huSOmeif^da sektorje, kjer C»‘l Pa >ra alžirska vojska. bo.6fiprav^asna alžirska vla-
®“«w”Kro'bpSw1’-
> J*r ia treh držav Magre-ndodal' da verjame
Pevtrainosti, ker Je
za tako politiko vsa Afrika. Po drugi strani pa so v teku že pogajanja, da se določi kraj in datum magrebske konierence.
Medtem pa postaja v Siriji položaj vedno bolj nejasen, ker pač iz izjav vrhovnega poveljstva, ki jih oddaja sirski radio, ni moč presojati, kaj se pravzaprav tam dogaja, in kakšni so nameni poveljstva glede sestave nove vlade. Po drugi strani pa predsednik republike Koudsi vztraja, da se morajo uresničiti vse točke sporazuma v Homsu. Nejasnosti se zaveda tudi vrhovni poveljnik general Zahredin, kj je izjavil, da bodo šele prihodnji dnevi prinesli razjasnitev.
Tudi glede Fantanijevega sestanka z Adenauerjem — do katerega je prišlo dva dni po njegovem sestanku z de Gaul-lom — še ni moč povedati nekaj bolj jasnega razen tistega, kar Je razvidno iz uradnega sporočila, ki pa ne pove nič drugega, kot samo, o čem sta se oba državnika pogovarjala. Trenutno se lahko le poudari, da Evropa z de Gaullovo hegemonijo tudi najbolj navdušenim evropejcem ne ugaja, in med temi so tudi mnogi italijanski demokristjani, ki v tisku takega svojega razpoloženja ne skrivajo.
V daljni Indoneziji sta otoka Gag in Waigeo pri Zahodnem Irianu v indonezijskih rokah. Hkrati pa v Džakarti čakajo na stališče, ki ga bo morala nizozemska vlada zavzeti do ameriškega kompromisnega predloga (prehodna doba devet let) za priključitev Zahodnega Iriana Indoneziji brez prelivanja krvi.
graja tudi posamezne vidike zunanje politike socialnodemokratskih strank, zlasti pa njihovo atlanti-stično politiko in podporo politiki oboroževanja in širjenja števila jedrskih sil v Evropi. To velja tudi za laburistično stranko Velike Britanije, kjer so se radikalnejše sile zbrale o-koli časopisa «Tribune», okoli tako imenovane skupine «Zmaga socializma* in okoli «Mednarodnega društva «nova levica* tudi pri posameznih sindikalnih zvezah, predvsem v zvezi transportnih delavcev, ki jo vodi znani levičar in sindikalni vodja Frank Cousins. Sindikati so osnova močne levice tudi v belgijski socialistični stranki. V nasprotju s tema dvema strankama so sile levice v nemški socialni demokraciji veliko šibkejše. Malo so se okrepile šele po sprejetju znanega Bad Godesberškega programa, ki je odprl možnosti za popolno vključitev te delavske stranke v obstoječi družbeni sistem Zvezne republike. Levičarske skupine so se pojavile tudi v skandinavskih socialnodemokratskih strankah.'
Vodstva socialnodemokratskih strank trpe dejavnost «levih sil* v stranki samo do tistega obsega, v katerem še ne pomeni ovire za izvajanje splošne smeri strankine politike.
V primeru, da postane razlika med uradno strankino politiko in nameni «nove levice* prevelika, le-ta bodisi zapusti vrste lastne stranke, ali pa jo izključijo. (To velja na primer za posamezne levičarske skupine, ki so izstopile iz francoske socialistične stranke	ali za	skupino,
zbrano	okoli	časopisa
«Orientering», ki so jo izključili iz norveške delavske stranke.) Podobno usodo so doživele tudi sile, ki so se v preteklih letih u-pirale posameznim vidikom politike v komunističnih partijah. Morda je najznačilnejši	primer	bivšega
predsednika komunistične partije Danske Axela Lar-sena, ki so ga leta 1958 zaradi kritike dogmatske in birokratske politike lastne stranke in prizadevanja, da bi to	stanje	odpravil,
izključili iz partije, za tem
pa je le-ta z manjšim št.e- Včeraj so po vsem svetu praznovali Svetovni dan zdravja. Letos se ta dan praznuje pod geslom: Varujmo oči! V nekaterih drža-(Nadaljevanje na 2. strani)	vah so proučevanje tega problema posvetili teden od 8. do 15. aprila
..................................................................................................................................................
Referendum v Franciji o sporazumu v Evianu
Ustoličen začasni izvršni svet v «Rocher Noir
Oasovci so uničili vse telegrafske in telefonske zveze z «Rocher Noir» ter izvršili številne atentate proti Alžircem - Poziv glasila izraelskih sindikatov Židom v Alžiriji - Mednarodna pomoč tunizijskim beguncem - Komentarji pariškega tiska o referendumu
PARIZ. 7. — Medtem ko se Francija pripravlja na jutrišnji referendum o e-vianskih sporazumih, so
V Alžiru: Kriminal - tango
v upravni prestolnici Alžirije «Rocher Noir* danes ustoličili začasni izvršilni svet pod predsedstvom Fa-resa-
Na začetku seje je visoki komisar Fouchet prebral dekret o imenovanju dvanajstih članov izvršilnega sveta in o njihovi pristojnosti. Imel je nato kratek govor, v katerem je voščil uspešno delo članom sveta.
Za njim je govoril predsednik izvršilnega sveta Fa-res ki je o evianskih sporazumih izjavil: «Ti sporazumi ki so pravi slovar političnega realizma, so v čast pogajalcem. Ti so v celoti' razumeli, da je neodvisnost zgodovinska nujnost. Naj se ve, da mirno in disciplinirano zadržanje alžirskega ljudstva, ki kaže politično zrelost, ni zadržanje strahu ali vdanosti, temveč je izraz odločne volje ljudstva, da v duhu in črki spoštuje sporazume, ki so jih podpisali vsi voditelji«. Izvršilni svet se mora sedaj lotiti svoje težavne naloge, da pripelje Alžirijo do neodvisnosti. Razpolačal bo s krajevno silo, predstavnik francoske vlade pa bo imel na razpolago francosko vojsko. Razen tega bo del vojakov podrejen skupni o-blasti. Kako naj se vojaštvo uporablja v Alžiriji v prehodni dobi, je v glavnem določeno v dekretu. Toda jasno je, da bo treba
urediti še številne podrobnosti spričo sedanjega položaja v Alžiriji.
Kar se tiče povečane zločinske dejavnosti fašistov v Alžiriji, menijo, da bo de Gaulle na zahtevo Alžircev še bolj zaostril akcijo proti zločincem po jutrišnjem referendumu.
Zvedelo se je tudi, da je komisija za premirje, ki je bila sestavljena v četrtek, imela včeraj svojo prvo sejo. Glavna naloga komisije je, točno določiti sektorje, na katerih bo nameščena alžirska vojska. V Evianu so to določili samo načelno. Razen tega bodo morali sedaj ustanoviti »sodišča za javno varnost«, ki bodo nadomestila vojaška sodišča, ki so jih ustanovili takoj po sporazumu v Evianu. Verjetno bodo nova sodišča začela delovati prihodnji teden.
Francoski fašisti so začeli danes navsezgodaj ofenzivo, da bi popolnoma izolirali upravno prestolnico «Ro-cher Noir«. Izvršili so celo vrsto atentatov ter s tem prekinili vse telefonske in telegrafske zveze z »Rocher Noir«. Do 9. ure so ubili 7 Alžircev, 4 pa ranili. V prvih popoldanskih urah so ubili drugih 9 Alžircev in enega Francoza, 8 ljudi ranili.
V Oranu so fašisti ubili davi 3 Francoze. Danes je umrl tudi župan iz Reliza-
ne, ki so ga fašisti ranili včeraj v Mostaganemu.
Francoske oblasti so javile, da so v gorovju na področju Ouarsenis blizu Orleansvilla ujeli drugih 20 casovcev, ki jim poveljuje bivši polkovnik Gardes. Med ujetimi je tudi ženska, o kateri menijo, da je Gai-desova tajnica. Razen tega je med ujetimi osem francoskih dezerterjev.
Alžirska tiskovna agencija objavlja danes poziv v glasila izraelskih sindikatov, ki je namenjem Zidom v Alžiriji. «Ce nekateri Židje, pravi poziv, res sodelujejo pri fašističnem terorju, gre za dejstvo, ki povzroča veliko zaskrbljenost, posebno v Izraelu. Evianski sporazumi so zadovoljiv kompromis med Francijo, muslimani in evropsko skupnostjo v Alžiriji. Tisti, ki se borijo proti tem sporazumom, delajo hudo napako.«
Iz Tunisa javljajo, da so tam številne alžirske organizacije imele več sej, da pripravijo repatriacijo beguncev v skladu z evianski-mi sporazumi. Določeni so novi sestanki med alžirskimi in tunizijskimi predstavniki, predstavnikom visokega komisarja OZN za begunce ter mednarodno zvezo Rdečega križa. V okviru pomoči beguncem je alžirski Rdeči polmesec dobil od mednarodnega odbora Rdečega križa 15 zabojev zdravil in 4 zaboje oblačil. Več-
jo količino zdravil, oblačil in drugih potrebščin so poslali tudi angleško združenje W. A. Pomvant, jugoslovanski Rdeči križ, Francoska ljudska pomoč, madžarski Rdeči križ, romunski Rdeči križ in razne, organizacije iz Zahodne Nemčije.
Izvršilni odbor Splošne zveze muslimanskih študentov v Alžiriji pa je pozval vse študentovske in mladinske organizacije sveta, naj začnejo kampunjo mednarodne solidarnosti za pomoč alžirskim beguncem.
Alžirski minister za informacije Jazid je tunizijskemu tedniku nJeune Afri-que» izjavil: «Izzivanja OAS proti alžirskemu prebivalstvu ne bodo imela uspeh, ker smo odločeni za vsako ceno to preprečiti. Konec prihodnjega tedna se bo v Tunisu začela vrsta sestankov alžirske vlade, da dokončno pripravi akcijski načrt, ki naj omogoči alžirski osvobodilni fronti, da ustvari pogoje, da bo domače prebivalstvo lahko prevzelo oblast v Alžiriji, in to v okviru politike samoodločbe. Magreb se bo ustvaril z voljo ljudstva in s pomočjo vlad. Menimo, da bi morali sklicati konterenco treh na vrhu. Hitreje ko se bo to storilo, bolje bo.» Kar se tiče nevtralizma, gre za politiko. v katero verjamemo in v katero verjame vsa Afrika. Prepričani smo, da »e bo v prihodnjih letih ne sa-
mo Alžirija, temveč vsa A-frika usmerila k politiki afriške enotnosti, ki bo temeljila na nevtralistični -i-deologiji To je resnica, ki jo bo moral Zahod sprejeti, pa naj to hoče ali ne.«
V zvezi z jutrišnjim referendumom v Franciji objavljajo vsi pariški listi pod velikimi naslovi včerajšnji de Gaullov govor. Nekateri listi poudarjajo svoje stališče do referenduma že v naslovih. Socialistično glasilo «Le Populaire« ima naslov nad vsemi stolpci prve strani; «Za strtje neonacistov OAS, za mir v Alžiriji, glasujte vsi ,da’». Komunistično glasilo «Humanitč» ima naslov: »Jutri potrdite svojo zmago, glasujte za miri*.
»Liberation* pa piše: »Glasovati ,ne’, bi pomenilo reči ,ne’ evianskim sporazumom, medtem ko gre predvsem prav za te sporazume. To torej ni mogoče. Ce bi se pristaši evianskih sporazumov vzdržali ali bi izročili neveljavno glasovnico, bi to omogočilo de Gaullu trditev, da vsi ,da’ pomenijo ne samo odobritev ustavitve sovražnosti, temveč zaupnico njemu. Pomenilo bi, da bi dopustili njegovo trditev, da samo manjšina ne odobrava njegovega režima, kar pa ni res. Kajti če vsi ali skoraj vsi odobravajo evianske sporazume, je na drugi strani vedno ožja manjšina, ki podpira režim osebne oblasti.*
Edini
«argument»
rasisti oasovci, ki so v .} I torek zvečer bom-« I bardirali alžirsko bolnišnico, so že izgubili pravico, da se imenujejo Francozi*, piše londonski konservativni dnevnik *Daily Telegraph*. Mar ne bi z enako pravico — si licet parva comparare magnis — lahko zapisali tudi za fašistične atentatorje, ki so v Trstu prejšnjo nedeljo zvečer ranili dvain-devetdesetletno taščo u-glednega italijanskega tržaškega profesorja zgodovine, da so «izgubili pravico, da se imenujejo Italijani?*
Oasovsko metodo v Trstu so obsodili v pokrajinskem in občinskem svetu predstavniki vseh strank, vključno s predstavnikom misijevske novofašistične stranke. Z njim pa se neki njegov kamerat očitno — najbrž dogovorjeno — ni hotel strinjati; to je značilno zlasti za tisto vzdušje, o katerem je govoril tržaški kvestor tržaškemu županu, ko je dejal, da je že ob začetku preiskave naletel na poskuse opravičevanja zločinskega atentata in pa na pojave tistega zakona zločinskih tolp, ki u-kazuje, da se ne sme prijaviti zločinec oblastem in ki se mu pravi «omert&», znana še vedno med sicilijansko mafijo. Zaradi tega smo tudi priča dejstvu, da organi, ki morajo v našem mestu skrbeti za red in mir, niti po enem tednu še niso našli atentatorja ali atentatorjev. Upamo, da drugih vzrokov ni, saj je napadeni profesor pripadnik stranke, ki je trenutno tudi v vladi. S tega vidika je primer tržaške oasovske metode še toliko hujši in povzroča zato upravičeno še večjo zaskrbljenost ne samo oblasti temveč vseh, ki hočejo hoditi vzporedno s časi in nočejo za njimi zaostajati ali pa se jim noro zoperstavljati.
Ni dvoma, da je fašistom zavrela kri vse do sklepa o atentatu, potem ko je profesor Schiffrer ponovno javno izjavil, naj se pravice Slovencem končno priznajo, tako kot piše v republiški ustavi in v posebnem statutu londonskega memoranduma. To je bil poleg javnih predavanj o fašizmu, ki jih prirejuje kulturni krožek, v katerem je napadeni profesor podpredsednik, glavni vzrok atentata. Zato pomeni obsodba atentata hkrati tudi podporo profesorjevemu pravilnemu odnosu do naših pravic.
Drugače tudi ne more bili.- ne v Trstu ne po svetu. Noben iz groba potegnjeni fašizem ne more več preprečiti procesa osvobajanja zasužnjenih narodov in u-veljavljanja njih svobodnega narodnostnega razvoja. To nam dokazujejo iz dneva v dan vsi mednarodni dogodki, med katerimi je v prvi vrsti prav današnji referendum glede Alžirije, predvčerajšnja ustanovitev začasne angolske vlade in včerajšnji sporazum o imenovanju začasne vlade Ke-nije, ki bo čez nekaj mesecev postala stalna pod predsedstvom do pred kratkim zaprtega voditelja stranke, ki se je za osvoboditev te zatirane afriške dežele najbolj dosledno borila.
Ob nedeljskem poskusu uvajanja oasovskih blaznih metod v Trstu hočemo kot glasilo tiste narodne skupnosti v teh krajih zaradi katere je bil ostudni poskus storjen, izkazati vse naše priznanje vsem, ki so zločinski atentat obsodili in izraziti svoje zadoščenie prav zaradi dejstva, ker je s to popotno obsodbo pridobila podporo tudi naša pravična stvar, ki ne more biti uresničena .dokler se zanjo ne bo - ne glede na fašistične atentate — zavzela vsa italijanska javnost. Sovražniki napredka, ki so posegli po zločinskih metodah, katere jim jemljejo pravico do pripadnosti narodu, v imenu katerega bi se hoteli tboritU, so tako ie osam• lieni s složnim nastopom vsega poštenega javnega mnenja pa jim v našem mestu ne bo več obstanka.
Proti uveljavljanju naših pravic namreč ni drugih argumentov razen — oasovskihf
Pr I mor sTcl 'dnevni 1:
2 —
8. apriU
Sestanek F anfanr Adenauer v Cadlenabbn'	iftif] m
Bliže politični enotnosti Zah. Evrope? VMmMUlLUm
CGIL zahteva takojšnjo nacionalizacijo električne industrije - La Malfa o posledici neuspeha levega centra - Parri ponovil zahtevo po razpustu MSI
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — V vili «Collina» pri Cadenabbii, kjer je Adenauer na počitnicah, se je danes dopoldne vršil razgovor med njim in predsednikom italijanske vlade Fan-fanijem. Po prvem razgovoru, ki je trajal okrog dve uri, je Adenauer pridržal Fanfanija in njegovo spremstvo na kosilu, nato pa sta se sprehajala pol ure po
parku; naslednje pol ure so porabili za sestavo uradnega sporočila o razgovorih. Ob 15.30 je bil sestanek zaključen.
Uradno sporočilo o razgovorih je zelo kratko in ima splošen značaj:	»Zvezni kancler
Adenauer in predsednik vlade Fanfani sta se sestala danes 7. aprila v Cadenabbii. V teku dolgega razgovora sta razpravljala o vprašanjih bližnje konference zunanjih ministrov evropske gospodarske skupnosti in sledečemu sestanku še-stih državnih poglavarjev ali predsednikov vlad. Oba državnika sta ponovno potrdila svoje prepričanje, da je treba gospodarsko sodelovanje med še. stimi državamj skupnega trga okrepiti in dopolniti čim prej s politično enotnostjo Evrope. Med izmenjavo mnenj o splošnem položaju sta proučila aktualna vprašanja v zvezi z raz. orožitvijo in pomirjenjem na svetu«.
Po razgovoru Adenauer ni hotel dati novinarjem nobene izjave, Fanfani pa je dejal, da je zadovoljen s sestankom in povedal v kratkih besedah u-radno sporočilo, ki so ga izdali kmalu nato. Na prefekturi v Comu pa je v razgovoru z domačimi in tujimi novinarji, ki so mu bili ves dan za petami, dejal, da je zadovoljen s sestanki, ki jih je imel te dni z de Gaullom, s predsednikom luksemburške vlade Werncrjem in Adenauerjem, zadovoljen pa da je tudi z doseženim napredkom in «trdno voljo ki jo je ugotovil pri svojih sobesednikih, da se nadaljuje po poti Evrope in da se preide od gospodarske integracije k politični enotnosti«. Fanfani je še dodal, da bo še danes pismeno obvestil nizozemskega in belgijskega predsednika vlade o rezultatu razgo-
vorov. Kar zadeva evropsko konferenco na vrhu, je Fanfani dejal, da se bo vršila v Rimu še pred poletjem, če bo sestanek zunanjih ministrov še. stih držav evropske skupnosti 17. t. m. v Parizu imel — «ka-kor je zaželeno« — pozitiven rezultat.
Na pobudo CGIL. se je da nes začelo zborovanje o nacionalizaciji električne industrije ter o stališču in nalogah sindikata glede tega vprašanja. Poročilo je imel tajnik CGIL poslanec Lama, ki je dejal med drugim, da CGIL podpira namene vlade na tem področju in da bo s svoje strani prispevala, da pride do nagle rešitve tega vprašanja. V na' daljevanju svojega govora je Lama podčrtal, da mora nacionalizacija tega sektorja prispevati k uresničenju politike gospodarskega načrtovanja, ki bi bila nemogoča, če bi »viri, prenos in razdeljevanje energije ostalo v rokah zasebnih družb, ki so, poleg vsega, tako velike in med seboj povezane, da predstavljajo pravi monopolistični kartel in da pre. prečujejo potrošniku vsakršno izbiro«. Lama je poudaril, da je treba nacionalizirati tudi municipalizirana podjetja, razdeljevanje te električne energije, o čemer odločajo sedaj krajevne uprave, pa je treba raztegniti na vso deželo. Kar zadeva odškodnino za naprave, je Lama dejal, da bi znašala po kalkulaciji CGIL 1.600 mili. jard lir, nacionalizacijo pa da bi treba uresničiti tako, da bi delnice električnih družb spremenili v obligacije po tekočih cenah v razdobju normalnega delniškega trga. Ob zaključku je Lama poudaril potrebo, da vlada opusti sedanje pomisleke in pristopi naglo k nacio-naližacijl s predložitvijo ustrez. nega zakona v parlamentu.
Po poročilu se je razvila diskusija, ki jo bo jutri za-
lilMilimiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiitinmmfitiliiimimirmiiiiiiiitiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
NOVA LEVICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
vilom svojih somišljenikov ustanovil socialistično ljudsko stranko Danske. Tudi člani drugih zahodnoevropskih komunističnih partij, ki so v preteklih letih zapustili svoje stranke, so večinoma pristopili k različnim skupinam »nove levice«.
Poseben primer med silami »nove levice« je socialistična stranka Italije. Njena politika prilagajanja sodobnim oblikam boja za socializem in to v skladu s pogoji, kakršni so v Italiji, pa tudi v Zahodni Evropi sploh, je zagotovila tej stranki veliko pomembnejši vpliv za potek političnih dogodkov v svoji državi, kot je to uspelo drugim silam »nove levice« v različnih evropskih državah. Razen jasne u-smeritve k socialistični politiki je nedvomno k temu uspehu deloma pripomogla tudi dolgotrajna tradicija socialistične stranke v političnem življenju, še prav posebno pa v delavskem gibanju Italije, kar ne velja za druge or-
ganizirane sile levice, ki
ne pripadajo komunističnemu ali socialno demokratskemu delu delavskega gibanja.
Dosežki dosedanjih prizadevanj »nove levice«, da bi se socialistično gibanje v Zahodni Evropi znebilo dediščine dogmatizma in reformizma, niso v skladu z vloženimi napori. Nedvomno moramo vzrok temu iskati v odnosih med političnimi silami v tem delu sveta. Ves razvoj držav Zahodne Evrope gre namreč čedalje bolj v smeri osredotočenja politične moči v okviru dveh močnih političnih strank — ene na levici in druge na desnici političnega življe-
nja, ki razen s tradicijo razpolagajo tudi z velikanskim aparatom, tiskom in drugimi sredstvi, neogibnimi za politični in parlamentarni boj na evropskem Zahodu, še več, v nekaterih državah gre ta razvoj celo v smeri odstranjevanja razlik med tema strankama. V takih okoliščinah je delovanje manjših skupin, strank in gibanj zelo otežkočeno. Je pa še drugi vzrok, da je vpliv »nove levice« omejen. Sile «nove levice« so zavzele kritično stališče do politike klasičnih levičarskih strank, toda z manjšimi izjemami niso dovolj jasno oblikovale lastne alternative v boju za razvoj socialističnih odnosov v Zahodni Evropi. Tako je ostala »nova levica« kljub prizadevanju, da razširi vpliv v delavskem gibanju, pri svojem delovanju omejena na relativno ozke sile.
«Nova levica« si je postavila za poglavitni cilj lastne politične dejavnosti, odpraviti sedanje stanje v delavskem gibanju in je povezala svoj uspeh z utrditvijo naprednih, proti-dogmatskih in protirefor-mističnih sil v mednarodnem delavskem gibanju. Skratka, utrditev naprednih idej v mednarodnem delavskem gibanju pomeni hkrati tudi uveljavitev politike in idej, za katere se zavzema «nova levica«. Njeno delovanje gre v smeri zmage teh idej, to pa lahko precej prispeva k razširitvi boja za naprednejše družbene odnose v sodobnem svetu. Prav v tem pa je pomen «nove levice«, njenega nastanka in njenega delovanja v mednarodnem delavskem gibanju na današnji stopnji njegovega razvoja. MARKO KOZMAN
kliučil drugi generalni tajnik CGIL poslanec Santi.
Minister za državni proračun La Malfa je danes govoril v trgovski zbornici v Milanu, pozneje pa na sedežu delavskega društva «Umanita-ria«, in se zadržal obširno na vprašanjih, ki so povezana z uresničenjem vladnega programa, pri čemer je poudaril, da sta nova vlada in njen program «rezultat globoke spremembe v značaju in naravi sil, ki so od danes naprej poklicane, da upravljajo državo«. Pri tem se mora vlada
boriti na dveh frontah: proti tistemu zmernemu delu jav-
nega mnenja, ki daje — pod pritiskom političnih kampanj — pesimistično oceno obvez, ki jih je vlada prevzela, po drugi plati pa proti določenemu delu levičarsko usmerjenega javnega mnenja, ki ho-
če naprtiti vladi nove obveze in nova bremena. Proti prvim ja La Malfa podčrtal, da vlada ni prevzela nobene take obveze, ki bi mogla kakorkoli prejudicirati stabilnost valute, ravnotežje državnega proračuna ali proces gospodarskega razvoja; proti drugim pa je opozoril na okoliščino, da je sedanji program vlade časovno omejen do pri-hodnjih političnih voliteV in da zato ne more prevzeti nase novih bremen, ki bi jim ne mogla biti kos v tako kratkem času. La Malfa je pozval prve, naj imajo «pogum in zaupanje«, druge pa da naj bodo previdni v svojih zahtevah; prvim in drugim pa je dal naslednje opozorilo: «Potrebno je. da se obe kri-li javnega mnenja zavedata, da politična formula levega centra nima v sedanjem po-
litičnem položaju nobene alternative. Kriza formule levega centra, v letu, ki nas še loči od volitev, bi imela za posledico, da bi vrgla nekatere politične sile nasilno proti desnici, druge pa proti levici; ostvarila bi namreč pogoje za nepopravljiv razkol v deželi.«
Na pobudo deželnega sveta odporniškega gibanja se je v Firencah vršila danes protestna manifestacija proti novemu fašizmu. Manifestacije so se udeležile tudi delegacije občinskih in pokrajinskih svetovalcev in veliko število meščanov. Govoril je senator Parri, ki je na koncu ponovil zahtevo po razpustu MSI. Pridružil se mu je župan La Pira Po manifestaciji se je vršila povorka po mestnih ulicah.
A. P.
Vest človeštva
iiniifummiiiiiiiiiimiiiHiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHuuiiuiiHuiiHuiiHniiHummmiHmmMmmiMHiiuHitiHiiiuiMuiiiHmiHiiimunHiiiHHHHi
Zasedanje zvezne ljudske skupščine v Beogradu
Kardelj o novi jugoslovanski ustavi Todnrovič o gospodarskih uspehih
Mandatna doba zvezne skupščine podaljšana za eno leto
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7.	— Zvezna
skupščina Jugoslavije je na današnji skupni seji obeh domov po govorih podpredsednika Mijalka Todoroviča, ki je podal dopolnilno poročilo k poročilu zveznega izvršnega sveta o delu v preteklem letu, in po govoru Edvarda Kardelja, ki je obvestil skupščino o dosedanjih pripravah za izdelavo načrta nove ustave, sprejela sklep o podaljšanju svojega mandata do sprejema nove ustave, oziroma najdalj za eno leto.
Podpredsednik Mijalko Todorovič je v svojem obširnem poročilu naštel podatke o velikem napredku Jugoslavije v zadnjih petih letih na vseh področjih Tako je družbeni produkt rasel letno povprečno za 10,5 odst., industrijska proizvodnja za 12,8 odst., število zaposlenih v družbenem sektorju se je povečalo za milijon, narodni dohodek na prebivalca je ra-
ivljens'°k4'°g 10 .oclst' ,.letno'
enska raven je rasti* ce' lo hitreje kot materialna proizvodnja. Osebni dohodki $o danes za okrog 30 odst. večji kot pred petimi leti. Hiter razvoj materialne osnove je omogočil tudi razvoj družbene ravni. Tako je bilo med drugim samo zadnja tri leta v več industrijskih središčih odprtih 166 novih srednjih strokovnih šol ter 93 višjih šol in fakultet. Na vseh fakultetah in različnih šolah Jugoslavije študira danes 155.522 študentov v primerjavi 82.882 študenti pred petimi leti. Investicije v zdravstvu so se skoraj podvojile.
Skupni izdatki za socialno zavarovanje in socialno zaščito so se povečali od 151 milijard v letu 1956 na 386 milijard v letu 1961.
Poleg uspehov se je Todorovič dotaknil tudi nekaterih slabosti in napak, ki so deloma subjektivnega značaja, in pa težav zlasti v gospodarstvu, ki so večinoma posledica objektivnih vzrokov, med njimi tudi lanskoletne suše in stagnacije kmetijstva v zadnjih dveh letih. Zaradi slabe letine je bila samo v zunanji trgovini v plačilni bilanci zabeležena lani škoda za okrog 100 milijonov dolarjev. Ko je poudaril še druge pomanjkljivosti, med katerimi tudi nezadostno hitrost in učinkovitost v delu državne uprave, gospodarskih zbornic in drugih ustanov, je Todorovič poudaril potrebo večjega medsebojnega sodelovanja med podjetji, racionalizacijo proizvodnje, zboljšanje kvalitete, preusmeritve pri izvozu na druga tržišča, posebno še zaradi vedno večje težave pri plasmanu na inozemska tržišča zaradi diskriminacijske gospodarske politike integracijskih gospodarskih organizacij. Delni vzroki mnogih težav v gospodarstvu in na drugih področjih so bili tudi pojavi birokratizma, lokalizma in drugih negativnih teženj, proti katerim se je potrebno stalno boriti. Todorovič je ob koncu ugotovil, da so sedanje težave samo začasnega in prehodnega značaja, ki bodo premagane s povečano ekonomičnostjo poslovanja, s povečanjem produktivnosti dela in z večjo finančno disciplino.
Podpredsednik Edvard Kardelj je obvestil skupščino o dosedanjem delu ustavne komisije ki zaradi obsežnega dela ni mogla predložiti, kot je bilo predvideno, dopolnilnega načrta do 1. aprila. Dejal pa je, da bo komisija verjetno do konca junija lahko predložila skupščini osnutek ustave. Nova ustava bo odobrila vse tisto, kar se je v praksi pokazalo kot dolgoročno napredna osnoVa jugoslovanske socialistične družbe, in bo določila smeri nadaljnjega socialistične, ga razvoja. Nova ustava bo še bolj utrdila napredne pridobitve jugoslovanskega socialističnega družbenega razvoja in ustvarila pogoje za nadaljnji razvoj vsega, kar je pozitivno v sedanjem razvoju socialistične jugoslovanske prakse. Osia. bila in zatrla bo tisto, kar se je v praksi pokazalo kot nje-na slaba stran in okrepila tiste strani graditve, ki so bile
do sedaj zapostavljene. Us*ava mora zagotoviti takšen politični mehanizem, v katerem bodo demokratična in humanistična stremljenja in sile družbe prešli do popolnega izraza.
B. B.
---«»—
Milovan Djilas vnovič aretiran
BEOGRAD, 7. — Po nepotrjenih vesteh je bil danes dopoldne v svojem stanovanju ponovno aretiran Milovan Djilas, ki je bil 19. januarja 1961 izpuščen pogojno iz zapora. Milovan Djilas je bil zaradi svojega sovražnega delovanja in poskusa prizadejanja škode ugledu Jugoslavije v ino-
zemstvu oktobra 1953 obsojen skupno na 9 let zapora. Zaradi obljube, da se bo obnašal kot lojalen državljan In se izogibal vsakemu delovanju na škodo socialistične Jugoslavije, je bil pogojno izpuščen iz zapora. Toda, ker svoje obljube ni držal, je bil danes ponovno aretiran. Domnevajo, da je njegova aretacija v zvezi z rokopisom knjige, ki ga je poslal v inozemstvo, in ki bo v kratkem izšla v ZDA pod naslovom »Moji razgovori s Stalinom«. Nekatere podrobnosti te ikniige so bile že objavljene v zahodnem tisku. Sodi se, da ne bi smei objavljati vsebine razgovorov.ki jih je imel s Sta. linom ne kot privatna oseba, temveč kot državni in politični funkcionar Jugoslavije. To je verjetno tudi razlog njegove ponovne aretacije.

Ugoden vpliv evianskega sporazuma
Francoski vohuni izpuščeni v Kairu
Prekinjen je bil proces proti njim
KAIRO, 7.
,	Agencija. Do lažjih incidentov
Srednji vzhod« javlja, da so | stavkajočimi in policijo
bili vsi obtoženci, proti katerim je bil te dni proces zaradi vohunstva, in med katerimi so štirje francoski diplomati, izpuščeni na svobodo. Državni pravdnik je zahteval odložitev razprave na nedoločen čas in izpustitev obtožencev «iz važnih razlogov političnega značaja, ki se tičejo višjih državnih koristi«. Državni pravdnik ni dal nobenega drugega pojasnila.
Predsednik sodišča je takoj po sporočilu o odložitvi razprave pripomnil da bo izpustitev obtožencev dokončna.
Po mnenju opazovalcev je ta sklep v zvezi z željo po izboljšanju odnosov med Francijo in ZAR, sedaj ko je bil dosežen sporazum o Alžiriji. Kakor je znano, je državni pravdnik pred dnevi zahteval za obtožence dosmrt. no prisilno delo.
Štiri francoske diplomate so izpustili že danes popoldne, jutri pa bodo odpotovali v Pariz. Prespali bodo v prostorih švicarskega poslanišlva, ki ščiti francoske interese v ZAR.
V Parizu so novico o izpustitvi obtožencev sprejeli z velikim zadovoljstvom. Opazovalci poudarjajo, da je prav na večer pred referendumom o Alžiriji sklep egiptovskega sodišča jasen dokaz učinkov, ki jih bo mir v Alžiriji imel za Francijo tudi v mednarodnih odnosih. Saj so tudi druge arabske vlade poudarile, da sedaj ni več ovir za izboljšanje odnosov s Francijo.
---««----
LEOPOI.DVILLE, 7. — Danes <-o vzpostavili diplomatske odnose med Belgijo in Kongom, ki so bili prekinjeni avgusta 1960. Belgijski poslanik je izročil danes poverilno pismo predsedniku Kasavubuju. -------------««---
PARIZ, 7. — Preteklo noč je umrl v starosti 77 let francoski kirurg in pisatelj Hen-ry Mondir, ki je bil član A-kademije znanosti.
med .. je
danes prišlo v Neaplju, kjer že nekaj dni stavkajo delavci v tovarni Fiat. Manifestacija delavcev po mestu je bila sicer dovoljena, toda spričo okoliščine, da so manife-stanti hoteli doseči Ulico Roma in pri tem ovirali promet, jih je policija razgnala, pri čemer je bilo nekaj delavcev laže ranjenih.
Etiopski zunanji minister Ketema Jifru je po vrnitvi iz Ženeve v Adis Abebo izjavil, da je ugotovil, da si v Ženevi vst želijo rešitve in da potekajo pogajanja v prijateljskem vzdušju. aNeblokov-ske države so velesilam povedale, da jedrskih poizkusov v nobenem primeru ni več mogoče nadaljevati,» je dodal Jijru. Po njegovem mnenju neblokovske države nimajo dejanskih možnosti, da bi za gotovile ukrepe, ki bi privedli do razorožitve, ker je ta od visna predvsem od velesil Vendar pa so neblokovske dr žave ustvarile v Ženevi o zraije, kjer je čutiti več zaupanja. Delovale so kol vest človeštva sredi nasprotij med blokoma.
Ta vest je prisilila velesile, da nadaljujejo pogajanja, tudi glede jedrskih poizkusov, ki so jih hotele že prekiniti. Na žalost niso pogajanja o tem doslej napredovala, ker sta si stališči obeh blokov še zelo narazen. Mnogi delegati pa so ugotovili, da je bilo doslej sproženih dovolj konstruktivnih predlogov, da bi lahko rešili vprašanje prepovedi jedrskih poizkusov. Delegat ZAR je poudaril, bo prihodnje delo na konferenci zelo težavno, če ne bodo dosegli sporazuma o tem vprašanju. Mehiški delegat je poudaril, da je nevzdržna teza o popolnosti mednarodnega nadzorstva, medtem ko Indija o-dločno vztraja, vaj ustavijo poizkuse, dokler trajajo pogajanja v Ženevi, ter naj a-tomske države nadaljujejo pogajanja, toda ne s starih pozicij. Padla je tudi pobuda, naj bi ustanovili mednarodni organ, v katerem bi biti znanstveniki, in ki naj bi poravnal spore, kadar bi nastala nesoglasja glede izvora registriranih podzemeljskih sunkov. Na splošno skušajo predvsem neblokovske države doseči, da bt se ameriško in sovjetsko stališče srečali nekje na sredi poti. Spor v zvezi s prepovedijo jedrskih poizkusov se tiče. vsaj kakor se zdi, načina nadzorstva. Zahod zahteva tak način nadzorstva, o katerzm Sovjetska zveza pravi, da gre pravzaprav za vohunstvo. Sovjetska vlada poudarja, da je dosedanja praksa pokazala, da je znanost tako napredovala da se dajo vse jedrske eksplozije v zraku registrirati brez posebnega nadzorstva, in gre torej le za podzemeljske eksplozije. Sovjetski delegat Zorin je obtožil ZDA. da zahtevajo mednarodno nadzorstvo, zato da najdejo izgovor za izvedbo svojih napovedanih jedrskih poizkusov na Božičnih otokih. Dejal je, da se konferenca v Ženevi nadaljuje med resnimi težavami, za kar pade krivda na ZDA Zahodne države je tudi obtožil, da hočejo obravnavati posamezna vprašanja, ki jih tudi umetno ustvarjajo, zato da se izognejo bistvu vprašanja.
Izvenblokovske delegacije so razočarane, ker so velesile zavrnile vse dosedanje pozitivne pobude, ki bi utegnile
tutvs i« i -n n
zelo pomirili meanaiuano ozračje. Hkrati pa so opazovalci mnenja, da še ni konec vsega upanja in da je med dosedanjima stališčema ZDA in SZ dosti stičnih, točk. po mnenju teh opazovalcev ne prva ne druga jedrska velesila ne želi zaostriti mednarodnega položaja pač pa so njuna toga stališča povezana z nekaterimi taktičnimi cilji obeh blokov. Tako omenjajo med drugim glasove po katerih bi obe velesili radi izvedli še po eno vrsto jedrskih poizkusov, in da bo potem sporazum o novem moratoriju lažji.
Prav tako težavno potekajo pogajanja o vseh drugih razorožitvenih vprašanjih, Poseben odbor je začel razpra-
vo o vojni propagandi. S tem v zvezi je sovjetska delegacija predlagala deklaracijo o prepovedi te propagande. Deklaracija označuje vojno propagando proti miru v kakršni koli obliki kot miru sovražno, nujsKanje na novo
vojno pa hud zločin zoper človeštvo. Države ki sodelujejo na konferenci, so dolžne sprejeti zakonske ukrepe za prepoved vojne propagande m propagande proti miru. Pa tudi glede tega se opaža, da zahodni blok ne more 'iz svojih okorelih okvirov. Ameriški delegat se je na primer skliceval na «svobodo govora, tiska in državljanske svo-boščme« ter je dejal, da • ZDA ne morejo uvesti nadzorstva z zakonskimi ukrepi ali odredbami». Vlada lahko uvede omejitve «samo v svojih uradnih sporočilih». Kanadski delegat pa je poudaril, da je «dejanski problem v sedanjem položaju sožitje, ki terja več medsebojnega upoštevanja med državami».
Na plenarni seji so razem tega začeli obravnavo o uvodnem poglavju sporazuma o razorožitvi. Za podlago so vzeli sovjetski načrt ter zatem predloženi ameriški načrt pod imenom «Smotri in načeta«. Glede tega ugotavljajo številni delegati, da nesoglasja med obema blokoma niso nepremostljiva, saj gre šele za določitev splošnih načet in težave bodo mnogo večje, ko bo šlo za določitev načina, kako naj se izvedejo. Britanski delegat je ugotovil, da je dvanajst točk v obeh dokumentih podobnih. To sta u-gotovila tudi češkoslovaški in sovjetski deleoat. Ta pa je obžaloval, da ameriški načrt ne določa roka za izvedbo razorožitve in tudi ne omenja likvidacije tujih oporišč.
Britanski delegat je. naštel naslednje točke ki so si enake: 1. Razorožitev mora biti splošna in popolna. 2. Odprava vsega jedrskega orožja. 3. Odprava vojaških oporišč. 4, Uničenje zalog jedrskega, bakteriološkega in kemijskega orožja ter drugega orožja za množično uničevanje. 5. Uničenje vozil za prevažanje orožja za množično uničevanje. 6. Ukinitev vseh vojaških ustanov, 7. Odprava vojaških proračunov. 8. Ustanovitev mednarodne organizacije ki naj jamči izvajanje razorožitve. u. Razorožitev bo morala biti uravnovešena. 10. Okrepitev Združenih narodov. 11. Verifikacija začetnih ukrepov. 12. Prehod v naslednjo fazo šele potem ko bodo prvi ukrepi izvedeni.
Kakor vidimo, gredo pogajanja zelo počasi. Stališči o-beh strani se marsikje ujemata, ko gre za načelne izjave, ki pa se dajo zelo elastično tolmačiti, ko gre za njihovo konkretiziran je. In prav glede tega nastajajo glavne težave. Zato je tudi to pot treba poudariti, da besede in zatrjevana dobra volja ne zadostujejo, temveč so predvsem potrebna dejanja. In ta še vedno čakamoI
«Da» ali «Nc»
V Franciji bodo volivci danes povedali, ali odobravajo sporazum, ki je bil sklenjen med Francijo in Alžirijo v Evianu. Razen tega pa zahte-za de Gaulle od njih, da z odobritvijo tega sporazumu odobrijo tudi vso njegovo notranjo in zunanjo politiko ter ga pooblastijo za vse ukrepe, ki bi bili v prihodnje potrebni v Franciji v zvezi r. Alžirijo. Z drugo besedo zahteva de Gaulle td volivcev, naj mu dajo izredna pooblastila za vse ukrepe, ki se mu bodo zdeli potrebni. Od šestih velikih strank je samo stranka neodvisnih prepustila svojim pristašem, da sami odločijo, kako bodo glasovali na referendumu. Vse druge stranke, tudi K P Francije, so napovedale pozitiven odgovor. Ven-
dar pa so pomisleki glede de Gaullovih političnih ciljev prišli do izraza v stališčih vseh političnih strank. Izjema je le Zveza za novo republiko, ki je steber vladne koalicije in ki brezpogojno podpira de Gaulla. Druga izjema je Združena socialistična stranka, ki ni zastopana v parlamentu. Ta priporoča svojim pristašem, naj glasujejo z «da» 2a mir v Alžiriji, z »ne« pa proti de Gaullovemu režimu, tako da bodo oddali neveljavne listke. Negativen odgovor priporočajo desničarsko gibanje za enot. nost republike« in več manjših skrajno desničarskih skupin. Vendar pa se pričakuje velik odstotek pozitivnih odgovorov.
Medtem je prišlo do sporazuma z Alžirci o pristojnosti posameznih članov začasnega izvršilnega sveta. Oasovci pa stopnjujejo svoje zločinske napade na domačine, ki še vedno kažejo vzorno disciplino in ne reagirajo na številna izzivanja fašistov. To so jim večkrat izrecno priznale razne francoske uradne osebnosti v javnih izjavah. Prejšnji teden so tudi francoske varnostne sile imele nekaj uspehov proti oasovcem. Na področju Ouarsenis blizu Orleansvilla so ujeli več članov večje skupine oasovcev in nekatere važne njihove voditelje. To pa se jim je posrečilo predvsem zaradi sodelovanja domačega prebivalstva. V Alžiru pa so odkrili v univerzi veliko količino orožja in važnih dokumentov ter so aretirali 3b ljudi. To pa seveda še ni dovolj in še vedno imajo oblasti opravka z ljudmi na raznih odgovornih mestih, ki sodelujejo s fašisti in ovirajo uspešno akcijo proti njim. To se dogaja zlasti v večjih mestih, ker na podeželju skrbi prebivalstvo samo, da onemogoči sleherno fašistično dejavnost.
Nejasen položaj v Siriji
Po vojaškem udaru v Siriji, o katerem smo pisali v nedeljo, se do danes položaj še ni do kraja razjasnil. Med vojaškimi poveljniki je sicer prišlo do sporazuma, tako da so preprečili prelivanje krvi. «Svobodni častniki» v Alepu so dosegli polovično zmago. Na sestanku med vojaškimi poveljniki v Homsu je bil sklenjen sporazum, ki določa:
1,	Častniki, ki so izvršili državni udar 28. marca, morajo takoj zapustiti deželo in se obvezati, da se ne bodo vrnili, dokler ne bo ustavni položaj popolnoma normaliziran.
2.	Predsednik republike El Kousdi bo spet prevzel svoje funkcije. 3. Obnovi se ustavno življenje v deželi. 4. Oblast bo prevzela prehodna vlada, sestavljena iz tehnikov. Poskrbela bo za nove volitve in bo razpisala plgbiscit glede združitve z Egiptom.
Do sedaj je bila izvršena samo prva točka sporazuma: častniki, ki so izvršili udar 28. marca, so odpotovali v Švico. Kar se tiče ostalega, Pa je skušalo vojaško poveljstvo v Damasku sabotirati sporazum in je začelo številne aretacije med pristaši združitve z Egiptom. Zaradi cenzure in prekinjenih zvez s Sirijo ni mogoče vedeti, kakšen je sedanji dejanski položaj. Prihajajo pa poročila o velikih manifestacijah v severnih pokrajinah za združitev z Egiptom.
"'"I’"*.....m.,',,m,,n,,,(,',,H,m''''»'i'i'iii»...........................i..............................................nuni.........
Nejasen položaj v Siriji
Zahredin napoveduje za prihodnje dni ^razjasnitev^ - Opozorila kairskega radia Jordaniji in Saudovi Arabiji
BEJRUT, 7. — Ze šesti dan i se lahko ima zaupanje v
nnrpHnma in Ciriia Dnrvnl n n. „ i...	•. ~ 1 n 1...	.. i.__ ...
Kanclisti stavkajo
RIM, 7. — Danes se je začela stavka sodnih kanclistov, ki bo trajala do 14. t. m.; stavkajo v znak protesta, ker jim še niso pr znali dopolnilne doklade, ki so jo dosegli drugi državni nameščenci. Zaradi te stav: e so morali prekiniti vse sodne razprave, one razprave pa, ki so bile določene za prihodnji teden, bodo moraii ponovno odložiti.
zaporedoma je Sirija popolnoma odrezana od ostalega sveta. Nihče ne more prekoračiti sirske meje jn noben sir. skl državljan ne more zapustiti dežele. Letališča v Siriji so zaprta za mednarodni letalski promet. Radio v Damasku in Alepu ne objavlja nobenih poročil, iz katerih bi lahko kaj zvedeli o dogodkih v deželi. Sirci ne vedo niti za imena članov novega visokega poveljstva, ker niso bila objavljena.
V vseh mošejah Sirije pa so se pridigarji včeraj spremenili v predstavnike visoke-gi poveljstva ter komentirali razglase tega poveljstva.
Sirski radio oddaja samo izjave visokega poveljstva, v katerih to trdi, da namerava «vrniti deželi demokratični režim in delovati za pravo a-rabsko enotnost«. Kakšni so nameni poveljstva glede sestave nove vlade, pa ni znano. Do sedaj ni radio sploh govoril o predsedniku republike, ki je bil odstavljen. Zatrjuje se, da je predsednik zavrnil vse ponudbe častnikov, nai bi skupno z njimi sestavil novo vlado. Koudsi vztraja, da se morajo izpolniti vse točke sporazuma v Homsu.
Vrhovni poveljnik sirske vojske general Zahredin je izjavil na tiskovni konferen-ci, da bodo »prihodnji dnevi piinesli razjasnitev«
Bejrutski list »Al Nahar« pl. še, da «je pričakovati sporočilo predsednika Naserja, ki bo prineslo presenečenje. Egiptovski tisk, ki je do sedaj obtoževal nekatere sirske častnike, da sabotirajo sporazum v Hom. su, je nenadoma menjal ton. List »Ahbar el Jom« piše, da
sko vojsko, «ki še je vedno znala sanu epurlratj in eliminirati vse tiste, ki bi hoteli menjati njen ideal ali pa jo varati«.
»Al Ahram« pa ostro nastopa »proti tistim, kj bt hoteli omogočiti uresničenje sanj imperializma in reakcije ter jim podrediti Sirijo. Volja svobodne Sirije bo zmagala proti Vsem zarotam in bo znala o-hraniti sirsko enotnost«. Stališče Egipta, dodaja list,
lahko takole označi: «Egipt je pripravljen udariti po vseh, ki niso Sirci in ki bi napravili en sam korak proti sirskim mejam.«
Kairski radio je nocoj obtožil jordanske in saudske oblasti, da delujejo v Siriji v korist reakcionarnim silam. Radio poroča o poizkusih kralja Sauda, da bi dosegel od nekaterih tujih držav intervencijo v Siriji v korist reakcio-nalnim elementom. «Združena arabska republika, je dodal radio, ne bo dopustila, da bi se reakcija vrinila v Sirijo. ZAR meni, da je borba, ki jo sedaj vodita sirska vojska in sirsko ljudstvo, sestavni del splošne borbe arabskega sveta proti imperializmu in reakciji. ZAR ima za svojo dolžnost razkrinkati poizkuse reakcije, zato da ne bosta sirsko ljudstvo in vojska zabodena v hrbet. ZAR ne bo ostala brezbrižna spričo tujega ogrožanja Sirije.«
nes izjavil, da bi indonezijska vla la utegnila načelno sprejetj predlog, ki ga je postavi) bivši ameriški poslanik v Indiji Bunker za rešitev spora o Zahodni Novi Gvineji- Kakor že včeraj javljeno, predvideva predlog umik Nizozemcev z Zahodne Nove Gvineje, in ozemlje naj bi prišlo za dve leti pod nadzorstvo Združenih narodov. Nizozemsko upravo bi nadomestila indonezijska uprava. Pose zneje oa bi organizirali refe-
Morda nova pogajanja o Zahodnem Irianu
rendum. Subindrio je pripomnil, da sedaj čakajo, da zvedo. kakšno stališče bo zavzela nizozemska vlada. Potem se bodo odločili glede novih pogajanj.
Nizozemski poslanik v Wa-shingtonu je že prišel danes v Amsterdam na poziv svoje vlade, da se posvetuje v zvezi s tem predlogom.
Medtem se nadaljuje akcija na otokih Lag in VVaigeo. Načelnik indonezijskega operativnega glavnega štaba generalni major Jani je izjavil, da sta omenjena otoka sedaj pod nadzorstvom Indonezije. Pripomnil je, da med patrioti, ki so ..apadn Nizozemce, ni bilo niti enega indonezijskega vojaka.
Konferenca o Magrebu
DŽAKARTA, 7. - indone zijski zunanji minister je da-
TUNIS, 7. — V teku so diplomatska posvetovanja med Tunizijo, Marokom in alžirsko vlado, da določijo kra jin datum magrebske konference, katere se bodo verjetno udeležili zunanji ministri treh držav Severne Afrike«
Fanfani - de Gaulle -Adenauer
Pred sestankom zunanjih ministrov držav evropske skupnosti, ki bo v nedeljo v Parizu, je de Gaulle skušal ponovno pridobiti Fanfanija za svojo zamisel poulične združitve Evrope pod voa-stvom Francije. V ta namen se je sestal v Funfanijem preteklo sredo v Turinu. Toda po mnenju skoro vseh političnih opazovalcev je bil sestanek brez konkretnih rezultatov, ker sta oba državnika ostala vsak pri svojem stališču, tudi kljub formalnemu optimizmu, ki ga je opaziti v skopem uradnem sporočilu o poteku razgovorov. Včeraj pa se je Funjant sestal še z Adenauerjem m ga obvestil o razgovorih z de Gaullom.
Poslanska zbornica Je zaključila splošno razpravo o cenzuri filmske proizvodnje. Vlada je s tem v zvezi pied-(ožila razne popravke k zakonskemu osnutku, ki ga je bil senat že odobril, ker se z njim niso strinjale stranke, ki podpirajo sedanjo vlado. Novi osnutek odpravlja cenzuro gledaliških del in opernih predstav, glede filmske proizvodnje pa uveljavlja predhodno cenzuro samo, kolikor gre za zaščito javne morale, ki jo predvideva 21 člen ustave. Cenzuro bosta urštli dve komisiji v prvi ut drugi stopnji, sestavljali pa ju bodo: do dva sodnika v pokoju, po en univerzitetni profesor prava, en pedagog in po en predstavnik režiserjev, Jilmskih kritikov m producentov. Za ogled mladim prepovedanih filmov bo treba dopolntti 18. leto starosti.
V razpravi so le fašisti iti nekateri demokristjani nasprotovali odpravi cenzure gledaliških del, fašisti pa tudi novemu kriteriju cenzure tlim-ske proizvodnje, ki mora skr. beti le, da film ne krši javne morale, medtem ko so liberalci, socialdemokrati, republikanci socialisti m komunisti zagovarjali odpravo vsakršne oblike upravne cenzure in zatrjevali, da bodo novi osnutek podprli le kot začasen u-krep, ki naj v doglednem času privede do popoldne u-kimfjve vsakršne cenzure.
Senat je odobril zakonski osnutek o povišanju dohodninskega in dopolnilnega davka (ricchezza mobile A in B ter comptementare). Ta ukrep je vlada sprejela, da bi mo-
gl a kriti stroške, ki li * povišanjem prej^p državnim nameščencem-odmera dohodninskega »* » polnilnega davka bo državni blagajni okrog lijard lir.	... >
Pretekli torek je bil v j,
sestanek med vlado L.
stavniki sindikalnih cij ter predstavniki	i
Kljojj
važnih vprašanjih s Pjg.pi ja dela in delovnih 0"!' s/. v tovarnah. Dogovorili
da bodo taki sestanki <- ^ vsak petek, hkrati P® 5
i - . i
ločili vrstni red	N*
katerih bodo razpravlja1 podlagi zaključkov teh s kov bo vlada sprejela u ne ukrepe.	t,: jf
Na drugem sestanku, * jj bil v petek, so predstm^r omenjenih organizacij /^ šali z zakonskim °snUf*jrJ
ki so ga sprejeli na 1 seji vlade, in s kateri"1^
razveljavlja klavzula 0 "'p,* stu ženske delavke, ki ji
roči. Na prihodnjem
vpW
ooao razpravljali o ti nju podaljšanja zakona ® |(t-Ijavnosti *erga omnes*
tivnih delovnih p°0o“^®j /I
V četrtek se je zat-L k kongres liberalne stran**’pt dine absolutno IZ0^' lijanske stranke».	|lt
opazovalci majo porot-'10 i(f nika PL/ Malagodija . ” jgitt nem za propagandni -it ment ker liberalcem n“ jul ostane danes nič drugSU ^t pobožna želja volilne ^ pitve stranke, da bi td* i gli pritiskati na KD '„tft ponovno pritegniti v , CF stične vode, toda to V°. k
brez socialdemokratov '^4
publikancev. V tej P ,-gf zagati se je Malagod* nil celo na delavce 'j*. ,rt^ da bi morali tudi organizirati svojo 5,n.,:jrt organizacijo svričo det da imamo v Ital iti ofcrV
milijonov delavcev tn ščencev, sindikalno ranih pa jih je komdj j^
9 milijonov. Vsekakor ^ zamisel za stranko; *[ntl f
za Strannu, - „ » moč zagnala PT' j
litiki levega centra, d
nova vlada pokazala !
vanje za nekatere
potrebe in zahteve ljudi l
Latinska Amerika
Latinskoameriška veI j K zadnjem času v 1	/
vrenju in dan za dne ^ bajajo tz tamkajšnjih ^<1»'
novice o spopadih, »PT. b ah in vojaških udar ■, fr šteli bomo le nekaj # godkov:	Vojaški udar
gentini. V Ekvadorju s° -\l>’ vili novo vlado z d**
sktmi častniki na glav*
stih, in ta vlada je P1'*^1 diplomatske odnose ,ngtiiif CSSR in Poljsko. V t> kanski republiki je PrJ Ve"t
novega vala neredov. g .-zueli je vrhovno držo ^r lo za izvedbo volitev ^
pilo na pritisk vojske. pt je obtožila ZDA
nostnim svetom, da P ^rji' Ijajo novo invazijo. v (ft* liji zahteva predsednik ^ lart novo agrarno ' ' ^ V Hondurasu so kmeO' ,ji mlje zasedli velepoiV^r
zemljišča irT so začeli “V zirati svoje odbore or5tet>0l ni h. V Gvatemali za.„ #,
tri politične stranke gl(t, dentovske organizacije g l( ko predsednika ldigp( t » to zahtevo podkrepljdl pit’ monstracijami. Tudi z Kr ju prihaja do nemira ' ^ skuša vojska prepreči" ,<i tom, da bi zasedli vd r niško zemljo.	teji L
Tolmačenja o vseh flliV godkih so seveda naf0it , nih straneh različna, j
snovni razlogi so JK £fgl,, vse večje ali manjše * m e
vse večje ali manj’*, m' Latinski Ameriki, ^dti’ tjK® menko kot nerazvit v -je tinent tarejo velike \-gPi ske težave. Ne more s -gtf' či iz začaranega krW°(flj[|«
darskih zastojev ,n.„ nističnib tendec. V “0"oeJl(
fttoui Tiifi icficiec« '	p”' j?
svetu, kjer se je Pmo '.i njih desetletjih tern™ ,t , njala politična P°d°„,ti)K, mogoče pomiriti z z0° t Ki in revščino, ki vladdltt m , tinski Ameriki. PT°P ,aoA več mogoče ohraniti 1 družbenih odnosov, - »j sestništva kot gldV’L sli* menta pri gospodoTS. gr gospodarsko polit ii m\ign0pj vi, vladavin re,tih diktatorjev ali vojn** pitK ter vplivanja tujeffd *-e L Ko postajajo
ts.0 postajajo i'“ raznih reformah v ^ Ameriki vedno bol) .An, j je ta podvržena
se ohrani stara u'esgtnel/ vsemi privilegiji	jjpl
Zosf/,
skupin. Jasno Je> ,. sri stanje lahko poVzroCU
ot/tLi.)	^	v/i s- n	l7t	m
stalne pretrese ,n Vztrajna obramba	'jjf
prIPf/.
nih položajev ob oslj1 pj^f
padih z objektivni1™ je y bami Latinske Amer i*' bila svoj praktičn°'Pet>i)fJ
odraz v foimuli ° * p()l ff st i komunizma» ’n . 0 Ul borbe proti •Peron,Lu* strizmu in komuni**1 g ’
z 7 o V
Za to formulo težnje obveznega vš
grupiranja sveta Vlneii^esd vanje Latinske _
spopade med veles t( vilna vprašanje, s. ima opravka b,atins* jat’ j ka, so zelo zaP^e,e,,i2efl> J la iperonizem kast t,r komunizem» pa )e v p preposta tn naivna. gtl.
«Kastnste» tičejo g .
Kube, -peroniste*	/tOy
gentme, «mednarod i-j// nizem» pa tudi tam, p0‘‘J
buržuazni p^,
ali posamezne stro* (,,-iU f jo do spoznanja, u“ jet) J mostojne gospodar™* le politične politike .«
K današnjem svetu izhod iz krize.

To je ozračje » s;l* ' / prihajajo na povrsj* .
teklosti in avantu

m '1'M
blifct oficirskih skuV / lenn.rpstniških vrt”’. ,j'/1 J
leposestniških	Prf“LajO
Njihova kratka vI<r““ tl / varjajo zmedo( ”e' 0,a ,/
ter ovirajo dejansko : j reševanje vprašanj * „((’ čajo vedno nov* eksplozije.
MAN RUBIN
U
M M
i’wi
1
V
eznaro
j
ty j 6^0n tr*krat zazvonil, en 8“ je prebudil. Se •fcent je zazvonil, preden
tr ?r'®e* ** spalnice preko e Jobe „ Ja|on -n v temj
^el slušalko.
je" Tukaj New York, — se 2a>lišal glas telefonistke, is Jnam Pogovor za gospo-Larrgja Prestona v Los
esu.
*ir JtU *em> — je 2amr‘ Ha t * *asPan'm glasom, — p* s*1* zvezo, prosim! kratkem odmoru je za-
«%
^jen glas. Govorila je
**^>irjeno.
O^ogi, tukaj Janis. Ali ; f« Prebudilo? Strašno mi t ®k ampak morala sem ta-Oovoriti s teboj Zmede-
sem.
g. teh besedah se mu je * razbistrila, pričel je soje naslanjat za sedel.
Pomiri
***kko*0ti predmete *
. Otip„i
m in
g - “«*irt se, prosim te, — •»O*,** ~ Kaj se je do-
*o jv**1’ ^arrV> bil° j® straS-°«oj je prišel v moje j„n “anje. Pred pol ure. Pi-j. Pričel me je pretepati.
l| U, ^e je prekinilo njene l '*eae.
*u)el?
Kafco
je izvedel, kje sta-
1 sk^ravi‘ šla je telefoniral dali )0 pisarno. Tam so mu *ie. ’n°i novi naslov. Cuj ne ,rclceI, je, da se nikoli ji 0 ločil od mene. Vpit U Preklinjal. Dragi, kaj izj^nt? Čutim se tako milen o.
^noono je pričela ihteti. ji ; °,w^i se, pomiri se, — Ptigbiiarjal.
®ko bi želela, do bi bil
‘'•»j oh	-------------- '
0 Pleni. Kdaj boš pri-
>«* b
Takoj ko bom da >	* tem filmom. Mor-
mesec dni.
tli , 0 je predolgo. Povabi iear ®eb*. Storila bom vse, ko^ Porečeš samo da *’ob tebi.
'•en S*3 *°ma veš, da je to - jo je miril. -feiJ rem si dovoliti. Vse" *€m iakal no t0
^ V
»ein ein> dragi. Oprosti, ker Pepj e “Ploh vprašala. Saj v<° *« tako dober igrali L,.® n°l>eno ceno ti ne Škodovati.
■s. jJe je zdaj on?
*®Pesr *liS A!n? •Leži brez k?j Je' tule na tleh. Ne vem, *w.e "° dogodilo, ko se bo
ZoJaVed'1-
X is zaihtela.
*°>hi ®"° ie prišel? Z at> > On
““in, ’ ’ “uojim sirim «/or-^ ‘ (St°ji pred hišo. k Prijij,90 3e kdo videl, ko
•pi,	je že štiri ura. Vse
t*di ulice so pralne, ■odj * okolici večinoma Jtnpe' i^ar si že pozabil? f 0 je razmišljal.
*•	me ljubiš, Janis? —
tote„	kako lahko kaj
*-> D "Hrašaš?
«li|#j0te" ______________ .
Hor ^klonil se je naprej,
me pozorno po-
k njej a bi hotel priti bliže Sl' | ^	®ojim se, da nama
i U ®»j t>ej m°^ U ueono breme. VI ^	’ da se nerad sesta-
Ui No'cijah0j P° niajhTuh rB‘
(d'j|	^ tn !e skrivam po
“o ,on Ulicah. Zdi se, da *°kler trajolo toliko časa, nam bo on visel na "ien
**> r 9^a“ je postal drhteč: *Sila aTrV’ n® uem, kaj bi * Nimam rada, da mi
S^oriš- Reci mi kai-
Sej °m Vse, kar mi boš
Sil;
tn	j
» Pa • 5e za trenutek, naspal , 3e Počasi odgovoril. V.da telefonistka ne V .U5e njuhemu ra2go-v> M.0rat j« tvegati.
N n Va ie 9“ iznebiti, bo on tu, ne f, *c!® miru. v 0*orazumem te. Vjj^m, da ne razumeš. ^Oi n 3e ja“na; eden ali
hsr.ali jaz-
Shnj. 3C> kako je naglo
ie° 6rotes®‘l ■,je U3eta' Zdflj
’ tta j tlrala, toda vedel v l.Q' v njegovi oblasti, r'' lfe Ty’ znorel sil X,t ' n,“em. Nocoj je pri-i." a “e ose to reši.
'taj	kako? Kaj 2a-
, V 9d mene?
a ki|0 0,CU njenega glasu '‘Peta, 03>aziti, kako je bila
S,
C((q j
ne? „ e*i brez zavesti,
in **l« °r *e napije. Vse 8* (jf *n°“tavno. Saj še Veliko blazino, ki
sem ti jo kupil, ko sem nastopal v Atlantic Citpju.
— Oh, Larrg, ne! Tega ne morem!
Nadaljeval je, kakor da ni slišal njenih besed.
— Vzemi to blazino Janis, položi mu jo na obraz, dobro. jo pritisni in jo drži tako pet minut.
— Larrg... — njen glas je prosil.
— Človek je... moj mož... — Propadel človek je. Za naju je samo breme in bo to tudi ostal, če zdaj ne boš nič storila. — Njegove besede so zvenele odločno. — Nič drugega ti ne morem
reči. ...............
— Larrg! — je vzkliknila — Lgrrg, ne prekinjaj zveze. Ubila se bom, ' če izgubim tebef
— Potem stori, kar sem ti rekel.
— Da, da, vse... Samo strah me je. Želela bi, da bi bil zdaj ti 'tu.
— Vzemi blazino, Janis. Ne oklevaj. Predstavljaj si, da sem pri tebi. Čakam.
— Larrg...
— Nobene besede več/
Slišal je, kako je odložila slušalko, vendar ni prekinila zveze.
— Larrg...
— Tu sem, Janis.
— Končano je. Mrtev je. Ubila sem ga. Natanko tako, kot si rekel. Bilo je tako, kot bi ga uspavala. Videti je tako majhen, tako miren... Reci mi kaj. Larrg! Tu je tako tiho. Prosim te, prosim te, reci kaj!
— Ne boj se, Janis! Samo pozorno me poslušaj in si zapomni vsako besedo. Zavij ga v odejo s svoje postelje. • Nato dobro poglej, ali je ulica prazna. Pripelji njegov avto čisto do hiše in ga potisni vanj, čim hitreje moreš.
— Bojim se, da ne bom mogla...
— Moraš. Saj ni težak.
— Dragi, tako me je strah. Želim, da bi bil ti tukaj.
— Prišel bom, Janis, .ne skrbi! Prej, kot si misliš.
— In me hikolt vet ne boš pustil same?
— To sem ti vendar obljubil.
— Oprosti mi, ampak to sem morala še enkrat slišati. In potem se bova vedno ljubila, mar ne, dragi? Reci mi, da bo takol — Janis!
— Reci ml, prosim tel T.o mi je potrebno. Ubila sem ga. Ubila sem svojega ubogega, pijanega moža. Imel je komaj 43 let.
— Ne misli na to! Poslušaj! Ko ga boš prenesla- v avto, ga odpelji na obalo , East Riverja. Samo pazi, da te nihče ne vidi. Ali se spominjaš obale, kjer šva vedno parkirala avto? Blizu Šestnajste ulice?
— Spominjam se. Tam si me prvič poljubil. Oh...
— Na ta kraj miskjm. Tja odpelji dvto. Prepričaj se, da ni nikogar v bližini, potem ga pa vrzi v vodo. Vrni se peš.
Nastal je molk.
— Janis, ali me slišiš?
— Slišim te, — je odgovorila počasi. — Storila bom ■ to zaradi tebe, Larrg.
— Vem, draga, vem...
— .Alt me boš poklical?
— Da, čez eno uro. Dotlej se moraš vrniti.
— Lahko noč, dragi. AJisli name!
— Mislil bom ves čas.
Slišal je, kako je odložila slušalko in prekinila zvezo. Tudi on je počasi spustil ‘ slušalko. Soba je bila še temna in hladna. Prižgal si je zadnjo cigareto. Cez eno minuto je znova dvignil slušalko in zahteval od hotelske centrale zvezo s policijo v Los Angelesu.
— Moje ime je Larrg Pre-ston, — je dejal policijskemu naredniku, ki se je oglasil. — Jaz sem igralec. Pred nekaj več kot desetimi minutami sem se pogovarjal z New Yorkom. Poklicala me je žena nekega rAojega prijatelja. Bojim se, da je resnica, kar mi je povedala. Povedala mi je, da jt pravkar ubila svojega mOža, ker , ni več mogla prenašati njegovega pretepanja. Zdaj namerava odpeljati njegovo truplo v East River. Bila je zeld. vznemirjena. Mislim, da bi morali gbvestjti .policijo v Neto Yorku.
Povedal j* Janisin nastov^ opisal sivi eford» in se opravičil, ker ne v« številke4'avtomobila.
Nato je ugasil ,cigareto in se vrnil v spalnico.
Iz postelje je pokukalo črnolaso dekle in dejalo z zaspanim glasom:
— Tako dolgo te ni pilo...
— Moral sem urediti neke posle.
Njegove oči so se počasi privadile na temo. Videl je na blazini njene dolge lase in začutil vonj parfema.
Ime ji .je bilo Darlen in je imela pogodbo z Metom kot igralka.
— Oh, kako nežno roko imaš, — je dejala.
* * *
V malem stanovanju v Neto Yorku je Janis izvlekla trak iz magnetofona. Nato je pristopila k možu, ki je sedel na kavču in kadil.
— Nikoli ne bi tega verjela, Al, — je rekla. — Nikol i ne bi verjela, da je kaj takega mogoče.
i— Vedel sem, da je pripravljen na vse. Srečen sem, ker si ga zaradi mene... zaradi naju... preizkusila.
On je morilec, — je dejala.
Cez pol ure se je zaslišal zvonec na vratih. Al je vstal in jih odprl. Se preden je policaj utegnil spregovoriti, je Al dejal: Jaz sem žrtev. Poslušajte ta magnetofonski trak in boste vedeli, koga je treba postaviti na zatožno klop .
Pol ure pozneje so Prestona drugič v tej noči prebudili. Zdaj. to ni bil telefon, tdmveč dva policaja.
— Ali ste vi Larrg Pre-ston?
*.— Da.
— Aretirani ste zaradi nagovarjanja k umoru. Oblecite se in pridite z nama!
Preš ton je izgubil dar govora. Mehanično se je oblekel. Skozi priprta vrata je bilo opaziti obličje črnolasega dekleta. Nato sta ga policaja prijela za roke, Ne ravno z nežnimi rokami...
OBISKI PRI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKIH IN UMETNIKIH
Iz razgovorov s Francetom Steletom
(Dr. France Stele, redni elan SAZU, upokojeni redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani, upravnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri SAZU, član in dopisni član raznih akademij in mednarodnih znanstvenih ustanov)
Skoraj vsako večje kopanje v Ljubljani pomeni odkrivanje starega mesta, antične Emone. Včasih je mogoče pri odkopavanju posvetiti odkrivanju več časa in pažnje, včasih manj. Znatne skrbnosti so bile deležne najdbe na bodočem Trgu revolucije^ saj je založba Mladinska knjiga izdala pelo zelp okusno pripravljeno publikacijo Antična Emona v srcu moderne Ljubljane. (Gornja slika starega rimskega novca je iz omenjene publikacije.) Knjižica sestoji iz šestnajstih strani lepih fotografskih posnetkov Milana Kumarja ter iz šestnajstih strani besedila, ki sta ga napisali Ljudmila Plcsničar-Gcc ter Tatjana Bregant, medtem ko so skice delo Janeza Suhadolca
Na misel, da bi zaprosil prof. Franceta Steleta za nekaj razgovorov, sem prišel pri intimni proslavi Pod-bevškove 60-letnice. Ze dolgo cenim prof. Steleta kot raziskovalca zgodovine slovenske umetnosti, ki zna to, kar je dognal in spoznal, tudi jasno in znanstveno neoporečno utemeljiti in napisati. Vedel sem že, da je nekako botroval tudi naši mladi umetniški avantgardi, zlasti ekspresionistični umetnosti neposredno po prvi svetovni vojni. Toda takrat, pri intimni proslavi 60-let-nice avtorja «Cloveka z bombami«, sem šele zaslutil, da nosi naš vodilni u-tnetnpstni zgodovinar v sebi še nenapisano zakladnico iz naše kulturne zgodovine, kateri je bil ne samo priča, temveč odličen in odločilen soustvarjalec.
Naj podam najprej nekaj beležk iz tega prvega razgovora pri Podbevškovi pro-
slavi. Prof. Stele pravi sredi razgovora — navzoč je bil tudi skladatelj L. M. Škerjanec:
«No, nekoč sem tudi jaz posegel v slovensko literaturo, skromno sicer, prevzeti sem moral uredništvo revije Dom in svet. K meni kot uredniku je prišel fantič v kratkih hlačah in se mi predstavil: «Jaz sem S. S., najmlajši slovenski pesnik.« Ne prav tako, a podobno je bilo z drugim mladim pesnikom. Moj uredni-ški predhodnik pri Dom in svetu dr. Jože Debevec mi je ob mojem prevzemu u-redništva izročil kup gradiva in me med njim še posebej opozoril na pesmi mladega pesnika, češ, ti preberi to stvar, jaz je namreč ne razumem. Pesnik je bil kajpada — Podbevšek. Bil sem že nekoliko pripravljen na te vrste pesništva, saj sem nekaj podobnega spoznal že v Sibiriji. Tam je nastopal futurist Burljak. Z
.......................
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH ZALOŽBE LIPA
Naklonjenost založbe do izvirnega slovenskega pripovedništva
(O dveh izvirnih slovenskih romanih in dveh prevodih)
Res je, da že lep čas nismo poročali o izdajateljski dejavnosti koprske založbe «Lipa», Seveda pa, ima ta poročevalska malopridnost tudi svoje — bi rekli — •»taktične« vzroke. Eden od teh je ta, da smo čakali, naj se ob večjem številu izdanih knjižnih del zgosti tudi pogled na minulo obdobje in ob njem izloči mnenje, ki ga narekuje dejavnost te založbe. V prvem četrtletju (ki resda še ni zaključeno), je «Lipa» pripravila svojemu bralcu štiri več ali manj prijetno opremljene knjige in z neprikritim občudovanjem smo do-
gnali fto rudi ni bilo težko!), da sta dve knjigi izvirna slovenska romana, dve pa nič manj občudovanja vredna prevoda iz tuje beletristike.
Ze pred časom amo pisali o izjemnem ,n pozornem stališču «Lipe» do izvirne domače literature, tokrat naj dodamo, da predstavlja tn odnos 50:50 (odstotkov) tudi, če že ne rizika, pa vsaj veliko komercialnega poguma. Zal doslej še nobena anketa ni navajala procentualne-ga odnosa slovenskega bralca do izvirne domače knjige za • razliko od prevodne literature, toda mnenja smo,
................................
Novi Spacal v Ljubljani
.. ""	'	...... »i. n »	—i—..■■■
(Ob umetnikovi razstavi v Mali galeriji)
da bi bila domača knjiga v kaj nezavidnema položaju, Kako torej «Lipi« uspe ta čarovnija plasiranja domačega lomana med bralce, nam žal ni jasno, zdi se nam pa vsega spoštovanja vredna že sama primerjava 2:2. Sploh pa je bila dejavnost tako imenovanih «manjših založniških podjetij« za spoznanje omejena zavoljo pretiranega centralističnega sistema uveljavljanja pravic do tega ali onega tujega literarnega dela in se je žal za tem ((uveljavljanjem« prevečkrat skrivala konkurenčna pravica »močnejšega«. Tako se je n. pr. «L,ipa» ne enkrat morala odpovedati
svojim izdajateljskim načrtom, ker so se iznenada pojavile ovire, ki so jih maskirale «a/torske pravice« centrale in sta drugih stvari. Zadnje čase se je stanje v tem smislu precej popravilo in bodo tudi manjša založništva bolj svobodna v svojem delovanju. Toda koprska «Lipa» je kljub »strogim predpisom« uspela uveljavljati svoja zanimiva načela in je marsikdaj presenetila z delom, ki smo ga najmanj pričakovali.
Ze v začetku tega leta je s knjižrih polic opozarjal živordeč ovitek novega izvirnega slovenskega romana. To je
BRANKO HOFMAN
Lojze Spacul
Kdor, bi nepripravljen in neseznanjen z dosedanjim Spacalovim ustvarjalnim delom, stopil v dvorano Male galerije na sedanjo Spacalovo razstavo, bi se utegnil marsičemu čuditi, Čeprav mora tudi nepoučen gledalec videti, da so tako kompozicije posameznih upodobitev kakor izbira barv svojevrstni in v skladu z estetskim občutjem. Toda tisto, kar bi utegnilo nepripravljenega gledalca predvsem o-supniti, je gradbeni material, ki ga pri teh svojih umetniških kompozicijah mojster Lojze Spacal uporablja.
Vendar si je ostal Spacal povsem zvest in dosleden. Iztipavajoč umetniški teren tako rekoč korak za korakom pred sabo, je prišel od svojega magičnega realizma izpred dvajsetih let po povsem logični poti do svojih sedanjih iftnetniških kompozicij, čeprav je iztipaval svoj teren v različne smeri,
Spacal ni abstraktni u-naetnik, čeprav bi ga ute-„gnilo njegovo intimno nagnjenje do poenostavljanja
Svetlobe in sence v pristanišču
predmetov, ki izvira iz nedvomno plemenitega hotenja, zajeti v vsakem predmetu, ki ga vabi k upodobitvi, njegovo srčiko, njegovo jedro, še do tega privesti. Toda zaenkrat je umetnik še ves obdan od svojih, dejal bi: klasičnih predmetov, kot so kras, kraska zemlja, obmorska pokrajina, viseči čolni, pa tudi soline, ki jih na tej razstavi (začu-da) ni. Vendar se je Spacal v zadnjih letih, ob spoznavanju celotne jugoslovanske zemlje, prebil tudi do novih predmetov in preko njih do novih spoznanj kot so bizantinske katedrale, gotska okna itd.
Ponjvno je bila že opažena posebna Spacalova lji^bezen do gradbenih e-lementov, predvsem do lesa ki ga s pravo pobožnostjo obdeluje. Njegovi nekdanji lesorezi so danes že klasični. Ob njih je začenjal pred kakimi desetimi ieti razstavljati tudi matice teh lesorezov v barvni obdelavi, od teh pobarvanih lesoreznih matic je bil korak bo barvnih plastik v lesu, čaprav
drzen, vendarle naraven. In če danes razstavlja vrsto barvnih reliefov, ki jim je gradivo trhel les ali lubje in celo grča, o-barvanih z izbranimi barvnimi toni od ultramari-na preko ognjeno rdečih ploskev, temnega lila in škrlata do belih in zlatih odbleskov, potem moramo reči, da se je z izkušnjami v lesni plastiki povrnil k nekakšnemu reliefnemu lesorezu in združil v svojih novih delih dva, na videz vsaj tako disparat-na elementa, kot sta plar stika in grafika Kdir je kdaj' i doživel naš kras, kraško zemljo, podzemne kraške vode, žgoče sorice nad njim, ta bo našel tudi v novih Spacalovih kompozicijah zgoščeno vizijo tega Kraškega sveta, ki diha in izžareva pristno doživetje in Občutje. Preko barvnih tonov, preko poenostavljenih tipičnih sestavin,..tega čudnega sveta bo podoživel svojp lastne konkretne vizije,' ki so našle v mojstru Spacalu enkraten in sugestiven umetniški izraz.
VLADIMIR BARTOL
Hofmana smo doslej znali predvsem kot pesni
po- I ja. Hofman pa je ostal sa-predvsem kot pesnika, pred leti pa se je uspešno
uveljavil tudi kot dramatik. Skoraj da nas pri njegovi ustvarjalni eruptivnosti torej ni začudilo, ko smo ga srečali tudi prvič kot avtorja romana. Seveda, ni mogoče zanesljivo trditi, kaj je Hofmana pripeljalo v roman, zlasti ne, ker ni edini primer, ko pesnik postane romanopisec. Kot nas je pri Mateju Boru prijetno pogrelo spoznanje, da mu tudi daljši prozni teksti niso tuji, tako smo pri Hofmanu malo manj kot pričakovali, da bo napisal roman. In glede na nekatere okol-nosti smo lahko naslutili približno «stilno atmosfero« njegovega novega in prvega romana, ki mu je dal tudi precej nejasen in komercialno zveneč naslov »Strah«. Zgodba: zdravnik Aleš, ki ga žena iz nekolikanj pre-forsiranih razlogov zapusti, se vda pijači. V pijanosti operira in povzroči smrt pacienta, Obsojen je na zapor in na odvzem zdravniške prakse. Odloči se, da bo pre-bežal v tujino in tam začel znova. Medtem pa — v zadnjih urah pred pobegom — spozna dekle, ki ga v nekem smislu moralno stimu-.ira. Kljub temu se odloči za prehod čez mejo: ponoči pa ga vodnik ubije. Marsikoga je ogorčil tak zasuk dogajanja in prepričan sem, da bi si avtor pridobil veliko splošne, zato pa tem bolj dvomljive naklonjenosti, ko bi Aleša ne pognal tako brezobzirno v smrt in to kajpada v trenutek (tu je povprečni bralec ugotovil brezobzirnosti) nastajajoče klasične »velike ljubezni«, ki se rodi i z niča ali iz naključ-
memu sebi zvest: speljal je fabulo tako, kot je rastla in se zaključila v njem. Domnevno. V marsičem se mi zdi »Strah« idejno precej labilen, če že ne dvomljiv. Zdravnik Aleš preboli svojo katarzo tisti trenutek, ko stopi spet na svobodo. Hofman pa ga z naravnost pretresljivo osebno jezo in skoraj malo tudi s sadistično vnemo peha v tujino, ker bo šele tam (v imenu kakšne in katere logike?) doživel svojo totalno rehabilitacijo. Res je sicer, da je Aleš ves pretkan s pajčevino domala psihopatskih dvomov, ki poganjajo iz »strahu« in je torej v tem smislu izjemno zanimiva o-srednja figura. To pa še vedno ne upravičuje Avtorja, da bi za vsako ceno moral iz njega napraviti sočnega inteleKtualca, ki se pa vendar ni mogel izogniti srečanju z dekletom in nujnemu zlu kot posledici: gran-de amour! Nobenega dvoma torej ni, da je «Strah» — vsaj v slovenskih beletri-stičnih okvirih — zelo zanimiva, oprijemljiva in branja vredna knjiga, In čeravno je avtor iz več ali manj preprostega dekleta, bivše srednješolke, napravil intelektualko, ki se z Alešem pogovarja v takem jeziku in o takih stvareh, da postaja človeku pred samim seboj nerodno, je knjigo ne le vredno prebrati, ampak jo priporočamo. Imenitna je scena Aleševega srečanja z dekletom in nemalokdaj spominja na Hemingwaya, zlasti dialogi pa na duhovitost Ke-marquea.
Naslednje delo, izšlo v začetku leta, je
knjiga
njim in s kasnejšim službenim portretistom sovjetskih osebnosti kiparjem Sadrom sem navezal tudi osebne stike. Tam v Sibiriji je objavljal svoje pesmi tudi Ma-jakovski, ne na časopisnem, marveč kar na navadnem ovojnem papirju. Burljak je bil pravj vsestranski futurist; bil je istočasno propagandist, pesnik, slikar, recitator, igralec. Recitiral je genialno tudi pesmi svojih tovarišev, Jesenina, Maja-kovskega, Bloka in drugih. Bil je skratka nekakšen ruski Marinetti.«
Ko sem prof. Steleta po teh spodbudnih spominih iz njegovega življenja naprosil za nekaj razgovorov, je povedal še naslednjo prigodo:
«Po Podbevškovem večeru v ljubljanski Drami — bilo je leta 1920 .— smo šli Oton 2upančič, Izidor Cankar, nekateri Penatje in jaz na razgovor v gostilno h Kolovratu. Zupančič je rekel« — Stele dobro posnema njegov značilni nosljajoči glas« — med besedovanjem: «Ja, to je pesnik, to je pesnik.# Izidor Cankar mu je ugovarjal, češ da to vse skupaj nič ni. Jaz sem se Izidorju postavil po robu, ko mu je 2upančič malce popustil. Takrat predlaga Izidor stavo: če se bo izkazalo čez 10 let, da Podbevšek le ni pesnik bo on, Izidor, lahko povabil, kogar bo hotel, na pošteno pojedino, ceho bom pa jaz plačal. Ce se bo pa izkazalo, da je Podbevšek vendarle pesnik, pa naj povabim jaz, kogar hočem na pojedino, ceho pa bo v tem primeru plačal on. Kako malo je bil Izidor Cankar svojega go-tov, se najbolje vidi po tem, da me še do danes* ni terjal, da bi plačal ceho, čeprav se je stave prav dobro spominjal.#
2.
Prof. ’ Sfeleta sem obiskal v njegovi delovni sobi Seminarja za umetnostno zgodovino, ki je bila takrat še v poslopju Narodne in univerzitetne knjižnice. Soba ne zbuja vtisa, da bi bila kdovekaj obsežna, morda tudi zato ne, ker je natrpana s polnimi knjižnimi o-marami in s številnimi in kaj raznovrstnimi umetninami.
Ko je prof. Stele opazil moje zanimanje za te umetnine, mi jih je začel ljubeznivo pojasnjevati. Na ievi steni je profesorjev portret s hčerko, ki ga takoj spoznaš za delo akademika Goj-mira Antona Kosa. Desno od te precej velike podobe zagledaš tri mnhjše: miniaturne Kosce Franceta Kralja; pod njimi je dokaj krot-ta karikatura prof. Steleta, delo Maksima Gasparija, in pod njo na steklo slikana Madona Franceta Kralja.
Dalje lepo tik ob vratih: kolorirana litografija s kitajsko ženo (n otrokom — spomin in Mandžurije, skozi kateTo je prof. Stele potoval po prvi svetovni voj*. ni i delegacijo češkoslovaške armade v Združene dr-
• Takrat Je bil prof. Izidor Cankar še med živimi.
žave Amerike, kamor jih je povabil v zahvalo za u-deležbo v vojni prezident W. Wilson. Na nasprotni steni še en spomin s te daljne poti čez Kitajsko: mala kitajska figurica iz svile — bog modrosti.
Na steni ob desni strani vrat je velik profesorjev portret, delo enega od naših vodilnih impresionistov — Mateja Sternena. Ko sem na zelo umirjeni sliki iskal mojstrovo potezo, pravi z nasmeškom prof. Stele:
«Da, da, precej nenavadno za Sternena. Nekateri so pripisovali portret prej Ivanu Vavpotiču.#
Na stenah in policah je še vse polno risb, kipcev in raznih drugih umetnin. Med njiipi dve sliki ameriškega slikarja H. G. Prushecka — Peruška, s katerim je bil prijateljsko povezan. Zanima me kipec vrh police: delo Toneta Kralja okr. leta 1922, primer našega zgod. njega ekspresionizma — znani Idealist z zanesenjaško dvignjenim obrazom in velikim tekstom v povešenih rokah.
Mojo pozornost pritegne portret mladeniča: je Kogov-škova upodobitev slikarja Fran;a Gol or,, ki je bil u-streljen po nacistih med pr-vimi talci.
Franjo Golob je bil Steletov učenec. V Zagrebu je absolviral umetnostno akademijo in se posvetil tudi restavratorstvu; na Dunaju je bil učenec prof. R. Eigen-bergerja, ki je bil vodja restavratorske šole pri du-najski akademiji; bil je tudi sam umetnostni zgodovinar in Steletov študijski tovariš.
Franja Goloba je najprej upeljal v restavratorsko delo Matej Sternen, nakar je začel delati samostojno. V Crngrobu je odkril Sveto nedeljo, fresko, ki predstav.
1 j a sličice iz vsakdanjega življenja druge polovice petnajstega stoletja in je danes mednarodno znana.
»Goloba sem spoznal v Ptuju, kjer je bil podobar^ ski pomočnik pri A. Zorat-tiju iz Maribora. Pri delu v minoritski cerkvi se mi je približal in prosil, da bi mu pomagal, da bi postal restavrator kakor Sternen. Nato so Goloba sprejeli na Obrtno šolo v Ljubljani, od tam je šel v Zagreb na U-metno-obrtno šolo in pozneje na Umetnostno akademijo, ki jo je tudi z uspehom absolviral,# je pojasnil prof. Stele in nadaljeval:
«Golob je izdal knjigo N'mav čez izaro. V začetku druge svetovne vojne je bil aktivist Osvobodilne fronte v Dravski dolini, kjer so ga prijeli nacisti obenem s slikarjem Sušmelom in ga med prvimi talci ustrelili.«
«Ce sem prav poučen, ste vi, tovariš profesor, napisali Golobovi knjigi predgovor.«
«Da. V predgovoru sem skušal prikazati razvoj tega mladega, nadarjenega in tako svojevrstnega umetnika.«
Prof. Stele je vzel v roke mapo, v kateri je imel številna Golobova dela, risbe in skice. Skoraj s pobožnostjo je obračal list za listom.
((Primerjal bi Goloba kot slikarja s pesnikom Srečkom Kosovelom,« pripomni. »V njem je sorodna neposrednost in globina.«
Pozneje mi kaže in razlaga tudi druge umetnine.
«Tu imate pravo zakladnico,« pravim.
»Da. da,» se nasmehne.
«Tudi to je kos mojega življenja.«
(Nadaljevanje v torek)
:p:: O
seciiiiMi' iiioriili
avtorja Petra Freuchena. No, to je spet posebno poglavje o papirju, tisku in opremi:	založba «Lipa» si
je menda s to knjigo naložila precejšnje breme, mislim pa, da se je izplačalo. Velik format, lepo število originalnih ilustracij in — kar je seveda poglavitno — vse o sedmih morjih. Prva in prav tako temeljno prednost te »Lipjne« izdaje je avtorjev jezik: preprost, umljiv tudi najpreprostejšernu ljubitelju morja in njegovih misterijev, a vendar spet ne tak, da bi povsem zanemaril znanost in slog.
Pisatelj Peter Freuchen je predvsim mornar. In to tak, kakršnim še danes pravijo (pa ne le v pustolovskih knjigah) — morski volkovi. O sedmih oceanih piše za-
tegadelj, ker je vseh teh sedem morij spoznal, jih prekrižaril in na njih površinah, ki so bile večkrat silno nemirne, doživljal čudovite pustolovščine. Doživljati veličino morja tako, kakor je to znal — in nam v tej zajetn, knjigi tudi opisal — eden največjih modernih svetovnih popotnikov in avanturistov Peter Freuchen, pomeni doživljati to, kar je — bi lahko rekli — brez dimenzij. Kar je samo «globo-kc», globoko namreč v globočini. Bil je soudeležen pri odkrivanju Arktike in je svoje izkušnje kasneje posredoval tudi .Thoru Heyefdah-lu, ko se je le-ta odpravljal na svojo znamenito vožnjo s še znamenitejšim Kontiki-
(Nadaljevanje na 8. strani)
V četrtek se prične na tel eviziji ciklus petih oddaj z naslovom «Bel canto». Anna Moffo (na sliki), sama odlična pevka, bo pri vseh petih oddajah sodelovala kot pevka, igralka ia MtfMMw4rwaUta

Pred leti smo bili priča živahnemu in uspešnemu bo. ju evropskih avtomobilskih proizvajalcev na ameriškem tržišču. Volksvvagen, Fiat in Simca so s svojimi modeli poplavili Združene države in želi nepričakovano odobravanje pri ameriški javnosti ter našli veliko število navdušenih kupcev. Ameriška avtomobilska idustrija je prvič po dolgih letih občutila znatno krizo in njena velika vozila niso šla več tako dobro v prodajo. Da bi vsaj delno zaustavili prodor evropskih vozil, so severnoameriški proizvajalci zasnovali povsem nove modele, bolj ekonomične in znatno manjše od navadnih ter sko. vali zanje nov naziv #com-pacta.
Najbolj znano med tovrstnimi vozili je «Corvair» družbe General Motdrs, katerega izvirno linijo so posnemate razne evropske tovarne, začenši od «FIAT 1300» do «NSU-Prinz IV». S temi modeli je ameriškim proizvajalcem uspelo zaustaviti dotok vozi| iz starega kontinenta in istočasno zadovo.ji-ti domače kupce, ki so želeli manjša, za mestni promet bolj pripravna, vozila.
Kljub temu ]e ameriška industrija tudi lani razprodala znatno manj avtomobilov, kar kaže da postaja a-meriško tržišče bolj in bolj nasičeno. Zato mora poiskati novih kupcev.
Kje oa naj jih dobe? Odgovor izvedencev je bil enoglasen: V Evropi.
Dinamična Amerika ni zgubila časa. Najbolj aktivna je bila v tem družba Ford, ki je žela in še dalje žanje veliko uspeha. Zgradi, la je lastne tovarne v Da-
cestah raznih celin in je podvržen zadnjim kontrolam.
Naziv novega vozila bo «Cardinal». Videli smo že razne slike, vendar nobena izmed njih ni še dobila «im-primaturs družbe, kar daje sklepati, da bo vozilo precej drugačno, kot ga je videti zdaj.
Fordovi programi pa so povsem revolucionarni. Prvič v zgodovini ameriških tovarn bo proizvodnja porazdeljena med evropskimi in ameriškimi obrati, to se pravi, da bodo tudi za modele, ki bodo zgrajeni v Ameriki, uporabili dele iz evropskih tovarn. S porazdelitvijo produkcije bodo dosegli znatno nižje proizvajalne stroške.
Nov, »Cardinal» hoče izpodriniti z ameriškega trga nemški «Volkswagen» in bo zato stal tudi manj (1700 dolarjev, namesto 1750, koliko stane nemško vozilo).
Tehnične značilnosti so, ali vsaj naj bi bile, še «top se-cret», vendar bodo tudi dokaj iznenadile poznavalce a-meriških konstrukcijskih sistemov. Motor bo štirivaljni
na V in pogon na sprednjimi kolesi.
Model, namenjen domačemu tržišču, bo opremljen z dvolitrskim motorjem, medtem ko bodo na evropska vozila nastavili stroje z delovno prostornino 1200 ali 1500 cc.
Istočasna in povezana proizvodnja v Ameriki in Evropi je poroštvo tržnega uspeha novega vozila, ker v primeru hladnega sprejema pri ameriških kupcih, omogoča prodor na evropskem trgu, na katerem je zdaj opaziti veliko zanimanje za vozila s podobnimi karakteristikami.
Evropski proizvajalci bodo v kratkem odgovorili na te Fordove načrte, vendar še bolj zanimiv bo odgovor o-slalih ameriških družb, ki bodo brez dvoma skušale ponoviti Fordove uspehe.
Po zadnjih nepotrjenih vesteh tako General Motors kot Krysler nista zamudili ugodne konjunkture in obe imata pripravljena svoja «mala» vozila.
Japonske tovarne je lani zapustilo 249.508 osebnih vozil s porastom 51 odst. na-pram prejšnjemu' letu. V i-stem razdobju so Japonci izvozili 11.531 vozil, nad polovico katerih na vzhodno a-zijsko tržišče, kar 3.720 pa jih je bilo razprodanih v Mehiki.
Manj uspeha je lan; žela angleška avtomobilska industrija, ki je nazadovala za 26 odst. >n je izdelala skupno 1.003.967 osebnih vozil.
* * •
Zahteva po cenenem bencinu ni na dnevnem redu le pri nas, kjer je visoka cena goriva le sad davčne politike. Tudi na ameriškem trgu, kjer se bencin prav poceni prodaja, gledajo kupci na čim večji prihranek, ne pa na kakovost goriva. Ceneni bencin pa je slabši in zaradi nizkega otan-skega števila kvari motorje in zmanjša njihovo življenjsko dobo.
* * *
Borba proti alkoholu je vedno bolj živahna in v raznih državah se poostrujejo kazni vinjenim šoferjem. Po zadnjih preizkusih Inštituta za legalno medicino univerze v Bonnu že ostotek 8 uro mile alkohola v krvi znatno zmanjša šoferske sposobnosti avtomobilskega voznika. * * »
V Stockholmu deluje avtomatska bencinska črpalka, ki bi tudi pri nas lahko i-mela veliko uspeha posebno ob nedeljah in ponoči; (seveda če je ne bi vandali pokvarili).

VEN rod
3. do 20. 4.)
srčnih zadevah | bo nekdo ogrožal I vašo srečo, zaradi česar morate bili zelo previdni. Dobili boste zelo zanimiva sporočila. Možnost kratkega zastoja v poklicnem delu in finančne težave. Srečni dan nedelja.
BIK (od 21. 4. do 20.	3.)
Važna in odločil-| na izkušnja v srčnih zadevah ter možnost okrepitve sentimentalnih vezi z osebo, ki zavzema vedno večje mesto v vašem srcu. Urediti boste morali sporno zadevo, toda deležni boste zaupanja nadrejenih. Srečni dan torek.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Zelo ugodne razmere za razvoj in I utrditev sentimen. talnih vezi z o-sebo, ki ste jo pred kratkim spoznali. Obisk prijateljev, ki vas bo zelo razveselil. Lepe perspektive za poklicno delo in poslovne zadeve. Pismo. Srečni dan nedelja.
Veljaven od 8. do 14. aprila 1962
RAK (od 23.
6.	do 22.	7.)
Deležni boste čudnih izrazov simpatije, ki vam bodo sicer všeč, a vas bodo nekoliko presenetili. Presenečenje tudi v poklicnem delu. Verjetno boste uresničili neko svojo zamisel in boste s svojim elanom premagali vse ovire.
LEV (Od 23.
7.	do 22.	S.)
Preživeli boste nekaj zelo prijetnih ur z osebo, ki vam je všeč. Zadovoljni boste s poklicnim delom;
boste in boste lahko dosegli lepe uspehe, toda paziti morate na svoje živce, sicer bi lahko vse pokvarili. Obisk.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Okoliščine ki jih j niste pričakovali /bodo pripomogle, da se boste srečali z osebo, ki vam je pri srcu. Lepa priložnost Za izlet v prijetni družbi. Ugodne razmere za poklicno delo. Uspeh in prizanje.
svojim
podjetni
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.)
,V srčnih zadevah i se morate otresti I tujih vplivov in vmešavanj, sicer se bodo zelo po-medsebojni odnosi z drago osebo. V poklicnem delu ne smete biti preveč obzirni do drugih na škodo svojih koristi. Prijetno presenečenje.
kvarili
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.) Neka	oseba bo
zelo upoštevala vale predloge in vam bo zaupala zanimive tajnosti. V poklicnem delu lepe	perspektive	in	uspeh,
toda morate biti bolj odločni in vztrajni ter zaupati v svoje sposobnosti. Srečna dneva petek in sobota.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
Nekdo	bi	hotel
obnoviti z vami stare sentimentalne vezi, ki ste jih pred časom pretrgali, toda bodite previdni in vztrajni, sicer b se	spet	kesali.	V	poklic
nem delu boste morali od ložiti rešitev neke zadeve
KOZOROG <«• 21. 12. do 20. 1)
Oseba, ki vas ima rada, vas bo najprej malo užalila-toda potem vas bo zelo razvese-
___ ... osrečila. Vesele novice. Urediti morate neko poslovno zadevo, ki se vleče že več časa. Obisk znancev in prijateljev.
VODNAR <°<! 21. 1. do 19. 2.)
Kratka kriza v srčnih zadevah,
toda kmalu bo spet zasijalo sonce in vse bo slo kot si boste sami želeli. " poklicnem delu se boste uveljavili in dosegli leP uspeh, če boste vložili vse svoje sile. Srečni dan torek.	„„
HIBI (od 20. 2. do 20.	3.)
Preveč zanemarjate osebo, ki vas že dolgo časa ima
rada in vam je tudi dokazala. * poklicnem delu vam bo nekdo nesebično pomagal, drugi pa vam bodo delal* ovire. Pismo in obisk. Srečna dneva petek in sobota.

Križanke in druge zanke
URAVNOVEŠENJE KOLES
genhamu v Angliji in v Kbl-
nu v Nemčiji. Najprej se je močno vsidrala v te države, nato je začela prodor v ostale predele zaho-dne Evrope.
Na italijansketri tržišču se je pojavila leta 1959 in z naglimi koraki si osvajala vedno širši krog kupcev. Njeni modeli «Anglia» in «Consul» angleške in «Tau-nus» nemške proizvodnje se dobro prodajajo.
Vendar uspeh ni bil še popoln. Nekaj tisoč prodanih vozil je za ameriške pojme še vedno premajhno število, tako je Ford zasnovala nov načrt za povečanje svoje proizvodnje, zmanjšanje proizvajalnih stroškov, popolni prodor na domačem in tujem tržišču.
Nov model, ki ima tako zahtevne naloge, že kroži po
Problem uravnovešenja koles je nastaj šele ko se je pojavilo samostojno upetje koles.
Današn je visoke hitrosti pa so še povečale važnost tega problema. Laik težko razume potrebo po tem uravno-vešenju, vendar številni poskusi so dokazali nevarnost nereguliranih koles. Tako na primer, če je opaziti na obodu kolesa razmeroma majhno neravnovešenost 100 g deluje na kolo pr) hitrosti 60 km/h sila 10 kg medtem ko v slučaju podvojene hitrosti znaša delujoča sila 40 kg, to se pravi kar štirikrat toliko.
točno odpravi vsako pomanjkljivost. To kontrolo bi morali ponoviti vsakih 8 ali 10 tisoč kilometrov in bi tako znatno prihranili pri gumah in pri negi kretnega mehanizma na splošno.
Ukrepi proti nedovoljenemu parkiranju postajajo v Franciji vedno strožji. Za prvi dve globi v mesecu bo voznik plačal po 1000 frankov, za naslednji dve po 5000, dočim se bodo globe po istem sistemu povišale do maksimalne vsote 36.000 frankov.
Ce kolesa niso v statičnem ali dinamičnem rkvmrttežjjii imamo celo vrsto neprijetnosti, ki griedo od nadležne* ga ropota pa do prave okvare na krmilnem mehanizmu vozila.
Vse to preprečimo s tem, da nastavimo na kolo ali bolje na robnik njegovega platišča ustrezne mase.
Kolo je statično uravnovešeno ko je v katerikoli poziciji v indefe entnem ravnotežju; je dinamično uravnovešeno, če se ne pojavijo momenti, ki bi ga silili nihati na poševnih ravninah,
Za statično in dinamično uravnovešenje koles imamo poseben stroj, ki hitro in

GRAFOLOG ODGOVARJA
IFKA — Prepričajte se o osebah, za katere ste » odločili, da jim boste poklonili svoje zaupanje. S sra*
'Pičli

mežljivostjo Ma nepravem kraju si ne boste dosti porn>' gali. Radi vidite, če so drugi do "Vas zelo taktni in P°’ klanjajo veliko pozornosti. Vse preveč se bojite, da življenju ne boste uspeli; tega kompleksa se mora** čimprej znebiti, ker je brez podlage. Prirodna inteli#en ca Vam je čestokrat napravila velike usluge. Na P*0-blematiko življenja gledajte realno.
SKOCAJ TRUDA:
branim delovanjem v okolici se vam bo pov
S primernim ter pravilno
ečal*
Jo J & <^U- ^0
sila, če imate
ki nastopa
hoče**
posebni; »b
Tudi ljubezen na nepravem kraju lahko povzroči včasih zastoj cestnega prometa
KRIŽANKA ST. 14
VODORAVNO:	1. ’ Špan-
ski slikar; 4. mesto v Brdih; 10. živalca; tl. slovensko mesto; 12. . konec celine; 13. mesto v severovzhodni Evropi; 14. egipčansko božanstvo; 15. del samostanskega obzidja; 16. grška črka; 17. davščina; 19. žensko ime; 21. tinktura, ki se uporablja v lekarni (gren. ka); 22. vrsta blaga; 23. pozdrav Rimljanov; 24. tujka za os; 25. moško ime; 26. u-deleženec družinske slavnosti; 27. veznik; 28. prednaša-nje, čltanje pesmi, berila; 30. žensko ime, glavna oseba v Tolstojevem romanu; 31. govornik (tujka); 32. slovenska pokrajina.
NAVPIČNO: 1. Slovensko mesto; 2. konica; 3. pritrdil, niča; 4. Otok v Sredozemlju;
5. žensko ime; 6. del (srbo-hrvatsko); 7. od (latinsko); 8. otroška bolezen; 9. napla-čilo; 11. kraj na Dolenjskem; 13. resnično (francosko); 15. pravičnost; 16. močnata jed; 18. fizkulturnik iz ljubezni; 16. maščoba; 20. južni sadež; 22. riba; 24. pripadnik starega jjlemena, kj je prebivalo tudi v naših krajih; 25. dragocena kovina (ital.); 26. število; 27. žensko ime; 29. kazalni zaimek (obratno); 30. mera.
REŠITEV KRIŽANKE št. 13
VODORAVNO: 1. rum; 4. osa; 7. vol; 10. ide; 11. čar;
7. vol;
12. Eva; 13. matematik; 14. Peru; 16. pod; 18. Eden; 21. remiza; 23. Vranus; 26. aga-va; 28. žir; 29. Ivana; 30. Karel; 32. Ada; 34. napad; 36. kare; 37. lok; 38. Alah;
PCVBT PARTIZANSKE ZVESTOE
FILA TELI JA
ITALIJA
K) 50N0 UIAMPADA ClfARDf SOAVt
Na Kalu, majhnem hribovskem naselju pod gozdnatim Kumom, stoji skromna, a skrbno urejena domačija mladega gospodarja Blaža in njegove družine.
Trinajstletni Blažev sin Pavlek je pasel krave, iskal lešnike, borovnice in jagode za svojo sestrico. Naj-je ljubil gozd in deroč potok, ki je šumel v
bolj pa njem.

Nekega čemernega deževnega dne je mati trla orehe za velikonočno potico. Pavlek in mala Marička pa sta obdelovala butaro in jo krasila s pisanimi trakovi.
Nenadoma je vstopil v hišo orožnik. Prinesel Je očetu Blažu poziv za vojaške vaje. «Kaj bo vojna?* pade težko na gospodarja Blaža in vso njegovo družino.
\\ *.	3	L v
V-kf 'N
M
V petek, 6. t. m. je bila dana v promet serija dveh znak ob 50-letnici smrti pesnika Giovan-nija Pascolija, (glej sliko).
POSTE ITALIANE L..70 Vrednota 3» hT
-.....—•	'»»»	.... rdeča v nakladi
8 milijonov, 70 lir plava v nakladi 5 milijonov. Druge posebnosti: slika je ista za obe znamki, tiskani v rotokalku, papir bel in gladek, velikost 30X40 mm, velikost slike 27 X 37, filigrana tapetna z malimi peterokrakimi zvezdicami, zobčanje 14. Slika ponazoruje ksilografijo kiparja Pub-lia Morbiduccija. Serija bo v veljavi do 31. decembra 1963.
NEMČIJA
Hans Egen Vesper je priobčil knjižico, ki obravnava poštni promet med vojaškimi oddelki, ki so nastanjeni v Egiptu, in domovino. To so oddelki Danske, Norveške, Švedske, Jugoslavije, Finske, Indije, Indonezije, Brazilije, Kolumbije in Kanade, ki so tam v sklopu edinic OZN, da nadzorujejo mejo med Egiptom in Izraelom. Zanimiva knjižica je bila izdana v založbi Verlag Karl Jhl et Co. v Co-burgu, pošt. predal 683. Knjižica stane 1 dolar.
43. ruša;
40.	osem;	42. alt.
45, Sap; 46. kad.
NAVPIČNO: 1. Rim; 2. u-dar; 3. Metuzalem; 4. oče; 5. Samo; 6. ara; 7. veterinar; 8. Ovid; 9. lak; 14. pega; TS. Ema;	16.	paž;	17.	dur; 19.
nuna; 21. rak; aval;	25.	sad;
rasa;	32.	Ala;
paša;	36.	kos;
ep; 44. Uk.
ŠTEVILČNICA:	ti, nit,
Nil, ilo, milo, Milton, Tolmin.
en«; 20. iver; 24. idol; 31. akt; 35. Had; 41.
22.
28.
33.
39.
Meh za smeh
Neko nedeljo sta šla avtobus in pomaranča v planine. Med potjo izpove avtobus pomaranči ljubezen. Po poljubu ji predlaga, da bi se poročila.
Pomaranča pa ga odbije: «Ne morem, moj mili. Samo pomisli, kakšni bi bili najini otrocih
vzdržljivost, katera je pri vas gonilna doseči nadpovprečne uspehe. Do njih nagnjenje in veselje. Za popustljivost, m	,.
raznih prilikah morate čim preje ugotoviti izvor. nost je predvsem v nepravilnem delovanju organi*01^ Nujno je, da si poiščete sodelavca, kateremu boste no odkrili vaše bogato psihično dogajanje, kar bo ii^e , za posledico hitrejše realiziranje vaših zamisli. Ne*1**1 in naporni dnevi bodo kmalu za vami.
RADI: — Ne smete ostati pri sedanjih uspehih. * radi česar morate nujno nadaljevati s svojim intele
7~lF	JZU&ffb 2>A c- £ T &
tualnim napredkom. Soc*alni problemi vam ne del*, težav, kakor tudi ne umetnost, do katere čutite t boko nagnjenost. Nova znanstva, sklenjena na dalj* potovanjih, bodo. ,z malo pozornosti prinesla precej 11 risti in veselja. V odločanju in ravnanju bodite v°“ načrtni; imate namreč dobro razvit smisel za Pr' jevanje in prav to je ovira tistim načrtom, katere rate enako vztrajno zasledovati, ker bodo njihovi dovi vidni šele v daljšem časovnem razdobju.
okolju- &
DONIJO MI ORGLICE: — Nahajate se v okoijw' ^ tero pozitivno vpliva na vaš umski razvoj. Sposobn


r

i
sprejemanja novih občutij in globokih doživetij s* stalno večala, ker imate močno razgibano fanta** Uspehi na področju umetniškega udejstvovanja ne
do presenečali ljudi, ki poznajo skrito meč vaše USV®
Kmet se vrača iz svoje zidanice. Glava mu je polna in premetava ga sem in tja. Tedaj jezno vzklikne:
«0, ti tiino, zakaj me mečeš, ko te imam tako radi*
Jurček, sin univerzitetnega profesorja, prosi oieta, naj mu vendar že kupi avto. Čiče se postavi v strogo pedagoško pozo in pouči sina: »Ne, ne bom ti kupil avtomobila. Ce se boš dobro učil in boš priden, boš prišel do njega.»
Jurček se zamisli in vpraša: «/n kje imaš avto ti, očka?»
* * *
ePijanec gre po cesti, Kaj je to?»
«Ednina.»
«Pijanca gresta po cesti. Kaj je to?»
«Dvojina.»
«Pijanci gredo po cesti. Kaj je to?»
«Veseiica.»
Janeza so vprašali, kakšna je razlika med slonom in bolho. Odgovoril je takole: «Slon ima lahko bolhe, bolha pa ne more imeti slonov.*
jalnosti. Ste oseba, ki ji niso tuje spremembe. - — te se v notranja dogajanja drugih oseb, vsled česar ^ rajši svoje okolje, sloneče na lastnih , zanemarjajte dolžnosti vsakdan)
ste imela še alih; pri tem pa ne življenja,
IVANKA K; — Imate priliko za obogatitev sV° ža-
0jei>
notranjega življenja; posedujete veliko mero okusa,
t	/
au^>
/s*
radi česar vam modno področje ni tuje. Zapomni*.^ si, da morate razne pozitivne situacije takoj °brn^0st* svojo kori«t. ker z oklevanjem zaželjenega, ne „i dosegli. Na ljubezenskem področju morate biti °P sy
opustite vsak0 y
ter se varovati varljivih idealov;
---	------- *	----- - gl
njarenje in nedoseženo na prejšnji osnovi črtajte ** pje
sebo)’
je zavesti ter ojačajte kontrolo nad samo se pustite se zavesti nenadnim negativnim pojavo*11'
TOSKA M: — malo šegavi in v
Ste zeio razgibanega določenih trenutkih preveč
značaja, ^ .v'* odre*"


svoj smisel za prilagojevanje okolju morate bol)ele * viti. Napredne ideje bodo rodile vidne sadove ^ enaki družbi, sicer pa bodite prepričani, da bos ^ segli veliko nasprotovanje, katero vas bo daleč ^ dočnosti močno zagrenilo. Kadar bo tak Primer'in,gf’* ristite prvo možnost daljšega potovanja. Kot bi ^jf vam bo tasa odločitev in izpeljava iste odnesla ^c(t in nervozo. Vztrajnost naj bo vedno opravičljiva’ moremo govoriti o trmi.
S
K
s
TEDEN
Minuli
nldo8odL_...i ^ JC Jaiuu. Do Vi!° tržaško demokratič-
%OdknmenI,)Se< je ZaŽBl - suait°m, ki je razbu-
jQ -“»oau ueiiiuK.ra.Lu;-
sloven!?ost> italijansko in tltiaufi °' Fašistični kriti atpLS0 naredili bomb-Hroj p1 ,t na stanovanje čer n»p?rla Schiffrerja, ve-e jvnS Pa so razbili tablo Šardnlezicnim napisom dr. P°lic?ja v Ul. Carducci. iskat-n . Je uvedla preše nj ’ .atentatorjev doslej iti d 12.sledila, čeprav se llotn,!,. Je Preče i točnn u-
Sotovij. , Precej točno liso ijijj11 krog iz katerega ti°g|a ^_K^temu je pripo-
*ivnih !!a{dba dveh eksplo-Jiovetv, nab°jev pri Oberda-tila ,„,sP°meniku, ki sta tajata v papir solske-
tako6?*'?1. Je imel odmev kot ^tržaškem občinskem kjer pokrajinskem svetu, ®li v.j §a soglasno obso-*istov ;.razen seveda fa-•oflbi’/ , *° formalni ob-l> ,ak°j skušali doda-Ptrienp9Je tolmačenje, na-iVtIiCem l®veda proti Slojni Dnrt Slcer Pa 0 vsem
Daj. ^arobnejg pišemo na
Jilatrani.
Jkiveu.j • ki so do atentata
Nilom’ Pa so. se med
NvsLnadalie razvijali. Mu°vq Je bilo v Teatro fiedav P®t° antifašistično ita h11 * *'1 e iz ciklusa «30 !,edaviianske zgodovine*. I tpgfL Je Prof. Luzzatto N*. P^Z^U in kapitalizmu ,^°slanec KPI Santa-^tovi, v Ljudskem domu {*» obnVv, sta gospodar-!?tiske^.°Va iri zaščita slo-^IJru „ Zlylja v Italiji te-5f dežeuPrašanji avtonom-. dem6', za katero je tu-š 2?nokristjanski mini-Hva„Cagnini v svQjem fta v kinu Gratta-S PrenJal. da je ena iz-iB„gramskih postavk C *o centra. Končke , PreJeli odločne po-1% avt Propagiranje de-bogonomije, ki je ta-
v peti vsem > siiisklm in fašistič-
štirih letih se je njen promet potrojil. To Je vsekakor zelo ugodno stanje, ki postavlja to posojilnico na prvo mesto med vsemi takimi ustanovami na Goriškem. Na predlog upravnega odbora so člani soglasno odobrili sklep ,da bodo v središču Sovodenj še letos postavili nov Posojilni-ški dom ,v katerem bo imela posojilnica vse potrebne prostore. Z lastnim sedežem, bo še bolj pridobila na' ugledu in verjetno tudi na prometu. Vsekakor je delovanje sovodenjske posojilnice, ki ji že dolgo let načeluje Andrej Pipan iz Gabrij, tako, da si ga lahko postavijo za vzgled tudi po drugih naših krajih, kako si je treba pomagati najprej sam in šele potem računati na pomoč od zunaj.
Goriški svet je imel v preteklem tednu dve seji, v torek in petek, na katerih se je razvila živahna debata k poročilu, ki spremlja občinski proračun za leto 1962. Svetovalci so med drugim predlagali, naj bi občina sezidala novo poslopje za slovenski otroški vrtec, osnovno šolo in višje slovenske srednje šole, ki imajo sedaj neprimerne prostore v Ul. Croce. Predlagali so nadalje podaljšek občinskega vodovoda v zgornjem št. Mavru ter ugotovili, da v poročilu manjkajo splošne programske smernice. Ugotovili so tudi pomanjkanje kmetijskega referenta pri občinski upravi, čeprav predstavlja kmetijstvo važno postavko v goriškem go-

Redni občni zbor v prostorih kulturnega doma «Igo Gruden>
Uspešno lanskoletno delovanje Kmečke in obrtniške posojilnice
Posojilnica ima 298 članov • Hranilne vloge so Jani narasle ■ Posojilnica nudi posojila v okviru zelenega načrta
Kmečka in obrtniška poso- njegovega poročila smo razen
jilnica je imela v kulturnem domu «lgo Gruden« svoj redni občni zbor, ki ga je vodil njen predsednik g. Terčon. Iz
drugega razbrali gibanje glavnih bilančnih postavk v letu 1961, ki je bilo sledeče:
AKTIVO sestavlja	gotovina	v	znesku lir
naložen denar	»	#	»
vrednostni papirji	»	»	»
in posojila (menična, hipotečna dolgoročna in dvomljiva)	»	»	»
skupaj lir
PASIVA ,
Zadružni deleži rezervni fond hranilne vloge
razni kreditorji (prometni davek IGE in zapadli še neplačani davki predplačane obresti državno posojilo likvidacijski fond osebja
skupaj lir
»,416.749
21,403.178
4,796.460
25,766.427
54,382.814
149.000
1,715.426
47,977.705
184.955
278.634
3,737.132
100.000
54,142.852
ce in izrazil upanje, da se bodo le-ti dobili v stari šoli, ko se bo industrijska šola preselila v drugo poslopje.
JA ML JE
:“8 siur-1"1 m fašistič-Cai Sestanu tud' v Gradiški S z£U’ “ Sa je skli-pbi v Za demokratičnih Šloeh treh Pokrajin, »Som,, sestavljale novo J okvin° deželo. wI>osrlvlr dobrih sosednih
L>ikaSpada obisk vele-Sh ajla % PljRj v Rimu »5 Uie* gorskega, v Tr-Katerim se je razpisni z vladnih komi-Predsednikom poln »L1!1 županom. Iste-£3 e>u služi končno 5? 2*nek strokovnja-!kahhjpSan.e komisije za SilNa 6kiV demskega spo jv 5-° prvi del svo-Inl sčda?nj imeli v Ko“ A Po zasedajo v ;Vzdelali bodo izpo-A B Pravilnik za ob-m' k ° et oseb in blati •)0(latvrega Pr&v marč->>»5Llzkazujejo, da J*a	tan° razvija.
A pokrajinskega ‘ko^a kateri so s sta-Cbdll ler,gentno» večino oO klj„u°kra.iinski prora-tffWeUb ostrim kritikam %>il 'v Jeu zel° odločno
lfc vskega° žra,mb0 P!aV‘C
it T aivlja svetova-
,‘Udj •ln^. Pečenko, ki
*k'ke naekel upravičene
% ^ra,v0 a^un pokrajin-\ zan 8 ede ignorira-tvA kn?ernarianja pra-h*blvaig, risti slovenskega
ofesvNa seji trza'
> Ct&VLini. skega sveta so
HtiiviCi° družbi »AS.
ltjia V p5^°dpustu inže-S&tilS^A, ker se je C«jl javkajočim, o re-
Cltlhifi o krajevnih *eli a So nS Občinski pro-
0	devin0iobrili tudi na fli Sveta ^ko-nabrežinske-
Sestal se je tu-
vCn dolin ,0 /6lnski svet-Cj Pa ,'ns.ke občine Lo-
1	vi^ke o problemih
SV61iannj!?alnetn področji ceiodneniti Predvsem «Otjulodnevni stavki v SO1* ka raurus, stavko
iv^ bivših1Stov ter gi' I« w ?repS • uslužbencev
te?*»«;
Cisti dobiček v znesku lir 239.962 se po sklepu občnega zbora pripiše rezervnemu fondu.
Posojilnica šteje 298 članov (8 več kot v letu 1960), vlagateljev pa je 205 (v 1. 1960 197). Hranilne vloge so lani narastle za 8,367.200 lir, ven-
spodarstvu.
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitmiiiiiiimiiiuiiiiiHiiiiiiititinuMiiiiiiiMiMtmiiitHiiiiiiiiiim
Naše korenine
sinot> in eno hčer. Vsi so od prvega do zadnjega zavedni kakor ona, ki v svojem . enainosemdesetem letu gleda s ponosom na sine, hčer, vnuke in pravnuke, ki delajo čast njej in našim Barkovljam.
Naj bi živela še dolgo let v krogu svojih dragih, ki jo imajo tako radi.
R. P.
PRAPROT
K
S
Cjskf Goriškem se go-e 2a kfogi živo zani-j ’ ki v, SeJeni «Alpe-A-
Su- Gosn Piihodnji nie'
usp°darskem raz-
l°rek Ljubljani. Pre-
! (L traoviJe, bil na se' j 0fici8a ‘nske zbornice
te£n;?B„8“S
•t h?°stih 0, nekaterih po-
S^ežbe iasti kar se u'
K«v in ^Sovcev, indu-^ .% p obrtnikov treh iga tem sejmu. j6^b0 Je Prijavilo svojo K Ji trgQ jubijani tudi u lK?dar Vcev z Goriške-
hekPart1Čakujej0’ da H t*rejš kateri že prija-
No8!'2iclde'jo so ime-Si i bicp^^ečko-delavske kedtii i SovodnJali» Sv»terem tni °bčni zbor, so Pregledali SS ,posojilnice " a Je ,*tu- Iz P0—-. Hl^SofnrZ1Vidn°' da 16 tSib« ],°bov uIca lani za h iobol .r VI°R in za
t^hiern'le izdaia p0' lehice. v zadnjih
v
poročil
«Naš sveti dom bil strt je v prah,
vsi kamni razmetani, oh, raslo trnje, rasel mah po groblji je teptani«
to so besede iz Gregorčičeve pesmi «Naš narodni dom«, katero sem deklamirala pred sedeminšestdesetimi leti v bar-kovljanskem Narodnem domu.»
Tako je začela govoriti o svoji mladosti Marička Čokova por. Pertot', ko je kot šti-najstletna punčka začela svoje prosvetno delovanje. Ko mi je po tolikih letih recitirala Gregorčiča do konca, je pri samem koncu vstala, razprostrl a roke in rekla:
«Kljub temu, da je poteklo od takrat skoraj sedemdeset let, si videl kako znam to pesem še danes na pamet in če želiš, ti deklamiram še «Domovini», «Soči», uNaš čolnič otmimo« in še kako ■drugo Gregorčičevo.«
Ko sva kramljala z Maričko o življenju v zadnjih letih, sem se čudil, kako je šla preko te novejše dobe brez posebnega zanimanja in Pse, kar mi je znala povedati, je bilo tako medlo, kakor da bi gledal sliko skozi gost pajčolan. Ko sem jo na to opozoril, mi je odgovorila:
«Veš, zakaj se tako dobro spominjam tistih let? Ker so bili tisti časi .zlati za vse Barkovljane in Barkovljanke. Judovec ni bil■ takrat nič manj oddaljen od Trstenika, kakor je danes, kakor niso bili manj oddalj.eni Cjaki od Stare gore, a vsi smo se dobro poznali, saj smo se sestajali po dvakrat tedensko pri pevskih vajah, h katerim je pošiljala svojega zastopnika skoraj vsaka barkovljanska hiša. Ali se spominjaš prvih volitev, ko sta Lojzek Oficir in Spele lepila po našem Bo-vedu volilne lepake, na katerih je bilo ..tiskano:
«Vsi volimo Nabergoja srčno branimo tla svoja. Strela udri iz višine izdajalca domovine?«
Kdo se ne bi spominjal dneva volitev, ko so barkov-Ijanski možje, razkačeni zaradi sleparij, ki so se dogajale na vseh volilnih sedežih in je tako propadel naš kandidat, razbijali okna irendenti-stov in naših cikorjašev? Zapor, ki so ga nekateri prestali od šestih do dvanajstih me-secev, ni mogel zaustaviti prebujenja našega do takrat zaspanega naroda.«
Kaj naj človek misli o takih naših koreninah? Da so zlati ljudje, ki čutijo še do-nes to, kar jih je navduševalo pred sedemdesetimi leti. Zlati ljudje iz slatih časov, med katere spada tudi naša Marička, ki je vzgojila pet
Nedavno smo imeli v vasi osmico, menda prvo v naši občini za lanski pridelek. Kakih. 15 hi dobre bele, in nekaj črne pijače je, tako pravijo, imelo preveč obilno pipo in je brez reklame naglo izteklo. Menda ima veliko pipo pristno kakovostno in o-kusno vino. Lansko pa še posebno. Le škoda, da ga ni bilo kaj več.
Poslopje šempolajskega o-troškega vrtca (stara šola), ki služi tudi našim malim, ne odgovarja več svojemu namenu. Občina bo zgradila novo poslopje. Meni, da bi bila za to najprimernejša kakšna parcela ob poti Sempolaj — naša vas. Tako bi bil kot šempolajska osnovna šola tudi vrtec na razgledni legi, kar ima vsestransko prednost. Sicer so redke vasi, ki bi nudile tako obsežno in pisano obzorje, kot ga nudi naša vas.
Sledeči primer pove, kako močna privlačna sila je dom. V sredini naše vasi je na vidnem mestu zapuščen, prazen in močno razdrt kmečki dom, baje med najstarejšimi, če ne celo najstarejši v vasi. Dediči so po svetu, nekaterih od teh so se zatekli v tujino. Banka je kot upnik ta dom z nekaj zemljišča prodala na dražbi nekemu Tržačanu za nizko ceno 450.000 lir. Ko so dediči za to zvedeli, so se v zakonitem roku priglasili kot ponudniki višje cene, se ude-ležili ponovne dražbe in posestvo obdržali.
OPČINE
dar niso bile možnosti za zvišanje števila vlagateljev dovolj izčrpne. Podobno velja tudi za posojila, čeprav je bila obrestna mera za člane znižana za en odst. (od 9 na 8 odst.). V obeh primerih je to škoda za našega delovnega človeka: v prvem primeru, ker je hranilnica ljudski zavod, soliden in gotov (saj jamčijo zanj člani z vsem svojim premoženjem), v drugem pa, ker ni v naravi tega* zadružnega denarnega zavoda, da bi se ravnal po hladnem irl brezobzirnem bančnem računanju. Gospodarsko umestno in pravilno bi bilo, da denar ne leži nekje mrtev in brez kdri-sti, ampak da kroži in služi koristnim namenom.
Državno posojilo v znesku 10 milijonov, ki ga je posojil, niča pred leti dobila, se redno odplačuje in se je ta dolg
—	kot je razvidno iz bilance
—	znižal na 3,737.132 lir.
Posojilnica je pooblaščena dajati kmetom v okviru »zelenega načrta« posojila za tekoča kmetijska opravila (semena, umetna gnojila, orodje itd.) in za nakup živi,rte. Ta posojila je treba vrniti do novembra istega leta. Za' to pa ni bilo doslej zanimanja.
Naše devinsko-nabrežinsko področje je v marsičem preveč suha veja. To se je, žal, odražalo tudi na tem občnem zboru, oziroma na izredno skromnem številu prisotnih članov, kar je v pozdravnem govoru omenil tudi predsednik. To pomeni, da ni med člani zanimanja in se ne zavedajo vloge svojega lastnega denarnega zavoda, ki bi se z njihovim globljim razumevanjem .n večjim sodelovanjem mogel neprimerno bolj uveljaviti.
Na koncu dnevnega reda je predsednik omenil vprašanje poslovnih prostorov hranilni-
Prej^M« d*n smo v našem dnevniMi bnilj poročilo o sodni razpravi 1 zvezi s smrtno prometno »esrečo, ki se je pripetila lansko poletje na državni cesti nad DoberčTob-skim jezerom. Nesreča je, bila tako grozna, da je številni vaščani še do danes nisq pozabili. Napjo jo spominjata tudi obe vo'zili, ki sta še sedaj na dvorišču karabinjerske vojašnice v naši vasi.
Kdorkoli se pelje mimo karabinjerske vojašnice in vidi ti dve vozili, ta prav gotovo sam pri sebi napravi sklep, da se bo s prevoznim sredstvom pa naj bo to avtomobil ali motojno kolo, vozil počasi, predvsem pa previdno, da ne bi po nepotrebnem izgubil življenja.
ZAPOZNELA POMLAD
(Foto Magajna)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinimiiuiimiMuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Aprilsko in majsko vreme
tani ni bila zima posebno pripravng za poljska dela, vendar pa boljša od letošnje, ker so kmetje ujeli ueč dni za tb tn onb opravilo. Letos nam nagajajo hladni dnevi. Ni bilo »prave« zime (ostrega mraza), a je	stalno
hladno. Lani smo že okrog 20. februarja opazili na spodnjem Krasu marjetice, podle-sek in lesko v cvetju, začetek marca sta se razcvela dren in mandeljni, gaber in rešelji-ka sta, že sililp v brstenje-Setev povrtnin ,je bila pretežno že izvršena in po sv. Jožefu je bil krompir posajen. 'To se je letos posrpčilg le 'bolj redkim, ker so v ,suhih dneh pihali mrzli vetrovi. Toplih pomladnih dni ni bito. V tem mesecu se bo torej nekopičilo polno dela.
Kakšen pa bo april? Kdo naj to pogodi? Vremenoslovec dr. Manohin iz Ljubljane je vreme za mared pogodil. Ce bo tako tudi Za april, bo kakega pol meseca pretežno sončno, poletno toplo vreme, s popoldansko temperaturo do 25 stop., v ostalih aprilskih dneh pa se. bo — tako namreč napoveduje ta vremenoslovec — nestalno in hladno Vreme nadaljevalo tudi v maju. Ce pa bi bil a-pril protj pričakovanju normalen, potem bo namesto md-
VIZO v ut
Začasna rešitev vprašanja cestne povezave med Opčinami in Prosekom traja že predolgo, da bi lahko še molčali. Znano je, da se tu gradijo novi železniški useki, most, ki bo speljan nad železniško progo in da je predvidena nova cesta, ki se bo pri vojašnicah spojila z dosedanjo cesto Op-čine-Prosek
V ta namen je bilo naprav, ljeno najprej provizorično cestišče pri vojašnicah, potem pa je bil porušen most nad Proseško ulico pri železničarskih hišah in namesto njega je bil zgrajen nasip, preko katerega vodi sedaj železniška proga. Pot čez nasip je bila asfaltirana, prvi začasni odsek pa ne.
No, prav o tem je treba reči dve ■ besedi. Neasfaltirano cestišče je v obupnem stanju, zlasti še ob deževnem vremenu, medtem ko asfaltirano cestišče že kaže svoja rebra, in luknje so vse bolj globoke. Nič ne kaže, da bi bila nova cesta kmalu gotova in zaradi tega zahtevamo, da se omenjeni cestišči uredita tako, da bosta prevozni. To ne zahtevajo samo oni, ki morajo vsak dan po tej cesti, temveč tudi številni izletniki, ki se ceste poslužujejo zlasti ob praznič-i nih dneh.
V Vižovljah, in sicer ob lepo asfaltirani poti, ki pelje proti Mavhinjam, je v zadnjem letu nastalo majhno naselje ličnih hišic. Zaradi zavetja pred burjo, bližine postaje, kopališča v Sesljanu in lepega razgleda na morje, Furlanijo in Istro, se b0 naselje gotovo še razširilo.
Toda ko pride človek pred naselje, se mu zazdi, da je skupina hišic pravzaprav e-lektrična centrala. Družba SELVEG je namreč za približno 100 m dolgo napeljavo električnega toka postavila nič manj kot 9 izredno debelih drogov na eni in drugi strani ceste ter tako pokvarila ves zunanji videz naselja. Zato bi bilo prav, ko bi občina ali pa turistična u-stanova pregledali položaj in
, r:-f mm
nekaj storili, da se ta grdoba odpravi — še preden bo družba napeljala žice. Poleg tega bi bilo tudi prav, ko bi, občina na tem mestu poskrbela za javno razsvetljavo.
KOLON J A
Pred časom smo pisali, da bi morala občina nujno zamašiti luknje na cestišču Konko-melske ulice, in sicer med Ul. Commerctale in novo cesto. To se je sicer zgodilo, toda tako površno, da je cestišče spet polno lukenj, ki so zelo nevarne za promet, saj jih je največ prav na ostrem ovinku. Želeli bi, da se luknje enkrat za vselej temeljito zamašijo.
Slabo vreme v marcu in prvih dneh aprila Je povzročilo, da je močno zaostalo delo na polju in v vinogradih. Kmetje nestrpno pričakujejo ustalitev vremena, da bodo lahko nadoknadili zamujeno
ja deževen in hladen junij.
‘Naj bo tako ali drugače, vreme kmeta danes mnogo bolj tare kot nekoč. Stiska za delovno silo ga sili, da mora močno zavihati rokave in izvršiti vsako delo čim hitreje in zato tudi ne tako temeljito, kot bi rad. V naših razmerah mu stroj sicer pomaga, a vprašanje delovne sile rešuje le v neznatni meri.
Vprašanje
trlnih-epor
Večina naših vinogradnikov, ki se drugače odlikujejo s svojim znanjem, kar se tiče rezanja, vezanja, škropljenja in žveplanja trt, da ne govorimo o delu, ki spada v kletarstvo, tekmujejo med se-' boj, kdo bo bolj površen, ko gre za trtno oporo.
Tisti srečneži, ki imajo svoj gozd, kjer nasekajo potrebne kolce, in tisti reveži, kj se morajo zateči k prodajalcem, mislijo, da je ošiljen in olupljen kot že zrel, da se ga potisne v zemljo. Takšen vinogradnik sicer ne bo škodi! trti, a delal bo škodo sebi, kajti življenjska doba takega kola se bo po nepotrebnem skrajšala in to ne toliko po krivdi tistega dela, ki štrli iz zemlje, pač pa po krivdi onega, ki je pod zemljo.
Da se izognemo prehitremu gnitju lesa, imamo na razpolago različna sredstva, s katerimi namažemo tisti del kola, ki ga zasadimo v zemljo.
Se najbolj priporočljiv je karbolinej, ki ni drag in tu-di delo z njim gre hitro od rok, če razpolagamo z večjim čopičem. Tako mazanje s čopičem si lahko prihranimo, ako napolnimo visoko in ne preširoko posodo, s karbo-linejem, v katerega namakamo kole.
Dobro sredstvo je tudi modra galica. Ce imamo večje kamnito ali cementno korito, dobra je tudi večja lesena posoda, — nalijemo v to 5 odst. modre galice (brez apna) in v tej raztopini pustimo kolce dober teden. Tako razredčena modra galica je izborno antiseptično sredstvo, s katerim smo najmanj potrojili trpežnost kolca, kar pomeni prihranek na času in denarju.
Prav v tem času se slišijo tarnanja naših vinogradnikov, kako je težko priti do kolov in kolcev. Nič čudnega! Gozdovi počasi izginjajo, a malokateremu vinogradniku pride na misel, da bi izrabil kako pusto in nerabno zemljišče za akacijev nasad. Za to pridejo v poštev vsa prestrma pobočja, obcestni jarki, koščki zemlje ob potokih itd.
Nekateri vinogradniki, če jih smemo tako imenovati, ki imajo le malo trt, ki so na-sajene večinoma okrog hiše, so prišli na srečno misel, da so zamenjali les z železom. Skoraj po vsej okolici so izginili pred hišami leseni latni-ki in na njih mesto so prišli železni, sestavljeni večinoma iz železnih cevi, ki trajajo, če so prekrite ž barvo, nič manj kakor človek. Seve-
da je strošek, če ga za nove cevi, precej občuten, a kljub temu priporočljiv kajti kdor ima pri roki košček papirja in svinčnik, bo kmalu izračunal, koliko časa in denar-ja vzame vsakoletno poprav, ljanje lesenega latnika, medtem ko odpade pri železnem latniku vsako leto, ki se pri lesenem latniku ponavlja iz leta v leto. Sicer pa ni rečeno. da morajo biti železne cevi nove, saj v ta namen so dobre tudi starec . t. .
Vinogradnik, ki ima nasajenih vei^ tjipqč trt| bor skomignil z rameni in takoj menil, da jelvilrljegovjdm (primeru taka menjava lesa z železom nemogoča, kajti stroški za take opore bi šli v stotisoče. Razumljivo je, da današnji vinogradnik, ki se le ^ težavo prerine skozi vse težkoče, ki rastejo iz ! leta v leto, ne more zamenjati naenkrat vse lesene latnike z železnimi, naj pa poskusi izvesti to delo pri latniku, ki bi meril 10 do 15 metrov in naj potem primerja strošek in zamudo, ki ju uporabi vsako leto pri enako dolgem lesenem latniku. Prav gotovo bo začel s počasno menjavo, ker mu žep ne dovoli, da bi zamenjal les z železom kar čez noč.
o. t.
Ohromelost kobili
V današnjem članku bomo razpravljali « kokošji bolezni, ki tu pa tam napade naše kokošnjake. Povod za ta članek mi je dala Zadnja nedeljska kmečka oddaja slovenskega tržaškega radia. «Miče» je med drugim vprašal (razumnika«, naj mu pojasni, kaj pomeni, da sosedi kokoš ne more več vstati.
Kokoš, o kateri je bilo govora, je zelo verjetno zbolela za kužno ohromelostjo. To bolezen poznamo tudi pod imeni encefalomielitis, polineuri-tis ali tudi neurolinfomatosis.
Bistvo te bolezni je postopna ohromelost, ki se pa zelo počasi širi iz enega dela telesa na drugega. Kokoš se zaradi tega vedno teže premika in končno obleži.
Prvi je to bolezen strokovno opisal slavni madžarski ži-vinozdravniški strokovnjak Marek leta 1907. Pozneje so ugotovili, da je razširjena tudi v drugih evropskih državah ter v Ameriki. V Italiji jo je pred časom raziskal prof. Via-nello.
Povzročitelj te bolezni je malo znan. Ve se le, da kužno ohromelost povzroča virus, ki pa doslej še ni bil dovolj raziskan. O njem vemo le, da ostane živ v glicerinu in v hlevskem okolju približno šest mesecev. V bolni kokoši je virus prisoten v velikih množinah v živčevju, včasih tudi v krvi in v blatu.
Maloštevilni strokovnjaki so pa nasprotnega mnenja, da to ni posebna bolezen, ampak samo živčna varianta kokošje levkemije. Torej po njihovem bi je ne povzročal poseben činitelj! Ker se pa bolezen v okuženem, kokošnjaku širi polagoma z ene kokoši na drugo, smo mnenja, da je njen povzročitelj le virusnega izvora in da je kuž na ohromelost kokoši posebne vrste belezeir. Bolezen po navadi napade piščetiee in mlade kokoši v starosti od 3 do 8 mesecev; Bolj redki so primeri, ko bolezen napade piščeta do 3 mesecev starosti in pa odrasle kokoši, fazane ter .purane,
Bolezen se širi z zaužitjem hranti all bode,1- ki je bila o-kužena z iztrebki bolnih kokoši. Večkrat se tudi piščančki zvalijo z bolezenskimi klicami v sebi. To pa le tedaj, če smo podložili jajca, ki so jih znesle bolne kokoši.
Bolezen se med kokošmi širi izredno počasi. Zlasti v začetku bomo opazili le osamljene primere obolenja. Sele po nekaj mesecih se bo število ohromelih kokoši povečalo. Vendar večji obseg bo bolezen zajela v kurniku šele po enem ali dveh letih po prvem pojavu obolenja. Tedaj bo zbolelo tudi do 60 odst. kokoši.
Bolezen zanesemo v kokošnjak z nakupom bolnih kokoši ali jajc za valjenje, ki so
MEDJA VAS
Po dolgem času bi radi spet načeli vprašanje, ki se vleči' že dolgo vrsto let. Gre za pot, ki vodi iz naše vasi v Cerovlje in naprej v Mavhinje. Sempolaj m Zgonik — pot, ki je danes neprevozna zaradi obupnega stanja cestišča.
Ureditev te poti bi bila velikega turističnega pomena, a tudi domačini bi od nje imeli veliko korist. Pred leti je bilo to vprašanje sproženo v občinskem svetu, vendar je ostalo vse na mrtvi točki, Želeli bi, da se zadeva ponovno prouči in tudi reši. Občina bi lahko to delo vključila v prihodnji gospodarski načrt, izvedli pa bi ga lahko pod okriljem SELAD.
Tudi obcestni zidovi v va-
BAIOVICA
Pred nedavnim je v Ženevi umrl sloviti švicarski fizik raziskovalec Avgust Pic-card, ki se je 27. maja 1931 kot prvi zemljan dvignil z balonom 17.000 m visoko in ki je leta 1953 zgradil »batiskaf«, s katerim se je njegov sin spustil 3.15o m globoko v morje.
»Batiskaf« so gradili v Trstu in Tržiču in prav zaradi tega je potem dobil ime »Trie-ste«. Ko so ga gradili, je bil prof. Piccard tudi nekaj časa v Trstu in nekega dne — ali točneje 23. marca 1952 — ga je pot zanesla v Bazovico, kjer se je ustavil v gostilni »Pri pošti«. Naši ljudje so ga seveda takoj spoznali in se z njim pogovarjali. Nekdo se je spomnil in mu ponudil v podpis razglednico s sliko Bazovice, ki jo je slavni učenjak rade volje podpisal.
Prav zaradi tega, čeprav neznatnega dogodka, se bomo slavnega pokojnika vedno spominjali.
si so v zelo slabem stanju in bi jih bilo treba popravi-
ti. Odkar sta v vasi dve novi napajališči, so vaške poti bolj
snažne, a še vedno ne dovolj. Zaradi tega bi želeli, da oi
jih od časa do časa očistili.
V tej zvezi moramo še omeniti, da bi bilo dobro poskrbeti za obcestno kanalizacijo.
In še eno vprašanje naj o-menimo. Želeli bi, da bi občinska uprava poskrbela, da se ob cesti proti Stivanu nasadi drevje (bresti, akacija, orehi ali kaj podobnega), tako da bi vaščani poleti ne občutili tako močne vročine, ko morajo pešačiti iz Stiva-na domov ali obratno.
Slabo vreme zelo otežkoča delo na polju in v vinogradih, saj nekateri niso utegnili niti še povezati trt. Edinole krompir je bil v glavnem posajen, vse drugo pa je močno v zaostanku. Želimo si lepega vremena, da bi zamujeno delo čimprej nadoknadili.
Zaradi slabe vinske letine lansko leto še ni bilo v vasi nobene osmice. Sedaj pa se slišijo govorice, da bo za veliko noč odprta osmica, vendar bomo to pravočasno sporočili.
Jih znesle bolne kokoši. Kužni ohromelosti podležejo najraje slabo in enostransko . krmljene živali ter kokoši, ki so oslabljene zaradi mrčesa (zlasti one, ki so polne kur-jancev), ter kokoši, ki živijo v neprimernih kurnikih. V zvezi s tem bi lahko rekli, da vitamine A in B lahko uporabljamo kot preventivno sredstvo proti tovrstnemu o-bolenju, ne pa kot zdravilo. Inkubacijski stadij pri tem' obolenju traja zelo dolgo in sicer od enega do osem mese-cev. To se pravi, če smo bo-, lezen zanesli v hlev kakorkoli, ne bo izbruhnila takoj, ampak še čez več mesecev.
Prvi bolezenski znaki se pojavijo na nogah — kokoš težko in nerodno hodi. Noge so na videz popolnoma zdrave, le kokoši ne držijo več pokonci. Ohromela žival se bo skušala nomikati naprej s pomočjo peruti. Slednjič ji tudi te ohromijo in kokoš obleži z nogami iztegnjenimi eno naprej in drugo nazaj. Značilne za bolne kokoši so spremembe na očesu. Pri zdravi kokoši je oko svetlo, pri bolni pa postane motno. Sareni-ca je pri zdravi kokoši ru-meno-oranžne ali sive barve, pri bolni pa sivoumazane ali celo zelene barve. Zenica je pri zdravi kokoši lepo okrogla ,pri bolni pa postane o-valne ali celo kvadratne oblike. Bolno kokoš polagoma napade tudi driska. Ohromelost se ji razširi tudi na mlin in črevesje, kar povzroča, da kokoš ne more več jesti. Zaradi paralize nekaterih živcev, bo bolna kokoš prej ali slej tudi težko dihala.
Zgoraj opisani znaki napredujejo zelo počasi. Da se pojavijo vsi, mora poteči nekaj tednov ali celo mesecev. Za kužno ohromelostjo pogine 50 odst. obolelih kokoši. Tiste pa, ki ozdravijo, so za vse življenje prenašalke kužj nih klic ohromelosti in zaradi tega nevarne za okolico. Cim se v kurniku pojavijo primeri ohromelosti, bomo z ugotovitvijo sprememb na o-česih ohromelih kokoši mogli postaviti pravilno diagnozo.
Proti obolenju ni zdravila. Zaradi tega svetujemo, da se v takih primerih pobijejo vse bolne kokoši in pa tudi zdrave, ki so živele v dotiku z bolnimi. Meso kokoši, ki so dalj časa bolehale za to boleznijo, ni ve{ užitno. Najbolje je, da takoj kokoši zakopljemo. Pač pa lahko uporabimo v prehrambene namene meso tistih kokoši, ki so bile pobite takoj ob prvem pojavu obolenja in pa meso domnevno okuženih kokoši, ki so bile pobite pred pojavom zunanjih znasov obolenja.
Preden kurnik napolnimo z novimi kokošmi, ga moramo skrbno razkužiti. V ta namen se posvetujmo z živinozdrav-nikom. Da ne bomo zanesli klic kužne ohromelosti v naše kurnike, bodimo previdni pri nakupu jajc za valjenje ali pa pri nakupu piščančkov. Jajca za valjenje in pa piščančke kupujmo pri tistih kokošerejcih, ki imajo zares zdrave kokoši v kurniku. V zvezi s tem moramo povedati, da kokoš včasih ne more hoditi tudi iz drugih razlogov.
Takih znakov pa ne bomo opazili pri kužni ohromelosti. Pri kužni ohromelosti nasta. nejo patološke spremembe le na živčevju. Ostale spremembe pa nastanejo zaradi podhranjenosti kokoši, ki ne mo-fe več jesti zaradi paralize mlina in črevesja.
V torkovi številki je »Primorski dnevnik« prinesel vest, da razsaja na Tržaškem epi-zoozlja laringo-tracheitisa.
Za laringo-tracheitisom zbolijo poleg kokoši tudi fazani. Obolenje je virusnega značaja in napade okrog 90 odst. kokoši v kurniku. Obolele kokoši imajo otekle in pokrite s sluzom zlasti prve dihalne organe, kar je za ugotovitev obolenja značilno. Napadena kokoš boleha od 1 do 4 tedne. Po tem času ali ozdravi ali pa pogine zaradi zadušitve. Ugotovljeno je bilo, da pogine zaradi laringo-tracheitisa od 5 do 50 odst., bolnih kokoši. Bolezen razsaja zlasti v zimskih mesecih. Kokoši pa obvarujemo pred obolenjem i cepljenjem.
Obiščite kmetijsko trgovino j/p
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica 53
Pri nas dobite: koncentrirana krmila sa sivino po selo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim saje-dalcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila
Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 15.5, najntžja 6.7, ob 19. tiri 13; vlage 37 odst., zračni tlak 1017.4 raste, veter 2 km jugoza. hodnik, nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 11
stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 8. april*
Albert	-
Sonce vzide ob 5.33 in zatone 18.41. Dolžina dneva 13.07. W vzide ob 8.07 in zatone ob 2-> Jutri, PONEDELJEK, ».
Tomaž
Odhod delegacijo FIOM v Genovo
Važnost vskladitve borbe delavcev ladjedelske stroke
Delavci se ne bore le za izboljšanje prejemkov, marveč tudi za obstoj ladjedelnic
V petek ponoči je odpotovala v Genovo delegacija tržaških ladjedelniških delavcev FIOM, v kateri so zastopniki notranjih komisij ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in Tržaškega arzenala ter tajnik tržaške FIOM Se-milli. Delegati bodo stopili v stik z ladjedelniškimi delavci v Genovi in s tamkajšnjo FI OM, ki se prav tako bori za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev in proti načrtom, da se število ladjedelnic skrči. V tej borbi je namreč važno, da se navežejo neposredni stiki med delavci in sindikalnimi organizacijami tudi zato, da se borba vskladi. Stavkovno gibanje se namreč razvija po splošnem načrtu FIOM vendar pa verižno, tako da jo zdaj napovedo tu, zdaj tam. Koordinacija pa je še toliko bolj potrebna, ker se mora boriti FIOM sama in jo zlasti pri nas zavira Delavska zbornica OISL.
Po vsej državi je zaposlenih v ladjedelaki industriji okrog 50.000 delavcev, in sicer 37.500 v ladjedelnicah IRI, ostali pa v zasebnih ladjedelnicah. Vsi ti delavci seveda niso organizirani v FIOM, ki vodi stavke, pač pa se jih udeležuje stavk P° vsej državi povprečno po 80 odstotkov. Ti delavci so sedaj med najslabše plačanimi strokami, medtem ko so bili nekoč med najboljšimi. Razen tega pa je delo v ladjedelnicah tudi težje in bolj nevarno kot marši-, kje drugod, kar kažejo tudi številne nesreče na delu. Tako je bilo lani v sami ladjedelnici Sv. Marka pet smrtnih nesreč in več sto ranjenih pri nesrečah na delu. Zaradi lažjih nezgod in udarcev pa se je moralo obrniti na ladje-delniško ambulanto kar 3.500
po večkrat. Tako je moralo podjetje izplačati delavcem kar 40.000 neopravljenih delovnih ur, ker so morali po zdravniško pomoč v ambulante Zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu (INAIL). Razen tega mora delati večina delavcev na prostem, zaradi česar so med njimi razširjene bodisi pljučne bodisi revmatične bolezni.
Druga plat je zaposlitev delavcev. Pred kratkim smo brali v nekem demokristjanskem tedniku, da so sedaj dejansko zaposleni vsi delavci v ORDA, ker imajo ladjedelnice v Trstu in Tržiču za okrog 450.000 ton ladjevja v gradnji, tako da je zagotovljeno delo do konca 1963 pri gradnji ladijskih trupov in del leta 1964 pri njihovem opremljanju, Kljub temu pa je več sto delavcev suspendiranih, ker včasih ne morejo zaposliti vseh pri gradnji ladijskih trupov, včasih pa pri opremljanju, kar pomeni, da ladjedelnice ne izkoriščajo vseh proizvodnih zmožnosti.
Ladjedelnici Sv. Marka pa grozi v bodočnosti tudi skrčenje dejavnosti, ker ni v seznamu ladjedelnic IRI
znamu ladjedelnic IRI, ki jih mislijo obnoviti. Za sedaj ima naročila, toda kaj bo pa v bodoče? V Rimu so dali glede tega neka zagotovila in obljube, a tem obljubam delavci ne verjamejo. Zato pomeni pri nas borba delavcev tudi o-brambo obstoja ladjedelnice in ne drže trditve sindikata kovinarjev CISL, da proglaša FIOM stavke iz političnih razlogov.
Iz vseh teh vzrokov je popolnoma upravičena zahteva ladjedelniških delavcev po sklenitvi dopolnilne pogodbe za ladjedelniško stroko, po zvi-
šanju mezd za 20 odstotkov in delavcev, kar pomeni, da so | po skrajšanem delovnem ur-se razni delavci udarili tudi I niku.
«slllilliliiilliillai>lMiilllal>i>>iMli*a>«lall<*l<llll*<ll*lll*tl*lll*a*l»liilallal|*ll*l*llllllilll'll<*ia*l*'i||l
Delovanje protiregionalističnih til
Kaj se skriva za skrbmi za usodo gospodarstva Trsta
Združenje industrijcev tržažke pokrajine in Združenje srednje in male industrije proti avtonomni deželi
Tudi v našem mestu so pro-tiregionalistične sile aktivno na delu. V preteklem tednu je izvršni svet Združenja industrijcev tržaške pokrajine na skupni seji z izvršnim svetom Združenja srednje in male industrije sprejel resolucijo v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. V resoluciji tržaški in-dustrijci ugotavljajo, da ustanovitev avtonomne dežele ne bo rešila tržaških vprašanj, ki so povezana s splošnim vsedržavnim gospodarstvom. Poleg tega ugotavljajo, da avto-n mna dežela ne bo združila pokrajine v naši deželi, ampak bo povzročila med njimi še večja razprtja.
V tej zvezi se industrije! sklicujejo na znano geslo gospodarske in politične desnice, češ da izredne gospodarske potrebe Trsta ne bodo mogle najti ustrezne rešitve v avtonomni deželi s posebnim statutom, zaradi različne gospodarske strukture Trsta in Furlanije Pri tem poudarjajo, da dežela ne bo mogla s svojimi sredstvi podpirati nujen razvoj tržaškega gospodarstva v isti meri kot ga sedaj podpira država s svojimi dotacijami. Hkrati pa ugotavljajo, da je sedaj nemogoče ustanoviti avtonomno deželo s posebnim statutom v mejah, ki jih predvideva republiška u-slava. Zato so soglasno sklenili, da je treba preprečiti ustanovitev avtonomne dežele-s posebnim statutom Furla-
nija-Julijska krajina.
Skoraj z istimi argumenti je zavzel stališče proti ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina vodja tržaških liberalcev odv. Mor-purgo na nedavnem kongresu
Italijanske liberalne stranke v Rimu. V svoji intervenciji o tem vprašanju je odv. Mor-purgo poudaril, da Krščanski demokracija ni hotela ustanoviti avtonomnih dežel niti takrat, ko je imela v parlamentu absolutno večino. Sedaj pa čutijo demokristjani potrebo po izvajanju zadevnega člena ustave, potem ko so se sporazumeli z Nennijevi-mi socialisti in s tem še enkrat žrtvovali koristi Trsta. Mi smo prepričani, je dejal odv. Morpurgo, da tržaška gospodarska in drugi vprašanja ne bodo našla rešitve v av-
tonomni deželi. V tej zvezi je svoje prepričanje, da
Sestanki NSZ
Neodvisna socialistična zveza je v preteklih dneh začela prirejati sestanke članov in somišljenikov. na katerih se razpravljat o ustanovitvi avtonom. ne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina.
V tem tednu sta bila dva sestanka. in sicer na sedežu NSZ v Dolini, kjer Je govoril dr. Jože Dekleva, in na sedežu v Ul. sv. Frančiška, kjer Je govoril tajnik NSZ tov. Laurenti-
13. MAJA V BRDIH
Mladinsko
zborovanje
«Za mir in prijateljstvo«
V nedeljo, 13. maja prireja mladina zborovanje za »Mir in prijateljstvo* v Vipolžah v Brdih. Na zborovanju bo sodelovala mladina iz Avstrije, Italije in Slovenije. Dopoldne bodo razne športne prireditve, ob H. uri svečani del, ob 14. uri kulturni program in nato do poznih večernih ur petje ter ples.
Točna navodila glede odhoda bodo pravočasno sporočena. Vpisovanje na vseh sedežih prosvetnih društev na Tržaškem in Goriškem ter na sedežih Prosvetne zveze. Za Izletnike s tržaškega področja znaša vpisnina 1100 Ur, v kar je vključena vožnja z avtobusom in kosilo.
Vpisovanje se zaključi 8. maja.
Gostovanje ljubljanskega Mestnega gledališča
Odlična odrska izvedba »Zakonskega vrtiljaka*
Obilo zabave in užitka ob dovršeni igri - Danes ponovitev
Pred tednom ljubljanska o-pera z orkestrom zborom in solisti, snoči ljubljansko Mestno gledališče, dve gostovanji, ki nam nista pomenili samo nadaljno učvrstitev naše kulturne povezanosti z matičnim narodnim in kulturnim središčem, temveč sta nam posredovali tudi del tiste glasbene in gledališke umetnosti, ki se tako bohotno razrašča onstran meje z novimi mladimi silami in na starih bogatih tradicijah.
Mestno gledališče iz Ljubljane ki je sicer že bilo naš gost v Trstu, se nam je tokrat predstavilo z «Zakon-
skim vrtiljakom» Leslie Ste-vensa ki nosi v gledališkem listu poanasiov «rreaavanje o monogamiji v dveh delih» in ki je v bistvu lahkotna komedija z «drobnim zrnom ironije» na teorijo m prakso v zakonskem življenju. Mo-nogamija ]e čednost, je rezultat civilizacije, toda kako malo smo v bistvu čednost-ni, kako malo civilizirani, ie nas lahko v naši »neomajni* zvestobi zamaja taka plavolasa, slokonoga, vitka in očarljiva švedska pojava! To nam hoče povedati komedija in nas, ljudi iz mesa in krvi, tako mimogrede in blagohot-
IHIUIIIIHHIIUIUIUIHIHHIHHI...................MIH....IMMIIII1...IIIMI.........................................................................................I....UH
V blagajni Delavskih zadrug zmanjkalo vet milijonov lir
Krivca primanjkljaja to odkrili in prijavili policiji
Na osnovi pregledov, ki so jih izvedli upravni uradi Delavskih zadrug, je bilo ugotovljeno, da je zmanjkalo iz blagajne v preteklih letih nekaj milijonov lir.
Krivca tega primajkljaja, Guida Milosta, je ravnateljstvo takoj prijavilo varnostnim organom, ki so ga v petek ustavili [n pridržali. Upravni svet se je takoj sestal pod predsedstvom predsednika, potrdil delovanje ravnateljstva ter sklenil, da se takoj odpusti z dela odgovornega uslužbenca in da se mu pridržijo vse doklade, ki bi jih moral dobiti ob odpustu. Hkrati pa je upravni svet sklenil, da se primanjkljaj v blagajni takoj krije z razpoložljivim denarjem bilance.
----«»----
Predstavniki PSI pri gen. komisarju zaradi atentatov
Pokrajinski; tajnik PSI Ri-naldo Pittoni, namestnik tajnika prof. Medani in načelnik skupine v občinskem svetu dr. Pincherle so včeraj zjutraj obiskali vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo, kateremu so obrazložili stališče PSI v zvezj z zadnjim atentatom pro. ti prof. Carlu Schiffrerju in glede podobnih terorističnih (napadov, do katerih je prišlo v Trstu. Socialistični predstav, nikj so poleg tega zahtevali odločnejšo akcijo policijskih oblasti, da se odgovorne za atentate preda pravici.
----«»-----
Ustoličena nova posvetovalna komisija za muzeje
izrazil
avtonomna dežela Furlanija-J-ulijska krajina ne bo mogla prispevati k učinkoviti politiki gospodarskega napredka v teh obmejnih krajih, politiki, ki bi mogla biti za vzgled narodom, ki mejijo z našo državo.
Kot torej vidimo, se sedaj, ko je nova vlada levega centra zagotovila izvajanje ustave v pogledu ustanovitve avtonomnih dežel in še posebno obljubila čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, gospodarska desnica nenadoma zavzema za ačimboljšo* rešitev vseh gospodarskih vprašanj Trsta, o katerih je do sedaj razpravljala samo iz zornega kota svojih ozkih interesov. Za temi skrbmi za usodo tržaškega gospodarstva, se skriva predvsem strah pred programom nove vlade levega centra o čimvečji in stvarni decentralizaciji javne uprave, ki bo dokončno izvedena šele z ustanovitvijo tudi avtonomnih dežel z navadnim statutom.
Župan dr. Franzil je včeraj ustoličil novo posvetovalno komisijo zgodovinskih in umetniških muzejev preporoda, ki jo sestavljajo: dr. Mario Mi-rabella Roberti, dr. Raimondo Benussi Gambel, občinska sve-
cio Gioseffi, občinski svetovalec odv. Nello Morpurgo. Krat. ke ceremonije so se udeležili tudi občinski odbornik za šolstvo dr. Mario Gridelli, načelnik VI. oddelka županstva dr. Cizek in ravnatelj zgodovinskega in umetniškega muzeja f. Rutteri.
pro:
Uspela stavka delavcev «Taurus»
Tudi včerajšnja stavka delavcev Taurus je popolnoma uspela. Delavci so zapustili delo na vseh deloviščih in s tem še enkrat pokazali, da ne bodo odnehali od svojih zahtev, dokler se ne začne podjetje z njimi pogajati. Jutri ob 8.30 se bodo zopet sestali na skupščini v Ljudskem domu pri Sv. Ani.
Počastitev spomina 71 talcev na Opčinah
BO DANES 8. T. M. OB 16. URI NA KRAJU NACISTIČNEGA ZLOČINA
Svečanost s polaganjem vencev prirejajo Zveza partizanov, Zveza bivših političnih preganjancev in ANPI (Vsedržavna zveza ital. partizanov), NSZ in SGKZ.
Govorila bosta Nino Gregorič in Karel Pištrovlč
no oplaziti z moralističnim bičem.
Ne mogli bi reči, da je delo kdove kaj. Nasprotno! Sloni na klasičnem receptu trikota s četrtim, skoraj nepomembnim dodatkom, izpopolnjenim s predavateljskimi vložki, ki so obenem vezna nit in vzmet za hitrejše razvijanje zgodbe, alt če hočete, komentar k temu kar gledamo. A kljub tej svoji enostavnosti učinkuje prijetno in vse prej kot banalno. Morda prav zato, ker je tako blizu realnosti, ker je vzeto tako neposredno iz resničnega življenja. Prav gotovo pa zato,- ker so nam ga štirje gledališki igralci predstavili s tako suverenim obvladanjem oarsKe tehniKe m govorice, dejali bi s tako komorno ji-ligransko izdelanostjo, da se ni izgubila niti najmanjša niansa, najskromnejša poanta in niti najdrobnejše zrno ironije. Tina Leonova, Anka Cigojeva, Franci Presetnik m Vladimir Skrbinšek, ta ubrani kvartet štirih skrbno into■ niramh glasbil, nas je resnično ogrel s svojim odrskim «muziciranjem».
K učinkovitosti izvedbe pa je v obilni meri prispevala tudi moderna in funkcionalna scena ter posrečena rešitev vprašanja prostora in časa s pomočjo vrtljive osrednje scene.
Naše gledališko občinstvo ki je do kraja napolnilo Avditorij, je tako prišlo povsem na svoj račun: zabavalo se je in uživalo ob umetniški igri, za kar se je gostujočemu an-samuiu ijuuijans^ega Mestnega gledališča tudi iskreno in toplo zahvalilo z obilnim ploskanjem.
In na koncu še želja, ki nikakor ni izraz vljudnosti tem., več klic srca: Kmalu nasvidenje!
j. k.
llllllllinlHItlllllllHintllHIUIIIIIUIIHIIIIUHIHUlHIIIIIIIHIUIIIIIIIIIHHHIIIIIIIMIIHtHIIIHIIHtllllllllUIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIUIIIIIHIHHIIUIIIIHIIIIIHIUllUlltlllHIIIIIIIIHIHIHIHHlIllUllll
Iz sredstev pokrajinske uprave
Razširitev nevarnega «ozkega grla na Proseku
V kratkem bodo začeli podirati gostilno Lukša
V letošnjem proračunu po--krajinske upravg je, tudi izdatek 24 milijonov lir za odpravo ozkega grla na pokrajinski cesti na Proseku in za gradnjo novega odseka te ceste, ki bo še za vasjo.
Najprej bo pokrajinska u-prava začela z deli v vasi, kjer bodo podrli gostilno • Luksa*, da bodo lahko cesto razširili. O teh delih se govori že mnogo časa, zdi pa se, da je sedaj prišel čas, ko bodo vsaj to ozko grlo pokrajinske ceste na Proseku v najkrajšem času odpravili.
Načelnik oddelka za javna dela pokrajinske uprave je dejal, da bi morala biti dela v vasi končana že junija letos. Ostane nato še vprašanje gradnje novega odseka ceste, ki bo tekla za vasjo. Ta od-
tovalka Luciana Benn, dr. De-1 sek bo služil zlasti tistim vo-
MHHUHIHHHIIIHHIHIIIHHHIIIIIHHHHIIIIIlIHUllllHIIIHIIHIIIHIHIHIHIIIIIIflHHHItHIIIIUHIIH
Včeraj v Ul. Seminario
Priletna mati žrtev svojega pijanega sina
Sin je vendar
mater že večkrat pretepel, nikoli ni hotela prijaviti
g«
Germano Koren star 37 let, se je včeraj ponoči vrnil domov v Ul. Seminario 9 precej v «rož’cah». Spravil se je na svojo mater 70-letno Amalio Petrusso, ji razbil nos, ranil ličnico in prizadejal še druge rane po obrazu, ozdravljive v 12 dneh. Ponesrečeno ženo so odpeljali v civilno bolnišnico.
Ob 2.30 po polnoči pa je Korena pričela peči vest. Odšel je na kvesturo, kjer je
Včeraj zjutraj ob 7.30 je odpotovala v Jugoslavijo delegacija mladincev KP1 Iz Trsta in Gorice. Delegacijo vodi tajnik komunistične mladine Perini. Delegacija bo obiskala PostoJ. no, Ljubljano, Velenje, Šoštanj, Slovenj Gradec in Ravne, kjer sl b0 ogledala razne in dustrijske naprave in navezala stike z mladino Slovenije. V Trst se bo vrnila v pone deljek zvečer. Na obmejnem bloku Fernetiči so delegacijo sprejeli predstavuiki mladine Slovenije tov. Hudej, Rudolf, in Sirčelj iz Ljubljane
povedal, kaj je storil. Policija ga je zaslišala in vtaknila v zapor.
Koren, ki je po poklicu zidarski delavec, že precej časa pije. Pogostoma se vrne domov pijan in se znaša nad svojo priletno materjo. Suva jo v rebra in želodec, toda mati vse tiho prenaša, ker noče sina prijaviti policiji in ga spraviti v še večjo nesre-čo.
Tudi včeraj se je ponovil žalostni dogodek, ki so ga sosedje že tolikokrat čuli. Sin jc prirobantil domov in odšel naravnost v sobo svoje matere. Lotil se je je s pestmi in ji je do dobrega razbil obraz Pozneje je šel na kvesturo in se izpovedal. Dogodek pa je skušal čimbolj omiliti. Rekel je, da je mater samo pahnil in da v pijanosti ne ve, kaj počne. Petrus-sova ni bila istega mnenja. Dostavila jc, da se je kaj takšnega že večkrat pripetilo, le da vse skupaj prikriva, ker noče sina spraviti v še večjo i nesrečo.
zilom, ki bodo vozila z Opčin proti Križu ali obratno in ki se tjodo hotela izogniti naselju. Svoj cas sq, predvidevali gfadnja samo ‘ ene ali druge variante. Končno pa so le prišli do ugotovitve, da je treba čimveč avtomobilskega prometa, ki ni namenjen v vas, usmeriti izven naselja. Za sedaj pa so dali prednost odpravi ozkega grla v vasi, da se dokončno odpravi ta nevaren prehod skozi Prosek. ------------«»---
SPOROČILO ŽUPANSTVA
Razpis natečaja za šest vrtnaric
Županstvo je razpisalo notranji natečaj za šest vrtnaric v stalnem seznamu — skupina B — red VII — za otroške vrtce v tržaški občini.'
Natečaja se lahko udeležijo samo tiste vrtnarice, k; so v seznamu namestnega osebja za otroške vrtce za leto 1961-62, ki so bile v službi v omenjenem letu m ki jim je bila priznana usposobljenost na enem od predhodnih javnih tečajih, ki jih je razpisala tržaška občina in na katerih so dobile najmanj 135/225 točk.
Prošnje za udeležbo na tem natečaju morajo biti predložene občinskemu sprejemnemu uradu, soba 32, najkasneje do 12. ure 5. maja t. 1. Prepis razpisa natečaja je na razpolago vsem, kt se hočejo udeležiti natečaja, na občinskem oddelku za šolstvo, v občinski palači. II. nad., soba 97.
---«»-—
Huda prometna nesreča blizu Devina
Kolesar pred avtomobilom trčenje je bilo neizogibno
Ponesrečenega kolesarja so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico v Tržič
Na
na :je
obalni cesti blizu Devi-včevaj nekoliko po 9. uri 35-letni Egidij Winkler iz Gorice, Ul. Catterini 21, lastnik avtoprevozniškega podjetja iz Ul. Duca D’)Aosta 19, povozil z avtom 29-letnega Eu-gena Zavadlala iz Velikega Dola. Zavadlal je bil naslonjen na svoj bicikel in se je razgovarjal z neko žensko za avtobusom, ki je stal na postajališču, da bi se vkrcali potniki. Poslovil se je od ženske, skočil na bicikel in zavozil čez cesto, toda prav tedaj je privozil Winkler, ki je bil namenjen proti Sesljanu.
Trčenje je bilo neizogibno, ker je šofer nenadoma zapazil pred seboj kolesarja in je zaman pritisnil na zavore ter krenil vozilo, da bi preprečil nesrečo. Zavadlal je treščil s kolesa, Winkler pa mu je takoj priskočil na pomoč. Nekdo je poklical rešilni avto iz Tržiča, da so ponesrečenca odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na kirurški oddelek. Kolesar se je hudo pobil po trebuhu in čelu, zlomil si je desno nogo in zapestje desne roke, dobil je živčni pretres in se pobil ter ranil po rokah in nogah.
---«»----
ortopedski oddelek. Pri padcu si ;e spahnil desno ramo in se no moral zdraviti, dva tedna.
Nesreča na delu
Na delu v elektromehanični delavnici v Ul. Ghirlandaio se je včeraj ponesrečil 21-letni Sergio Burlin iz Ul. S. Mau-rizio 1, ki so ga sprejeli na dermatološki oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni. Burlin je neprevidno odprl radiator avtomobila, pa jc puhnila sopara in ga oparila po obrazu.
Zaradi pokvarjene luči je padel z motorjem
Včeraj okrog 2. ure po polnoči se je 29-letni Rafael Starc s Kontovela št. 43 peljal z
Že v četrtek zvečer se je 7-letnl Roberto Milosich z Vrdel. ske ceste št. 15 oparil z vrelim mlekom po levi roki in levi nogi, toda šele včeraj so ga odpeljali v bolnišnico.
motorjem iz Križa na Prosek, imel pa je smolb, ker se mu je sredi poti nenadoma pokvarila luč. Zaradi tega je izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. ,Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na
IIIIIHIIIII......
Komaj se je rešil iz nevarnega požara
su*
Sekal je drva, ko se je vnela ha trava in so ga obkolili plameni
Padel je v morje
Včeraj okrog poldne je 61-letni Giuseppe Fornasaro •* Ul. Trauner I pripeljal pesek in drug; material k pomolu pri ribarnici. Že je hotel pristati, pa se je barka prevrnila zaradi preobremenjenosti in Fornasaro je padel v morje, desno nogo pa mu je potisnilo med stranico ladje in pomolom. Priskočili so mu na pomoč in ga rešili iz morja, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zlomil si je desno na go in se premrazil, zaradi česar se bo moral zdraviti 2 ai' 3 mesece.
Zaradi hudih opeklin po vsem telesu so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo na dermatološki oddelek 52-letnega Maria Miliča z Opčin — Narodna ulica št. 83. Milič je okrog, 13. ure sekal drva in grmovje na parceli ob cesti, ki pelje na Prosek in je last 35-letne Marije Vremec por. Grizon iz Proseške ulice št. 103. Parcela je oddaljena od hiše 300 alj 400 m. Iz neznanih vzrokov je nastal požar, ki se je naglo razširil, ker je gorela suha trava. Nenadoma je bil Milič obkoljen od plamenov in se je hotel rešiti. Vnela se mu je obleka, a se je hitro siekel. Na sebi je i-• me| le ožgano spodnjo majico in čevlje ter tako pribežal v vojašnico 82. regimenta, ki je tam v bližini.
Revež je dobil opekline po vsem telesu in so mu vojaki priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto, da so ga od-i peljali v bolnišnico. Vojaki so
tudi pogasili požar, ki je zajel 3.000 kv. m površine in je trajal dobro uro.
----«»-----
Aretirana mladeniča zagrešila 21 tatvin
S tiskovne konference na letečem oddelku policije
Leteči oddelek kvesture je prijavil sodmjskim oblastem dva mlideniča, ki sta zagrešila vet tatvin. Gre za 24-let-nega Erminia Comarja s Staro istrske ceste 25 ter za 19-letnega Emilia Stoparja iz U-lice Valmaura 2 (begunsko taborišče).
Policijske oblasti so prišle na sled tatinski dejavnosti o-beh mladeničev ob 23. uri 30. marca. Potek dogodkov, ki so privedli do njune aretacije, je sinoči opisi! na novinarski konferenci kap. Morandini, ki nadnmestuje dr. Capna, vodi-telia le’ečega oddelka kvesture.
Faganel razstavlja
\ v Ul. Geppa
V Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa št. 9 so sinoči ob IS. uri otvorili likovno razstavo, ki jo organizira Slovenska prosvetna zveza. Mladi slikar Robert Faganel je razstavil okoli 30 olj in sicer nekaj tihožitij, nekaj krajin, cvetja ter še nekaj slik z drugačno tematiko. Razstava bo odprta do 14. t. m. in to vsak dan razen ob nedeljah med IS. in 20. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
gostuje v okviru Slovenskega gledališča iz Trsta danes 8. aprila ob 17. uri v tržaškem Avditoriju
s komedijo Leslie Stevensa
ZAKONSKI
VRTILJAK
Prevedla: Maila Golobova Scenograf:	Arh. Sveta
Jovanovič
Kostumi: Valči Ilovarjeva REŽISER: Igor Pretnar
Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pred. stave v baru Moscolin (nasproti Avditorija).
GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA
priredi
danes 8. aprila ob 16,30
v Ljudskem domu v Križu
GLASBENO ZABAVNI VEČER
Na sporedu:
1.	Slovenske moderne in narodne pesmi
2.	Vanek in Drejček po svetu (Glasbena šaljivka V treh dejanjih)
Vljudno vabljeni.

PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
uprizori danes 8. aprila ob 17. uri v dvorani na Kon-tovelu dramo v dveh dejanjih Petra Petroviča
KLIC ZEMLJE
Režira Jožko Lukeš
Igra je prenesena v domače okolje in narečje. Vljudno vabljeni!

Slovensko gledališče v Trstu
priredi v sredo 11. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah komedijo Dario Fo
ARHANGELI IN AVTOMATI
Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lelja Rehar-Sancin Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Ružič a Fanelll Gilasba; Florenzo Carpi Režiser: Anton Marti, k. gost Ponovitev v nedeljo 15. a-prila ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Nazionale 14.00 «Sesti Ju*a jjj! sesto eroe). Tony curt 1 mes Francisous.
Fenice 14.30 «Pasji svet«> ^ do cane). Technlcolor. J* j tijev velefilm. P«P#V1 mladini.	^
Exce!sior 14.30 »Sedem grehov« (I 7 peccati C" 1 Marina Vlady, Laurent zleff.
Grattacielo 14.00 »Ena,
(Un0 due tre). Nova komedija Billyja wilde ,y
nviiicuija
Arcobaleno 14.00 «Stirje
Apokalipse« (I auattro e(I^i »i
lieri <jell’Apocalisse). ‘"‘ii lor. Gleri Ford, IimrM J Superclnema
upercinema 14.30 «Sarn>W j %
novanje« (Lappartanie««^ g
lo scapolo). Barve
Richard
fr'
Tuesday Weld, mer.
Alabsirda
nlcolor.
Va Koscina. Gabriele Prepovedano mladini. ^ J*
14.00 «Jessiea»- Sr M: Angie Dickl-n^ £
• im n,ohriple *
Aurora 14.30 «Kitajska na» (Storia Cinese). p
Cristallo 14.15 »Razporoka , k talijansko«. (Divorzio *• na). Marcčllo Mastrota Prepovedano mladini, ufl.,. Garibaldi 15.00 »Piknik 7 ((i M (Pionic in Afrika). 1	| j~
lor. Peter Alexander. -i Capitol 13.30 »Nežna j* j C (Tenera e la notte). **)
Jones, Joan Fontaine. ^ .
ite
Italia 15.00 »Prestol za
Impero 15.00 »Pogled z
(Uno sguardo dal P1
rifesi
iJ.uv tiricaivi • ,	» jv
(Un trono per Christie. • # nlcolor. Cristina Kau(("

Angel Aranda. , Massimo 14.00 «Meč Is>**’W f
Ahd
spada deirislam).
Folco Lulli, Lubna
Moderno 14.00 »KarabihJ*^ i ^ no Manfredi. Pepplh0 f ^ iIppo Zadnji dan |cj Astoria 14.30 <rIj0^jrci*d| 'h'
9herwooda» (Gli f Sbervvood). Technlc®1 chard Greene.	C0[
Astra 15.00 »Atlantida, tiff| na celina« (Atlantide
te perduto). _________#r(a 1^“
caval'0 rod WaV^
Vittorio Veneto 14.00
vem hrbtu« (A
tigre).	„„,*p
Ideale 14.00 «1 romarji..,,, Technlcolor. John
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA '
V TRSTU
priredijo v nedeljo, 15. aprila ob 16,30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« Vrdelska cesta št. 7
dramo v treh dejanjih
JEZUSOVI
APOSTOLI
Po motivu iz romana Leonharda Franka napisal J. J.
Režiser: Stane Starešinič Scenograf: Ivo Kufersin
Godi se v nemškem mestu Wiirzburg tik po drugi svetovni vojni.
[poasBon©
Slovenska prosvetna zveza v Trstu prireja v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9-1. razstavo mladega slikarja Roberta Faganela. Razstava bo odprta do 14. aprila dnevno od 18. do 20. ure, razen nedelje.
LOTERIJA
bari	51	87	55	81	67
CAGLIARI	75	82	32	48	38
FLORENCA	20	75	89	49	25
GENOVA	27	6	55	59	37
MILAN	84	74	30	50	8
NEAPELJ	9	23	65	57	8
PALERMO	7	38	61	3	52
RIM	41	79	20	8	9
TURIN	46	30	28	86	41
BENETKE	27	39	12	28	37
ENALOTTO
X21 Ul 1XX 112
Kvote: 12 točk — 21.202.000 lir, 11 točk — 68.800 lir. 10 točk — 7.900 lir.
---«»----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Redenzione Trg Garibal. di 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravastni, Trg Llberti 6; Al Gaieno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. 1-van).
---«»----
Danes so odprte naslednje le. karne: Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Plcciola, Ul. Oriani 2; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Ra-vaslni, Trg Llberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Vernarl, Trg Valmaura 10.
fmTmnTmTmTmrrrmrmrmm
GLASBENA MATICA
------ l' H S T ----
V soboto, 14. aprila ob 20.30 v Avditoriju
akademija glasbene šole
Sodelujejo solisti, pevski zbor p- d. Prosek-Kontovel, združeni mladinski pevski zbori ter orkester Glasbene Matice.
nnnnnnmrnfmrmTmmmni
VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Verdijeve opere «Otello» z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigira Francesco Molinari P rade 111.
V četrtek ob 21. url otvoritev sezone Spomladanskih simfoničnih koncertov 1962 s Tržaškim filharmoničnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Ferdinanda Pev! talija. Program obsega skladbe Bocoherinija, Mendelssohna, Busonlja, Francka in Stra-vvinskega.
TEATHO NUOVO
Danes ob 17. uri zadnja ponovitev Squarzinove igre «Tri četrtine meseca«. Znižane cene.
Danes ob 21. urj za Univerzitetni krožek predvajanje sovjet skega filma »Neodposlano pi. smo«, i
Jutri 9. aprila ob 21. uri za Koncertno društvo nastop London Mozart P)ayersa s skladba, mi Haydna, Mozarta In Schuberta
Marconi 14.00 «Me.|e ® d (Le frontiere del Sl°Učiei| nlcolor. Phil Carey. ‘ kanlca v technicolon11- Tet . Abbazia 14.30 »Tatar'*- ^ color. Orson VVelles, Mature. Liana Orfei. .,utitc Odeon 14.00 »Sla P°., fl>.
(Furia d'amare) Err <u Skedenj 14.00 »Tiger* s/ gre). - Technlcolor Granger. Anthony s
Kino fflSKliK-Bf*
« t- .2-
predvaja danes *•. jiin1 ob 17. uri barvni
<ALAM0»
Igrajo: Sterilni Apna Maria Alber*njt Ernest Borgnina
tur Hunnic«11 *
Dr. Sonja
bo odsotna od 1®- ^ aprila t. 1-
S;
ki
«1,

'Hi
'iti
PISANICE
so v Beli krajca barvana, °kr®sj(!g
velikonočna )aLjeliK s katerimi r*zv^. naše malčke.
TRŽAŠKA KNJI° «, m
Ul. sv. Frančišk* j8
vam nudi P ^
po zelo ugod™
Naznanjamo žaJostjr#I*.J je preminila nase in tašča
Marija Ma1® vd. Kočija«,
po domače *v,'!£)Sti
, Odlil... lorOS"
V 84 letu sta ' m ( Pogreb drage EK „b «
v ponedeljek, U-4-^Jšč'e "
na domače pokoP1 zovici.
žalujoči in snaDa
Bazovica, 8.4.1962-

TRŽAŠKA KNJIGARNA
1
Trni - Ul. «v. UrimčiAkn 2«> Telelun «1-71)2
NOVO:
Italijanske pravljice
L 900
Indijanske pravljice
L 900
ZAH VA LA
Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so z
1 1 ok *- r*	L : — _ '
z na£g“"
čustvovali ob prerani izgubi našega nepozabni-*
JOŽETA STOPARJA
(Baldon)
Posebna zahvala g. zdravnikom, darovalc^jj
spre011

cev in cvetja ter vsem onim, ki so ga »k--njegovi zadnji poti.	rOP^
ŽALUJOČA DRUŽINA S1
Trst. 8.4.1962.
kt\VA> SJV*HT1 IN POHOKE
** rodi! a?rila 1962 se Je v Tr-! os«b °i 0 otrok, umrlo pa Je
uf?' 70~letni Glovannl H Mar-,”?!'tna Mar>a Lucach ‘lrK> pij*1 1 92->etnl Massimi-I' v4 "-'etna Teresa Mi-Co*Wzo	,?ara’	Spletni	Nlcolo
J 78-l'etJ, J.tni Giuseppe Ll-93j', 1 Ermenegildo Male-, fij i, ™* Rosa Marchini, 62. Petni , ^a Ukmar por Sancin, ''Lucian lano	Bellani,	40-|et-
a. u Sl«rl, 83-letna Er-** Renriquez Vd. Verone.
l>' ,0|tUci- ,
« Valu ! knjigovodja Gio Bat. 0 “'krati *?, ln uCiteljica Franca jH	^ i’	klepar	Franco	Perti-
\i	jNnlic	®°sPodinja Hala	Cucia,
lL4,Bmno La"c'ni ‘n Sivijo Purinh San1, postrešček Majd ®fUnji ™ in prodajalka Ida
.''ORiorsčak Mario Zan-CleMa Barna' ;i< Jetiju K Romano Sciortino in $ u^cik vi anca Maria Sago, iti* v !(>SDorti ,a<Jimir Milosavljevič d IStc^Ja Rosarla Pucer, u. f S Lue?rg!? Guerin in učite. d fSik D Turlnetti di Priero, K Jfhlkj'-“rilno Bertoli in pro-*!t»a„ Sv'ra Plego, uradnik If1 2 Ticia»ihWfb'Trau in uradni-Sf gjklo ?} Macor, gostilničar ;i> pttter "rn'	in	vezilja	Liliana
I,Jno L ra<1iotehnlk Giancarlo ilr>4| . gospodinja Marinella kL»W ?v*c	Ernesto	Vigini
kl,|5hlnJa Maria
H*	Bruno
i.HPon»«J nia Noemi Mazzero, >	Delnet	in go-
Zamberlari, po. , M	Senabor	in go.
■.-•»o t/vi a Zanin, prodajalec
^»anh J v« -------j : — ;  tp
^n/TrlLan
Mazzero, ln go-lan, po. r in go.
.... ,	-... ^.-odajalec
1	ti”0 in gospodinja E-
t > i^tini, pleskar Bruno Jtlo, v," knJigovezka Luciana 4 n, '*radnif>ar Riocardo Sturman *^Ht( - ca Rita Bensi, barist ‘ rini in delavka uradnik, Adriano
^S&i-Iarin,
S |„arcls0, ura
^ClT ln -T'w* uraaniK«/variano m/?PSr>CKiinJa Giuseppina Hvk hanik Nicoia Benigno .11 LNa?i Danie»a Zerial, Car-J %k Al, ‘n Ariella Cassoni, O1 baletno 6 Uattaro in Car-''‘O^rudoni. elektroteh.
In nHC P— uw,l‘i eieKiroi 2!^lnja l?ncesc° Gigliotti in
!
S M,‘“nio|o, karabinjer Se-aac|nelli in gospodinja 4 £>ro ,rp°ni, barist Anto-i,4rcl. inan. gospodinja Luciana
Wlt Ea. Angela Oliviero, iualka ,®ar<J° Bertuzzi in pro. I Ib k(ria,ana Drosera, karabi-
l*jeiia 8Tonf0r|aSS<>n in gospodu
. S.iSrfe81,1'- izvedenec Fran-dJl‘RRii .:,1 in uradnica Luigia jNnlr St*nt Antonio Mlotti Uraa Maria Grazia Ber-u "’k Antonio Coslo. "k>. rjdTadnloa Giordana Con. a°<ehnik Giovanni Ric-

S
SKEDENJ
»b danes ». t. m.
k»Url Cinemascope %u *rVni «'m:
‘lli Pravi Zver’ ki si kra. Mrav<co do življenja
'llGF.Hi,
I,((. (La ‘igro)
A' 's}ttS,' GRANGER. 6tL. RARBARA RHUS
fr^iJek, 9. t. m. ob
OB ZORI
I, Ccag>one alTalba) COLHAUN
ciardi in vzgojiteljica Liliana Macorini, kotlar Pietro Boliš in delavka Maria Zovich, uradnik Fdilvlo ZiUillani In šivilja Elda Ghelleri, častnik Renzo Bernar-dlrti in gospodinja Attilia Prodi, častnik Walter Ritrovato in gospodinja Liliana Camerino, u-radnik Gino Pleberger in knjl-govezka Claudia Perinl, upoko. jenec Cario de Pott in gospodinja Silia Venturi, strugar Gui-do Milanese In gospodinja Adele Pertot, steklar Enrico Arban in šivilja Clelia Gris, uradnik Ovi-dio Fornasr.o In študentka Ma-risa Scaroa, uradnik Giovanni Pian in uradnica Graziella Lu-zenberger de Mllerschein. trgovec Roberto Corazza in proda, jalka Liliana Cosimelli, zidar Giovanni T-evlsan in gospodinja Luciana Culiat. uradnik Mar-cello Severi in prodajalka Cate-rina Ravalico, uradnik Giuseppe Dauritz ln gospodinja Regina Os-bat, industrijec Marco Fagioli in učiteljica Glgliota Marinaz, kmet L/Ud ano DalFAgata ln gospodinja Anna Purini, karab. podčastnik Giovanni Battista Sabadini in uradnica Aliče Plttioni, me. hanlk Ruggero Graniero in pro. dajalka Loredana Konradter, ta-petar Pasquale Pešce in šivilja Lidia Scampi, delavec Aurelio Casalln| In čistilka Nerina De-grassi, urar Paolo Sossi in šivilja Vivlana Santieh, sprevodnik Cario Campolongo In likalka Maria Tonchella, sodnik France-sco Ligabiue in učiteljica Maria Laura Muran. električar Mario Cerniava in gospodinja Maria Ban, uradnik Giorgio Machnich in uradnica Marisa Cravos, šofer Roberto Curzl in gospodinja Laura Siftredi, inštalater Franco Licon in šivilja Gemma Andreot. tl, šofer Umberto Tassone in u-radnica Irma Ghersl, študent Da-rio Gemmari ln gospodinja Maria R°sa Itgher, karabinjer Angelo Carozza in šivilja Vanda Superina, mehanik Giuseppe Ma-russi in uradnica Romana Zotti. uradnik Bruno Terzon in uradnica An.iamaria Turk reprezen. tant Ruggero Meroni in gospodinja Fiavig Rittmever. mesar Renato Primosi in šivilja Elda Fiore, pom. častnik Italo Curzo-lo in uradnica Rosanna Starz. grometer Raffaele Guarneri in učiteljica Lucia Palmieri.
OsD©SB
Izlet k Plltvičklm jezerom
SPUT priredi v dneh 22. In 23 aprila izlet k Plitvlčkim jezerom. Potreben Je potni list. Prijave v Ul. Geppa 9 samo do 8 aprila
planlnsko-orlentacl]ski pohod
SPDT priredi danes dne I. a-prlla v dopoldanskih urah pla-nlnsko-orientacijskl pohod v eki. pah. Vabljena društva ln sku-
Še nekaj mest za Dalmacijo
Citatelje obveščamo, da je na razpolago še nekaj mest za naš izlet v Dalmacijo, ki bo od 28. aprila do 1. maja letos. Na razpolago Je nekaj ležalnih stolov ter kabin različne kategorije, ker so nekateri naročniki rezervacijo odpovedali.
Vse interesente, ki bi se hoteli udeležiti našega izleta, pro. simo, da se zglasijo s potrebnimi dokumenti (osebna izkaznica al| potni Ust) jutri dopoldne med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika, Ulica Montecchi 6.

OCLŠCfcghi
pine.
JOSEK-KONfOVFL
oh *iK<lanes *• t. m. ®' Uri ,ilm:
% »CSETlm
%. ZASTAVAM!
!%. *leci bandiere)
c»Gton heflin, c.
M. DEMON.
in R, lulli
Prosvetno društvo «tvan Cankar« priredi v sredo 11. aprila ob 20.30 v dvorani v Ul. Montecchi 0 zanimivo predavanje Maria Magajne, k| bo pokazal bogato zbirko diapozitivov iz svojega potovanj« po Španiji.
b(gliia(gSsg^S^l
V sredo U. aprila priredi SAK Jadran v dvorani v Ul. Machia. velll 22-11. ob 20.30 v okviru ciklusa političnih predavanj predavanje o temi iNSZ in problematika Slovencev na Tržaškem«. Predaval bo dr. Jože Dekleva. Vabljeni vsi Slovenci.
# * *
Učenci slovenske osnovne Sole v Rojanu vljudno vabijo na (Materinsko proslavo« k,j bo danes dne 8. aprila ob 17. uri v Marijinem domu v Ulici Cordaroll 29 (Rojan).
• • *
Predavanje SPDT
SPDT priredi v četrtek 12. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvo. rani v Ul. Geppa 9 planinsko predavanje. Predava dr. Dorče Sardoč o »Gorah in hribih«.
inmmik
V*k danes 8. t. m. z začetkom ob 15. uri tilm, ki se izplača videti
CCO in njegovi bratje
(Rocco e i suoi fratelli)
^IE AEAIN DELON, RENATO SALVATORE, GIRARDOTi in KATINA PAXINON
V	Gladini pod 16. letom vstop prepovedan
**e^*R' 9. t. m. ob 18. uri ponovitev lilma “OCCO IN NJEGOVI BRATJE
«1RI S» PROSEK
d ~~	'
V0|q an*s *• t. m. z začetkom ob 16. url r c*nemascope lilm:
°mon in kraljico Sabe
Igr ^a'°mor>e e la regina di Saba)
Gina lollobrigida. YUL BRINNER, n°E SANDERS in MARISA PAVAN
Namesto cvetja na grob pok Jožefa Stoparja daruje družina Kalc iz Bazovice 500 lir Za Di. jaško Matico. V počastitev spomina	pok.	Valerije	Silove	daru-
je Franc Lipovec-Tine 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Pertot darujejo Lonjerci živeči v Ljubljani	5500	dinarjev	za Dijaško
Matico v Trstu.
Namesto cvetja na grob pok. Adolfa Vatte daruje družina Simonič	1000	lir za Dijaško	Mati-
co.
V počastitev spomina pok. Valerije	Sila	daruje	Zorica	Ber-
ginc 1000 lir za Dijaško Matico.
PH1 MAGAZZINU FELICE Trst, Ul Carducrl 41. DOBIIE'- žen ske mo<ke in otroške dežne pla Sče bunde, hlače, topiče In «ra) ce najbollšlh vrst in znamk po najnUlib cenab.
VESPAGENZIA. Trst. Ulica S Francesco 44. tel. 28-940, takojš nja Izročitev VESPA GH ANI) ŠPORT MODEL 1962 skupno t rezervnim kolesom in VESPE 125 in 150 z dvoprostornim sedežem Na obrone In brez predplačila. Velika Izbira SCOTEK m MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja.
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi 11 (Barrtera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic In perila ra dame, gospode in otroke oo najnižjih cenah v Trstu Po-strežen) boste v vašem Icziku! Proti izrezku tega oglasa za na-kup najmanj 501) lir vrednosti
IZDELUJEM tricikle — navadne in na motorni pogon. Montiram motorje tudi na stare tricikle. Predelujem mopede in tricikle z garancijo. Mehanična de. lavnica, Tržaška 15, Ljubljana. Tel. 20.579.
GOSPODINJSKO pomočnico od 8. do 15. ure iščem. Telefonira, tl na št. 50-457.
ZAMENJAM koncertni klavir
znamke EHRBAT za avto Fiat 600 tip 1960. Interesenti naj pustijo svoj naslov na upravi »Primorskega dnevnika«.
NOVO VESPO »Grand Šport« kupim takoj. Pismene ponudbe z opisom in ceno na: Franček Jauk, Slemen 43, p. Selnica pri Mariboru.
VAJENKO in pol delavko moško in žensko šiviljo po 5000 lir tedensko išče krojačnica v Ul. S. Lazzaro 9.
KROJAŠKE POMOČNICE in va-
Jehke sprejme Modni salon Martelanc, Ul. Imbrianl 12-1.
ŠTIRIČLANSKA družina Išče hiš. no pomočnico takoj. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika.
V četrtek in petek 12. in 13. aprila
Občni zbor Kmečko ■ industrijske zadruge
V podgorski tekstilni tovarni |vPrih5?dniej'ai«pravočasno
,	,	.	............ ... nabavijo potrebna semena
bodo izvolili notranjo komisijo
Prejšnja komisija, v kateri je imela večino FI0T, je rešila številna vprašanja
V četrtek in petek 12. in 13. aprila bodo v tekstilni (ovar-ni v Podgori izvolili nove člane notranje komisije. Za zaupanje delavk in delavcev se bodo potegovale sindikalne organizacije FIOT - CGIL, OISL in UIL. Lista FIOT je na prvem mestu na glasovnici, na njej pa kandidirajo naslednje osebe:
Bianca Marega, Soave.Miri-fico, Gaetano Ballaben, Alojz Sušmel, Luigi Ferlatti, Paola Anzelin, Adriana Ballaben, Rudi Komauli. Romanita Ca-vedale, Cornelia Coccolo, Albina Brandolin, Mario Godeas, Francesco Tereelli in Leopold Makuc.
Sindikalna stroka FIOT-CG 1L, ki je doslej vodila notranjo komisijo tega največjega tekstilnega obrata v naši pokrajini, je dosegla izplačilo proizvodne nagrade in podpis nove delovne pogodbe. S svojim stalnim zanimanjem je dosegla ureditev kvalifikacij, zboljšanje higienskih naprav — prh, znižanje delovnega časa ob sobotah za dve uri, izvajanje zakona o materinstvu, razširitev akordnega dela na nekatere oddelke, kjer tega dela še niso uvedli, znižanje voznine na avtobusnih progah itd.
Čeprav je komisija dosegla te uspehe, je, na žalost, še vedno precej nerešenih vprašanj, h katerim so se pridružila nova. Člani komisije se bodo morali potruditi in se tudi žrtvovati, da bodo čim-prej rešeni.
Med najvažnejšimi vprašanji, okoli katerih se bo notranja komisija tudi v bodoče trudila, da se čimprej uredijo, je zakonsko priznanje pravnega položaja notranjih komisij, v zvezi s katerimi mora parlament sprejeti ustrezen zakon.
Nadalje se bodo borili, da podjetje plača delavcu prve
tri dni odsotnosti na delovnem mestu zaradi bolezni ali nesreče; zviša naj se doklada za bolezen ali nesrečo na delu; občutno naj se zviša proizvodna nagrada in se izplača za velikonočne praznike; poklici naj se preuredijo, omogoči pa naj se napredovanje delavcev, upoštevajoč pri tem tehnične spremembe v podjetju; s pogodbo naj se določijo stroji, ki se dajo v upravo, akordne tarife in staleži; znižanje delovnega časa, da bodo imeli delavci v soboto popoldne prosto; zboljšanje avtobusnih prevozov, za katere naj se pobrigata ravnateljstvo in konzorcij občin; ker nimajo otroških jasli, naj podjetje plača stroške materinstva; za otroke delavcev naj se organizirajo počitniške kolonije; ustanovi naj se tovarniška knjižnica. Na sestanku z ravnateljstvom naj se prouči položaj vseh tistih oseb, ki so bile svojevoljno odpuščene in ponovno sprejete na delo. Za te osebe naj se uredi vprašanje dopustov, odpravnine itd.
Priprave za volitve v trgovsko bolniško blagajno
Izreden komisar za trgovsko bolniško blagajno (mutuo) je odredil, da se bodo vršile volitve delegatov te organizacije v nedeljo 27. maja od 8. do 22. ure.
V pripravi volitev so bili razposlani posameznim občinam seznami članov, da jih postavijo na ogled, na občinskih razglasnih deskah v smislu veljavnih določil. Ti volilni seznami morajo biti na vpogled od 12. do 22. aprila.
Seznami so sestavljeni po abecednem redu za vsako občino posebej in ločeno za na-
slednje tri kategorije: 1. stalni trgovci, mešetarji, komi-sijonarji; 2. agenti in trgovski zastopniki; 3. potujoči trgovci, lastniki ali prodajalci razpro-dajalnic za časopise.
Na seznamu Je navedeno ime’ in trgovska dejavnost posameznika ter njegovi osebni podatki. Prizadeti naj ‘si seznam ogledajo in kontrolirajo pravilen vpis; pri tem je treba upoštevati, da kdor ni v seznamu ne bo imel pravice voliti.
V Ronkah bodo organizirali tečaj za rejo umetno oplojenih piščancev, ki jih je zima precej pobrala
Prvega aprila se je vršil v Ronkah, na sedežu Kmečke industrijske zadruge letni zbor članov.
Prisotni so bili številni predstavniki Kmečkega združenja, člani in simpatizerji zadruge.
V živahni diskusiji so sodelovali predsednik Confeder-terre Papais, predsednik Kmečke zveze Marizza, predsednik Zadruge z jestvinami Tonizza ter predsednik Kmečke industrijske zadruge Pelos.
Kot dodatek k dnevnemu redu zbora zadruge je bila sprememba nekaterih točk statuta, nakar so prešli k poro-
čilu o delovanju starega odbora zadruge. Po končanem poročilu se je razvila diskusija, med katero je bil poudarjen napredek zadruge ter izvoljen novi odbor. Število članov odbora so zvišali od 4 na 9. Pelbs je bil ponovno izvoljen za predsednika, med člani odbora pa je tudi Jožef Gergolet (Dac) iz Doberdoba.
Prisotni so opozorili vodstvo zadruge, da ni pravočasno naročilo semena, predvsem krompirja, koruze in detelje. Sklenjeno je bilo, da se v bodoče ne bo več dogajalo kot letos, da bi člani zadruge osta-
lir-uiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiMimiHiiimHHimimiiiiumHiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniMinmimmHUlHm
Mednarodni dan zdravstva v Gorici
Predavanje o očesnih boleznih in otvoritev očesnega oddelka
Predstavniki oblasti in povabljenci na proslavi v civilni bolnišnici
V nedeljo, 15. aprila bo ob 16.30 gostoval v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13
PEVSKI ZBOR «LIRA»
iz KAMNIKA (Slovenija)
Na sporedu so skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča. Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Kuharja. Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi.
Vstopnice se prodajajo od torka dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascolt 1 ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave.
Cene: sedeži 400, 300, stojišča 200, dijaki 100 lir.
KeUelj«, S. aprilu 1902
Jack London; 19.30; Športna halni kvintet v B-duru; 16.00: nedelja; 20.00: Glasbeni album; Humoreska tedna; 16.20:	Ob
8.00; Koledar; 8.30; Posluša- 21.00:	Avtoportret Scarniccija zabavni glasbi; 17.05: Športno
ln Tarabusija; 21.40; Ljubavna popoldne; 17.15: Radijska igra; pošta; 22.05: Teden aktualnosti 18.15: Chopin: Fantazija in im. v svetu; 22.35: Pianist Rudolf promptu; 18.30: Športno po-Serkln; 23.30: Antologija nea. poldne; 19.00: Obvestila; 19.05: peljsklh pesmi.	Zabavni zvoki;	20.00:	Izberite
II	melodijo tedna;	20.45:	Odmevi
II.	program	Iz Hollywooda;	21.00:	Iz glas-
9.00:	jutranje vesti; 9.30:	bene geografije Evrope: Varša-
Gran gala; 10.45: Dva tekme- Va; 22.15: Orkestri in solisti; ca; 14.05:	Glasbeni program; 23.05: Obilo zabave.
15.00; Plošče tedna; 15.30: Voz-	.	.	....
nost državnih cest; 15.35: Al-	Ital. televizija
- ... , m.	10.15:	Kmetijska oddaja;”
Nedeljski vestnik; 19.30: Ope.	P»i«	i	'8 00:	Sportna
retna Slasba, 20.00:	Spon; 2^30;' G,aSbeno varietejski pro-	9 30:
20.30:	Bud Shank in Dolly gram; 2145:	Večerna glasba;	CrroT dog^eki
20.20; Šport; 20.30:	Dnevnik;
21.05; Federico Zardi: »Jakobinci« (5. nad.); 22.20:	Kon-
cert; 23.05; Sportna nedelja in dnevnik.
Radio Trst A
l: Koledar; 8.30; Po II boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski zbori; 11.30:
Oddaja za najmlajše; 12.30:
Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Nadaljevanje glasba po željah; 14.45;
Pesmi brez besed; 15.00: Tam-buraški ansambli; 15.20: Ljubljanski Jazz ansambel; 15.40:
Portret v miniaturi: Paul Anka- 16.00: Popoldanski koncert;
17.00: Za smeh ln dobro voljo, ^	.......
nato Plesna čajanka; 18.30: O- ^ pesmi; 16.00: ’ Oddaja za bisk v naši diskoteki; 19.15:	---- —
Morghan; 21.00: Ljudska opravila in opaskla; 21.30: Koncert Tržaškega kvarteta: 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: polifonska vokalna glasba.
Trst
22.30: Nedelja v športu.
III. program
16.15: Skladbe Ferruccla Bu-sonlja; 16.35: Dvodejanka Samuela Brecketta: »Srečni dne-
Danes na športnih 14.30: El Campanon
vi«; 18.05: Beethovnov Noctur-..	,	„ „„	no za violo ln klavir; 18.30:
7.15: Kmetijska oddaja;	9.30;	srednjeveška zgodovina; 19.00:
"" šoortnlh igriščih:	pasquln; ln pergolesi; 19.15: V
biblioteki; 19.45:	Krajevne fi-
nance v ttaiiji; 20.00: Vsakove-čečni koncert; 21.30:	Monte-
verdijeva opera «Kronanje Popeje«.
Slovenija
6.00; Z dobro voljo v ne-
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL;
8.40: Vedre pesmi; 9.00: Naša reportaža; 9.15; Zabavni zvoki; 9.45: Poje Harry Belafon.
te; 10.00: Prenos RL; 10.30: O- deljsko jutro; 8.00; Mladinska perne arije; 1100: Popotovanja; radijska igra;
11.15: Poje Dalida; u.30: Tri skladbe; 12.10: Glasba po željah; 12.36; Tedenski zunanje-
radijska igra; 8.46: Karol Pahor — mladim poslušalcem; 9.00: Poročila; 10.00; Se pomnite, tovariši; 11.30: Nedeljska
politični pregled; 12.45: Glas- reportaža; 11.50: Orkester Ro-‘	........... Rossi; 12.05: Naši poslu-
šalci čestitajo; 13.15: Obvestila- 13.30: Za našo vas; 14.00:
= HITRA POPRAVILA = TV APARATOV
^TREVISAN
DRUGI KANAL
21.10; Lov na številko; 21.40; Dnevnik; 22.00:	Registriran
športni dogodek ln športne vesti.
Ponedeljek, 9. aprila 19(2
8.30, 14.00 in 15.30; TV šola; 17.30:	Program za najmlajše;
18.30; Dnevnik; 18.45; Italijanski sprehodi; 19.15: «Osebnost»; 20.05:	Šport; 20.30:	Dnevnik;.
21.05: Bela knjiga št. 13; »Vohuni neba«; 22.05: Umetnost in znanost; 22.35: Jazzovski pro. gram; 23.10; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Giacinto Galllna: »Temelj vsega«; 22.45: Dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 10.00:	Oddaja za
kmetovalce. Ljubljana 10.30: TV film lz serije Veter; šport, no popoldne.. Beograd 20.00: Sedem dni; 20.45: Fortunella — film.
Ponedeljek, t. aprila 19(2
ba po željah, drugi del; 13.30:
Sosedni kraji in ljudje; 14.00:
Glasba po željah; 15.15: Vokalni kvintet «Kranjčanl«;
15.30- Veliki zabavni orkestri;
16.00: Prenos RL; 19.00; Sportna nedelja; 19.10:	Glasbena
medigra; 19.30:	Prenos RL;
22.15:	Plesna glasba; 23.00:
Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih;
8.30: Kmetijska oddaja; 11.15:
Antologija pesmi; 11.45: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 14.15: Kar mimo grede...; 14.30: Interpretacije Borisa Krištofa; 15.00; Lahka Zadovoljni Kranjci; 14.15: Na- Ljubljana 2.1.30: Knjige ln ljud-glasba; 16.30: Prenos drugega šl poslušalci čestitajo; 15.15:	je — Knjige za mladino; 22.00;
polčasa nogometne tekme; Trikrat pet; 15.30:	Violinist Zadnja poročila. Beograd 21 30:
17.30:	Simfonični koncert” Igor Ozim in violončelist An- Mali klavirski koncert- 2145:
19.00: Američani v zgodovini:	torno Janigro; 15.45: Danzl: Pl- TV dnevnik
Trgovina: T,„. U,. S. »■ C=
COI0 21 — Tel. 24-018 — == tehnika; 19.00:	Pregled. J RT
Delavnica: Ul. delle Ml- zr: 20.00:	TV dnevnik. Beograd
lizie 3	— Tel. 76-726 = 20.20; Tedenski športni pregled
______________________	— Zagreb 20.35: I. Ivanac: »Tudi
odrasti Je treba« — TV drama.
šče s cestnim valjarjem. Najbolj radikalna in morda tudi najcenejša rešitev pa bi bila, če bi občinska uprava poskrbela za asfaltiranje te in drugih podobnih ulic tudi v Stan-drežu, ki vedno bolj postaja del goriškega mesta.
---«#----
Nezgoda otroka iz Podgore
Včeraj okrog 14. ure so poklicali avto Zelenega križa v Podgoro, kjer se je ranila na roki 18 mesecev stara Jolanda Petejan iz Podgore Ul. Monte Calvario 18. Otrok si je dal
V	okviru mednarodnega
dneva zdravstva, ki so ga včeraj praznovali po vsem svetu, je bila v goriški civilni bolnišnici dopoldne uradna otvoritev oddelka za preizkušanje vida (centro ortottico). Ta oddelek je edini te vrste v vsej deželi ter je opremljen z najmodernejšimi pridobitvami zdravstvene tehnike za očesne bolezni in njihovo preventivno zdravljenje.
Slovesnost se je začela v veliki sejni dvorani bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto, kjer je imel primarij za očesne bolezni dr. Paolo Miani govor o tem, kako je treba preprečiti slepoto ter med drugim povedal, da je v Italiji 3 do 4 odstotke ljudi škiljavih.
Preneseno na Goriško pomeni to, da imamo v vsej naši pokrajini okrog 4000 škiljavih ljudi in že iz teh podatkov se vidi, kako nujno je potrebno preventivno zdravljenje oči in očesnih bolezni.
Predavanja so se udeležili predstavniki oblasti in številni povabljenci iz zdravniškega okolja. Poleg prefekta dr.
Nitrija ih župana dr. Poter-zia, so bili prisotni tudi pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna, dalje dr, Milocco, dr.
Gregorig, dr. Krainer, dr. Be-viglia, dr. Osvaldo in številni drugi predstavniki iz Gorice in pokrajine.
Po predavanju so si gostje ogledali že omenjeni oddelek za preizkušanje vida, ki se je z včerajšnjim dnevom pridružil drugim oddelkom soriške civilne bolnišnice (anti-diabetični, kardiorevmatološki, oddelek proti gnojnim tvorbam ter medicinski in kirurški oddelki), ki je tako izpopolnila svoje zdravstvene naprave.
Njena funkcionalnost se je povečala tudi z očesnim in oddelkom za spolne bolezni, ki so ju prenesli iz bolnišnice pri Rdeči hiši ter so ju tudi včeraj otvorili v novih prostorih in z izpopolnjenimi napravami.
Po ogledu vseh teh oddelkov je sledila zaprisega štirih novih zdravnikov, ki so dokončali študij; od teh sta dve iz Gorice in dva iz Tržiča.
---«»----
Predavanja na iioriškeni v torek 10. aprila
V	torek, 10. aprile, oodo na Gcrhkem naslednja predavanja:
GORICA: s pričetkom ob 20.30 bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 predaval prof. Tone Penko o ponarejanju živil.
DOBERDOB: s pričetkom ob 20. uri bo v prosvetni dvorani predvaja) Srečko Merlak svoja barvna filma o lepotah Plitvič- „ .	.
kih jezer in o -.kmečki ofcetii. |	pre*° Id/l)ce « dvo>
B^hin)u	! lastnike v poletnih mesecih, za
V SOVODNJE: s pričetkom ob j	,pri.d1elk*:
20.30 bo v prosvetni dvorani I ?£.	»J f £ »• £
opravka okrog šivalnega stroja, vtaknil ročico med kolesje in se pri tem ranil. Zdravniki v bolnišnici so nudili deklici prvo pomoč.
---««----
Ul. Cocevia zaprla
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo jutri, 9. t. m. začeli z zamenjavanjem plinskih cevi v Ul. Cocevia, Zato bo tisti del ulice, ki gre od Raštela pa do hiše š,t. 7 za deset dni zaprt za prehod pešcev.
iiiiiiiiiiiu n iiMiiMfiMiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiiiitfiniiiiitiiai 111111111111 im 111111111 ii nii,iii,lalii,iliai
Obmejni promet v Ben. Sloveniji
Porast prehodov
s propustnicami v marcu
Razpored poletnih prehodov preko Idrijce za dvolastnike
Po uradnih podatkih obme) nih 'organov jč ' v 'jbretčklem mesecu marcu v okviru maloobmejnega prometa prešlo meja na področju Beneške Slovenije 10.768 ljudi s propustnicami in z dvolastniškimi dovoljenji v obeh smereh. V primerjavi z mesecem februarjem se je število prehodov nekoliko dvignilo, vendar se predvideva nadaljnji in večji dvig z nastopom poletne sezone, ko gre tudi z benečanske strani več turistov v Gornjo Soško dolino. V zimskih mesecih je namreč število prehodnikov z italijanske strani precej nizko in tudi v marcu jih je šlo čez mejo samo 1404 s propustnicami in 258 z dvolastniškimi dovoljenji proti 8598 in 508 prehodnikov meje z jugoslovanske strani.
Največ prehodov so zabeležili na bloku pri Stupici, kjer je prešlo mejo v obeh smereh 6432 koristnikov pro-pustnic; pri Učeji je bilo 360 prehodov meje, pri mostu Vittorio 999, v Robidišču 833, pri Cepletišču 641, v Solarjih pri Dreki 583, pr: mostu Kli-nac 306, na mostu pri Mi-ščeku pa 614 prehodov.
Razmeroma veliko razliko med prehodi pri Stupici in na drugih blokih je treba pripisati tudi dejstvu, da tam vozijo avtobusi na progi Čedad - Kobarid - Tolmin, s katerimi se zlasti Posočani vozijo po sVojih opravkih in za nakupe v Čedad. Prav bi bilo, če bi se v poletnih mesecih v večjem številu odpravil}
nedeljske izlete v uosoška turistična središča.
Navedemo naj Se razpored
Bizzocchero na sejmišču, kjer bodb~imelt' zborovanje, na katerem bodo razpravljali o problemih kategorije.
Prizadeti, ki bi se želeli udeležiti tega zborovanja, naj se javijo na sedežu Zveze trgovcev v Gorici, Korzo Ilalia 25/1., kjer bodo dobili vsa podrobnejša pojasnila in tudi vstopnico za na sejmišče.
li brez semen.
V kratkem bodo organizirali v Ronkah brezplačni tečaj za rejo umetno oplojenih piščancev, ker je v letošnji zgodnji pomladi zaradi mraza poginilo gospodinjam precej piščancev odkupljenih v zadrugi.
1«.
----«» ,7,7.
V Šlarancanuzborovanje glede poviškov pokojnin
Danes ob 10. uri bo v kino dvorani .(Edison« v Staranca-nu protestno zborovanje proti ukrepom vlade v zvezi s povišanjem minimalnih pokojnin samo nekaterim kategorijam. Zahtevali bodo, da se poviški prenesejo na vse kategorije, da se vzpostavi progresivna lestvica pokojninam in da se izvede reforma vseh zavodov za socialno zavarovanje. Govorila bosta poslanec Raffaele Franco in Renato Papais, tajnik Confeden terre.
Vabljeni so upokojenci, delavci in kmetje.
(Ml*
mestnih stražnikov v mesecu marcu
V	marcu so goriški mestni stražniki prisodili skupno 312 glob. Največ je bilo kršiteljev zakona o cestnem prometu — 275. Sledijo naslednji prekrški: mestni pravilnik — 17, gradbe. ni pravilnik — 2, higienski pravilnik — 4, pravilnik o kre-tanju psov — 1, trgovina na drobno — 3, predpisi 0 lepakih in oglasih — 2, predpisi o mestni kanalizaciji — L
V	tem mesecu je psoderec ujel 16 psov, ki so se klatili po mestu.
Na pokopališču se je ponesrečil
Včeraj popoldne okrog 15.45 so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 71-letnega Guida Visintina iz Gorice Ul. Morelli 4. Ko je Imel mož opravka pri urejanju nekega nagrobnega spomenika, mu je padla kamenita plošča na levo nogo ter ga pri tem ranila. Manjšo poškodbo je do. bil tudi na lasišču. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč.
illlIllIiltMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiuiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii«
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE i Mancini in gospodinja Pia Co-
predaval Drago Pahor o temi; »Mladina n narodno - obramb. | no delo.«
Vabljeni!
—«»----
Še o cestah v Šfandrcžu
dotakniti vprašanja naših cest in ulic, od katerih so številne v zelo slaoem stanju. Pred nekaj dnevi smo ugotovili dejstvo, da je cesta proti Sovou
i -s*5, % ^
dotakniti vnrašan m naših cest dvo Ustniki morajo dvq dm
pred prevozom svojih pridelkov obvestiti jugoslovanske mejne orqžnike na mostp pri Miščeku in na niostu Klinac;
»i.m poln- lukenj p„v »I H.2
•r* p,“,fr r. “v1
neha asfalt pa do točke, odko- ; der dalje skrbi '.onjo pokrajinska uprava.
Danes pa naj omenimo Ul. Sa-botino, ki gre s ti'ga za cerkvijo v Štandrežu in je znana po svojih številnih luknjah, ki so zlasti vidne po dežju, ko so v njih mlakuže. Sicer vsako toliko posujejo po tej in drugih cestah nekaj gramoza, vendar tako delo nima smisla, če se gramoza ne vtisne v cesti-
Od L do 7. aprila se je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 20 oseb, oklicev je bilo 16, poroke pa nobene.
ROJSTVA: Paola Felati, Ro-sangela Felati, Emanuela Go-rini, Tiziana Zonch, Orietta Castellan, Annalisa Fain, Roberto Clemenle, Alessio Zog-gia, Roberta Stacul, Francesca Colautti (rojena mrtva), Paolo Rubin, Luca Ciprian, Gian-na Lauri, Renzo Visintin, Cario Pola, Franco Perrnne, Roberta Vittor, Loreta Geromet, Mario Fonte, Giovanni Fonte, Monica Dalmonte, Barbara To-ros, Alessandro Giacomazzi, Patrizia Piano, Alessandro Crasnich.
SMRTI: gospodinja 84-letna Giuseppina Degano, vd. Bulti-naschi, 82-letni Giuseppe Sitar, upokojenec 88-letni Egidio Visintin, upokojenka 72-letna .. _	Giuseppina Hvalic, delavec 55-
•U, 1 .B,e"eCan‘ -nak,.SV?Je ! let"i Narciso Buttinaschi. gospodinja 84-letna Teresa Hren, vd. Makuc, gospodinja 74-let-na Angela Gratton, por. Ri-stits, gospodinja 77-letna Fran-cesca Srednik, vd. Simčič, 81-letna Margherita Casagrande, vd. de Fabris di Vallefranca, upokojenec B5-letni Eliodoro Macor, delavec 48-letni Gasto-ne Bianchi, gospodinja 90-let-na Ifigenia de Cozzi, upoko-jepec 73-letni Giuseppe Beltram, 72-letna Maria Kokelj, 53-letni Emilio Pizzutti, upokojenka 71-letna Margherita Sel-va, vd. Blažič, upokojenec 75-letni Giovanni Baštiani„ pol ure stara dvojčka Mario in Giovanni Fonte.
OKLICI:	uradnik Giorgio
Marega in tekstilna delavka Margherita Marconi, geometer Bruno Milani in gosjiodinja Norma Brumacci, kmetovalec Giovanni Spečogna in tekstilna delavka Norma Sbogar, trgovski pomočriik Luciano Roiz m šivilja Malviha Milptti, narednik ital. vojske Renato Vincenti in gospodinja Carla Pro-venghi, Silvio Drossi in Edda Spessot, zidar Pietfo Moran-din in gospodinja Milena Mo-rellato, karabinjer Angelo Ri-poli in gospodinja Bianca Ber-tolo, karabinjer Bernardino Loretelli in krznarka Diana Tamburlini, trgovec Renzo
.obra; Iloščina pri Podreku, Fatanje in Meiina od 25. junija do 14. julija; Stari mlin in Pod Beberici od 20. septembra do 4. oktobra. Prehodi so v navedenih dneh odprti od 6. do 19. ure junija in ju-
Dan trgovskih zastopnikov v Milanu
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo ob priliki velesejma v Milanu tam tudi »dan trgovskih zastopnikov in agentov«, in li-cer dne 14. aprila v dvorani
stantini, trgovec Francesco Mirtillo in delavka Angela Biale, karabinjer Aldo Bobbo in gospodinja Valentina Zuja-ni, Enrico Gregorig in Eb* Torriti, mizar Bruno Filiputti in tekstilna delavka Ada Del Bene, agent javne varnosti Giovanni Lanza in gospodinj« Teresa Lorenzini, karabinjer Giuseppe Farruggio in gospodinja Nives Garbin.
C K 1 M O )
CORSO. 14.30: «Čudovita tra ta« (Splendore nell’erba), N. Wuod m W. Beatty. Ameriški batvni film v cinema-scopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 14.30:	«Angeli s sa-
mokresom« (Angeli con la pištola), G. Ford in B. Davis. Ameriški barvni film v cinemasccpu.
V1TTOR1A. 15.00:	»Kreolska
venera« (Venere Creola), C. Lockhart in H. Williams. I-talijanskj barvni film. CENTRALE. 15.00:	»Gordon,
črni morski ropar« (Gordon ii pirata nero). R. Montal-ban in G. Rubini. Italijanski barvni film v cinemascopu.
---»H---
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89. tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeh v Gorici najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 15. uri. najnižjo 0.0 stopinje ob 6.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 51 odst.

*
GORICA
Nova Gorica, tel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten tn hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
8 —
8.
april* ji
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH ZALOZBE LIPA
Danes na občinskem stadionu
Triestina brez Secchija proti zadnjemu z lestvice
Faniulia ■ Bi el lese; srečanje, ki lahko odpre vprašanje prvega mesta
Danainje kolo nogometnega prvenstva C lige lahko v marsičem vpliva za razvoj dogodkov na vrhu lestvice. Ce namreč uspe Fanfulli na svojih tleh premagati vodilno Biellese in če uspe Savoni izsiliti v Mestrah vsaj eno točko, se bo na vrhu ustvaril triumvirat Biellese-Mestri-na-Triestina pod pogojem seveda, da Triestina na svojih tleh premaga poslednjega z lestvice, Bolzano.
O tem bi pravzaprav ne smelo biti niti najmanjšega dvoma, čeprav je Bolzano prav preteklo nedeljo izbo-
jeval svojo prvo zmago na letošnjem prvenstvu. Bolzano je že obsojen na izpad
in igra le še po službeni dolžnosti.
Triestina se je za to srečanje, prvo na domačih tleh po skoraj enomesečni odsotnosti, skrbno pripravila, vendar pa
ne bo mogla nastopiti v svoji najboljši postavi. Man'kal ji bo napadalec Secchi. ki še čuti posledice poškodbe v Pordenonu. Zaradi tega bo poslal Radio na igrišče zmagovito enajstorico iz Pordenona, v kateri bo igral v krilski vrsti Rocco, Szoke pa v napadu namesto Secchija. Postava Triestin« bo naslednja:
Toros; Fr'gerl, Brach; Sadar, Merkuza, Rocco; Mantovani, Trevisan, Santelli, Szoke, Risos.
Srečanje bo sodil Mariotti iz Firenc.
Kot že rečeno, se bo usoda Triestine odločala danes ne samo v Trstu, temveč tudi v Lodiju in v Mestrah. Fanful-la ima vsekakor več možno-
sti za uspeh proti Biellese kot pa Savona proti Mestrini. Dejstvo je namreč, da je Biellese v zadnjem času začela popuščati, Mestrina pa se izredno krčevito bori, saj ima še nedotaknjene možnosti za osvojitev prvega mesta.
Tradicionalna regata
Univerza Cambridge premagala Oxford
LONDON, 7. — Na tradicionalni veslaški regati na Temzi
med univerzama Cambridge in Oxford je zmagala univerza Cambridge in tako dosegla svojo 60. zmago v 108 dvobojih.
Moštvo univerze Cambridge je premagalo svoje nasprotnike za pet dolžin čolna in preveslalo 7 km dolgo progo v 19’44”.
SABLJANJE
BUDIMPEŠTA, 7- — Na mednarodnem sabljaškem turnirju za pokal Madžarske je zmagal Poljak Zablocki.
PLANINSKO —
ORIENTACIJSKI
POHOD
SPD priredi tradicionalni
planinsko-
orientacijski
pohod
iz tehnični razlogov V NEDELJO, 15. T. M.
Odhod v ekipah ob 9.30 OD SPOMENIKA PRI BAZOVICI
Ekipe so lahko ženske, moške ali mešane, negle-de na starost
Namen pohoda Je rednost in orientacijski smisel udeležencev, ki bodo nagrajeni s kolajnami.
Prijave društev in ekip v Ul. Geppa 9/II.
			
Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah
Italija-Portugalska 2:2
Italija je bila dvakrat v vodstvu - V zadnjem kolu igra Italija z reprezentanco Čila
•iiiimiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
Danes ob 10.30
BOR-PAV
Danes bodo lahko ljubitelji odbojke prišli na svoj račun. ■Zjutraj ob 10.30 bo namreč na stadionu «Prvi maj* v okviru prvenstva moške C lige nastop Borove ekipe, ki se bo v 5. kolu turnirja spoprijela z videmsko šestorko PAV iz Vidma. V Trstu bo to edina tekma, medtem ko bosta ostali dve v Gorici, kjer bo mestni derby AGI-Gasilci in v Vidmu, kjer bo tržaški ONOG gost domače Polisportive Friuli.
SANTIiAGO, 7. — Rezultati predzadnjega kola svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah:
Urugvaj-Brazilija Svica-Argentina Italija-Portugalska Nizozemska-Nemčija
Lestvica pred zadnjim lom je naslednja
Portugalska 8 7 1 0 60: 9 15
1:0 (1:0) 5:1 (2:0) 2:2 (1:1) 5:1 (3:1)
ko-
Spanija
Italija
Argentina
Švica
Urugvaj
Nizozemska
Čile
Nemčija
Brazilija
8 7 0 1 33: 8 14 8530 24:15 13 9504 22:27 10 8 3 2 3 26:31 8 8 3 1 4 13:26 7 9225 21:36 6 8 2 1 5 24:26 5 8 116 11:32 8107 15:45 Srečanju med Italijo in Portugalsko je prisostvovalo o-krog 5000 gledalcev. Ce bi Italija premagala svetovne prvake bi imela možnost osvojitve svetovnega naslova.
Italijanska reprezentanca je bila dvakrat v vodstvu, toda obakrat so Portugalci zelo hitro izenačili. Pred koncem pa so se morali Italijani povsem potegniti v obrambo, da so lahko bili kos silnim napadom Portugalcev. Y tem delu igre je bil najboljši igralec italijanskega moštva vratar
Boliš, ki je za svoje izredne intervencije požel navdušeno priznanje.
Italijani so prešli v vodstvo v 8’ po akciji Cerrina. Portugalci so izenačili po 50 sekun-dak iz kazenskega strela, ki ga je realiziral Boucos. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 1:1. V drugem polčasu je za Italijo znova dosegel vodstvo Bosisio, Portugalci pa so izenačili po Livramentu.
V zadnjih minutah je igra postala zelo ostra in ni manjkalo poškodb, katerih žrtev sta bila najboljši Portugalec Adrio in Italijan Cerrina.
2 ] Odločilno srečanje za prvo , I mesto bo v zadnjem kolu med Portugalsko in Španijo, vendar pa morajo Spanci zmagati če hočejo postati svetovni prvaki, medtem ko zadostuje Portugalcem tudi samo neodločen rezultat.
NOGOMET DANES
A LIGA
Roma-Atalanta
Lecco-Fiorentina
Catania-Inter
Vicenza-Palermo
Bologna-Sampdoria
Mantova-Spal
Milan-Torino
J u ventus-U dinese
Padova-Venezia
B LIGA
Bari-Lazio
Como-Catanzaro
Cosenza-S. Monza
Genoa-Prato
Lucchese-Novara
Messina-Alessandria
Modena-Sambenedettese
Napoli-Reggiana
Parma-Brescia
Verona-Pro Patria
C LIGA
SKUPINA A: TRIESTINA-Bolzano Fanfulla-Biellese Sanremese-Casale Marzotto-Ivrea Treviso-Legnano Saronno-Pordenone V. Veneto-Pro Vercelli Mestrina-Savona Cremonese-Varese
DILETANTSKO
PRVENSTVO
Danes bodo odigrali samo dve zaostali tekmi prejšnjih kol in sicer:
Libertas-Sangiorgina
Gradese-Aquileia
Na igrišču v Boljuncu
Nogometna tekma med suhimi in debelimi slovenskimi akademiki
Danes popoldne z začetkom ob 14. uri bo v Boljuncu nogometna tekma med suhimi in debelimi akademiki. Gotovo bo ta tekma, med katero bo šlo malo za res in malo za šalo, privabila na rob bo-ljunskega igrišča precejšnje število navijačev, še posebno, ker se obeta lepo vreme. Tekma ne bo potekala v dveh polčasih, temveč v štirih «četrtčasih», ker se akademiki boje, da jim ne bi prekmalu pošla sapa. Po tekmi pa si bodo lahko vsi, z igralci in gledalci, v boljunskih gostilnah pogasili žejo.
Prireditelji tekme priporočajo igralcem in navijačem, naj pridejo na avtobusno postajo na Trgu Stare mitnice približno eno uro pred začet kom tekme..
v naglici pripeljati v bolnišnico takoj po dvoboju z Joem Sheldom, med katerimi je izgubil zavest še pred koncem dvoboja.
Zdi se, da je boksarjevo stanje kritično zaradi možganskih poškodb. Boksarja so namreč takoj podvrgli kirurški intervenciji, ki je trajala dve uri. Zdravnik, ki ga je operiral, je dejal, da ima Humsaker samo 50 odst. možnosti okrevanja.
Na vprašanje novinarjev če so možganske poškodbe Hum. sakerja enake onim zaradi katerih je pred dnevi umrl kubanski boksar Paret, je kirurg izjavil, da tega ne more vedeti.
LOS ANGELES, 1. — Ame-rikanec Charkes «Tiger» Smith je obdržal naslov svetovnega prvaka welter kategorije zmago s tehničnim k. o. v 5. rundi nad rojakom Orlandom Fuentejem.
BOSTON, 7. — Danes zvečer se bosta v Bostonu borila za svetovno prvenstvo srednje kategorije Anglež Terry Downes in Amerikanec Paul Pender, ki je v tem dvoboju favorit v razmerju 8:5.
----«»----
Še en boksar v smrtni nevarnosti
BECKLEY, 7. — Ameriškega boksarja težke kategorije Tun-neyja Humsakerja so morali
Naklonjenost založbe do izvirnega slovenskega pripovedništva
(O dveh izvirnih slovenskih romanih in dveh prevodih)
(Nadaljevanje s 3. strani)
veduje o lastnih pustolovščinah pa o Kolumbu, Magellanu, Cooku in drugih, o pomorskih bitkah od Sa-lsmine prek Trafalgarja do druge svetovne vojne, o gusarjih in morskih roparjih, potopljenih zakladih, o ribolovu in lovu na bisere, o morski eksotiki in romantiki. In tako dalje.
Knjiga skratka, v kateri je vse o morju. O njegovem nastanku, o spremembah, o tokovih, rastlinstvu in živalstvu. In kogar morje mika, jo bo kupil. In seveda prečital. In ko bo to storil, jo bo z veseljem položil med ostale knjige, kajti Peter Freuchen in knjiga o sedmih morjih je prav tako prikupen dekorativni e-lement kot čudovita izpoved starega morskega volka o veličini oceanov.
Kako prav pride včasih tisto, kar imenujemo »tradicija*. Koprska založba, ki je imela lani deseti rojstni dan, ima že skoraj tradiciji}, namreč v izdajanju novih romanov Frangoise Sa-gan.
Pred kratkim, smo v izložbah ugledali tretji «Lipin» izvod, roman
Imate radi Brahmsa..
Seveda ga imamo radi. 2e zato, ker ga je za nas tipično po svoje odkrila (potem, ko je zlagoma okrevala od precej klavrne avtomobilske nesreče) Fransoise Sagan. Res da je Brahmsa v romanu prekleto malo, malo pa je tudi romana v njem. Spet ena od tipičnih sagan-skih zgodbic: trojna ljubezen in trojna neljubezen ali ljubezenski trikot na nekem parobku, trdnem in u-ležanem, od koder pa vendar lahko nekam zdrkneš. Torej:	ljubezen	zrele ženske
in krhkega, chopinskega mladeniča, pa spet ljubezen starejšega ljubima (do iste ženske) in — navidez kot v slabi romantični žalopojki — tekmovanje med obema za ljubezen Paule. Ni ekspozicije (čemu neki?), ni konflikta (le zakaj?) in ne očiščenja. Tega pa že sploh
ne, ker so na koncu vsi pravzaprav očiščeni.
Mladi Simon, sin petične Američanke Van den Besh, potem ko je doživel svoj ljubezenski maksimum, odide, na njegovo mesto (odnosno spet na svoje staro mesto nazaj) pa pride Ro-ger. Krog je sklenjen in življenje gre naprej. A kljub temu ni vse tako preprosto: rekli smo že, da je knjiga tipično saganovska. A to je tako, kot da bi rekli: maughamovska ali heming-wayska. Ne zaradi vrednosti, pač pa zaradi stila. Zarodi novih poti, ki jih je Saganova ubrala in se jih zdaj trdno drži. To je namreč njena velika prednost. Beroč njeno knjigo, zlasti še Brahmsa, ima človek občutek, ko da sedi v pariški kavarni ali stoji naslonjen na pult bistroja in vidi življenje le skozi okvir vrat: vse drugo ni pomembno. Zanj, ki sloni ob pultu, je življenje tisto, kar je v o-kviru. Dva ljubimca in starejša ženska. Na tisoče takih stvari ima Pariz. Eno je kot spod pipe zajela v svojo ustvarjalno dlan Saganova in jo napisala. Kot vse tri poprejšnje. Njena velika vrednost: /.na biti intimna, a ne vsiljivo. Njen slog je pomeščanjena baročna štukatura, fin, krhek, a trden v sebi. Odkrita je in življenja nikoli ne preveli-ča. Kdor bo knjigo prebral, bo v sebi resda malce utrujen, ampak utrujen od življenja, ki ga je obšlo, ki mu je tuje. Eno pa je res: Saganka zna pripovedovati, kar je po dedni obremenitvi lastnost vseh Francozov. Njena pripoved je fina. šarmira. Čeprav pripoveduje raje nesmisle kakor pametne stvari. Balzac bi ji hudo zameril, George Sand bi jo vzela v zaščito. Sicer pa : de gustibus . ..
Četrta knjiga, ki je prišla spod rotacije tiskarne • Primorskega tiska* in jo je založila koprska «Lipa», je že tretja knjiga našega partizanskega znanca Vasje Ocvirka. Kot nadaljevanje obeh pri »Lipi* izdanih povesti nas pelje
na svojem terenu: humorist in simpatičen kozer od nog do glave. Izjemno lep pa je odlomek, ki bi ga lahko i-menoval «Lonina zgodba*: topel in neposreden, intimen in žlahten. Tpko naj bi bila napisana vsa knjiga, da bi bila več kot zgolj zanimiva dokumentarna povest. Skoda, da se je vanjo ukradlo nekaj pravopisnih napak, n.pr. na strani 155 »Zakaj se me nisi poželel ...» namesto »zakaj si me nisi poželel*, ali pa kaj drugega namesto besede »brezobzirni* itd. Zdi se mi, da je ta tretja Ocvirkova knjiga vendarle napisana bolj površno od obeh predhodnic in da bo avtor pri naslednji moral posvetiti odločno več časa stilu in gradnji stavka, kajti škoda bi bilo, da bi ti v vsakem primeru odlični spominski materiali šli v pozabo. Saj nam je pred nedavnim pesnik Matej Bor dokazal, kako se lahko sijajno in obenem sodobno napiše partizanski roman.
VOZNI RED VLAKOJ
BENETKE-MILAN -PARIZ-RIM-BARI
5.32 A
Por-
6.10 R 6.35 D
Milan (*) - Turin •
8.48 R 10.14 DD
10.24 A 12.53 R
Rim Milan • Pariz
13.34 A
14.52 D
16.35 D
16.50 17.40 18.38 19.22
20.50
A
DD
A
A
R
To bi bilo torej za sedaj vse o štirih poslednjih knjigah koprske založbe »Lipa*, ki zavzema med slovenskimi založbami — kot smo to že enkrat posebej poudarili — izjemen položaj prav zaradi posebne naklonjenosti (ki je seveda relativna) do izvirnega slovenskega pripovedništva.
MiLi
__AVTOPRKVOZ —_
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friullšt. 289 Tel 35-379
TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
22.10 DD
ODHODI
Cervignano togruaro Bologna Benetke Rim
Benetke Benetke Genova (II) Portogruaro Cervignano ■ Benetke
Cervignano • Benetke
Benetke - Milan • Pariz
Tržič • Benetke • Bari
Tržič - Portogruaro Benetke • Pariz Tržič • Portogruaro Tržič • Cervignano Benetke
Benetke • Milan • Turin - Genova • Ventimiglia • Man seille -.Mestre • Bologna • Rim
PRIHODI
6.22 A 7.28 A 7.55 DD
9.25 D
10.27 R
11.35 DD 13.30 D
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A 19 55 D D
21.22 R
Znižana kazen Omarju Sivoriju
TURIN, 7.	— Nogometna
zveza je delno ugodila prizi-
vu Juventusa zaradi diskvalifikacije Sivorija in je igralcu znižala kazen od 6 na 5 nedelj prepovedi igranja v 1. moštvu. Zavrnila pa je priziv glede diskvalifikacije i-gralca Mora.
PLAVANJE
BARTESVILLE, 7. — 17-let-ni kalifornijski plavalec Roy Saari je postavil nov ameriški rekord na 220 yardov prosto v kratkem bazenu s časom 1’58”6.
in predstavlja zaključni del trilogije o partizanovanju na Dolenjskem: od oblikovanja prvih udarnih enot (»Soncu ni verjeti*) čez roško ofenzivo (»Hajka*) do dogodkov v jeseni triinštiridesetega. Ocvirk je dogodke o-mejil na sceno osvobojenega ozemlja na Kočevskem: kapitulacija Italije, boji okrog Turjaka in Grčaric, prihod številnih prostovoljcev, prvi spopadi z Nemci in navsezadnje unjik pred nemškimi tanki »v novo zimo*. Junak Ocvirkove pripovedi je partizanski komisar Fedja, tipična figura sicer povprečnega človeka, a vsega predanega partizanski ideji, zraslega iz ljubljanske delavske družine in prekaljenega v naprednih intelektua-
lističnih krogih. Da bi bila zgodba tudi človeško pogojena, je avtor vanjo postavil tudi »contreton* — partizanko Lavro. Le-ta prihaja iz »vzgojene* meščanske familije, iz ljubljanske tako imenovane »boljše hiše* in med njima ponovno zatll najbolj preprosto spoznanje razumevanja in ljubezni. Povest je zapredena v nekaj izjemno ljubkih pasaš o začetkih kulturnega dela med partizani, posebej zanimiv
MADAL0SS0
v Trstu, Ul. Torrebianca Zb vogal XXX Ottobre,
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške V02ICKE. ttmnlee — originalne PEH M AFI.EX — Cene ugodne
pa je odlomek, ki razprostre pred bralca prvi partizanski miting. Tu je Ocvirk spet
NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno kientelo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastop štev; najemnina nepovišlji-va — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
/&v
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
modernimi tovorno-potniškimi odhodom ladij vsakih 30 dni:
Vzdržuje z ladjami z
redno expresno progo Jadran 2UA z Heke-Trsta-Kopra v New York, Boston, Phlladelphljo, Baltimoro, Norfolk, VV1I-mlnfton, Charleston, Savannab. Jacksonvtlle kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zabodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti.
Vse Informacije daje uprava podjetja «SPLOSNA PLOVBA* Piran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije Do celem svetu. Telefoni: 5170, 5171, 5173, 5175, Telegrami: Plovba Piran
Telx št : 035-22
22.30 A 23.55 DD
Cervignano • Tržič Portogruaro ■ Tržič Turin • Milan • Benetke - Rim Marseille • Ventimiglia • Genova • Turin Benetke Benetke Cervignano • Tržič Pariz * Benetke Rim Bologna • Bari Ancona • Benetke
Cervignano Pariz Milan • Benetke
Benetke • Portogruaro Cervignano
Tržič (***)
Bologna • Benet ke
Portogruaro • Tržič Pariz - Milan • Benetke
Rim • Milan • Mestre (*)
Benetke • Tržič Turin • Milan Ge-nova (II) • Rim • Bologna • Benetke
7.06 D
9.45
12.20
12.30 13.55
14.30 16.12 A 17.28 A 19.06 D
19.45	D
A
D
A
DD
A
Benetk'
20.28 A 21.32 A
7.05	A
8.06	A 8.23 D 9.11 A 9.48 D
11.59
15.08
16.56
18.28
19.42
71.03
22.47
23.10
A
A
A
DD
A
A
A
D
Vide n - Trbiž naj • HamburJ Videm Videm Videm Calalzo (*) Videm Videm Videm Videm Videm Muenchen Videm Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm uunaj Videm Trbiž Videm Vid. m Trbiž Videm Videm Videm
.9
Mue»elil
Vide1*1
Vide"1
, pid
Hamburg Videm Tr|,|)
24.00 DD Calalzo .
Videm (**' Videm
1.07 D
(*)
31.
tah
od
16.
(#•)
od L
j!.
ob
vsak dan avgusta, od 24. 6. do 2- do 9. \ j 12. do 24. *• I vsak dan od j,?
avgusta, o" jt od 25. « d°
ob
9
10. *.
31
Ijah
in od 3. do j od 17. 12. do »■
OPČIN ELJUB -BEOGRAD
0.19 D
ODHODI
7.22
8.28
11.57
A
D
DD
L
Beor
uff
13 41 18 00 20.00 20.20
5.30 D
(*) samo I. razred; (***) ue vozi ob nedeljah.
7.13
9.40
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
Opčine Zagreb Opčine Opčine Opčine • Ljubljana grad • Aten* tanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad
prihodi
Beograd • * Opčine Opčine y Beograd ■
na
Opčine Opčine Istanbul • ,.
Beograd •	,
na R“ka ^
Ljubliana
Opčine
3.45 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž
rapido: v A
Trbiž
_ t>rzeC'
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo 3e obrnite na domačo tvrdko
lil
'jj **!
JV
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
>.*:
v-,

katera vam nudi po najnižjih
cenah vsakovrstna semena	„a
najboljših inozemskih krajev in semena last aCiO
delka ter razne sadike, žveplo, modro galico ^ vS,
no in angleško, umetna in organska gnojila
vrstno orodje in stroje vsake velikost'
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokraJl®®| svetovno znanih strojev za obdelovanje ze®1' Ije, ter kosilnice « A G R I A »
OD
id>a^wol
I DO
ŠVICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi Upi, poslednji izum moderne tehnike;
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
i'wwwwww( IVO ANDRIČ 1
VWAWWWV
Travniška kronika
fww-*37..,
KONZULSKI ČASI

Vezirjevo slovo od konzula Je bilo prisrčno. V sončnem ja* nuarskem dnevu je Daville odjahal z Davno štiri milje daleč iz Travnika. Pred osamljeno obcestno krčmo, v uti, nagnjeni pod težo snega, sta vezir in konzul Izmenjala zadnje prisrčne besede in pozdrave.
♦Pozdravite generala Marmonta,* je dejal vezir z njemu lastnim toplim glasom, ki je bil podoben iskrenosti kakor kaplja vode drugi kaplji, in je zapustil prepričljiv in pomirljiv vtis tudi pri najbolj nezaupljivem sogovorniku, ♦prosim vas, da poveste njemu kakor tudi vsem tistim, katerim je treba, da ostanem prijatelj vaše plemenite dežele in iskren oboževalec Napoleona, pa naj me usoda vrže in razmere odneso kamor koli!*	.,
♦Seveda bom povedal, seveda,* je odgovoril Daville resnično ginjen.	v .	,
♦Vam pa, dragi prijatelj, želim zdravje, srečo in uspeh; obžalujem, da vam ne bom mogel pomagati pri težavah, ki jih boste vedno imeli z neomikanim in barbarskim bosenskim svetom. Vaše zadeve sem priporočil paši Sulejmanu, ki me bo začasno nadomeščal. Njemu lahko zaupate. On je robat in preprost kakor vsi Bosanci, toda poštenjak. Se enkrat vam povem da mi le zaradi vas žal, da odhajam. Toda tako mora biti. Ko bi hotel sekati glave in vladati tiransko, bi bil lahko ostal na svojem mestu in bi za vedno ugnal te praznoglave in ohole bege, toda jaz za take reči nisem in ne želim biti. Zato
odhajam.*	,	,	,	,,
Drhteč od mraza, bled in zelen v svoji črni suknji, sega-
joči do tal, je Davna prevajal mehanično in naglo kakor človek, ki zna vse to že na pamet.
Daville je dobro vede', da to, kar mu vezir govori, ni in ne more biti vse in v celoti res, vendar ga je zadela slednja beseda. Vsako slovo vzbudi v nas dvojno iluzijo. Človek, od katerega se poslavljamo, in še tako rekoč za vedno, se nam zazdi mnogo boljši in vrednejši naše pozornosti, nam samim pa se dozdeva, da smo veliko bolj zmožni krepkega in nesebičnega prijateljstva, kakor smo v resnici.
Zatem je vezir zajahal visokega rjavca, zakrivajoč z naglimi in odsekanimi gibi svojo hromoto. Veliko spremstvo je po-jezdilo za njim. Ko sta se obe skupini, velika vezirjeva in majhna Davillova, oddaljili nekaj več kakor pol milje ena od druge, se je eden izmed vezirjevih jezdecev ločil, se pognal kakor strela in naglo dohitel Davilla in njegovo spremstvo. Naglo je v diru ustavil konja in glasno izgovoril:	»Srečni gospodar
Husref Mehmed paša pošilja še enkrat svoj lepi pozdrav spoštovanemu predstavniku velikega francoskega cesarja in svoje dobre želje, ki naj ga spremljajo na vsakem koraku.*
Presenečen in nekoliko zmeden se je Daville ceremoniozno odkril, konjenik je pa z isto naglico oddirjal za vezirjevim spremstvom po zasneženi planoti.
V občevanju z orientalci naletimo vedno na take podrobnosti, ki nas prijetno iznenadijo in razburijo, četudi vemo, da niso toliko znamenje posebne pažnje in osebnega spoštovanja kakor sestavni del njihovega starinskega in neizčrpnega ceremoniala.
Zahomotani mameluki so bili od zadaj podobni ženskam. Izpod konjskih kopit je pršil snežni prah in se na zimskem soncu vedno bolj spreminjal v bel in rdeč oblak, čim dlje se je četa jezdecev odmikala, tem drobnejša je bila videti, oblak prhkega snega je pa čedalje bolj rastel. V tem oblaku je tudi izginila.
Daville se je vračal po zmrznjeni poti, ki se je komaj razlikovala od ostale snežne beline. Strehe pičlih kmečkih hiš, plotovi in gozdiči ob strani so bili pod snegom in samo s tenko, mrko črto naznačeni na tej belini. Rumene in rdeče sence so se spreminjale v modre in sive. Tudi nebo je temnelo. Sončni
popoldan je hitro zahajal v zimski mrak
Konja sta stopala ostro in drobno. Za kopiti so jima poskakovali šopi zamrzlih dlak z ledenimi svečkami.
Daville je jahal z občutkom, da se vrača s pogreba.
Mislil je na vezirja, od katerega se je bil pravkar poslovil,
dejal,
toda mislil je kot na nekaj, kar je že davno izgubljeno in se
da je mnogo čul o francoskem gledališču ih *e slišal vsaj nekaj tistega, kar se v Franciji prikazuje, >-vega gledališča ne more videti.	.-p
Navdušen nad to željo je Daville že naslednji z drugim zvezkom Racinovih del pod pazduho.

nikoli več ne vrne. Spominjal se je posameznosti iz mnogih razgovorov z njim. Zdelo se mu je, da vidi njegov smehljaj, svetlo krinko, ki mu ves dan trepeta med usti in očmi in jo nemara ugasne samo v spanju.
Spominjal se je, da je vezir vse do zadnjega hipa zagotavljal, kako ljubi Francijo in ceni Francoze. Sedaj pa, v luči tega slovesa, je presojal njegovo iskrenost. Zdelo se mu je, da jasno vidi vezirjeve nagibe, čiste, brez navadnega profesionalnega laskanja. Mislil, je, da razume, kako in zakaj sploh tujci ljubijo Francijo, francoske običaje in francoske nazore. Ljubijo jo po zakonu protislovja. Ljubijo v njej vse tisto, česar v svoji deželi ne morejo najti, kar pa si njihov duh neugnano želi; ljubijo jo po pravici kot podobo vsestranske lepote in skladnega, razumnega življenja, ki je ne morejo spremeniti in skaziti bežni oblaki in se po vsaki poplavi in vsakem neurju pokaže svetu ponovno kot neuničljiva moč in neminljiva radost; ljubijo jo tudi tedaj, če jo poznajo samo površno, malo ali celo nič. In ljubili jo bodo mnogi in vedno, često iz povsem nasprotujočih si vzrokov in pobud, zakaj ljudje nikoli ne bodo nehali iskati in si želeti še kaj več in boljšega, kot je tisto, kar jim daje usoda. No, saj tudi sam misli sedajle na Francijo, ne kot na svojo rodno zemljo, ki jo dobro in že od nekdaj pozna, kjer je videl zlo in dobro, temveč na Francijo kot čudovito in daljno deželo skladja in popolnosti, o kateri sredi surovosti in divjine vedno fantaziraš. Dokler bo Evropa, bo tudi Francija, in nikoli ne more izginiti, razen da v nekem posebnem pomenu (v pomenu svetlega skladja in popolnosti) vsa Evropa postane Francija. To pa ni mogoče. Ljudje so vse preveč raz-lični, tuji in odmaknjeni med seboj.
Tu se je Daville na lepem spomnil nekega letošnjega doživetja z vezirjem, živahni in radovedni vezir je vedno spraševal, kakšno je francosko življenje, in nekega dne mu je tudi
da bo prebral vezirju nekaj prizorov iz ♦Bajazeta*- ^jji,-* stregli s kavo in čibuki, so se vsi služabniki uma*1 )e v tki
» Kavo m ciouKi, so se vsi siuzaonnci je samo Davna, ker je moral prevajati. Kar najbolj® L je konzul razložil vezirju, kaj je gledališče, kakšno J® p'
je naloga in smisel igre Zatem je začel brati priz°r’ ,i#» -se govori, kako Bajazet izroča Roksani v varstvo A®* * f zir se je namršll, vendar je dalje poslušal pusti Davnvr5t( N in patetično konzulovo branje. Ko le pa prišel n0 ed govor med sultanijo in velikim vezirjem, je Me”L,; pretrgal branje, se sladko zasmeial in zamahnil z r^,n£<
str<j
i>,
♦Saj ta ne ve, kaj govori,* je rekel prav tako -porogljivo, «odkar je svet, ni bilo in ne more biti- 0	,
vezir vdiral v harem in se pogovarjal s sultanicaim- Bi Smejal se je še dolgo, iskreno in glasno: ni Pj‘fcejjj je razočaran in da ne razume smisla ne vrednosti ne zabave. In povedal je to odkrito, skoraj grobo, » nostjo človeka drugačne civilizacije.
Zaman si je Daville neprijetno zadet' prizadevaL^j# razložil pomen tragedije in smisel poezije Vezir je odmahoval z roko.	,<<•&;
«Imamo, veste, tudi mi razne derviše in bogom® Lh ( citirajo zveneče stihe; mi jim dajemo vbogajme, j® nam ne pade v glavo, da bi jih izenačili s koristnim nimi ljudmi. Ne, ne, ne razumem,*
Daville je nosil doslej v sebi spomin na to nekaj žaljivega in neprijetnega, kot enega od sv°' jn > neuspehov. Zdaj je pa gledal na vse to prizanesljiv®!, kakor gleda človek na smešne razmere, zaradi K0' 0 K pretirano in nepotrebno jezil v otroških letih. In s0;Lrl t
1p lrnlrn Ho c«* v t.ph t.rprmflriVi nH fnlilrn voHlrih S* id *
je, kako da se v teh trenutkih od toliko velikih nih poslov, ki jih je doživel z Mehmed pašo, sp°m i
lenkosti.
(Nadaljeval*

iTmrnNKTVO- TRST -""uL MONTECCH1 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poitm predal 65» - PODRUŽNICA GOH1CA; Ulic, S. Pellico 1-IL Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. it. 37-338 - NAHOCNINA: mesečna 650 Itr.-V®®V l-tn.lHOO Ur 'polletna 3500 lir celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Usk* Trst 11-5374 - Za FLRJ: AUIT U , ^ *, "*	v.. tBlef 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnaočoo-upravm 120, osmrtnica 100 Ur. — Mali oglasi 30 Ur beseda, — Val oglaai se naročajo v
Stritarjeva ulica J-I, telet. 21 teko« račun pri ntarotmi oan« ju j	Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO - izdaja to tiska Založništvu tržaškega tiska, Trst