1926 MM TI IN Urnima. Družina pa je bila svoj čas tudi skupnost imetja. Ko sta se mož in žena poročila, je premoženje obeh postalo skupno; to je bilo samo po sebi umljivo. Ta skupno imetje jc bila glavna skrb cele družine, vsi so delali za njegovo pomnožitev. Celo otroci so v zgodnji dobi že razumeli, da delajo za skupno družinsko imetje, ki ni ne enega, ne drugega, ampak vseh, to je skupna last. Nihče pa ni dobival za to delo plačila, nego le to, kar je potreboval za življenje. Danes pa je imetje last posameznika. Določitev premoženja (zapis, prepis) se izvrši že v »pismih« pred poroko. Je še nekoliko ostalo od stare tradicije, toda gospodar in gospodinja spravljata dohodke, kakor dogovorjeno. Doraščajoči otroci se hitro ogledajo za delo izven doma in plačilo tega dela oddajajo doma za hrano in stanovanje; hodijo domov kot v hotel. Zato pa je tudi razmerje doma vedno bolj hotelsko, tako da otrok, fant ali dekle, komaj čaka, dn odirle odtod, kjer ni nič domačega voč. Ali bo nova družina, ki jo ustanovi tak sin in taka hči, kaj drugačna? Družina pa je bila nekdaj tudi skupnost duhovnih dobrin. Pa je posedala mati, stara mati ali teta v krogu otrok in kakoi bister in vse oživljajoči studenec jo tekla beseda lepih pripovedk in legend; oče je prisedel in dodal svoje doživljaje. In Zgodbe sv. pisma in Življenje svetnikov je bilo vsakdanje čtivo za celo družino. Ob nedeljah in praznikih pa je cela družina: oče, mati in otroci obhodila vrtove, travnike in njivo, vso domačo last; ogledovali so stanje ] pridelkov na polju, veselili se skupno lepih izgledov, žalovali pa, če je slabo kazalo. — Kadar pa je bil praznik v vasi, so padle meje posameznih družin in vsa vas je bila ena sama družina. V današnjih dneh je precej drugače. Razvoj mladine se vrši v drugačnem praven, ker zahteva čas tako. Kulturnih potreb današnje mladine ne more več zadovoljiti družina. Naša društva vrše to delo, ne ločeno od doma, pač pa sporazumno z domom in domu primerno. Zato so drugače urejena društva, ki skrbe za kmetsko mladino, drugače ona za delavsko, drugače zopet za mestno mladino; da, drugače za fante in drugače za dekleta. Vse čujeenosti je treba, da v naše družine ne zaneso strupa ona društva, ki pod napisom »kultura ; prinašajo k nam le ono, kar prija nizkotnim čuvstvom naše mladine, mesto onih duhovnih dobrin, ki jo dvigajo, vodijo in ji odpirajo pot kvišku. Vzgoja poštenosti. K tej vzgoji spada tudi vzgoja k poštenosti. Koliko prilik je za to vzgojo, pa kako malo jih naše matere izkoristijo! Če ?trok kaj najde, naj takoj vpraša, čigava Je ta stvar. Če mu je trgovec po pomoti dal Preveč denarja nazaj, naj ga mati takoj Pošlje nazaj v trgovino. Nekaj več, ko tistih par nebogljenih novcev je tu: ljubezen do poštenosti in spoštovanje do tuje lastnino v otrokovem srcu. Če se je otrok spozabil in tudi nekaj čisto malega vzel, naj mati ne pusti nekaznovano. V takih slučajih je tudi palica dobro zdravilo, kakor pravi znameniti nemški vzgojitelj Alban Stolz: »Ni boljšega sredstva, da izženeš tatinskega duha kakor palica iz leskove meje.« Če mati opazi, da se otrok nagiblje k tej grdi napaki s tako dalekosežnimi posledicami, naj ga vedno, zopet in zopet pouči, da si pred Bogom in pred ljudmi umaže roke, če si prilasti, kar ni njegovo. Polagoma razloži otroku, kako grdo in sramotno je biti tat, pa tudi kako velik greh! Bog, vsevedni, vidi, čeprav nihče drugi, pa najsi bo šivanka, ali pero, ali denar. Le materina površnost v pojmovanju tatvine more tudi otroka preslepiti, da verjame: če vzamem majhno in malovredno reč, ni tatvina. Mati naj otroka v malih stvareh vzgoji tankovestnega, le tako se bo varoval tudi večjih prestopkov. Včasih pa se starši v prisotnosti otrok razgovarjajo, kako prebrisano so bližnjega prekanili. Take besede so kakor kaplje strupa na otrokov čut za pravo in poštenje. Če se starši s tem hvalijo, gotovo ne bo napačno, tako si pač misli otrok, ki posluša take pegovore. Tudi tu je najprej dober zgled, potem šele dobra beseda! Če se starši potrudijo, da so otrokom dober zgled v resničnosti, odkritosti in poštenosti, so storili že polovico vzgojnega dela v tem oziru. Otrok je že po naravi odkritosrčen, ne pozna ovinkov in skrivnih zavijanj. Zato proč od njega vse take skrite ovinke in postal bo resnično odkritosrčen značaj! Kako si gospodinja uredi svoj dom. Ureditev doma je zelo važna zadeva in zahteva razumnega preudarka. Tem te-žavnejše je to delo, čim neugodnejši so stanovanjski pogoji glede na število, kakovost in lego stanovanjskih prostorov. Glavni prostori so stanovanjska soba ali hiša, spalnica in kuhinja. Glede na število družinskih članov mora gospodinja gledati, da ima dovolj prostora za nadomestitev postelj. Gledati mora na to, da ima vsak član družine lastno posteljo in to iz praktičnih in zdravstvenih ozirov; zaradi tega ji je pa pogosto tesno s prostorom. Pogosto mora postaviti (poleg v spalnico) postelje tudi v izbo (hišo), kjer se zbira družina čez dan. V spalnico spadata tudi dve omari za obleko in perilo, miz® par stolov in ob posteljah manjše mizice ali nočne omarice, kjer so spravljeni čevlji in v predalcu glavnik in druge malenkosti. V hiši (izbi), ki ni obenem tudi spalnica, je velika družinska miza s klopmi ali stoli okoli, različne priprave za dnevno delo, prav pogosto šivalni stroj, vselej pa šivalne priprave v košarici, da jih ima gospodinja ob pro- stem času hitro pri roki. Tudi gospodar in drugi družinski člani imajo tam spravljeno svoje orodje, seveda tako, ki v hiši ne dela nesnage ali napote. Važno središče v hiši je družinska peč, okoli katere se suče zlasti v zimskem času vse družinsko življenje. Klopi okoli peči, zapeček so v vsaki hiši stari znanci. Važno je, da gospodinja v hiši določi prostor za družinsko knjižnico; najbolje na stenskih policah, ki so tako visoko, da otroci ne pridejo do njih. V spalnici kakor tudi v hiši naj bi bil v najbolj vidnem kotu nameščen križ in po stenah nekatere podobe. Tudi kropivček z blagoslovljeno vodo naj bi ne manjkal. Okna, ki morajo biti velika, da pride dovolj zraka v hišo, je treba zvečer zastreti z močnimi, neprozor-nimi zastori. Lepo je tudi, če so na oknih tudi okrasni zastori. Tla v spalnici in hiši naj bodo iz takega lesa, ki se dobro snaži (riba). (O življenju v teh dveh sobah iz-pregovorimo pozneje.) Veliko važnost gotovo polaga vsaka gospodinja na kuhinjo in njeno ureditev. Bodisi da je v kuhinji ognjišče ali štedilnik, treba je gledati na to, da dim dobro in pravilno odhaja in ni v kuhinji vse zakajeno. Važna je tudi nabava kuhinjske posode. Lonci, ponve in koze na policah naj bi bile trpežne; število je odvisno od števila družinskih članov in poslov. Snaga pri posodi je dobro izpričevalo gospodinje. Manjša kuhinjska oprema: zajemalke, ku-halnice i. dr. je nameščeno po stenah. Sklede latvice, krožniki v skledniku ali v omari. Vanjo prav posebno rada spravi gospodinja vse, kar hoče obvarovati pred muhami in nadležnimi kuhinjskim mrčesom. Ena ali dve klopi, oziroma stolici sta potrebni, da nanji postavimo škafe. Drva in sploh kurivo naj ima v kuhinji določen prostor, pravtako tudi kuhinjske cunje, ki naj imajo tudi določeno porabo. Okno (ali več) v kuhinji naj bi bilo dovolj veliko za potrebno svetlobo pri kuhinjskem delu. Kuhinjska miza (s predalom), omara in stolica naj bi bile bele, nebarvane, da jih lahko osnažimo, poribamo. Snaga in red je prvi pogoj za kuhinjo. O delu v kuhinji prihodnjič. Kuhinjska navodila. Guljaževa juha. Deni v kozo eno žlico masti, eno drobno zrezano čebulo in 10 dkg drobno zrezanega govejega mesa, po-krij in pari, da se meso nekoliko zmehča in bledo zarumeni. Nato prideni dva debela, na male kocke zrezana krompirja, ščep sladke in ščep pekoče paprike. To pari, med večkratnim mešanjem 8 minut osoli, potresi z drobno zrezanim zelenim peteršiljem In če imaš pri rokah žlico paradižnikov. Nato zalij z litrom gorke vode in kuhaj do mehkega. Koštrun v gobni polivki. Skuhaj pol kg koštrunovega mesa z vso zelenjavo kakor goveje meso. Ko je koštrun kuhan, zakuhaj v tej juhi riž, meso pa razreži in po< loži v gobno polivko. Gobna polivka. Osnaži gobe in jih razrezi na listke, popari ter urno odcedi, da se prevee mokrote ne napijejo. Deni v kozo eno žlico masti, ko se speni, prideni nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, premešaj in takoj stresi dobro ožete gobe, nekoliko soli in ščep popra ter praži toliko časa, da se mokrota posuši, nato potresi gobe z moko (za en krožnik gob eno žlico moke), ko parkrat premešaš, prilij zajemalko (četrt litra) in ko gobe 8 do 10 minut vro, jim prideni žlico kisle smetane, žličico kisa in en drobno stlačen kuhan krompir; ko še prevro, so gotove. Ocvrt domači zajec. Zreži bedra in hrbet mladega kunca na kose, osoli jih, potrosi prav malo s poprom, povaljaj v moki, raztepenem jajcu in krušnih drob-tinah ter ocvri na razbeljeni masti. Zraven daj salato. Korenje za solato. Koren ostrgaj, operi in skuhaj v slani vodi. Kuhanega zreži na listke v skledo ter še gorkega polij z oljem in kisom, pridaj ščep popra in drobno zre-zanega zelenega peteršilja. Vse dobro premešaj in postavi k mesu na mizo. Sadjev zavitek (štrukelj). Napravi vlečeno testo iz četrt kg (pol litra) moke, osminko litra mlačne vode, ga osoli in prideni za oreh masti in en beljak. Testo dobro ugneti in pokrij s skledo, vsaj za pol ure, da se nekoliko spočije. Sedaj olupi 5 srednje debelih jabolk in 5 srednje debelih hrušk, 10 češpljam odstrani koščice ter jih zreži na rezance. Jabolka in hruške zreži na listke. Potem testo razvaljaj in polij z žlico olja, ki ga razmaži. Nato testo razvleci ter pomaži s sledečo nadevo: vmešaj par žlic kisle smetane z enim jajcem in široko noževo špico cimeta, pomazano testo potresi s pripravljenim sadjem, 3 pestmi nepresuhih krušnih drobtin in dve pesti sladkorja. Testo zvij v zavitek, ga položi na pomazano pekačo in peci v srednje vroči pečici tri četrt ure. Pečenega zreži, potresi s sladkorjem in postavi gorkega ali mrzlega na mizo. Kraljeva torta. Mešaj pol ure 14 dkg sladkorja, štiri rumenjake, 8 dkg sirovega masla ter dobro zrezano lupino polovico limone; nato prilij tri četrt litra mrzlega mleka ter vse skupaj dobro zmešaj. Potem prideni sneg štirih beljakov, eno žlico ruma, 2 dkg zmletih orehov, 28 dkg moke in kavino žličico sode ali cel pecilni prašek, ki si ga prej presejala. Ko vse narahlo premešaš, stresi testo v dobro pomazan velik tortni model, ga razravnaj in peci v srednje vroči pečici; pečeno po vrhu namazi z dušenimi jabolki ali mezgo. Postavi gorko ali mrzlo na mizo. M. R. Snaženje perila. Sajev madež izdrgni z kruhovo sredico in izperi z bencinom, ali namaži s kredo in izperi z vinskim cvetom. Rjaste ali železnate madeže moči z močnim jesihom in pokrij s kašo iz bukovega pepela. II. Rjasto pego v beli obleki namoči z rumom ali podkadi z žveplom. III. Namaži made*ž z sokom zajčje deteljice in deni malo na solnce. IV. Star madež moči z vročim lirno-novim sokom in izperi s svežim mlekom. V. Na madež v pristobarvni voineni ali bombaževi tkanini kani parkrat od lojene sveče in izperi loj z koncentrirano fosfornokislo natronovo raztopino. Deni madež na gorko cinovo ploščo in namaži ga s kašo kremortartarijevega prahu in grenke soli. Ko se je posušila kaša, izperi z toplo vodo. Pri pristni barvi smeš rabiti tudi vinsko kislino ali klorovo apno. VI. Del galuna namoči v dveh delih vinskega cveia, moči s tem rjo, toda izperi kmalo in natančno. VII. Vzemi žličko cinklorida na liter vode, namakaj v nji madež in izperi z reč- 1 nico. . VIII. Drgni madež z citronovo kislino in izperi v rečnici. IX. Za rjo v pletenini ali v česani preji raztopi 10 gramov ščavne soli v 100 gramov vode, moči madeže in kperi dobro. X. Zavri limonov sok v srebrni žlici nad svečo, pomoči vanj madež in izperi i v rečnici. Travine madeže peri z navadnim milom, če dopušča to barva in voda. Sicer pomagajo tudi sredstva za sadjevc. Arao-niakova voda je dobro čistilo zoper zelene madeže v vseh vrstah tkanin. Usnjene madeže izdrgni z raztopino klorovega apna ali ščavne soli in izperi hitro. Vinske madeže peremo z mlekom in izperemo v gorki vodi, ali pa kapamo nanje limonovega soka. Za trdovratne madeže jemljemo vrelo mleko, sveže polijemo z špiritom, sploh rabimo tudi čistila za sadjeve madeže. II. Iz suknjarske gline in z vodo naredi kašo, ž njo namaži madež. Ko je stala kaša dvajset minut, izperi z čisto vodo. III. Madež namoči v mrzli vodi, po- j tem vlij nanj vroče in izmij; namoči ga v hudem kisu in izperi v rečnici. IV. Star madež drgni z raztopino vinskega kamna in izperi z destilovano vodo. V. Kani na madež kislega mleka. Ko je popilo mleko, vino izperi z mlačno vodo. — Vinske madeže odpraviš z žvep-ljanjem. Vrt. Vrtnice. Brez dvojbe je vrtnica najlepši kras domačega vrta. A drage so cepljenke na visoko steblo. Način, kako dobimo cenejših vrtnic, hočem danes popisati. Za vsako cepljenje je treba podlage. Podlaga za cepljenje vrtnic je divji šipkov grm ali divjak. Po gozdih jih dobimo dovolj. Te podlage morajo biti mlade, ravne in dovolj močne. Pri izkopavanju je treba gledati na to, da imajo korenine dovolj vlaknic, ker brez njih^e sadike kaj nerade primejo. Čas za izkopavanje divjakov je cel mesec oktober in če je vreme ugodno, 1 tudi še november. Poprej za to ni dobro, ! ker so mladike sočnate; takih se pozimi | kaj rade primejo črne pege in radi teh peg pogostoma segnijejo. Korenine nakopanih mladik potakni v redko ilovico in jih za-koplji v zemljo tako, da so korenine in mladike dobro pokrite s prstjo, zato, dana pozebejo. Spomladi, ko so pogajnki že 1 eni dol gi, jili previdno odkoplji, preglej korenine po reži jim morebitna očesa, utakni kore-nine še enkrat v redko ilovico in posadi na določeno mesto. Pri presajevanju moraš zemljo pritlačiti prav dobro h korenini Nato je treba prav dobro zaliti in v suhem vremenu še pridno zalivati, da se vlakenca zapackajo in dobro primejo. K divjaku zatakni količek, na katerega mladiko dobro privezi. Polagati nasajene mladike nazaj v zemljo ni priporočljivo, ker se pri upogi-banju korenine zrahljajo. Na te divjake se spomladi požlahtnu-jejo vrtnice s cepičem ali očesom. Glede zemlje vrtnice niso izbirčne, Vendar so v dobro pognojeni redovitoi zemlji veliko bolje obnesejo kot v pusti, nepognojeni. Vrtnice so zelo hvaležne cvetlice. Cveto po trikrat ali tudi štirikrat na leto. -Strežbe potrebujejo celo leto. Za časa cw tenja jih je treba prav pridno zalivati. Po-ganjke na deblu in iz korenine treba sproti porezati. Uši jih vedno nadlegujejo; zato jih je treba prav pridno zatirati. Odcvetke je porezati pod drugim listom. Zimska solata. Po obliki je zimska solata popolnoma podobna poletni. Po okusu je pa malo bolj trda in pusta. Zimska se imenuje zato, ker je proti mrazu neobčutljiva. Prezimi pokrita s slamo ali smrečjem. Seme se naseje v začetku in prvi polovici meseca oktobra na vrtno gredico. Ko je dorasla, se presadi tako kot poletna solata. Če je jesen sulia; je treba zalivati. Opleti in okopati jo je tudi prav tako kot njeno sestro poletnico. Zalivanje z gnojnico jej dobro de. Spomladi je prva za rabo, zato je zelo priporočljiva. Delo na vrtu v mesecu oktobru. Da boš imela zgodaj spomladi cvetja, nasej na pripravljeno gredico potočnic, mačeh in rumenih vijolic. Prst, kamor na-seješ cvetje, naj bo dobro pognojena m zrahljana. Seme nasej redko, zato ga p<> mešaj z drobnim peskom (mivko). Presadi in razmnoži tudi druge cvetice, ki p režima na vrtu kakor nageljčke, binkoštne imenovane, potem bele z napolnjenim cvetjem. Razmnoži narcise z razdeljevanjem ce-bulj. Jagodam poreži dolge nepotrebne vlaknice. Pregoste razredči in pognoji-Kurjevci pomešani s pepelom in sajami so najboljši gnoj za jagode. Zalivanje z gnojnico jim zelo koristi. Nasej motovilca, spi-nače in radiča. Korenje in petersij tu Nože, vilice i. t., d. ki Imajo duh po ribah, namaži s kožo pomaranče ali limone. —o— Ogledalo osnažiš z gorilnim špiritom ter dobro zbrišeš z suho mehko obrisalko. Če hočeš, da bo imela šunka boljši okus, kuhaj jo kot navadno, potem pa zavij v papir v katerem je bilo zavito furovo maslo ter daj v peč, da se eno uro pečo. —o— Ako je zamašek prevelik, vrzi ga par minut v vrelo vodo, da se napoji, postal bo mehak in lahko ga boš vtaknil v steklenico. —o— Ako prideneš nekoliko terpentina med posušeni globin se isti omehča in je upo* raben kot nov. —o— Zdrobljen boraks prežene ščurka ako ga vsako noč dva do tri tedne nasipljeS okoli špranj in lukenj ali kadarkoli lezejo, —o— Linoleum se čisti s parafnom. Da pa se linoleum sveti ga je treba gladiti z voskom pomešanim s terpentinom. —o— Pri izpiranju las prideni zadnji vodi polovico limoninega soka. Ko se lasje po-suše bodo imeli lepši svit. Kadar krpaš nogavice z volno, istoi preje popari, sicer se bo pri prvem pranju skrčila in nastalo bo vse polno lukenj okoli zakrpanega mesta. Iz otroških ust. Iz šole. Šolski nadzornik je prišel V vaško šolo in je po vrsti obiskal vse razrede. Kar neutrudljivega se je pokazal v izpraševanju. Otroci so mu povsod dobro odgovarjali. Na koncu je v nekem razredu prav dobre volje rekel otrokom: »Ker ste mi zdaj tako dobro odgovarjali, smete pa tudi vi mene kaj vprašati k Vse molči. Čez nekaj časa se pokaže roka tam v zadnji klopi. »No, le vprašaji« — »Prosim, kdaj pa se odpelje vaš vlak?« Rado: »Očka, danes smo pa pri računstvu v šoli iskali skupni imenovalec.« —< Oče: »Čudno, da ga še niso našli. Že takrat, ko sem jaz hodil v šolo, smo ga iskali in vi ga še vedno iščete.« Mama: »Jakec, gotovo sem ti že dvajsetkrat rekla: ne vtikaj prstov v nos!« —» Jakec: »Zakaj so pa potem te luknje?« — Mati: »Ne odgovarjati! Prste strank — Jakec: »Kam naj jih pa zdaj denem?« V vsako hišo Domoljuba! Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen je r/;r dolinska cihorija" ki daie kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo! ' ;; h ^iVfno brinovo olje (brez gošče in vode) plačam 160 D za kilogram. Pri veliki množini d r a i i e. — M. KLAMMER, Dolenja va» pri Rakeka, p. Cerknica. ilka Scremcl, Selo 32; Amalija Korošec, Zagreb, Preradovičevj ul. 7; Kata Seljanec, Bjelovar, Stjcpan Miiiievit) oblastni školjki nadzornik. Travnik Štela Fa'.a. linfki, Vrdnik (Srem); Stjepan Cvetnič, Mraclin, pošta Novo čiče, VeL Gorica; Marija Pavlunii Kaptolske Tišine. Mit iia uopolncji' STOEIVER šivalni stroji za lir ii«, kro.aie ia čeThire ter i* vsak dom. Prc-ieu ii tabiTitc •troj. eflut« li t» n.cdnoit pn trrdki L. Baraga, L ubiiana Se enbu q. ui 6;1-Brezplačen Fou^ 15 letno jamilTO. Pri „CESNIKU" v Ljubljani Lingarjeva ulica. Prva največja zaloga konjskih kocev, ogrskih, dolgodlakih, sukuenih, pavol-natih odej (kovtrov), lastni izdelek. Posteljne garniture. Porhatne posteljne rjuhe 2 20 m dolge po Din .M) do 60. Kakor znano, poštena postrežba! n mm ^ mm g^nm ^ A. šivalne stroje rlr^l^ kupite najceneje pri M. PLEVEL, Pr Medvode. — Zahtevajte ponudbel 6609 Kdo je malokrven? Kdo je bled? Kdo ima slabe žiice in vsle I tega večkrat glavobol in pomanjkanje spanja ? Kdo boleba na ielodcu? Kdo nima teka? Tak naj poskusi „ENERGW, železnalo Kina-vino. ,.Enfiruin", ieleznato kina-vino čisti, očvrščuje in oivežuje kri. daje zdrava rudeio barvo ter da izboren tek. Okusa je dobrega ter ga radi pijo otroci in odrasli. Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o' uporab'. 3 velike stekleniee za 123 Din ali P velikih steklenic za 248 Din in 1 mala zaatooj. — Razpošilja po pošti Laboratorij „ALGA", Slišale 4 Da je „EnerginM železnato kina vino res dobro zdravilo ter da se o tem prepričate, preberite nižje navedeno zahvalo. Velecenjeni oapod . „ Najtopleje se Vara zahvaljujem za Vaše dobro zdravilo ..Energin, železnato kina-vino. Od 1. 1920, ko sem služil v n nlaričnih krajih, sem w bel, izgubil sem slast do jedi in malarija me je mučila, dokler n'se™ jemati Vašega zdravila. Preteklo je ie nekoliko mesecev, da ne cunn larije, imam izboren tek in se jako dobro počutim. Isto so poskusa" prijatelji in je vsem koristilo. Naročam še 6 steklenic ta moje SPS® , celi Vam bom poročal o uspehu. O dobroti VaSega zdravila pripovedujejo okolici. Spoštovanjem Anton SimM. kmet, Platna, Back«. T