Današnja štev, izide na šestih straneh. Posamezna številka slane 40 vinarjev. Štev. 34. Radgona, dne 29. novembra 1919. Leto I. Glasilo obmejnih Slovencei?» Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica itev. 184. — Telefonska štev. 3!. — Rokopisi se ne vračajo, a-.......im .¡s Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse lete 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin. Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. Mirovno pogodbo z Avstrijo podpišemo. Dne 19. t. ni. je vlada pooblastila naše delegate v Parizu, da podpišejo St. Germainsko mirovno pogodbo. Delegatom je naročeno, da glede otomanske (turške) narodnosti v naši državi dajo izjavo kot se zahteva v odgovoru vrhovnega sveta in da naglasijo nemogočnost kakih novih odredb o prevozu in trgovskem režimu razen onih, ki so v pogodbi o manjšinah — Vrhovni zavezniški svet je poslal naši vladi odgovor na njene pritožbe o posameznih določilih mirovne pogodbe z Avstrijo. Vrhovni svet je prišel do sklepa, da ni neobhodno potrebno, da bi se udovoljilo državi SHS in spremenilo tekst pogodbe, katerega so že podpisale glavne zavezniške in pridružene sile. Ta svoj sklep utemeljuje v g točkah, kjer z diplomatsko nejasnostjo zavija posamezne točke našega ugovora. Prva točka se tiče zaščite manjšin v stari kraljevini Srbiji, v drugi točki se zagotavlja, da je z podpisom določil o zaščiti manjšin, v kolikor jih vsebuje avstrijska pogodba, popolnoma udovoljeno želji in zahtevi zavezniških sil ter se ne bo zahteval podpis kake nove odredbe tičoče se varstva etničnih manjšin. Tretja točka odbija naš predlog, da se teritorij bivše Srbije izvzame iz manjšinskega varstva, češ da bi bil z to izjemo ogrožen celo njegov princip in omajane tudi ostale točke mirovne pogodbe. V četrti tcčki naglasa, da so iznesene razlike nastale samo v redakciji in da pomote v francoskem in italijanskem tekstu ne morejo spremeniti smisla. Peta točka se tiče Zveze narodov in se pcvdarja, da posamezniki ne morejo zahtevati manjšinskega varstva, ker svet Zveze narodov deluje le takrat, če to zahteva ena izmed držav, ki, so včlanjene v Zvezi narodov. Povdarja se tudi, da je značaj zaščite sodni in ne politični. Šesta točka obravnava naš ugovor proti določilom o domovinstvu bivših avstro-ogrskih državljanov v kraljestvu SHS in potrjuje ta 1? Fali w elektrarni. Znana pisateljica gospa Zofka Kveder-Dem e travic je na Dan svobode obiskala elektrarno v Fali pri Mariboru in opisala svoje vtise v krasnem članku, ki je pod naslovom »Vizija lepše bodočnosti« izšel v 9. številki zagrebške »Obnove«. Iz tega članka povzamemo: Na levem bregu stoje bela, visoka poslopja-Tista najbližja zajeza je precej nizka. Dolga je, z mnogo oken v višini. Od zunaj izgleda kakor kaka arena, kot palača kake razstave. Mlad inženir, Švicar, z očmi, ki so bistre kot voda za jasnih solnčnih dni, nas pelje po stopnicah v globino. Hodniki in stopnice in stene vse je belo, vse blesti od snage. Vstopamo v veliko ogromno dvorano. Izgleda kakor ogromna prazna koncertna dvorana. Nahajamo se na galeriji, ki do polovice višine obdaja ogromni prostor. Zrak je čist, prijetno topel. »Kje so delavci?« vprašamo inženira. Vse j* ogromno krog nas, vse velik«, tiho, prazno. določila. V sedmi točkih se pravi dobesedno: »Pripravljajoč ta odgovor, glavne zavezniške in pridružene sile niso imele niti za trenutek namena, da priznajo manjšinam neke specijelne privilegije, marveč so samo hotele zabraniti borbo ra~„ priznavajoč manjšinam pravico varstva in d [ se jim z jamstvom vseh njihovih pravic dovoli,1 da postanejo lojalni državljani. To pa nikakor ne ustvarja vprašanja, da bi manjšine ne vršile vseh njihovih dolžnosti, kot jih vrše vsi drugi državljani«. V osmi točki se končno obrača proti našemu predlogu, da se prizna državi SHS beneficij izmen. — Ves odgovor je le dokaz, da so diplomati dobri stilisti in nič več. Naš princip: damo narodnostnim manjšinam vse pravice, ampak velesile se ne smejo vmešavati v naše notranje zadeve in nas smatrati kot ne-doleten narod, je jasen kot zlato. Ako mirovnim gromovnikom v Parizu res gre samo za idealen namen, da obvarujejo bodoče rodove pred borbami ras, tedaj mora to načelo obveljati za vse narode: velike in male. V tem slučaju imamo tudi mi pravico, da se vmešavamo v notranje zadeve Italije in nadzorujemo pravice naših etničnih enot, ki spadajo pod Italijo. Toda doslej še nismo slišali iz Pariza, da bi velesile rezale enake kose kruha sebi in malim državam. Za njih kolač, za nas drobtine! Zato še tako posrečen diplomatični stil ne more zakriti pariške komedije in nas le utrjuje v prepričanju, da so pariške mirovne pogodbe samo kos zgodovinskega papirja. Mariborsko pismo. ©dvadili smo se onih težkih časov, ko je morala naša gospodinja kuhati—s samimi kartami. Odkar je zavladala Jugoslavija, je bilo pri nas vsega dovolj — nekaterih stvari pa celo preveč. Tujci so nas zavidali za naše blagostanje: tako lepega belega kruha, kakor pri nas, pa v deveti deželi niso imeli. Zdaj pa smo naenkrat Dva ogromna kolesa se vrtita pod nami, tri mirujejo z resnim, ponosnim mirom skrivnostnih velikanov. »Tukaj v tej dvorani se lahko poizvaja 50.000 konjskih sil. Ta moč lahko žene vse tovarne na Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem, vse do Zagreba. Ta moč razen tovarn lahko žene vse tranvaje, lahko razsvetljuje vse ulice, vse hiše v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljubljani, Zidanem mostu in Zagrebu in po vseh trgih in vaseh na tej progi. In še bo ostalo 15.000 konjskih sil za nova podjetja«, pripoveduje inženir. Ogledujem se po ogromni, dolgi, visoki dvorani, ki bi lahko sprejela pod streho tisoče ljudi, a je tako prazna, prazna. »A kje so delavci?« vprašam ponovno. On nas pelje nazaj. Tam oposrediu dvorane se dviga nekak podijum, stena z belimi, plavimi, zelenimi, rdečimi okni, izza katerih gore električne žarnice. V okroglih, udobnih arnerikanskih stolcih sedita dva človeka. Tudi dolga pisalna miza je tam, prostrana, udobna. »To sta ta dva delavca, ki vodita vse v tej dvorani«, pripo* veduje inženir. »Tukaj so gumbi. Ako se pritisne na ta ¿»ml», se ustavi prva turbina, ako na dobili zopet — karte na kruh. To je marsikoga presenetilo. Pri nas v Jugoslaviji — pa bi ne bilo kruha ? Saj imamo Banat, ki je prava žitnica bivše Avstrije. Zenske so res tarnale, kaj bo zdaj, ko bo treba zopet s kartami kupovati, ker so se že tako odvadile. Karte so se uvedle ¿ato, da okoličani ne pokupijo kruha. Naravno je, da mi vsi privoščimo vsakemu, da se naje dobrega belega kruha, kolikor hoče — toda kruh, ki se peče v mestu je namenjen pred vsem meščanstvu in se je moralo nekaj ukreniti, da bo mesto s kruhom preskrbljeno. Saj ima naša okolica doma kruha dovolj, treba ga je samo speči. — Draginja se še vedno pozna: kadar cene poskočijo, potem se ne znižajo tako kmalu. Kdaj se bo to izpremenilo, nihče ne ve. Mi vemo le, da je povsod tako — vemo pa tudi, da bi se dalo marsikaj storiti, da bi se razmere zboljšale. Proti verižnikom so se obetale hude kazni. Doslej menda niso še nobenega obesili. Dokler jih samo denarno kaznujemo, si verižniki pomagajo s tem, da še bolj pridno izvažajo. Potujoče občinstvo vidi vsak dan cele vagone polne verižnikov, ki se vozijo po železnici »od nas do nas«, Ali je zanje dovolj premoga, ko mi nimamo prometa na najbolj važnih progah! Te ljudi bo moralo občinstvo metati iz vagonov — posebno neslane hrvaške Žide bi bilo treba v vagonih strogo preiskavati. Spozna se jih itak takoj, ker govore nemško in če govore hrvatsko navadno zabavljajo čez državo. Take zabavljače in pijavke bi bilo najbolje na licu mesta prijeti in jim povedati kar jim gre. Ker nimamo časopisov, počiva na videz vse politično življenje. Vkljub temu smo imeli pret. nedeljo par zanimivih zborovanj. Dopoldne so zborovali narodni socijalisti, ki so imeli lepo obiskan shod. Ugovori socialdemokratov niso uspeli. Popoldne so zborovali begunci. Vprašanje beguncev je čim dalje težje. Zdaj se odpirajo nove ni de. V Italiji so zmagali pri volitvah socijalisti in ti zahtevajo v vseh zasedenih krajih plebiscit. Ta bi 'zpadel za nas ugodno. onega, se začne gibati. Ker imamo osemurni delovni čas, potrebujemo šest delavcev, da se trikrat izmenjajo tekom 24 ur. Skupaj z menoj, z knjigovodjo, mehanikom, mizarjem, kovačem, ključavničarjem, skupaj z temi šestimi delavci, s slugami, ki snažijo steze in most, z žensko, ki pere stopnice in pod, nas je samo trideset, ki smo tukaj zaposleni. Naše delo je odgovorno, toda lahko«. Trideset ljudi! In ta moč, ki se proizvaja v teh ogromnih turbinah z gibanjem koiosalnih koles, lahko žene vse tovarne, kar jih imamo od Fale pa do Ljubljane in Zagreba, lahko nam daje silo za naše tranvaje ter. razsvetljuje po noči mesta in vasi. in zdelo se mi je, kakor hi bila pogledala skozi okno v lepšo bodočnost ne le Jugoslavije temveč človeštva sploh. Pred mojo domišljijo so vstale vse silne vode, ki teko v Evropi in po svetu. In vse reke, sem videla, vse velike potoke, vse skipe v .svoji domovini. Savico pri Bohinju, slape Plitvičkih jezer, padce Krke in Cetine v Dalmaciji Silna gigantska moč se vali mimo naših hiš še nepodjarmljena, še neizrabljena. Zato pa bi bilo treba — da bi bili naši ljudje doma. D’Annunzijeve komedije na Reki in v Dalmaciji se bodo kmalu končale. Če bo smelo povsod ljudstvo odločiti — potem bo tem boljše za nas, če bodo begunci doma. Seveda vsi najbrže ne bodo mogli iti — a mnogi se bedo vrnili. Tako nam je ta teden prinesel nad. Živimo v odločilnih trenutkih — zato je treba pripravljenosti vseh — na vse. Dar svobode. Zbirka »dar svobode«, ki smo jo začeli zbirati ob prvi obletnici našega odrešenja, se te dni zaključuje. Nimamo v rokah še vseh podatkov, toda iz dosedaj znanih pispevkov se vidi, da se naš narod zaveda svojih dolžnosti do mladine in da je pripravljen pomagati ne-odrešenim bratom. Vkljub temu da zbirko ni moglo podpirati časopisje, ki ta čas ni izhajalo, so darovali posamezni kraji lepe svote, ki pričajo o zavednosti našega naroda. Podajmo tu nekaj dosedaj v Maribor poslanih zbirk in darov: Dobrna 120 K; Griže pri Celju 50 K; Konjice 500 K; Križevci 143 K: Laški Trg 1040 K; Ljutomer 1046 K; Liboje 108 K; Luče 50 K; Maribor 50.000 K (računi še niso zaključeni); Petrovče 878 K; Polzela 587 K; Pragersko 200 K; Ptuj 1500 K: Račje 188 'K; Rogaška Slatina 408 K; Ruše 272 Ki Sv. Anton v j Slov. Goricah 70 K; Sv. Jurij ob Taboru 233 K; Sv. Jurij v Slov. Goricah 107 K 30 v; Sv. Trojica 261 K; ! Sv. Peter v Savinjski dolini 814 K; Sv. Rupert pri Gomilskem 138 K; Slov. Bistrica 658 K; Slov/Gradec 2000 K; Šmarje 200 K; Tržič 91 K; Vuhred nad Mar. 442 Ki Vuzenica 362 K; Žalec 643 K; Zamarkovo 30 K; Ribnica pod Pohorjem (g. Lenarčič) 100 K; Celje I (g. P. Majdič) 1500 K- To so dosedaj znani uspehi. Ker so kranjski odbori pošiljali prispevke na centralni odbor v Ljubljano, nam tamošnji uspehi še niso znani. Tudi štajerski kraji še niso vsi doposlali; vendar se že iz tega vidi, da bo znesla zbirka samo na Štajerskem nad 70.000 K. Ko začne izhajati časopisje, bo objavljen natančen izkaz daril. Opozarjamo one kraje, ki dosedaj niso še zbrali, da porabijo dan proglasitve SHS. (i. decembra) za to, da tudi oni polože dar domu na oltar. „Dar svobode“ je najlepši uspeh naše prve obletnice in bo dosegel svoj lepi namen. D’Smiunzio v Dalmaciji. Italijanski pesnik d’Annunzio, ki je »na lastno pest«, j v resnici pa sporazumno z laško vlado zasedel Reko prav v tistem časn, ko 3e je hotela mirovna konferenca odločiti za Wilsonov predlog, ki odreka Italijanom pravico do Reke, ter je z tem činom postavil svet pred gotovo dejstvo, dobro vedoč, da takozvana mirovna konferenca razen papirnatih protestov ne podvzame ničesar proti tej lokavi aneksiji, je te dni napravil nov manever in s svojimi arditi zasedel še glavno mesto Dalmacije, Zader. Zader so sicer takoj po prevratu zasedle italijanske čete, vendar se je Italija vedno zavedala, da zaderska tla niso sigurna in da bo treba to mesto prepustiti Jugoslovanom ali pa bo dobilo samoupravo kakor Reka. Z tem projektom se je moral hočeš—nočeš sprijazniti tudi voditelj italijanske zunanje politike, Tittoni. Toda, predno padejo kocke — še en poskus še ena šahova poteza 1 D’Annunzio je zbral svoje ardite — poroča se, da šteje njegova armada 15.000 mož in se je z nekoliko vojaštva izkrcal v Zadru, kjer so ga že pričakovali navdušeni itaiijanaši in nič manj navdušeni predstavitelji laških okupacijskih oblasti. D’Annunzijevemu triumfu se je pridružil tudi admiral Millo, zastopnik regularne italijanske armade. Množica je zaradi lepšega vpila proti Nittijevi rimski vladi in z izgredi proti zaderskim Jugoslovanom takoj pokazala, da se hoče držati vseh preskušanih metod laškega nasiisiva nad jugoslovanskim prebivalstvom, katerega „pravični“ Pariz izroča na stotisoče Italijanom, dočim na severni jugoslovanski meji skrbno pazi na to, da bi ne prišla niti ena ponemčena vas pod Jugoslavijo. Razumljivo je, da se v tako kalni vodi z lahkoto ribari in da je perverzni pesnik Gabrielle precej spreten ribič. Takoj v prvem govoru, ki ga je imel na glavnem trgu v Zadru, je povdarjal, da hoče prenesti italijansko zastavo še mnogo dalje od Zadra. Poročajo, da dela obsežne priprave za zasedbo Šibenika in Splita, nakar bi v kratkem času postal gospodar cele jugoslovanske obale Jadrana. Admiralu Millu je že poveril poveljstvo čez vso Dalmacijo in izdal odredbe za prevzem uprave v jugoslovanskem ozemlju, ko zasedejo arditi „v imenu italijanskega kralja in na ukaz d’Anaunzia“. Admiral Millo je vsled tega odložil čast guvernerja zasedene Dalmacije, toda Nitti ostavke ni sprejel, s čimer je brez vsake rezerve pristal na Millov sporazum z d’Annunzijem ter indirektno potrdil njegovo novo pustolovstvo. Vsekakor moramo računati z novimi dogodki v Dalmaciji, ki bodo končao izsilili rešitev jadranskega vprašanja in pokazali, kako stališče bode zavzelo jugoslovansko kraljestvo v koncertu bodoče svetovne politike. D’Annunzijevih manevrov ne smemo omalovaževati; za njim stoji večina italijanske armade in skoraj vsa laška javnost. O pariški mirovni konferenci pa se že sedaj govori kakor o mrtvih: nihil nisi bene! Razvoj naših notranjih razmer je danes važnejši kot je bii pred enim letom in z tem je tudi bodočnost naše države le še boli ogrožena od zunaj. V Italiji se vrše volitve in za italijanskimi državniki bo stal močen, konstitucijonelni parlament; pri nas ne zboruje niti Narodno predstavništvo, a ministrski svet se po dolgotrajni krizi še vedno ni preosnoval in še vedno ni zmožen za velikopotezno akcijo v notranje-zunaujepolitičnih vprašanjih. Kam plovemo?! Ali ni d’Annunzio samo sad naše slabosti in ali bomo vsaj sedaj spregledali ter našli pravo pot?! Tedenske novice. Opozicija za parlamentarno delo. Dne 2i. t. m. so načelniki posameznih opozicijonal-niii strank izročili predsedniku Narod, predsfc. pismeni protest, da se ne skličejo seje začasnega Narod, predstavništva. Istočasno so v posebni interpelaciji zahtevali med drugim pojasnila o splošnem položaju države v zunanje-in notranjepolitičnem položaju, o markiranju kron in prisilnem državnem posojilu, o škodljivih trgovskih pogodbah, o prekršitvi občinske samouprave na Hrvaškem itd. Markiranje (kolkovanje) kron se prične najbrž okrog 26. t. m. in bo trajalo 14 dni. Antanta proti Annunzljevi zasedbi Zadra ? Iz Pariza se poroča, da hoče vrhovni zavezniški svet prijateljsko nastopiti v Rimu glede radarskega dogodka Amerika je vložila odločen protest. Položaj je torej isti kot je bil pri Reki. Naš kralj je poslal Angliji poseben apel, da pomaga srbskim pokrajinam, ki so bile opustošene po avstrijskem in nemškem vojaštvu. 1. december narodni praznik. Ministrski svet je sklenil, da se 1. december proslavi kot narodni praznik. Ustavljeno naseljevanje v Stari Srbiji in Makedoniji. Glasom obvestila ministrstva notranjih zadev je začasno ustavljeno poslovanje za naselitev v Stari Srbiji in Makedoniji in sicer vsled prevelikega števila prijavljenih Zato je »Kako dolgo se je stavila ta elektrarna, tukaj v Fali«, vprašam inženira. »Začelo se je zidati 1913. leta. Toda delalo se je počasi. Nato je 1. 14. nastopila vojska in do 16. je vse počivalo. Tega leta so bili poslani semkaj italijanski ujetniki in 17, je bila elektrarna gotova, samo aluminija ni bilo, da-se sila po žicah in drogovih razdeli po deželi. Ta elektrarna bi imela oskrbeti Gradec, Line in Dunaj z električno strujo. Sedaj pripada jugoslovanski državi ki je že lani takoj po prevratu naročila v Pesti aluminij. Medtem so došli boljševiki in onemogočili uvoz. Naša vlada se je pogodila z Rumuni — morda pride še tekom te zime vse, kar potrebujemo. Čez mesec dni, ko dobimo materijah bo lahko Maribor električno razsvetljen. Struja bo cenena, pa se bo lahko z njo tudi kurilo«. Odšli smo. Bilo mi je lepo pri duši. Kmalu bomo vendarle zaživeli lepše življenje. Ena elektrarna lahko da^ stotisočem ljudi lepše in lažje življenje, a mi lahko postavimo z a deset let sto elektrarn, lahko preosnujemo naše železnice, spremenimo vse naše tvornice, upeHerno v vsako naše gospodarstvo to skrivnostno, divno nebeški moč. In naše življenje bo lepše, prijetnejše laž e. Ne bomo več trepetal; pred zimo, ker n premoga — ne bomo ga več potrebovali. Ali sem jaz vedela kaj je elektrika? Ne, nisem vedela! Ona je Čudež novega veka. Ona je Upanj« v lepšo bodočnost vseh ljudi na zemlji. Izšl bodo delavci izpod zemlje, izšli bodo kurjač izpred peklenske vročine peči, v katere so vzj dani velikanski kotli parnikov in tovarn. In lepše se bo živelo. In vse ženske, ki umazane kleče pred ognjišči, bodo vstale, se vzravnale in lepše bodo živele. Po naših bolnicah, po stanovanjih revežev ne bo se streslo staro in mlado oc zime. Saj je mnogo rek in voda v naši domovini, mnogo slapov — dovolj da razsvetlijo in ogrejejo vse, ..ar je živega v palačah in kočah naše dežele, Morda bom tudi jaz doživela to lepše življenja? Ra če ne doživim? Vseeno! Kakor Mojzes na gori, tako sem jaz v Fali na Dravi videla lepšo bodočnost človeškega rodu, obljubljeno deželo, lepše, lažje, spodobnejše življenje naših bodočih generacij. zab^anjen do nadaljne odredbe vsem tozadevnim interesentom dohod v Beograd. Markiranje bankovcev. Mariborska podkomisija za valutno reformo v Mariboru natn piše: V kratkem se bo pričelo z markiranjem bankovcev. Občinstvu se nujno priporoča, da svoje bankovce naloži kakor mogoče še pred pričetkom markiranja v denarne zavode, ker se le tako za more preprečiti prevelik naval pred komisijami, ki bodo bankovce markirale. Tudi se priporoča, da občinstvo prinese pred komisijo že po vrsti bankovcev urejeni denar ! in da pusti svoje bankovce že takoj prve dni j markirati. Kasacijsko sodišče za Slovenijo in Dalmacijo se snuje in bo imel svoj sedež v Zagrebu. Jugoslovanski časnikarski kongres se je vršil dne 16. in 17. t. m. v Zagrebu. Kongresa se je udeležilo lepo število jugoslovanskih časnikarjev ter več gostov iz čelke, Rusije in iz Trsta. Kongres je razpravljal o raznih stanovskih vprašanjih in sklenil, da se osnuje enotna organizacija vseh jugoslovanskih časnikarjev, ki bo skušala temeljito urediti socijalne, gmotne in politične razmere naših novinarjev. Na kongresu se je razpravljalo tudi o sodobnih političnih vprašanjih, pri čemur se je precej spretno ogibalo strankarstva. Razspravljalo se ie tudi o svobodi tiska, poslali so se pozdravni brzojavi nekaterim tujim Časnikarjem, ki so branili naše narodne pravice, dalje Wilsonu in Masaryku. Neljub incident je povzročil hrv. ban dr. Paleček s svojim govorom o omejitvi tiskovne slobode. Sicer je kongres izzvenel v lepi manifestaciji narodne- in slovanske misli ter lahko upamo, da bo tudi v praktičnem oziru prinesel obilo sadu. Ameriški Slovenci bodo zopet poslali večjo pošiljatev obleke, čevljev in živil za svoje sorodnike v stari domovini. Ameriška vlada jim je dala na razpolago parnik, dovolila znižane cene za prevoz ter druge ugodnosti. Vrednost presega 150.000 dolarjev ali 12 milijonov kron. Darila bodo okrog božiča ali novega leta že doma. Boj proti korupciji. »Politika« poroča: Želja prestolonaslednika regenta Aleksandra, da vlada podvzame takoj najstožje mere za pobijanje korupcije v naši kraljevini, je našla največje odobravanje v vseh političnih krogih. Vsi uradniki, civilni in vojaški, ki so v zvezi z umazanimi aferami,, pridejo takoj v preiskavo. Zatrjuje sc, da je bilo nekoliko uradnikov in oficirjev že aretiranih. Pobijanje analfabetizma na Hrvaškem zadnje tedne zelo napreduje, zlasti v Zagrebu. V lečjih tovarnah v Zagrebu so bili uvedeni posebni tečaji za delavstvo. Pouk se vrši v delovnem času in na stroške tovarnarja. Časopisje in javno mnenje podpira z navdušenjem to akcijo, ki mora do prihodnjega ljudskega štetja raz Hrvatske zbrisati sramoto, da ima okrog 50% analfabetov. Izpremenc sc naslednja uradna imena poštnih uradov: Žreče pri Konjicah se imenuje odslej Zreče; Zgornje Jezersko se izpremeni v Jezersko; Bela v Kopališča Bela; Možica v Mežica; Šent Vid v Podjuni v Syeti Primož v Podjuni. Kongres fotografskih obrtnikov cele Jugoslavije se vrši 14. in 15. grudna 1919 v prostorih Trgovačke in obrtniške komore v Zagrebu ob 5. uri popoldne z važnim dnevnim redom, iz katerega posnemamo le točke : 8 urni delavnik, obrtni zakon, osnovanje zadruge za nabavo potrebščin in materijala, organiziranje fotografov v državi SHS. Dne 15 grudna se vrši konstituirajoča skupščina »Zadruga fonografskih obrtnikov za nabavo materijala .in fotografskih potrebščin«. Poslovni deleži za zadrugo znašajo 200 K. Slovenski fotografski obrtniki se vabijo, da pristopijo kot člani k zadrugi in se javijo na naslov »Fotografska organizacija zaveza hrvatskih obrtnika Zagreb, Dalmatinska ulica 1« ter . da se udeležijo omenjenega kongresa. V Murski Soboti je pričela pred kratkim poslovati podružnica Mariborske eskomptne banke. Podrobnosti, so razvidne iz današnjega oglasa. Podpirajte domači zavod! Celje. Sin vodje tukajšnjega davčnega urada gospod Rafael Dolinšek je bil 22. t, m. na češki Karlovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem vsega zdravilstva On je brat po- Beseda o domovini. Slovenski kmet je vedno ljubil svojo zemljo. To globoko Čuvstvo do rodne, očetovske zemlje je razvilo pri celem narodu pojem domovine, ozko vezan na krog domačega horizonta, ki pa ima v sebi toliko nežne resničnos ti kot pri malokaterem narodu. Ljubezen do zemlje mu ie dala nek miren in siguren pogled na svet in življenje, neko stalnost v spremenljivem toku zgodovine ter čvrsto vero v svoje pravo in moč svojega dela. To pojmovanje sveta in življenja je vcepil tudi svojim najboljšim sinovom, ki so izšli izpod slamnatih streh borit se »z uma svitlim mečem« za Staro pravdo celega naroda. A boj za Staro pravdo je bil boj za domačo zemljo, za njeno čast in svobodo, Naš kmet je čutil, da je on le produkt te zemlje, da pa samo zemlja daje njemu in njegovim potomcem čvrsto osnovo za obstoj in življenje. Zato-je bilo delovanje naših narodnih reformatorjev in voditeljev ozko združeno z pri-prostim obzorjem kmečke hiše, pa tudi z njeno stalnostjo in kljubovalnostjo. Vsa naša kultura prvih epoh je pretkana z mirnim zatišjem domačega kraja in nosi v sebi mamljivi vonj domačih njiv ter glase nacijonalne popevke. Od časa preseljevanja narodov pa do svetovne vojske ni bil naš narod izgnan iz domače zemlje. Boril se je vedno toda na domačih tleh. Redkokdo je zapusril domače kraje in šel na vojske, ali na daljna potovanja. Ko se je bil vrnil, se je zbrala krog njega cela vas in ga poslušala. Pravil je od tujih krajih, tujih ljudeh in njihovih čudnih običajih. Njegovo pripovedovanje se je prekvasilo v bujni domišljiji in se razpletalo v pestre varijante. Nastale so pravljice, povesti, legende. Čuvstvenejši ljudje so jih spravili v kitice in v rime, ki so se izlile v ubrano melodijo Toda v zadnjih desetletjih jih je odhajalo vedno več in več. Nov sistem militarizma v Evropi, socijalne krize, vpliv šole in kulture, vse to je spremenilo, niveliralo narodno dušo. Ginile so narodne pesmi in stare legende je pripovedovala samo še sivolasa babica. ob dolgih zimskih večerih. Poenostavilo se je vse, postalo preveč odkrito in vsakdanje. Vojaki so pravili o tujini in izseljenci o daljni Ameriki, kjer so rude čistega zlata. Prina-ali so vzorce tujega blaga; utihnil je kolovrat in predica je oblekla fine srajce tujega izdelka. Ampak vsi, ki so odhajali in se vračali, in vsi, ki so pisali iz tujih krajev, so govorili z bolestnim domotožjem o domači hiši, domači zemlji, o domovini! Svetovna vojska je izgnala veliko večino naših mož v daljne kraje na bojišča in v velika mesta. Domače vasi je preplavilo tuje vojaštvo, slišali so se tuji jeziki, videle tuje navade in razvade. Ves narod je bil vzburkan, domovina vsepovsod oskrunjena. Kmet, vajen pluga in motike, je več kot štiri leta vihtel v roki morilno orožje; on, prijatelj srečne domače hiše, je bil štiri leta brezdomovinec, cigan. Ko se je bil vrnil domov, je našel izmučeno ženo, pokvarjeno deco, ozlovoljene in sprte sosede. Sam v svoji duši je bil ravno takšen: izmučen, pokvarjen, ozlovoljen in sprt s vso notranjostjo. Vojska je razdrla domovino! Baš v tem tiči koren našega neuspeha in splošne narodne nevolje. Kmečka ljubezen do zemlje je bila vestalka domovine in narodne zavesti. Vrnite kmetu ljubezen do zemlje, do domače hiše, do starinskih tradicij, ki jih je polno kmečko življenje! Pomagajte mu z dobrimi gospodarskimi reformami, da se opomore in zaživi zdravo gospodarsko življenje! Skrbimo, da bo vse naše javno življenje zopet prožeto z vonjem domače grude! Zato pa moramo v resnici živeti in čutiti z ljudstvom, z njegovim globokim verskim duhom, z njegovimi tradicijami, s vsem, kar tvori dušo našega plemena. Dvigajmo domačo obrt, domačo nošnjo in priprosto lepoto običajev! Nacionalizirajmo zopet vso našo kulturo, dajmo ji toliko našega duha, kot so dali P'rancozi esprita ovoji kulturi, svojim proizvodom itd.! Kdo bi ne mislil z ljubeznijo in z bridkostjo na našo celo domovino, ko čita v »Goriški straži«, glasilu naših neodrešenih bratov, opis obnovitnega dela na Goriškem in na Krasu. »Sadno drevje in vinogradi uničeni, gozdovi uničeni ali zelo močno poškodovani. Kmečki domovi pa so po večini ali izginili ali bili tako porušeni, da je stalo le tu pa tam nekaj golega zidovja po koncu«. Taka je bila domača zemlja, ko so se odprla vrata begunstva. Pa ljudje so začeli delati. Neutrudno, z vero in ljubeznijo. »Bile so to posamezne postave kakor pijonirji, ki prvi prihajajo v neznane kraje in pripravljajo pot drugim. Posejali so zemljo s semenom, katerega so prinesli iz begunstva, mnogokrat s semeni domačega pridelka, katerega so v begunstvu čuvali kot zlato, ker so poznali njegovo rodovitnost v domači zemlji. Zvečer so pa nastopali daljno, daljno pot v Gorico ali v vasi za fronto, ki se jih je vojska usmilila«. Kakor pijonirji v neznanih deželah obnavljajo oni domačo zemljo! Zakaj zemlja, domača hiša in rojstni kraj s cerkvo na griču ali sredi vasi, to je pojem domovine. In domovina je vez, ki veže posamezne dele plemena. Zato bodi v našem narodnem življenju kmečka koča simbol nacijonalnega obstoja in spomenik zmage v stoletnem boju za Staro pravdo slovenske zemlje! h. O markiranju kron. Naša sedanja vlada, po sestavu demokratsko-socijalistična, je odredila markiranje kronskih bankovcev, ki so v obtoku na ozemlju kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vsled vladine naredbe se bo takrat, ko se bodo bankovci markirali, posestnikom kron odtegnilo 20*/,. Kdor prinese k markiranju 100 K, oz. jooo K, njemu se bo markiralo samo 8o oz. 8oo K, 20 K, oz. 200 K pa bo vlada zadržala za se, boljše rečeno za državo. Tako bi država, ker se v naši državi nahaja okoli io milijard kron, prišla do pristnega brezobrestnega posojila v znesku 2 milijard kron. Za zadržane krone se bo po vladini nnredbi ljudem dajale priznanice, ki bodo pri bodoči izmenjavi kron za novi državni denar veljale toliko kakor efektivne, resnične krone. O tem markiranju in njegovih posledicah zlasti za kmečki stan in sploh za nižje ljudske sloje je razpravljal poslanec dr. Hohnjec na velikem kmetskem zborovanju v Ptuju dne 16, novembra. Soglasno je bila sprejeta ta le resolucija: »Kmetje in drugi volilci, zbrani na shodu v Ptuju dne 16. novembra, izjavljajo, da je preosnoya in ozdravljenje naše valute nujna potreba ter da je treba Čimpreje nekdanje avstro-ogrske krone v pravičnem razmerju izmenjati z novim državnim denarjem. Ugovarjajo pa zoper sklep vlade, ki je mimo in preko parlamenta odredila markiranje kronskih bankovcev, pri čemer bo zadržala za se 20% bankovcev, ker s tem se ne bo nič doseglo za ozdravljenje naše valute, temveč si bo vlada brez dovoljenja parlamenta oskrbela prisilno brezobrestno državno posojilo. Če pa se bo markiranje izvršilo in se bodo ?.a zadržane bankovce izdale priznanice, potem kmetje odločno zahtevajo, da morejo s temi priznanicami plačevati davke. Kmečke pritožbe. (Dopis iz kmečkih krogov.) Ni dvoma, da je kmečki stan največ trpel med vojno. Doprinašal je naj večje krvne, pa tudi gmotne žrtve. A zdaj po vojni razni meščanski krogi kmeta radi slikajo kot oderuha, navijalca cen, tihotapca in Bog si ga vedi, kaj se vse. Prišla pa je še naša narodna vlada ter ga je obremenila z ogromnim dohodninskim in vojnodobičkarskim davkim in to prav po staro-avstrijskem receptu. Davka na vojne dobičke niti na Kranjskem ni, le bivši Štajerci smo bili deležni te dobrote. Ravno isto je z vinskim davkom. A prišlo je še hujše. Carinska uprava naše države je napravila nov in to kaj izdaten napad na kmečke žepe. Uvedla je izvozno carino za vse v inozemstvo prodano blago in to s poveljem generalnega direktorja carine Kukiča z dne 17. oktobra t. 1 broj 20-566. Katero blago pa se bode izvažalo v inozemstvo? Za sedaj pač ne veliko druzega, nego kmetijski pridelki in živina. In zdaj čujte in strmite! Od vseh v inozemstvo prodanih pridelkov boste morali oddati državi kot izvozno carino 5° %> t. j. polovico cele vrednosti. Omenimo le, da izvoznih carin in to še tako ogromnih ni imela in še sedaj nima nobena moderna država. Koliko boste potem dobili za prodane pridelke, si lahko zračunate sami. Državna uprava bode s tem povzročila silno padanje cen kmetijskih pridelkov. Nasprotno pa ista ni storila nič, da bi se znižale cene potrebščin, ki jih kmet neobhodno potrebuje za svoje gospodarstvo. Cene obleke, usnja, soli, sladkorja, vžigalic, petroleja, železa, ter mezde delavcev in obrtnikov še vsak dan sunkoma naraščajo. Vi kmetje boste morali toraj svoje pridelke po nizki ceni prodajati, a svoje potrebščine boste morali plačevati še vedno po nezaslišanih cenah. (Konec prihodnjič.) Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod ^ Vzajemna zavarovalnica V XjJ ul"I3JJ je ustanovila oddelek za živliensko zavarovanje. * 11 Snnni.ma w nožarnem oddelku t vse pre- Snreiema « iivljenskem oddelkui vsa makUlve innepremakljive predmete, ki se P zavarovanja na doživetje in smrt, °*™škj> poškodujejo po ognju, streli In po eksplozlciji doto in ljudska zavarovanja pod najugod svetilnega plina, po znano nizkih cenah nejšimi pogoji _______ Posredovalci se sprejemajo. 850 Pojasnila breaplafino na razpolago. ________ BBBHHuaBnanHnnanaHaBBSUHra n jugoslovansko inženirsko podjetje €3jKnuu&t»cfc sm o. as, se usoja naznaniti, da je začelo poslovati v X*f ufolj0*xa.£, Hrvatski trg štev. 7 Gosposka ulica štev. 2. Tehnični ravnatelj: seutoB*. eiw. inž. Vžclav Fide*h©B. Komercijelni ravnatelj: Viktor Kukovec. Odd. 1. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja ia stavbno Odd» IV» Železnice, ceste, predori, mo3tovi. nadzorstvo, izvršitev zgradb. Odd. II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija; poljedelska inelijoracija; kanalizacija in vodovodi. Odd. III. Beton, železobeton. Železne konstrukcije. Odd. V. Industrijska in gospodarska poslopja. Odd. VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja, 3trojev in industrijskih tvarin. A. Verbajs trgovina elektrotehničnih predmetov dobavlja vse v to stroko spadajoče blago po primernih dnevnih cenah Ljubljana, Linhartova ulica štev. 4. fapj@§5 srebečico, kraste, lišaje uniči pri Človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha iu ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. 30—23 pplpopoeojo sOojo Oeli^o zalogo manufal^tupnega blaga Ljubljana, Sodna ulica šteO. f :iei fi $ Bdripjene opekarne prcjv F. P. TOic & Koinp., mt, Ivsn Knez, Brdo nudijo: zarezane (utorniciep)inzidnoopeko Vprašanja na F. F. VIDIC & Koatp., Ljubljana. Jugoslovanski kreditni javod PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega. {§! Iraka®© faktur šn trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. SlE Odvetnik Dr. Igo Janc naznanja, da je otvoril v Murski Soboti svojo pisarno, Brata tenjat Ptuj. Podplati, zgorno in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst. Gamaše, Vse čevljarske potrebščine. ================= Hafcup surovih kož. =============-- €f jajca sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Supponz, Pristova^ Slovenija. Inserati v „Murski Straži“ imajo velik uspeh, ker je list zelo razširjen. Gospodarska zadruga za Prekmurje, ŽBvrsko polje in Slov. gorice r. z. z ou z. ima «r ži®l©gp po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. Posreduje pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin. ' ' Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: w Coi-nji Radgoni. Podružnice: Cankova st Mupska So&ofta. rr 3EEEE fggistfovana zadruga z neomejeno zareč posojilnic*' v goruji rudgodi |/{Art A ®P^ej®7ia od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila lil CUllliiU VlUiJu h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da , . , ... . , men r> b,4 s*nj , obratovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. f s f i_e*uvnegs PaCAhI^ na Osebni kredit, na hipoteke trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vred-I Ubil tild lMh pdpirjev- dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej, plača le koleke b °*k' "* prese8al° n,kdar 10 K* ProNe za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka Uradne Ufe r*ndHIiek’ t0re-k’ č6t-rte- xp?tek, 0d 9- d0 12‘ ure ^poldno. Ako Pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. "‘""“V K*v uiadnin dnevih se sprejema in izplačuje denar. 1 3 se dfliai°> Pro£nje sprejemajo in vsi drugi uradni posli rvjMJiuirf izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Uradni prostori Ob so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora. grešancga rezervnega poročnika in bivšega profesorja na slovenski gimnaziji v Gorici dr. Edvarda Dolinšeka, Markiranje. Z ozirom na dejstvo, da se v par dneh prične z markiranjem bankovcev, se vsi mdustrijalni in obrtniški delodajalci vabijo, da svoje bankovcev predložijo v markiranje takoj prve dni markiranja. Avstrija in Jugoslavija. Ne da se «tajiti, da je pri nas mnogo razpoloženja za prijateljsko razmerje z avstrijsko republiko, da pa ščuvanje graških listov »Tagesposte«, Grazer Tagblatta* in drugih onemogoča sporazum in ustvarja na naši strani globoko nezaupanje napram našim sosedom. Kakor poroča »Arbeiterwille« dne 25. novembra, je na nedeljskem zborovanju graškega delavstva govoril o tem dr. Eisler in povdarjal veliki pomen dobrega razmerja z Jugoslavijo Omenjal je hujskaško pisanje nekaterih listov, ki stoje pod vplivom staroavstrijskih «lenunci j antskih politikov, ki so krivi, da je prišlo mnogo Jugoslovanov v ječe in na vislice Zlasti se je zgrašal nad pisanjem »Tagesposte«, ki ščuva Hrvate proti Slovencem. »Tagesposta« meni, da bo napravila Nemški Avstriji posebno uslugo, če podpira peščico hrvaških monarhistov, ki se (trenutno nahajajo v Gradcu in o katerih misli -»Volksblatt«, da so dobri republikanci. To pa menda vsled tega, ker na Hrvaškem vlada monarh, kralj Peter, proti kateremu oni agitirajo. Ti ljudje, ki se doma boje. da bi prišli v ječo, agitirajo tukaj za Habsburge, in »Tagesposta* veruje da, ako zagovarja Hrvate ter ščuva proti j Slovencem, dela v našo korist. Govornik se je iz razgovorov z zastopniki vseh plemen prepričal, da y Jugoslaviji ni človeka, ki bi ne bil pripravljen, braniti z velikimi žrtvami pridobljeno državno samostojnost. »Zato ie- zločin, ako nemškonacijcnalni list v času, ko so Jugoslovani ustavili stotine vagonov živil, ko smo mi prisiljeni, se sporazumeti z jugoslovansko vlado, da nas ne izstrada, podpira habsburško agitacijo proti jugoslovanski državi«. Govornik zahteva v imenu nemškega ljudstva v Avstriji prijateljsko razmerje z Jugoslovani. General aretiran. Naše oblasti so are •tirale generala Vešdv ča v trenutku, ko je hotel pobegniti v Rumunijo. General Vešovič je obtožen, da je agitiral v Črni gori za bivšega kralja Nikolo. D’Annunzio popušča? Nekatere vesti pravijo, da d’Annunzio z ozirom na nov položaj povodom volitev v Italiji ne misli na daljše aventure v Dalmaciji. Admiral Millo je izjavil, da d’Anmuizio ne misli na oni del Dalmacije, ki ne pripade po londonskem dogovoru Italiji. Dejstvo pa je. da se je d’Anvunrio pripravljal na pohod na Split in ni izključeno, da leži v njegovem popuščanju le nov manever. Kaj bo z jugoslovanskim brodovjem ? Vrhovni zavezniški svet je odločil, da se vso ferodoyje, ki je pred prevratom nosilo avstrijsko zastavo in katerega tonaža ne iznaša 2000 ton, vrne lastnikom brodovje s preko 2000 ton tcnaže upravlja še nadalje medzavezniška komisija. Domače vesti. Čr8šnj«vci pr! Gor. Radgoni. V nedeljo dne 23. t. m. se je vršila za našo občino pomembna in redka slavnost: blagoslavljanje lične kapelice, katero je dal postaviti naš ugledni župan g. Franc Šantl s svojo soprogo. Blagoslavljanja s* ja udeležilo zelo mnogo ljudstva iz cele okolice. Pri večerji se je nabralo za dijaške kuhinje v Mariboru, Ptuju, Celju in Soboti 400 K in za invalide ljutoro. okrajnega glavarstva 180 K. Čebelarska psdružciea »Mursko p o 1 j 3 < s sedežem v Križevcih, dobi že sedaj sladkor za spomladansko pitanje. Čeboijari, ki ga žele, naj se takoj prijavijo in prinesejo denar k načelniku podružnice Al. Bratina. Cena za 1 kg s stroški vred bo približno 18 K. Prednost imajo prekmurski Slovenci, kateri doslej še niso dobili sladkorja za čebele. Obenem se naj naznani, kdo želi potem podružnice prodati med. Zbigsvci. Tukaj se je dne 17. t. m. poročil g-Peter Črešnar z gdč. Rezik'' Kraner. Mladima novo-poročencoma želimo obilo sreče in božjega blagosiufs. 0 potsvanju preko špilja se pritožuje prijatelj našega lista, da se delajo potnikom najrazličnejše ovire. Dne 15. t. m. se je v Maribora vse potnike, ki so potovali proti Radgoni in Ljutomeru ustavilo ter jih z nasajenimi bajoneti gonilo okrog, dasi so se imeli vsi pravilne legitimacije. Zoper tako ravnanje z potujočim občinstvom se pritožujemo in poživljamo merodajne oblasti, da napravijo red. Ljutomer. Dne 22. t. m. se je v duševni zmedenosti ustrelil tukajšnji tržan in gostilničar AleksanderVa v p o t i č. N. v m. p. Telovadno društvo „Sokol“ v Radgoni vabi vse člane in članice na občni zbor, ki se vrši dne 13. decembra 1919 ob 7. uri zvečer v gostitai „Pri ledeaici“ (Vavpotič) v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1.) Poročilo o dosedanjem delovanju. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Pregled računov in knjig. 4.) Vpisovanje novih Članov in članic. 4.) Slučajnosti. — Odbor. Kapela pri Radenci». V poadeljek dne 24. novembra je obhajal zlato poroko kmet Andraž Klobasa s svojo soprogo v krogu vnukov, vnukinj in sorodnikov. Domači g. kaplan je med veselimi gosti nabral 91 kron. za sklad SKZ. Posnemajte i Jubilantoma želimo obilo sreče in da bi se učakala še bisernega jubileja. Razgled po svetu. Položaj v Rusiji. Umikanje Judeničevih čet se glasom nekaterih v isti utemeljuje z političnimi razlogi. Pravi se, da je večina generalov (13 ali 14), ki vodijo sevarozapadno armado, prožeta z reakcijonarnimi idejami in smatra generala Judeniča za človeka preveč naprednih in demokratskih nazorov. Zatrjuje se, da bo imenovan za začasnega poveljnika ruskih čet general Rodzianko, a vrhovni poveljnik bi postal estonski general Laidonere. Na petrogradski fronti ni nič novega. Poroča se, da je angleška flota vsled leda zapustila finski zaliv. V ostalem se boljševiški napadi ponavljajo in severozapadna armada polagoma umika. Boljševiški komunike poroča o velikanskem plenu, ki ga je pustila protiboljševiška armada v izpraznjenem Omsku. Bilo je baje zajetih 45.000 vojakov in mnogo topov ter drugega materijala. Iz Londona javljajo nekatere vesti, da se bo Anglija pogajala s sovjetsko vlado in sicer najprej glede izmenjave civilnih in vojnih ujetnikov. Čehoslavaška. V Sibiriji se nahaja preko 5000 čehoslovaskih vojakov, ki stražijo železnico proti Vladivostoku. Čehoslovaška vlada je že določila sporazumno z antanto, da se te čete vrnejo preko Vladivostoka, kakor hitro bo to iz tehničkih razlogov mogoče. Naenkrat pa so se vojaki odločili, da se prebijejo skozi južno Rusijo v domovino, kar bi bila znatno krajša toda opasna pot, ker bi ss morali spustiti v boj s boljicviškimi četami, česar pa vlada iz političnih razlogov ne odobrava, ker ni za intervencijo v Rusiji. Češko časopisje živahno razpravlja o tem vprašanja. Razpad avstrijske republika? Švičarski listi so prinesli vesti o razpadu avstrijske republike, glasom katerih bi državna vlada v Avstriji demisijoairala in bi posamezne pokrajine, ki tvorijo republiko, separatno proglasile svoje ujedinjenje z Nemčijo. Tudi italijanski listi se zanimajo za te vesti in naglašajo kot dejstvo, da pride v kratkem času do spremembe. Eni pravijo, da bi v slučaju razpada prevzela oblast nemška vlada, drugi pa vedo povedati, da bi antanta takoj intervenirala ter prevzela v vseh pokrajinah Avstrije upravo, sestavljeno od interaliiranih komisij. Vsi listi pa sestrinjajo v tem, da je razpad blizu. Vzhodna Galicija je prisojena Poljski za dobo 25 let Na to glasovanje odloči, kateri držayt pripade definitivno. Versallski mir z Nemčijo stopi v veljavo bržkone 1. decembra. Z tem nastopi normalno razmerje med Nemčijo in ostalimi državami ter odpadajo različne izjemne odredbe. Prvi december. Nacijonalna revolucija bivših avstroogrskih Jgoslovanov, ki je dosegla svoj višek dne 28. oktobra 1918 in je potem polagoma prehajala v urejeno stanje, je formalno ‘končala šele 1. decembra 1918, ko je regent Aleksander slovesno sprejel deputacijo »Narodnega Vijeca« in s posebnim manifestom proglasil ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno edinstveno državo. Osvobojenju naroda se praznuje 28 oktobra, ujedinjenje 1. decembra. Oba dneva sta dva živa spomenika na trnjevem potu naše zgodovina in obenem potokaz v bodočnost. Pomenita dva principa, na katerima temelji naš narodni obstoj: biti svobodni in biti ujedinjeni! Naravno je. da je misel ujedinjenja izšla šeie iz misli o osvobojenju. Misel o osvobojenju je tlela v našem narodu vedno, odkar niso več prisegali naši vojvode na starem prestolu pri Gospi S veti, odkar je padel junaški Petar Svačič, odkar je na Kosovem polju zaplakala mati Jugovičev. Tlela je sicer, ampak te iskre so skrivale v sebi elementarno moč in naj hujši naval tujega vetra, ici je šel čez našo staro očetovsko zemljo, jih ni mogel ugasniti. Najprej se je osvobodila Srbija m šele izza njenega osvobojenja se je začela pri nas širiti misel o narodni svobodi in o edinstyu vseh. Južnih Slovanov, ki pa je imela izprva skromno' in dealno obliko (ilirizem). Pa, kakor rečeno, davno zakopane iskre so imele v sebi elementarno moč. Svetovna vojska je izzvala našo narodno usodo na odločilni mejdan, in tu nas je zaščitila s svojim junaškim hrbtom v prvi vrsti mala Srbija. Neposredno pred razpadom Avstro-Ogrske je nastala na naših tleh nacijonalna revolucija, ki sicer ni stavila barikad, a je tekom, par dni premaknila stebre našega obstoja na nova svobodna tla in blagoslovila novo ero narodne zgodovine. Razumljivo je, da nacijonalna revolucija ni mogla imeti drugih ciljev kot ujedinjenje vseh delov naroda v eno samostojno, svobodno telo. Ta cilj je dobil svojo pravno obliko 1. decembra 1918. Sicer pa bi takratni položaj našega naroda narekoval ujedinjenje s Srbijo tudi v tem slučaju, če bi imelo osvobo-jenje drug cilj, kot je ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. O tem se je govorilo in pisalo dovolj, pa menimo, da to vprašanje vobče ne obstoja,. Če izvzamemo napake raznih strank in posameznih oseb, ki so misel ujedinjenja pri tem ali onem spravile ob kredit, moramo pritrditi, daje misel ujedinjenja tekom prvega leta močno in zadovoljivo razvila v našem ljudstvu in pokazala popolno zmožnost za življenje. Žal da so se teh mladih korenin oprijeli s vso silo paraziti, ki hočejo živeti od svežega soka. Čvrsto smo uverjeni, da bo ujedinjena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev premagala vse težave, katere ii je prve leto njenega obstanka postavilo na pot V tern prepričanju praznuje praznik i. decembra vsak, kt hoče našemu narodu dobro. Književnost. »Henrik Smrekar, črnevojnik«. Založila Umetniška propaganda v Ljubljani. Cana 8 K (brez poštnine). Živimo v čudnem času, ko delajo politiki uspele »vice«, a šaljivci dobre aforizme o politiki. Vsakdo se danes dela drugačnega kot je v resnici in v »zrcalu današnje dobe« bi menda nihče ne maral spoznati samege sebe. To bolezen je premagal znani karikaturist Hinko Smrekar in stopil pred nas takšen, kot je v resnici, le na zunaj si je izposodil ušivo bluzo avstrijskega črnovojnika ter ovenčal svojo glavo z lovorjevim vencem. Zakaj ta črnovojnik je zmagovalec: drugi so premagali sovražnike, on pa je premagal vojsko. Šaljivega, veselega, kakor da bi imel polno mizo dobrot, ni mogla premagati madamme Avstrija z internacijami in kislim komisom; svojo vlogo je odigral dobro in ostal umetnik (sicer je je redkokateri umetnik premorii uniformo, razen če je bila polna laških uši). Najzanimivejše aventure iz svojega vojaškega življenja, iz internacije in bolnice je iznesel »na luč svobode« v tej knjigi, ki je izšla pri »Umetniški propagandi«, litografirana kot rokopis. Karikatura je z površnostjo veseljaka dopolnil z besedilom, ki kaže, da je tudi dober karikaturist ideje in stila, dober humorist. Kdor se hoče delati drugačnega, kot je v resnici, bo vzel rešeto in spisal kritiko; Smrekar pa bo pridobil za svoje vesslo razpoloženje tem več pristašev. In pa — zakaj bi gledali na vojsko samo z očmi Vereščagina, Trubeckoja et consortes? Smrekar je pokazal, da se lahko vojski tudi smejimo, Če treba, krohotamo — zlasti če je slovenski umetnik v uniformi d la Cankar, Smrekar in drugi. Kdor je imel čast, prestati vse faze črnovojoiškega razvoja od nabora preko prvega >Marscheinz-a< do posrečene »Maroden vizite« in superarbitraeije z blaženim »D«, bo hranil to knjigo kot veseli spomin na madamme Avstrijo. Tudi drugi bodo našli v nji vse polno »kipecov«, ki bodo vodili njihove misli in illo tempore . . . Kdor se torej hoče smejati vojski, kakor jo gleda Slovenec, naj kupi to knjigo. Zlasti danes, ko ima naša kultura tako cmerav obraz, bo „Smrekar — črnovojnik“ tembolj prebavljiv! E. klin. asistent in operater na Dunaju Dr. Janko Demoišek ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni od 2.—4= šare Mflarifeoi*, Pfarrhofg. št. 2, 11. nadstopje, Odvetnik pf. Lenari Boizio si usoja naznaniti, da je otvori! svojo pisarno v Gornji ¡Sadgoni, Spodnji gris, štev. 12. eskomptna banka podružnica Murska Sobota ila v Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po & «j0 dlstili9 ter vloge na tekoči račun po dogovoru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. proattoz*! v oto• t ic sem ^ «z? lsL i. Celje št. 303 — Slovenija. Kar ni odrezano se zamenja ali vrne denar. Naročite takoj ilustroven cenik. PretHsgp Sn d™ primanjkuje, zato si preskrbite toplo obleko, sukna, barhenta, ženskih in možkih nogavic, robcev itd. po naj nižjih cenah pri =s==== Prvi jugoslovanski manufakturni trgovini Janko Cizej poprej Werbowetz nca»—. -an -—— Dolga ulica.